TRST, sobota 28. septembra 1957 Leto XIII.. Št. 231 (3766) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL, MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poit.nl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 28 — Tel. St,. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico UL. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak nun širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Izjave sovjetskega delegata v OZN ZSSR ki naj za konferenco na najvišji ravni obravnava vprašanje razorožitve _ Sestanek med Zukovom in Wilsonom bi bil «koristen» Nadaljevanje splošne razprave v skupščini - Dnevni red političnega odbora MEW YORK, 27. — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznecov je imel danes v New Yorku tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da bi njegova vlada ugodno sprejela konferenco o razorožitvi na naj-Vlšji ravni. Na neko vprašanje je nato izjavil, da bi izmenjava obiskov med maršalom žukovom in ameriškim obrambnim tajnikom Wilsonom lahko bila koristna, da pa mu do sedaj ne izhaja, da bi bilo poslano žukovu tako vabilo. Ko so ga vprašali, kaj misli 0 predlogu irskega zunanjega Ministra za umik sovjetskih in ameriških čet iz Evrope, je Kuznecov odgovoril: «Mi ima-jho irski predlog načeino za konstruktiven. Opozarjam vas, na je Sovjetska zveza stavila svdje predloge, naj se na obeh straneh umaknejo čete. Sovjetska vlada je predlagala tudi ^manjšanje števila zahodnega m sovjetskega vojaštva v Nemčiji.* Dodal je, da sovjetska delegacija ni še podrobno proučila irslkega predloga. V zvezi z izpraznjenimi mesti v Varnostnem svetu, za katera bodo volili nove člane prihodnji teden, je Kuznecov obtožil nekatere države, da skušajo zmanjšati vlogo Varnostnega sveta in da kršijo sporazum o geografični razdelitvi nestalnih članov sveta. Podpiral je kandidaturo ČSR. Pripomnil je, da je Sovjetska zveza naklonjena razširiti Varnostnega sveta in drugih organizmov OZN; dodal pa je, da ne bo podpirala nobenega predloga v tem smislu, dokler se bo odrekel Vzhodni Evropi nestalni sedež v Varnostnem svetu. Burmanski delegat pa je pozval velike države, naj spoštujejo suverenost držav Srednjega vzhoda ter naj prenehajo s poizkusi, da bi gospodarsko ali vojaško vladale na tem področju. Jemenski delegat je obsodil britanske napade na Jemen in na Oman. Turški delegat je izjavil, da njegova država «sle-di nedavnim dogodkom v Siriji s pozornostjo in zaskrbljenostjo zaradi svoje varnosti*. «Ce bi neka močna drža- "lliiiiuiiiiiii m, iinn, iiiMiHiuiMHininMiiiiliuiiiiiiitiiiiiHiHiiiiiiimiiliiitiiiiHinmnHmuiiiiinitiHiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiililiiii Zanimiva Draškoviceva tiskovna konferenca O slov. manjšini v Avstriji in o odnosih do obeh Nemčij Odnosi z ZDA - Vprašanje gospodarskih emigrantov tretjem procesu proti Djilasu O (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Po več kot dvomesečnem odmoru^ je oda danes v protokolu državnega tajništva za zunanje za-deve redna tiskovna konferenca. Jugoslovanski in inozemski novinarji so potrpežljivo oakali načelnika državnega tajništva za zunanje zadeve Branka Draškoviča, ki je po stari navadi prišel na konferenco s precejšnjo zamudo. Med odgovori na številna ttPrašanja je Draškovič pono-vjl tudi tisto, kar je pred dne-izjavil državni podtajnik ®r. Alej Bebler: da jugoslovanska vlada in javnost z za-, skrbljenostjo spremljata ukrene avstrijske vlade, ki gredo za tem, da še bolj zmanjšajo Pravice jugoslovanske manjši-he v Avstriji in da s spreje-m°m novega šolskega zakona hegativno vplivajo na avstrij. sko-jugoSiovanske odnose. Jugoslovanska vlada je opozorita avstrijsko vlado na to vprašanje. Trgovinski odnosi med Ju-goslavijo in Vzhodno Nemčijo ?° se doslej razvijali na podlagi sporazuma med trgovinskima zbornicama obeh držav. Draškovič je v tej zvezi da-hes izjavil, da se bodo v krat. kem začela pogajanja med jugoslovansko in vzhodnonemško vlado za sklenitev sporazuma o trgovinski izmenjavi Y letu 1958 Na vprašanje ali to prvi korak k priznanju vzhodne Nemčije, je Draško-V1« odgovoril: «Vse, kar sem (Mel povedati sem povedal.* zvezi s politiko do Zahod-be Nemčije pa je zastopnik državnega tajništva dejal, da *oo tudi v bodoče navdahnjena z duhom vsestranskega sodelovanja na podlagi medsebojna koristi*. Zadnje čase so se v zahodnem tisku ponovno pojavile vesti, da se Jugoslavija približuje Sovjetski zvezi in oddaljuje od zahodnih držav. V J^ezi s temi vestmi je Dra-Skovič opozoril na nedavni govor Koče Popoviča v glavni skupščini Združenih narodov, ki je med drugim poudaril, da ?® Jugoslavija trudi in da se bo tudi v bodoče trudila za aktivno sodelovanje z vsemi državami ne glede na njiho-Y® Politične družbene in ideo-toške poglede. Draškovič se je izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali se bo Jugoslavija udeležila konference, ki jo J® Predložil Chivu Stoica tu-,i S® se konference ne bodo Udeležile vse balkanske drža-Draškovič je ponovil sta-hsče jugoslovanske vlade, ki ka vsebuje odgovor predsednika republike na pismo predsednika romunske vlade. Glede odgovora grške vlade pa t® Draškovič izjavil, da je “dgovor Karamanlisa navdahnjen s stremljenjem, da se u-stvari ugodno ozračje in poveva razumevanje med balkanskimi državami. v zvezi s pisanjem zahodnega tiska o jugoslovanskih beguncih v Avstriji in drugih državah, je Draškovič poudari da je jugoslovanska emigracija v svetu normalen pojav 'n da je za nekatere zahodne države mnogo bolj značilna kot pa za Jugoslavijo. ■Jugoslavija obžaluje, da se v določenih krogih in tisku na ^ahodu daje jugoslovanskim fbspodarskim emigrantom poetična oznaka. Jugoslavija ne ovira gospodarske emigracije in je pripravljena rešiti to vprašanje “Porazumno z zainteresiranimi 1 bžavami. Trenutno pa je po-b*aj tak, da Jugoslovani, ki "'dajajo v inozemstvo z red-"lm potnim listom z name-ba, da bi se zaposlili, ne brejo najti zaposlitve, '»ospodarski odnosi med Ju- goslavijo in ZDA se ugodno razvijajo, je izjavil Draškovič. Pričakuje se, da bo nedavni obisk; ameriškega trgovinskega ministra v FLRJ in obisk državnega tajnika za finance Avda Huma v ZDA prispeval k razširitvi jugoslovansko -ameriškega sodelovanja. Draškovič ni hotel povedati nobenih podrobnosti o programu obiska maršala Zukova v Jugoslaviji; omenil je samo, da prihaja sovjetski minister na vabilo jugoslovanske vlade, ki mu ga je izročil armadni general Ivan Gošnjak med svojim obiskom v Sovjetski zvezi. Ob koncu konference je Draškovič izjavil, da ima gonja, ki so jo zadnje čase sprožili določeni krogi na Zahodu v zvezi z Djilasom za cilj, da kompromitira Jugoslavijo in da otežkoči napore za zbliža-nje z državami z različnimi družbenimi sistemi. Obžalovati je, je zaključil Draškovič, da so se tudi nekateri ugledni socialistični voditelji na Zahodu pridružili tej gonij. V zvezi z Djilasovo knjigo »Novi razred* ugotavlja nocojšnja «Borba», da so se na Zahodu ponovno pojavile trditve, ki jih je stvarnost že tolikokrat demantirala, češ da Jugoslavija opušča svojo neodvisno politiko. Neki komentator celo trdi, da Jugoslavija s sodno razpravo proti Faubus grozi z ukinitvijo javnih šol v Arkansasu Guverner in drugi rasisti še dalje hujskajo - Novi napadi na črnce v Filadelfiji in Oaklandu ki mislijo, da bodo s tem za-strašili Jugoslavijo, kajti Jugoslavija ne bi bila to, kar je, če bi pustila nekaznovano protiljudsko delovanje, ki je v nasprotju z ustavo in zakoni, delovanje, ki je usmerjeno proti socialističnim in osnovnim mednarodnim interesom. Jugoslavija bi storila napako, če bi dovolila, da ostane nekaznovano delovanje, ki je usmerjeno proti mednarodnemu sodelovanju*. List opozarja, da je Djilas že zdavnaj zdrknil na proti-ljudske pozicije in da v Jugoslaviji nima nobenih pristašev ter da se naslanja samo na podporo določenih inozemskih krogov, da bi škodoval svoji domovini, njenemu razvoju in njenim mednarodnim interesom. «Djilasove antiko-munistične ideje, ugotavlja »Borba*, ne predstavljajo za Jugoslavijo problem. Nihče v Jugoslaviji ni nikdar mislil niti ne misli, da se z administrativnimi ukrepi bori proti znanim protisocialističnim idejam. Za to ni nobene potrebe, ker je Jugoslavija z njimi že zdavnaj obračunala. Na procesu v Sremski Mitroviči, za-, —. , , ključuje «Borba», se ne bo so- 13® Bil do leta 19ob, ko je vsto va, s katero imamo na Severu dolgo skupno mejo, ustvarila rezervo orožja m streliva ob južnem boku Turčije, je nadaljeval turški delegat, bi bila turška vlada prisiljena mirno proučiti položaj, ki bi nastal, in sprejeti v notranjosti svojih meja ukrepe, ki jin sprejemajo neodvisne države, katere želijo živeti v miru m varnosti.* Govoril je še kos ta riški delegat in zatem je biio nadaljevanje razprave odloženo na ponedeljek zjutraj. Medtem se že lahko ima približen pregled, kako so razdeljena posameznao vprašanja med razne odbore skupščine. Od sedmih odborov je najvažnejši politični odbor, ker v njem obravnavajo najbolj aktualna vprašanja. Na njegovem dnevnem redu je šest vprašanj. Prvo je »korejsko vprašanje*, ki pa bo verjetno po nagli proučitvi odloženo na prihodnje zasedanje. Najvažnejši sta drugo in tretje vprašanje, t. j. razorožitev m učinki atomskih izžarevanj. Dejansko pa bo politični odbor proučeval: 1. poročilo razoro-žitvenega odbora in razpravljal o nekaterih resolucijah, ki so bile že predložene. 2. Razpravljal bo. ali naj se poveča število članov v razorožitve-nem odboru in pododboru. 3. Odločal bo o predlogu za skupno akcijo, »da se obveščajo in poučijo narodi _ sveta o nevarnosti oboroževalne tekme, zlasti pa o uničevalnih u-činlkih modernega orožja*. Glede poročila razorožitvenega odbora sta bili že predloženi japonska in sovjetska resolucija, medtem ko se pričakuje še zahodna resolucija. Kar se tiče učinkov atomskih izžarevanj, bo v odboru podal poročilo glavni tajnik OZN. Ko bo izčrpano vprašanje razorožitve, bo odbor obravnaval koionialna vprašanja, predvsem o Cipru, Aižiru in zahodni Novi Gvineji. Ciper in Alžir pa sta vprašanji, ki najbolj zaskrbljata zahodne diplomatske kroge, in že sedaj se s tem v zvezi posvetujejo. —_«»------ Ivan K. Zamčerski novi veleposlanik SZ v Jugoslaviji BEOGRAD, 27. — Predsednik republike Tito je dal pri-stanek za imenovanje novega sovjetskega veleposlanika v Beogradu Ivana Konstantino-viča Zamčerskega. Zamčerski LITTLE ROCK, 27. — Danes so šli črnski dijaki že tretjič k pouku v licej v Little Rocku, kjer ni bilo nobenega incidenta. Danes pa je prišlo do spopadov med belimi in črnimi študenti tudi na Severu, V Filadelfiji so se spopadli v višji srednji šoli belci in črnci in je bil en belec ranjen v glavo. Do pretepov med študenti je prišlo tudi v Oaklandu v Kaliforniji. Medtem pa guverner Faubus in drugi rasisti naprej hujskajo javno mnenje. Faubus je med drugim rekel: «Zvezne oblasti in čete obvladajo položaj in ne moremo storiti ničesar. Mislim, da bo ameriško ljudstvo, ko bo imelo več časa za' razmišljanje in bo bolje spoznalo dejstva, s svojo razsodnostjo obsodilo zvezno upravo zaradi nepre-mošljene in neupravičene u-porabe zveznih čet. Hoditi v šolo na konicah bajonetov ni ameriški način življenja. Ubogajmo zakone in ukaze, vštev. ši ukaze generala Walkerja in njegovih čet, in nosimo ta križ, vedoč, da se ga bomo rešili. Faubus je nadalje rekel: «Sedaj smo na zasedenem o-zemlju in ni mogoče govoriti o premoči ameriške vojske, ki se uporablja proti zvezni državi, ki je brez obrambe. Pod vojaškimi vladami vedno vlada mir, kakor je vladal tudi v Parizu za časa nemške okupacije. Zvezna vlada je napravila veliko napako, ko je federalizirala narodno gardo in uporabila zvezne čete*. Faubus je tudi povedal novinarjem, da je prejel zahtevo, naj skliče izredno sejo parlamenta v Arknsasu, da bi na njej razpravljali o ukinitvi javnih šol v tej držav Dejal je, da bi bil to drastičen ukrep, katerega on ne mara podpreti, vendarle je dopustil možnost takšnega ukrepa. Zvezna policija je začela danes preiskavo na podlagi izjav majorja Wilsona Manna, da je 'trgovec James Karam, intimni prijatelj guvernerja Faubusa, s svojim hujskanjem povzročil inicidente, ki so se pripetili pretekli ponedeljek. Demokratični senator Richard Russell iz Georgije je poslal Eiser»howerju brzojavko, v kateri zahteva umik zveznih čet iz Little Rocka in trdi, da uporabljajo «hitler-janske sisteme*, da bi prisilili prebivalstvo, da sprejme plemensko integracijo. Obrambni minister Wilson je danes izjavil, da upa, da zveznim četam ne bo treba dolgo časa ostati v glavnem mestu Arkansasa ter da ne pričakuje, da bo treba uporabljati v bodočnosti čete še v kakšnem drugem kraju na Jugu. Če ne bi bili odobrili v parlamentu proračuna Zoli je nameraval razpisati predčasne volitve v decembru V poslanski zbornici m senatu se je nadaljevalo razpravljanje o proračunih - Razgovori Pelle s Pineaujem (Od našega dopisnika) RIM, 27. — Danes so v Rimu pretresali rezultate sinočnjega glasovanja v poslanski zbornici, ki je v nasprotju s pričakovanji zagotovilo vladi potrebno večino zlasti po izjavi misinov, da bodo glasovali proti vladi. Zato pravijo, da ni rešila vlade le azijska gripa, marveč tudi želja vseh strank, da ne pride sedaj do vladne krize. Po tem mnenju je s seje poslanske zbornice namerno izostalo precejšnje število poslancev. Od 13 liberalcev jih je bilo odsotnih 6, od 19 socialdemokratov kar 12, od 13 Lauro vih monarhistov pa 7. Čuden vtis je napravil odhod Z o 1 i j a iz Rima v Florenco, kakor da bi mu ne bilo mar. ali dobi večino pri glasovanju ali ne. Ko se je danes vrnil v Rim in v poslansko zbornico, je izjavil novinarjem, da bi bil predlaga! takojšnjo razpustitev zbornice in volitve za december, '-e ne bi bil proračun sprejet. Pri tem se je skliceval na deželne volitve v dolin: Aosta, češ da se lahko skličejo volitve tudi pozimi, s čimer pa se seveda javno mnenje ne more strinjati. Položaj bi bil tudi drugače zelo neroden, ker je treba sprejeti razne proračune do 31. oktobra. Toda včerajšnje glasovanje je pokazalo s kako malo glasovi večine lahko računa vlada, tudi če so razni poslanci namerno odsotni. To pomeni, da ta vlada dejansko ne bo mogla vladati, ampak opravljati le upragne posle Zato je malo upanja, da bi rešila vprašanje agrarnih pogodb, še manj pa deželne avtonomija, čeprav je Zoli to v juliju obljubil Zanimivo je tudi. da je Scelba, k: bo pomagal sestavljati volilni program Krščanske demokracije, izjavil, da se bo s sprejetjem proračuna pravzaprav končalo delo parlamenta. Po njegovem mnenju bodo lahko po 31. oktobru poslali poslance zopet na počitnice, tako da bodo lahko stranke posvetile vse svoje sile volilni kampanji. Te Scelbove izjave pač pomenijo podcenjevanje parlamenta. ki ga vsekakor še čaka rešitev vprašanj agrarnih pogodb in deželne avtonomije, pa čeprav ima vlada drugačne načrte. Zato je tudi vodja socialistične parlamentarne skupine Malagugini po-predsedniku slal predsedniku poslanske iimfiiiiiiiiniiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiimimiiiiiiiiiMiimmiiiilmnlilmMiiiutiiiHHHHiiiinimiiiiiiiiiiluHiitlHtiiimiiittniiuHliiiimiiiiiilliniiiiiHitiliniiillilliMiliiitiiilliiiiiiiillliuiiiiil Saud poudarja solidarnost s Sirijo in obsoja^sleherni V Kairu izjavljajo, da se je Saud približal stališču Egipta in Sirije - Zadovoljstvo z rezultati razgovorov v Damasku Zopetno zbližanje med Sirijo in Irakom dilo tem ali onim pojmovanjem in idejam Milovana Dji-lasa, temveč rušilnemu delovanju, ki je usmerjeno proti jugoslovanski družbeni uredit- Djilasu pristopa k vzhodnemu . vi, proti nacionalnim intere-bloku in da opušča svojo do- som Jugoslavije in proti inte-sedanjo demokratično notra- resom mednarodnega sodelo-njo orientacijo. «Borba» ugo- vamja.* tavlja, da «se motijo vsi tisti, 1 B. B. pi v diplomatsko službo, prvi tajnik mestnega komiteja Leningrada. Clan zveznega izvršnega sveta Slavko Komar in jugoslovanski veleposlanik v Oslu Vladimir Rovovič bosta zastopala predsednika republike na pogrebu pokojnega norveškega kralja Haakona VII. B. Maunoury pr in zahteval glasovanje o zaupni ti 0 zaupnici bodo glasovali v ponedeljek - Alžirci zavračajo «okvirni zakon* - Nove stavke PARIZ, 27. — Parlamentarna bitka o Aižiru se je zaključila danes popoldne, ko se je Bourges-Maunoury odločil, da postavi vprašanje zaupnice v zvezi z zakonom, kakršnega je pripravila vlada, in je s tem prekinil razpravo o posameznih členih zakona. Med velikim hrupom ter ostrimi protesti skrajne desnice in skrajne levice je Bour-ges-Maunoury g tem prekinil tudi razpravo o številnih spremembah, ki so jih posamezne skupine predlagale, ali so jih mislile predlagati, ter je sprejel samo spremembe, o katerih so se sporazumeli pri »okrogli mizi*, ter nekatere spremembe o volilnem sistemu v Aižiru. Glasovanje o zaupnici bo V ponedeljek 30. septembra. To je skupščina sklenila s 300 glasovi proti 245. Ko je šlo za določitev dneva glasovanja, je prišlo do zmedene razprave o postopku. Zato je bilo potrebno glasovati in sprejet je bil dan 30. septembra, kaikor je predlagala vlada. Ce se je možnost, da bo Bourges-Maunoury morda premagal ovire glede glasovanja o Aižiru, nekoliko povečala, Se ne sme pozabiti, da bodo prihodnji teden nastale zanj nove nič manjše težave, ko bo skupščina glasovala o zaupnici v zvezi z gospodarskimi vprašanji in s tremi resolucijami, ki jih je s tem v zvezi predložila opozicija prejšnji teden. Nasprotniki vlade se že sedaj pripravljajo na novo ofenzivo in nekateri menijo, da bo ta še hujša kakor prva. Tudi izven parlamenta se težave vlad« večajo, bodisi na kmetijskem kakor na industrijskem sektorju. Nocoj so proizvajalci sočivja napovedali stavko. Prekinili bodo oskrbo s sočivjem prve tri dni oktobra. Zvedelo se je tudi, da je 87 občin departmaja Qrne napovedalo «upravno stavko*, medtem ko je 21 županov odstopilo. da protestirajo proti kmetijski politiki vlade. Med debato o Aižiru v narodni skupščini je bilo danes ponovno govora o dobavljanju italijanskega orožja Tuniziji. Bourges-Maunoury je te govorice ponovno zanikal. Skrajni desničarski poslanec Tixier-Vi-gnancourt je zahteval, naj »e glasuje o resoluciji, ki obsoja pasivno zadržanje francoske vlade. Pozno zvečer je poslanec Pelleray vprašal vlado »o usmeritvi, ki jo misli dati svoji politiki v okviru atlantskega pakta upoštevajoč dobave orožja Tuniziji iz držav, ki pripadajo temu paktu*. Ob začetku razprave je skupščina zavrnila s 407 glasovi proti 164 komunistično resolucijo, kd je zahtevala, naj se v besedilo zakona vključi dodatek, iz katerega bi izhajala »nedopustnost, da se Alžir označuje za sestavni del francoske republike*. Predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte Ahmed Francis je na tiskovni konferenci v Bonnu izjavil, da narodnoosvobodilna fronta zavrača okvirni zakon francoske vlade prav tako. kakor zavrača Molletove predloge, ker ti različni načrti izhajajo vsi iz pogoja, da je Alžir sestavni del Francije. Francis se je iz- oktobra pričakuje Saudov obisk v Libanonu. Predsednik iraške vlade se je že vrnil v Bagdad. Ob prihodu je izjavil, da je zadovoljen z razgovori, ki jih je i-mel v sirski in libanonski prestolnici. O razgovorih v Damasku je izjavil, da so potekali v prisrčnem in odkritem ozračju in v skladu z interesi arabskega ljudstva. Zatrjuje se, da bo po včerajšnjih razgovorih lahko v kratkem nova konferenca a-rabskih državnih poglavarjev, katere se bo udeležil tudi predsednik Naser. Egiptovski list «A1 Ahram* rekel za severnoafriško federacijo, ki bi vsebovala Alžir, Tunizijo in Maroko, ter je zavrnil načrt, na podlagi katerega naj bi ta federacija bila sestavni del francoskega «Com-monwealtha». Poudaril je. da «Francozi niso še dovolj zreli za to*. Predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte v OZN Mohamed Jazid pa je v razgovoru z dopisnikom Anse izrekel željo, naj bi Italija imela »bolj realističen pogled* o položaju v Aižiru. Dejal je, da so Alžirci z zanimanjem sledili izjavam zunanjega ministra Pelle pred glavno skupščino OZiN in je med drugim pripomnil: «H!krati smo ugotovili realizem italijanske politike do vprašanj na Sredozemskem področju. V okviru tega realizma pa bi želeli, da Italija ne hi pozabila, da je tudi Alžir sestavni del zahodnega Sredozemlja in da ni mogoče delati konstruktivnih načrtov, dokler traja vojna v Aižiru. Ta vojna traja že tri leta in povzroča hude težave v Tuniziji in Maroku, kjer ima Italija še vedno znatne interese.* <«Zavedamo se, je dejal Jazid, da se naš položaj v Sredozemlju ne more ločiti od teženj in načrtov, ki vežejo med drugim Italijo in Francijo. Toda prav zaradi tega niso ti načrti, kakor je n. pr. skupno tržišče, v celoti uresničljivi, dokler traja vojna v Aižiru. Zdi se nam, da bi Italija lahko napravila veliko uslugo Franciji in posredno politični ustaljenosti na tem področju, če bi prepričevalno vplivala.* DAMASK, 27. — Kralj Saud je kmalu popoldne odpotoval iz Damaska v Riad, prestolnico Saudove Arabije. Iz Damaska je odpotoval tudi predsednik iraške vlade Ali Jovdat, ki se je včeraj sestal s Saudom. Pred svojim odhodom se je Saud na letališču kratko razgovarjal z ameriškim odpravnikom poslov v Damasku Robertom Strongom. Včeraj je Saud v Damasku med drugim izjavil: «Mi vsi imamo skupen interes braniti svobodo in neodvisnost naše dežele, kajti vsak napad na enega izmed nas, bi se razširili na druge. Naša sposobnost braniti našo neodvisnost nam bo zagotovljena samo z našo človeško solidarnostjo.* «Na drugi strani, je nadaljeval Saud, mi je moje kratko bivanje v tej deželi omogočilo, da sem z gotovostjo ugotovil, da arabska Sirija ne more biti nevarnost za nobenega od njenih sosedov, ker njena arabska politika temelji na določbah listine Arabske lige in na določbah medarabsfke pogodbe o kolektivni varnosti in o sodelovanju. Politika, ki jo Sirija vodi do drugih držav, je navdahnjena z določbami listine OZN. Kakor sem ugotovil goji Sirija iskreno željo do sodelovanja V tem položaju, ko se širijo glasovi, ki skrbijo naše sirske brate in vse Arabce sploh, moram z vso jasnostjo in iskrenostjo, ki mi jo priznavajo moji sirski bratje in A-rabci sploh, izjaviti, da obsojam sleherni napad na Sirijo in na vsako drugo arabsko državo, naj pride od koder koli. Boril bi se s svojimi sirskimi in arabskimi brati proti vsakemu napadu nanje in na njih neodvisnost, naj bi bil po-četek tega napada kakršen koli. Poleg tega sem prepričan da se ne bo noben Arabec toliko ponižal, da bi pomagal pri napadu proti drugim Arabcem. Naše arabske sile so Vse Skupaj vdane obrambi arabsk« skupnosti proti nevarnosti, ki ji grozi.* Kralj Saud je nato izrekel zadovoljstvo, da je lahko privatno obiskal Sirijo m da se je razgovarjal s predsednikom sirslke republike, člani Vlade in z »velikodušnim sirskim ljudstvom, s katerim smo povezani z nerazdružljivimi brat skimi vezmi*. V egiptovskih političnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli izjavo kralja Sauda. Pripominjajo, da čeprav je Sauid sprejel Eisenhowerjevo doktrino, ni zavrnil politike arabskega nevtralizma. Poudarja se, da njegova izjava približuje kralja Sauda stališču Egip ta in Sirije bolj kakor kdaj koli prej od časa, ko je izrekel naklonjenost Eisenhower-jevi doktrini. V istih krogih izjavljajo, da je kralj Saud nedavno imel vzrok pritoževati se nad ameriškim stališčem do sporov, kakor so plovba po Akabskem zalivu, alžirsko vprašanje ter spor med omanskim imanoni in sultanom iz Maskata. S kraljem Saudom se je v Damasku razgovarjal tudi pomočnik libanonskega zunanjega ministra. Izročil je Saudu pismo libanonskega predsednika Šamuna in se nato z njim razgovarjal o zaidevah, ki se tičejo Arabcev. To je sporočil predstavnik libanonske vlade, ki je pripomnil, da se za 40. pa piše, da je jordanski kralj Husein pozval Sauda. naj posreduje za spravo med Jordanijo in Sirijo. List pravi, da vsebuje to zahtevo pismo, ki je bilo predvčerajšnjim izročeno Saudu v Damasku. Naser o odnosih z ZDA KAIRO, 27. — V razgovoru z dopisnikom agencije »Associated Press* je predsednik Naser izjavil, da je pripravljen napraviti vse mogoče, da se vzpostavijo prejšnji odnosi z washingtonsko vlado s pogojem, da egiptovska suverenost in dostojanstvo ostaneta nespremenjena. »Pripravljen bi bil, je pripomnil, sestati se s predsednikom Eisenhowerjem, če bi on to želel. Pripravljen sem napraviti vse, kar je potrebno za ohranitev svetovnega miru.* Izrekel je razočaranje, ker EDA nadaljujejo proti Egiptu politiko gospodarske izolacije in zadušitve. Dejal je nato, da vodi Egipt politiko nevtralnosti samo glede odnosov s tujino, v notranjosti pa je odločno protikomunističen. Egipt si bo priskrbel novo orožje, če bo Izrael nadaljeval svojo sovražno politiko proti njemu. Siriji pa bo nudil vso pomoč, da lahko brani svojo neodvisnost. Egipt ne bo nikoli dovolil, da bi odnos oboroženih sil na Srednjem vzhodu bil v korist Izraela. Kar se tiče Sirije, je izjavil, da ne bo posredoval za spravo med to državo in ZDA, ker morajo ZDA same stopiti v stik s sirskimi voditelji. zbornice Leoneju pismo, v katerem obsoja odložitev razpravljanja o agrarnih pogodbah. V poslanski zbornici so danes predpoldne nadaljevali razpravljanje o proračunu mi. nistrstva zn javna dela, pri čemer pa ni bilo važnih govorov. V senatu so dopoldne razpravljali o proračunu o-brambnega ministrstva, popoldne pa o proračunu ministrstva za delo. Ta proračun zna. ša kar šestino celotnega državnega proračuna, to je 572 milijard lir. Zaradi tega je komunistični senator Secchia dejal. da predstavlja stalno ve- Kdaj pride na vrsto zakon o slovenskih šolah? RIM, 27. — Vodstvo Komunistične partije Italije Je v sredo povabilo svoje poslance in senatorje na sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanju uzakonitve slovenskega šolstva v Italiji. Sestanek je vodil član vodstva stranke Alicata. Razpravljali so o Rossijevem zakonskem načrtu, ki je se vedno pred senatom. Hkrati so proučili material, ki so ga prejeli od šolskih predstavnikov iz Gorice in Trsta ter od svojih poslancev Beltram eja in Lozze. Po temeljiti razpravi so pooblastili senatorja prof. Roffi-ja, naj posreduje pri tajništvu senata, da bi se šesti komisiji za javno šolstvo dala odločujoča zakonodajna oblast, tako da bi njeni člani sprejeli zakon, ne da bi morali pozneje razpravljati tudi na seji senata ampak samo še v poslanski zbornici. To vprašanje se namreč doslej še ni premaknilo z mrtve točke ter obstala nevarnost, da bi ga sedanji parlament pred volitvami ne utegnil rešiti. Senator Mario Roffi, ki je član šeste komisije, bo od tajništva senata zahteval takojšnji odgovor. Iz krogov vodstva KPI se je zvedelo, da so senatorji in poslanci v bistvu podprli vse predloge slovenskih organizacij v skladu z določbami republiške ustave. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiittiiiiii) Diskusija o a gripi v parlamentarni komisiji za delo Senator Mott je ponovil izjave, ki jih je dal v senatu V nekaterih pokrajinah so odložili začetek pouka v šolah Podatki Svetovne zdravstvene organizacije RIM, 27. — Visoki komisar za higieno in zdravstvo senator Mott je govoril danes n.-> seji komisije za delo v poslanski zbornici o zdravstvenem položaju v državi v zvezi s sedanjo epidemijo a-zijske gripe. Ponovil je, kar je že včeraj povedal v senatu. Dejal je, da so zavodi, ki izdelujejo cepivo, prvi v Evropi uspeli pripraviti mešano cepivo, ki vsebuje virus «A-Singapur-l-57» in hkrati tudi virus iz vrst, ki so jih ugotovili v prejšnjih epidemijah. Vendar pa je potrebno strogo izvajanje običajnih profi-laktičnih ukrepov ne toliko za preprečitev okužbe z azijsko influenco, ki je sama na sebi blagega značaja, pač pa da se preprečijo komplikacije, ki lahko postanejo resne pri šibkih ljudeh. Ponovil je svoja optimistična predvidevanja glede nadaljnjega poteka bolezni in dejal, da je pri tem bolj škodljiva psihoza, ki jo nekateri širijo. V zvezi s temi izjavami so posegli v razpravo številni poslanci. Demokristjan De Maria je izjavil, da je ta psihoza upravičena, ter je pozval visokega komisarja, naj po tisku, radiu in televiziji obvesti javno mnenje o dejanskem položaju v Italiji in tujini, zato da odpravi bojazen, ki je neupravičena zaradi blagega značaja epidemije. Izrekel je zaskrbljenost ne zaradi gripe, pač pa zaradi komplikacij, ki v zvezi z njo nastajajo in ki se lahko še povečajo s prihodom zimskega časa. Pozval je visokega komisarja, naj sprejme vse potrebne ukrepe, naj odredi dezinfekcije ter naj zavetiščem, zavodom in vsem skupnostim dobavi primerne zaloge vitamina B. Demokristjan Ceravolo je izjavil, da ni toliko potrebno boriti se proti azijski gripi, ki je obi- čajna influenca, pač pa proti kolektivni psihozi, ter je pozval tisk, naj bo objektiven in naj ne zaman alarmira prebivalstva. Komunist Messinet-ti se je pritoževal zaradi pomanjkanja cepiva. Omenil je, da je bolezen mnogo bolj razširjena kakor to uradno izhaja, ter je izrekel željo, naj bi zdravstvene oblasti pripravile potrebna sredstva, da se prepreči, da bi se po prvi fazi epidemije blagega značaja ponovila druga faza, ki bi bila bolj nevarna. Nennijevec Berardi je izjavil, da se bolj boji komplikacij, ki izhajajo iz slabega oi“ ganskega odpora bolnikov, in je tudi pozval komisarja, naj sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovijo primerne zaloge modernih antibiotikov in da se pri cepljenju da prednost otrokom. Fašist Cucco je zahteval, naj se razkuži voda. Senator Mott je izjavil, da je treba vsaj za sedaj izključiti dvojno fazo bolezni, in je pripomnil, da je mogoče povečati organski odpor z vitamini, posebno z vitamini skupine A, ki se lahko zaužijejo bodisi z industrijskimi proizvodi ali pa s sadjem in zelenjavo. Glede zaprtja šol je izjavil, da bodo morale to o-drediti krajevne oblasti od primera do primera. Glede razpoložljivosti cepiva je izjavil, da ne gre za sposobnost ali dobro voljo pač pa za industrijsko zmogljivost in da bo samo Avstralija lahko dobavila določeno količino cepiva, ker je tam epidemija že mimo. Kar se tiče antibiotikov, pa je izjavil, da bo mogoče zadostiti vsem zahtevam. Pripomnil pa je, da proučujejo novo vrsto nosnega cepiva. Na koncu je ponovil svoja optimistična predvidevanja in izrekel željo, naj se ne bi še bolj širila psihoza, ki jo je tudi Svetovna zdravstvena organizacija označila za bolj škodljivo, kakor je influenca sama. Medtem so v nekaterih pokrajinah, kjer se je gripa bolj razširila, sporazumno z zdravstvenimi oblastmi odredili, naj se šolsko leto začne pozneje. V pokrajini Bari se bo pouk v srednjih šolah začel 14. oktobra, v ljudskih šolah pa 21. oktobra. V pokrajini Foggia se bo začel pouk 14. oktobra, v pokrajini Pescara 21. oktobra, v pokrajini Terni, kjer je do sedaj obolelo okoli 3000 oseb, 16. oktobra, v pokrajini Pavia 14. oktobra. V vseh teh pokrajinah se je bolezen precej razširila, a povsod ima blag značaj. Ponekod pa so bili tudi smrtni primeri. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v Aziji e-pidemija vsak dan bolj po jenjuje. V nekaterih krajih ni so zabeležili novih primerov Se dalje pa se širi v Sred nji in Severni Ameriki, kjer je samo Kanada še neprizadeta. Siri se tudi v Afriki in v Evropi, kjer se je pojavila na Skandinavskem polotoku, v Franciji jn Italiji in v večini krajev Zahodne Nemčije. Iz Washingtona uradno javljajo, da so pretekli teden zabeležili v vsej državi drugih 122.65Q primerov gripe. S tem znaša celotno število obolelih 222.650, odkar se je poleti pojavila gripa. Zdravstvene oblasti so medtem razdelile še 3.712.000 doz cepiva. Skupno so do sedaj spravili v promet za vojake in civiliste v sedmih tednih nad 10 milijonov doz. poleg tega so določili posebno posvetovalno skupino zdravnikov, ki naj se posvetuje o najbolj primernih metodah «a borbo proti gripi. čanie vojaških izdatkov pretežko breme za italijansko ljudstvo. Tudi senator Cerut-ti (PSI) je dejal, da so ti izdatki previsoki. Popoldne je senat odobril proračun ministrstva za de-:o. Minister Gui je v svojem govoru omenil nekatera vpra-šnaja, ki bi jih bilo treba čim. prej rešiti, kot primer zvišanje podpore klinično ozdravelim bolnikom tbc, zvišanje minimalnih pokojnin INPS itd,. Minister je tudi povedal, da je bilo 30. junija 1.65,7.64S brezposelnih, to je 180.077 manj kot lani osorej. O izboljšanju teh pokojnin bo razpravljal tudi ministrski svet, ki se sestane prihodnji torek in ki bo imel na dnevnem redu številna upravna vprašanja. * Vprajanje deželnih avtonomij, ki se ga vlada tako otepa, je danes omenil tudi Gronchi, ko je sprejel predsednika sar. dinskega deželnega odbora prof Brotzuja. Gronchi je dejal, da je tudi sedaj možna pospešitev deželne decentralizacije, čeprav je treba to vprašanje reševati postopno. Seveda pa se mora izvesti resnična avtonomija, ne pa da pride še do večje birokratizacije kar bi se utegnilo pripetiti v gospodarsko zaostalih deželah. S tem je pokazal Gronchi tudi glede tega vprašanja napredno stališče. Nocoj se je vrnil z letalom v Rim zunanji minister Pel-la, ki se je med svojim potovanjem iz Washingtona ustavil v Parizu, kjer se je trt ure in pol razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Pineaujem. Razpravljala sta predvsem o dobavi orožja Tuniziji in o Aižiru. Po razgovoru je Pella izjavil novinarjem, da je zaskrbljenost, da bi Italija spremenila svojo zunanjo politiko, popolnoma neupravičena. Glede dobave orožja Tuniziji poudarjajo italijanski krogi da je bolje, da ga dobavi Italija kakor pa «države onstran železne zavese*. S to trditvijo hočejo pač potolažiti Francoze. Francoski list «Fi-garo* pa v svojem dopisu iz Rima pravi, da služi Italija kot nekak magnet, to je da v interesu atlantske skupnosti pritegne na stran Zahoda a-rabske države ter jih s tem »odtegne komunizmu*. Italiji naj bi uspelo to, kar m ZDA, to je učinkovito napolniti praznino, ki je nastala po izločitvi Anglije in Francije. A. P. «* — Kadar v Pekingu PEKING, 27. — Kitajski radio sporoča, da sta prišli danes v Peking madžarska vladna delegacija, ki jo vodi Jano* Kadar, in češkoslovaška parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik ljudske skupščine Zdenek Fierlinger. Delegaciji so sprejeli na letališču predsednik vlade Cuen-laj in vsi člani političnega u-rada kitajske komunistične stranke, Vreme včeraj: Najvišja temperatura 18,9, najnižja 13,9, zračni tlak 1017,9, vlaga 48 odst., padavine 2,8 mm, morje razgibano, temperatura morja 20,9. Vreme danes: Pretežno jasno, temperatura v porastu. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 28. septembra Venceslav, Venko Sonce vzide ob 5.58 in zaton-e ob 17.52. Dolžina dneva 11.54. Luna vzide ob 11.25 in zatone ob 20.56. Jutri, NEDELJA, 29. septembra Mihael, Miško Razgovor s predstavnikom odbora izgnanih družin Za učinkovito rešitev vprašanja sodnih izgonov Prihodnji torek odpotuje v Rim posebna delegacija, ki bo navezala stike s pristojnimi ministri in predložila ustrezni zakonski osnutek „ Stanovanjska stiska v ra- skrbo ustreznih prostorov iz-šem mestu je eno največiih gnanim družinam; vprašanj, ki bi ga morala i 4. načeti denarno nabiralno skupnost in zlasti pristojna akcijo, da bi omogočili poseb-oblast najhitreje rešiti. Dose- . ni delegaciji potovanje v Rim. danje gradnje ne zadostujejo | Predstavnik odbora je izja-niti za potrebe najnujnejših j vil, da so bili vsi dosedanji primerov in sicer za družine, stiki s predstavniki vladnega ki jih izganjajo iz stanovanj komisariata brez uspeha, ker in so prisiljene živeti v skup- | je vladni komisar dr. Pala-nih stanovanjskih prostorih i mara na stališču, da se ne Da ne govorimo o drugih ti- | sme sprejeti «nobenega ukre-sočerih družinah, ki stanuje- j pa, ki bi lahko prizadel za-jo v neprimernih in nehigien- sebno iniciativo«. Bivši župan skih stanovanjih, v sdstanova- 'Bartoli pa jih ni hotel niti njih itd. Samo dejstvo, da ima | sprejeti in jih je poslal k biv-komisija za dodelitev stano- I šemu odborniku dr. Gasparu, vanj 19.000 nerešenih prošenj, dokazuje, kako je postalo to vprašanje v sedanjih pogojih skoraj nerešljivo in so zato nujno potrebni odločni ukrepi za njeno rešitev. Toda prihod-njost nam zelo slabo obeta. kj je izjavil, da se osebno popolnoma strinja z delovanjem odbora. Tudi škof Santin je izjavil delegaciji izgnanih družin, da se strinja z iniciativo in z zahtevami odbora ter je zagotovil, da se je za to vpra- Gradbeni načrti za prihodnja j šanje že zanimal in da se bo leta predvidevajo zidavo sa- še nadalje zanimal. Poleg temo 3000 novih stanovanj. To | ga pa so se predstavniki odpornem, da bodo s temi sta- j bora osebno razgovarjali s novanji zadostili le tistim po- predstavniki vseh političnih trebam, ki se sproti pojavlja- strank, sindikalnih organizacij Jo in da ni za sedaj nobenega upanja na omilitev stanovanjske stiske Poleg tega pa je letos postalo zelo pereče tudi vprašanje stanovanjskih izgonov. Na stotine in stotine družin, ki so jih izgnali iz stanovanja in drugih ustanov. Na osnovi teh razgovorov so sledeče stranke in organizacije izrazile odboru svojo pismeno solidarnost: obe sindikalni organizaciji, Unita Popolare, PSI, PSDI, Tržaška zveza (struja Tolloy), Tržaška zveza (struja v preteklih mesecih, živi viBorghese), SDZ, KPI, NSZ. tesnih in neprimernih zasilnih prostorih, ki jim jih je Stranke, ki imajo svoje predstavnike v poslanski zbornici preskrbela občina. Sedaj pa pa so zagotovile, da bodo nji-je v teku okrog 1000 postop- hovi poslanci podprli akcijo kov za izgon iz stanovanja. Toda občina nima več na razpolago niti zasilnih prostorov. Zaradi tega hudega položaja, v katerem so izgnane dmžine in družine, ki jim preti skorajšnji izgon, je bil pred mesecem dni ustanovljen odbor izgnanih družin. Ta odbor je takoj začel z akcijo za pomoč vsem prizadetim družinam, po pooblastilih, ki jih je dobil na prvi skupščini izgnanih družin, je navezal stike z vsemi političnimi strankami, gibanji, javnimi ustanovami, sindikalnimi organizacijami, podpornimi jn socialnimi ustanovami ter se je tesno povezal z dveme obstoječima organizacijama najemnikov, in sicer z Združenjem stanovanjskih upravičencev in Združenjem stanovanjskih najemnikov Trsta in Julijske krajine. Predstavnik odbora izgnanih družin je včeraj obrazložil našemu uredniku dosedanje delovanje odbora in njegova prizadevanja za rešitev tega odbora v Rimu. Ustmeno pa sta zagotovila svojo podporo PRI in MSI. Liberalci, radikalci in MEN pa so izjavili, da bodo poslali svoja solidarnostna pisma. Samo Krščanska demokracija je zavrnila podporo odboru izgnanih družin, kljub temu, da sta njena vodilna člana, bivši občinski odbornik Gasparo in predsednik ACU Masutto izjavila, da bosta osebno podprla delovanje odbora. Predstavnik odbora je obžaloval, da je KD zavrnila svojo podporo, ker je odbor mnogo računal na enotno akcijo vseh tržaških političnih in drugih sil. Poleg tega pa se odbor zaveda, da je potrebna zlasti v Rimu podpora večine poslancev in zlasti demokri-stjanskih ministrov, če se hoče, da bo akcija uspela. Toda mnenja smo, da KD prav tega ni hotela. Vsa njena dosedanja politika v Trstu sloni na nesodelovanju s katerokoli organizacijo, ki ni izključno nje in z ministrom za narodno obrambo. Zaradi dejstva, da je vladni komisariat zavrnil predlog za izdajo kakršnega koli zakonskega ukrepa glede stanovanjskih izgonov, je odbor izgnanih družin sestavil sledeči zakonski osnutek, ki ga bo delegacija predložila vladi: «Clen 1. Na tržaškem področju je do 31. decembra 1959 suspendirana sodniška ali u-pravna izvršitev stanovanjskih izgonov, razen v primeru nemoralnega obnašanja, če je lilo sodnijsko ugotovljeno, da najemnik noče plačevati najemnine in če je bilo ugotovljeno. da si najemnik lahko sam najde stanovanje. Clen 2- Lastnik ah upravnik stanovanja, ki hočeta izvršiti stanovanjski izgon na osnovi do sedaj objavljene razsodbe ali odloka, morata za ta ukrep vprašati dovoljenje okrajnega sodnika, ki bo določil dan obravnave, da zasliši obe stranki. Clen 3. Okrajni sodnik začasno določi datum izvršitve izgona. Izvršitev izgona bo podaljšana, dokler ne bo prizadeti družini zagotovljeno ustrezno stanovanje. Zadnje slovo bivšega župana Včeraj opoldne se je bivši 1 padel opozicijske skupine v župan Bartoli «poslovil» od bivšem občinskem svetu, da občinskih uslužbencev. Cere- i so s politizacijo občinskega moniji sta prisostvovala tudi (sveta povzročili komisarsko u- prefekturni komisar in občin- pravo ski tajnik. Kljub temu, da je bilo sporočeno, da se bo slavnosti udeležil celoten bivši občinski odbor, je bilo prisotnih le nekaj bivših odbornikov, kar dokazuje, da je tudi med samimi dosedanjimi demokristjanskimi Bartolijevl-mi kolegi vladalo zelo majhno zanimanje za njegovo «,poslovitev«. Kot je bilo pričakovati, je imel Bartoli «ganljiv govor«, v katerem je tudi na- Kdor ne pozna Bartolija, bi mu morda tudi verjel. Toda resnica je vse drugačne. Ce je kdo do sedaj politiziral občinsko upravo, je bil to prav bivši župan Bartoli, ki je s podporo KD skušal obdržati monopol v vsej upravi, pokler je imel Bartoli «večino», se ni niti zmenil za opozicijo. Politične manifestacije, ki niso bile v ničemer povezane z občinsko upravo, so imele •llllllllllllllllllllllllllllllHllllIllllllltlltllllllllllilfllltlllllllllllllllllHIllilllllllltlllltlllllllltItlllllimillllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllMllIlIlllllll S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Občinski svet prodal staro cesto novi tovarni papirja v Stivanu Prefektura odbila predlog za nakup zemljišča za pokopališče v Sesljanu Zavrnjena zahteva po zvišanju davkov na zemljišča in dohodek vprašanja. Poudaril je, da je j klerikalna. Tržaška KD hoče bila 'prva naloga odbora sledeča; Sinoči je bila v Nabrežini izredna seja občinskega sveta, na kateri so razpaivljali o nakupu novega tovornika za občinsko upravo, o prodaji občinskega zemljišča, o novi krajevni avtobusni progi ter o občinskem proračunu za leto 1957, ki ga je prefektura odobrila v avgustu. O nabavi novega tovornika za potrebe občinske uprave ie občinski svet sklepal že decembra lanskega leta, toda prefektura je odbila ta sklep in priporočila občinskemu odboru, naj počaka na odobritev letošnjega občinskega proračuna, Ker je bil medtem občin- 1. razgovarjati se z vladnim komisarjem jn županom, z namenom, da se reši to vprašanje v krajevnem merilu; 2. v primeru negativnih rezultatov, navezati stike s političnimi strankami in gibanji, sindikalnimi organizacijami in drugimi ustanovami, za ustanovitev enotne fronte in za skupni nastop pri vladi in v parlamentu; 3. sestaviti zakonski osnutek za rešitev vprašanja stanovanjskih izgonov, ki naj bi bil sprejemljiv za vse politične stranke in druge ustanove. Obenem pa predložiti pristojnim oblastem konkretne zahteve za takojšnjo pre- na vsak način prikazati jav- j ski proračun odobren, je ob-nosti, da je edina, ki lahko 1 činski svet o tej zadevi po- kaj doseže v Rimu. Gornji primer jasno dokazuje, da demokristjanom ni mar za usodo tisočerih izgnanih družin in da se jim zdi za malo, da bi se pridružili skupni akciji, ki jo je načel odbor prizadetih družin. Kljub stališča KD je odbor sklenil, da bo posebna delegacija odpotovala v Rim prihodnji torek. V Rimu se bo delegacija najprej sestala s predstavniki parlamentarnih skupin, poleg tega pa delegacija namerava stopiti v stik s predsedstvom vlade, ministrom za javna dela, notranjim ministrom, ministrom za podpore in socialno zavarova- novno razpravljal na svoj; sinočni seji in soglasno sklenil, naj občinska uprava kupi nov tovornik OM. kakor je bilo že prvotno sklenjeno. Občinska uprava nujno potrebuje nov tovornik, ker ima prevelike stroške za vzdrževa. nje starega, ki ne odgovarja več sedanjim potrebam. Stroške za nakup novega tovornika bodo krili z večjimi dohodki od trošarine v letošnjem letu. Nato je odbornik Legiša poročal o prošnjah za nakuo občinskega zemljišča in o zamenjavi zemljišča vižoljskih in sesljanskih j usarjev. Delniška družba, ki gradi novo iiiiiiiiiHimmmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiinilHiiiimiMiiiMiiiiiiimiiniiiHiiMiiuiiiHMiMiiiiHiiMiimimiiiHiiiMiii Izpred kazenskega sodišča E-den od treh izprijencev obsojen na 3 leta zapora Njegovega brala je sodišče prav tako zaradi tatvine obsodilo na mesec dni, pomagača pa na 8 mesecev zapora Brata Giamporcaro od Sv. M.M. Sp. sta kljub mladosti Že znana kot spretna tata, saj je bil 23-letni Sergio že 6-krat obsojen, njegov 19-letni brat Fulvio pa se je rešil kazni prav zaradi mladoletnosti. Sedaj pa bosta morala oba sedeti v zaporu. Mlajšega Giam-porcara je sodišče obsodilo sicer le na mesec dni zapora in na 5.000 lir globe, medtem ko je z njegovim bratom, ki je nepoboljšljiv tat. strože ravnalo Dobil je plačilo, kakršnega si je bil zaslužil s številnimi tatvinami v Trstu in drugod in tako je bil obsojen na 3 leta in 15 dni zaporne ter na 21.000 lir denarne kazni. Policija je odkrila tatinsko delovanje obeh bratov povsem slučajno, ko je 31, julija letos zasačila Sergia v trenutku, ko je hotel Krasti v neki kabini v kopališču pri Sesljanu, Nepoštenega mladeniča so odpeljali na komisariat v Devin, kjer je priznal tudi druge tatvine, zaradi česar so ga dali na razpolago poveljstvu letečega oddelka kvesture, ki ga je zaslišalo, dokler ni izpovedal vse, kar je imel na vesti. Povedal je, da je 26. VII. to je nekaj dni pred aretacijo, hotel prenočevati na Opčinah, kjer ga policija, ki ga je iskala, ne bi našla. Med hojo po Ul. Romagna je opazil odprta okna vile last Lodovica Rovine, Skušnjava je bila tako velika, da se je ni mogel otresti, V notranjosti vile, kamor je vdrl, pa je spoznal, da se je poskus izplačal, saj je ukradel več reči, tudi krzne-no štolo Nato je še enkrat skozi odprta okna vdrl v vilo te spet odnesel, kar mu je prišlo pod roko. Dan kasneje je bil izprijenec že v Grljanu, a vdor v vi- lo Ane Jakopič mu ni prinesel bogastva v kuhinji je našel le nekaj stotakov, a ker se je Giamporcaro zadovoljeval tudi z malim je najdeni drobiž spravil v žep. Med preiskavo je prišlo še na dan, da je nepoboljšljivi Sergio okradel tudi svoja delovna tovariša, ki sta delala kot on v Gorici pri cirkusu »Togni«. Zl.kovec je ukradeno blago spravljal doma in ga tudi zastavljal v zastavljalnici v Trstu ter v Benetkah. -S tem je hotel morda zabrisati sledove nepoštenega delovanja, kar pa se mu ni posrečilo. Ko so preiskovalni organi šli na Giamporcarov dom, do bi zaplenili nekatere ukradene reči, so presenečeno obstali, ker niso našli ničesar. Se-veda so zahtevali pojasnila od priprtega mladeniča in ta je izrazil sum, da si je blago kakor tudi police prisvojil mlajši brat Fulvio, To je odgovarjalo resnici in tako je moral tudi Fulvio za rešetke, ker so ga obtožili posesti u-kredenega blaga Skupno s tem prekrškom zakona pa je mladenič tudi priznal tatvino, ki jo je bil izvršil julija letos v Grljanu v vili Fauste Verzu por. Fabbri, kateri je odnesel poleg 160.000 lir v gotovini tudi dve moški ročni uri, 3 zlate zapestnice, 2 prstana in več zaponk, od katerih je bila ena srebrna. Pri tej tatvini pa mu je pomagal 24-letni Bruno Manestrovich od Sv. M M. Sp Tatinska troperesna deteljica »e je tako znašla v zaporu in včeraj tudi pred sodiščem, ki ji je sodilo in tudi obsodilo. Obsodba bratov Giuni-porcarov je znana. Dodati je treba se, da je sodišče spozna, lo tudi Maneatrovicha za kri- vega obtožbe in ga obsodilo na 8 mesecev zapora in na 6.000 lir globe pogojno ter brez vpisa v kazenski list. Preds. — Corsi, tož. — Scar-pa, zapisn — Rachelli, obramba — odv. Kezioh in Pado-vani. IZPRED SODISCA Posledice ljubosumnosti Ljubosumnost je pr,peljala 39-letno Normo Mannich por. Grattagliano iz Ul. Doda naravnost pred sodišče. Ženska, ki je bila obtožena, da je žalila in tudi grozila Emmi Monica iz Ul. Bazzoni pa je imela srečo, ker jo je sodnik oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Grattagbanova je ž* dolgo sumila, da se Monicova dobro »razume« z njenim možem in ker je bila prepričana, da sta oba imela kake sentimentalne stike, je mislila, da Monicova ne bi sprejela vabilo na razgovor. Vseeno pa jo je povabila in Mor.icova je rade volje uslišala njeni prošnji. Med pogovorom pa je Gratlagiianovn obtožila Monicovo. da je edin? krivda moževega varanja. To je reveda Emma Mor.ica zanikala in sla tako daleč, da ie Grattaglianovo obtožila, da se je ravno ona spečala z njenim možem. Nastal je prepir med katerim sta se ze-nskl medsebojno žalili toliko časa dokler ni Monicova z odhodom prekinila besedni dvoboj. Maščevala pa se je s tem, da je vložila tožbo, vendar Gratta-glianovi ni bilo težko dokazati, da se tistega dne. ki je bil n. menien v prijavi, sploh ni sestala niti ni videla Monicovo Sodnik: tienga, zapisn,: Scel-zo, obramba: odv. Padovani. tovarno papirja pri Stivanu, je zaprosila nabrežinsko občinsko upravo, naj bi ji prodala staro cesto, ki pelje od Stivana do tovarne Splvgy v Tržiču, ker deli zemljišče, kjer bo zrastla nova tovarna, na dva dela. Da bi to odpravili in da bi bil v okviru tovarniškega področja nemoten promet, želi omenjena družba odkupiti cesto, ki gre po njenem zemljišču in katere povr. šina znaša približno 10.000 kv. metrov. Po predhodnih pogajanjih z občinsko upravo je vodstvo podjetja ponudilo za cesto 2 milijona lir in pristalo na nekatere druge pogoje, ki jih je stavila nabrežinska občinska uprava. Tako bo omenjena družba popolnoma popravila vso cesto in jo vzdrževala na svoje stroške; če bi zgradili nov most, pa bi dovolila prehod kmetom na zemljišča onstran Timava, poleg tega je vodstvo podjetja tudi obljubilo, da bo zaposlilo v tovarni predvsem domačo delovno silo. Omeniti je treba, da gre za staro cesto, ki je več nihče ne rabi in da je bil most čez Timav porušen leta 1945. Občinski svet je po krajši diskusiji soglasno odobril prodajo omenjene ces^e podjetju pod navedenimi 'pogoji. Na zadevno opazko svetovalca Vižintina je župan zagotovil, da se bo občinska uprava potrudila in skrbela za vse občane, brez nikakih diskriminacij, in da se bo zavzela zlasti za bolj potrebne. Glede zaposlitve v novi tovarni pa je izrazil upanje, da bo tu dobilo dela približno 400 delavcev kar bi skoraj popolnoma odpravilo brezposelnost v devinsko-nabrežinski občini. Občinski svet je nato soglasno odobril prodajo 600 kv. metrov občinskega zemljišča v Stivanu ob cesti, ki pelje v Medjo vas, za katerega je zaprosil Egidij Pelicon iz Medje vasi, da bi si uredil okrog nove hiše dvorišče in mali vrt. Prav tako je občinski svet soglasno odobril zamenjavo jusarskega zemljišča v Sesljanu. Pod cesto pri Sesljanu je namreč jusarsko zemljišče, kjer bi si marsikdo sezidal hišo, toda komisariat za ju-sarska zemljišča ne odobri prodaje, če uprava jusarskih zemljišč ne kupi drugega zemljišča. Zaradi tega so se ju-sarji iz Vižovelj in Sesljana dogovorili, da bi 6.000 kv. metrov jusarskega zemljišča pod cesto zamenjali za 22.000 kv. metrov pašnika in gozda nad I cesto, ki je last nekega kme- j ta iz Vižovelj, Občinski svetovalci so potem i soglasno odobrili delovanje j občinskega odbora za vzpo- i stavitev npve avtobusne proge, ki Jo je prevzelo prevoz- , niško podjetje «La Carsica« in j povezuje oddaljene vasi z u- j pravnim središčem občine ter j morjem. Ob zaključku seje je odbor- j nik Legiša poročal na kratko, kako je prefektura odobrila I letošnji občinski proračuij. Ka- I kor je znano, je občinski pro- I račun za leto 1957, ki ga ie 1 odobril občinski svet, pred- ( videval 51.128.061 lir primanjk- \ ljaja; višje oblasti v Trstu i pa so črtale nekatere izdatke | in dvignile nekatere dohodke | tako, da bo letošnji proračun imel skupno 32.212.000 lir pri- j manikljaja, ki ga bodo kril) ! z državnim prispevkom. j Med drugim je prefektura odbila nakup zemljišča za pokopališče v Sesljanu, čeprav je skoraj že dokončano. Prav tako je odbila stroške za nakup opreme za nov otroški vr tec v Nabrežini in novo šolo v Sesljanu. Povečala pa je takse na biljarde, napise in obrtna dovoljenja Poleg tega je prefektura predlagala občinski upravi, naj bi povišala davke na zemljišča in zemljiški, dohodek za 200 odst., kar bi prineslo občini približno en milijon lir več dohodkov. Občinski svet pa je na sinočni seji odločno izjavil, da ne bo sprejel tega prefek-turnega predloga in da ne mara višati davkov kmetom, ki so bili letos zelo prizadeti zaradi vremenskih neprilik m prednost pred upravnimi vprašanji v občinskem svetu. Njegova politična nestrpnost pa je povzročila, da so ga zapustili tudi republikanci in socialdemokrati, k; so z njim sodelovali v občinski upravi od leta. 1949 do letošnjega aprila. Sedaj pa se upa z vračati krivdo na druge za vso škodo, ki jo je povzročil tržaški občini. Sicer pa smo mnenja, da se je Bartoli včeraj res poslovil od občine, ker zelo dvomimo, da se bo še kdaj vrnil na županski stolček. Poleg tega pa se Bartoli ni mogel izogniti samohvali, češ koliko je napravil za naše mesto itd. Te njegove zasluge pa so volivci že na lanskih volitvah ocenili saj, je KD kljub tisočerim novim volivcem, ki so jih vpisali v volilne sezname, dobila manj glasov kot leta 1952. Zato -je najbolje, da oceno njegovega dosedanjega delovanja prepustimo prebivalstvu na prihodnjih volitvah. Za Bartolijem sta spregovorila nekaj besed tudi pre-fekturni komisar in občinski tajnik. Danes začetek kongresa o reklami Včeraj zjutraj sta predsednik in generalni tajnik V. vsedržavnega kofigresa o reklami dr. Dino Villani in Antonio Valeri v spremstvu Carla Padoe. ki je kot predsednik centra za ekonomski razvoj organiziral kongres, ob- že itak plačujejo sorazmerno , 'skala vladnega generalnega večje davke kot na primer v Furlaniji, kjer je zemlja bolj bogata in kmetijstvo bolj donosno kot na našem Krasu. Stališče, ki ga je zavzel na-brežinski občinski svet. glede novih davkov na zemljišča in zemljiški dohodek je popolnoma upravičeno; nerazumljivo pa je .tališče prefekture, katere strokovnjaki bi se lahko prepričali o stanju kmetijstva na našem področju in o pogojih, v katerih delajo in se mučijo naši kraški kmetje. Prihodnja seja občinskega sveta v Nabrežini bo v petek ob 18. uri. «»------- Nezgoda otroka Med igranjem na zidu, ki obdaja dvorišče stavbe št. 3 v Ul. Tor S. Piero je 11-letiii Pavel Turk z Grete izgubil ravnotežje in padel na tla, pri komisarja Palamaro. Palamara se je pohvalno izrazil o pripravah za kongres. Kasneje so dr. Villani, Valeri in Padoa obiskali v občinski palači prefekturnega komisarja dr. Mattuccija, kateremu so prinesli pozdrave kongresistov. Dr. Mattucci je obljubil pomoč občine kongresu, ki se bo začel danes in bo trajal 3 dni k«—— Prometni nesreči Po krivdi mušice, ki mu' je priletela v oko in ga trenutno oslepila, se je 47-letnemu Lju-bislavu Merlaku iz Skednja včeraj pripetila nezgoda, zaradi katere je moral v bolnišnico. Merlak se je namreč vozil s svojim avtom po Ul. Sonci-ni proti mostu nad Istrsko cesto, ko je mušica priletela skozi odprto okneo v notranjost avta. Mož jo je sicer hotel čemer se je potolkel. Njegova (spraviti iz vozila z mahanjem vendar se mu to ni posrečilo in mušica mu je priletela v oko. TO pa ravno v trenutku, ko je privozil do ustavljenega avta. Ker je Merlak izgubil oblast nad vozilom, je njegov avto trčil v ustavljenega, pri čemer se je lastnik avta ranil na čelu in ker so mu v bolnišnici, kamor se je odpeljal z avtom, ki je tedaj privozil mimo, ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe, so ga pridržali na II. kirurškem oddelku. Po mnenju zdravnikov bo mati ga je nekaj ur kasneje odpeljala v bolnišnico, kjer so zdravniki fantka pridržali in ga poslali na urološki oddelek. Nesreča z vespo - 30 dni v bolnišnici Sinoči so okrog 23. ure z rešilnim avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 36-letnega Franca Rudeža stanujočega na Lonjerski cesti jt. ,r“ n‘ne"J“ “ 201, ker se je močno poško- Merlak okreval v 20 dneh doval, ko je malo pred tem I Malo pred 19. uro pa so iz neznanih razlogov izgubil morali sprejeti na ortopedskem kontrolo nad vespo, na kateri i ‘‘^delku 51-letnega Simeona se je vozil in se v višini hi- 1 Filipčiča od Sv. M.M. Sp. kaše st. 176 v Ul. Giulia zaietel teremu so ugotovili zlom leve ................ lopatice. Filipčič, ki se bo moral zdraviti približno mesec dni, je izjavil, da se je med vožnjo z motornim kolesom nedaleč od mitnice v Zavljah zaletel v lambreto, ki je bila ustavljena ob robu ceste in se nato zvrnil na tla. v neki avto. Službujoči zdravnik je Rudežu ugotovil zlom desne ključnice, poleg tega pa še hujšo rano na desni strani čela in manjše praske na obrazu ter pretres možganov. Predvideva se, da bo moral v bolnišnici ostati najmanj trideset dni. Pogajanja v Rimu za CRDA in arzenal odložena do 1. oktobra Kakor poroča agencija -nemascopu in v barvah. VERDI. 16.30: «Skoraj zasebna tajnica«, K. Hepmirn, S. Tracy, v cinemascopu in v barvah. V1TTORIA. 17.15: «Creature del male«, E. Costantime, J. Greco, v cinemascopu in v barvah. CENTRALE. 17.00: »I filibu- stieri della finanza«, R. Tay-lor, cinemascope. MODERNO. 17.00: »Strašni sorodniki«. javila za 41. kolesarsko dirko. te kolajne za jahalne, kolesar, profesionalcev po Emiliji, ki ske, telovadne ekipe in za e-bo 4. oktobra. V ekipi Girar- kipe za moderni peteroboj. Že dengo so med drugimi Lucia-1 prej je odbor sklenil, da teh no Maggmi, ki se je ze dvakrat uveljavil na tej dirki, Renato Ponzini, Giuseppe Calvi, Mino de Rossi, Gian Battista Gabelli, Bruno Umiaio, od starih pa Andrea Carrea in Albino Crespi. Dirka po Emiliji se bo zaključila na občinskem stadionu v Bologni okrog 15.30, eno uro pozneje pa bodo privozili na cilj diletanti, ki bodo na dirkališču zaključili četrto etapo dirke «San Pellegri-no». KONGRES CIO Nadaljnje redukcije olimpijskega programa SOFIJA, 27. — Kongres mednarodnega olimpijskega odbora, ki zaseda v Sofiji, je danes sklenil, da na olimpiadi v Rimu ne bodo podeljene zla- ■inniinniiiiininHHiiiiinutuiiiiiiiiiiiniiiiitii kolajn ne bo podeljeval šele po olimpiadi 1960, sedaj pa je svoj sklep popravil. Kongres je nadalje sklenil izločiti iv. olimpiade v Rimu še eno strelsko panogo poleg onih, ki jih je izločil že v sredo. Zaradi tega se bo število kolajn v Rimu znižalo na 151, kar je za 10 manj kot v Melbournu. Kongres je tudi sklenil, da ne bo vztrajal pri svojem prvotnem stališču, da mora biti število tekmovalcev posameznih držav v plavalnih in atletskih disciplinah omejeno na 2 tekmovalca in končno še, da bo v prihodnje lahko sodelovalo na olimpijskih nogometnih, košarkarskih, vaterpoli-stičnih in kotalkarskih turnirjih največ po 16 moštev. Računajo, da se bo po vseh teh redukcijah število udeležencev olimpiade v Rimu skrčilo od 6300 predvidenih na 5700. Svetovno prvenstvo posameznikov v sablji Italijani Ravagnan, Narduzzi in Ferrari v četrtfinalu Edini Jugoslovan Vazin izločen v drugi seriji PARIZ, 27. — V Parizu se je danes pričelo individualno svetovno prvenstvo v sablji. V prvi seriji izločilnih skupin ni prišlo do nobenih presenečenj. Zmagali so favoriti. V drugi seriji izločilnih skupin pa so bili izločeni tudi nekateri favoriti, med katerimi je vredno omeniti Rusa Leytma-na in Kuznetcova, Belgijca Hayvaerta, Madžara Szerencse-sa in Američana Soberja. Prvi štirje iz vsake izločilne skupine druge serije so se kvalificirali za četrtfinale, ki bodo jutri. Rezultati izločilnih skupin prve serije: Skupina A: 1. Koestner (Nem.) 3 zmage, 5 zadetkov; 2. Ambert (VB) 3 (7); 3. Van-derauwera (Bel.) 3 (8). Izločeni: Pimllos (Šp.), Weber (ZDA), Arseven (Tur.). Skupina B: 1. Beatley (VB) 4 zmage; 2. Vechalle (Bel.) 3; 3. Šober (ZDA) 3. Izločeni: Miollet (Fr.), Mandi (Hol.j, Herrera (Šp.). Skupina C: 1. Szerencses (Madž.) 3 zmage, 14 zadetkov; miimimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiimiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiii nuni Italijansko nogometno prvenstvo Juventus in Napoli pred težkima nalogama Tretji zunanji nastop Triestine proti Sambenedettese Enajstoricam, ki so trenutno na vrhu lestvice A lige, se obeta za jutri težka nedelja. Doslej vedno zmagoviti Juventus bo moral ta primat braniti na težkem terenu v Ferrari proti SPalu. ki so bo pred svojim občinstvom tudi hotel vsaj nekoliko oddolžiti za težek poraz v Vidmu. Napoli, ki je tudi še neporažen, bo imel podobno nalogo v Bergamu proti Atalanti in zdi se, da bo njegova še težja kot od Juventusa. Padova, ki je z dvema zmagama in enim porazom tretja na lestvici, se bo morala doma kar precej potruditi, če bo hotela pospraviti kaj več kot pol izkupička proti razigranemu Interju, za Romo, ki ima tudi 4 točke, pa je pot v Torino skoraj brezizgledna, kajti Marjanovi-čeva enajstorica bo prav gotovo skušala za vsako ceno prekiniti s slabim startom v letošnji sezoni. Tretja iz te skupine — Alessandria — pa se bo v derbyju pomerila s svojim starim rivalom iz B lige Verono in glede na to, da bo tekma v Veroni, prav gotovo nima mnogo upanja na uspeh. Osrednjo pozornost 4. kola predstavlja srečanje med Fio-rentino in Udinese v Florenci. Po nepričakovanem uspehu nad Bologno v Bologni, so Fiorentini zrastla krila, s povratkom Julinha iz Brazilije pa tudi greben. In ker je njen nasprotnik Udinese, se obeta velika borba, katere izid je vse prej kot jasen. Milan bo imel v gosteh Sampdorio in že tudi samo polovični uspeh poslednje bi pomenil presenečenje. Milan bo nastopil sicer brez poškodovanega Beana, zato pa se bo v njegove vrste z gotovostjo povrnil Schiaffino, kar tudi niso mačje solze, preostane še srečanje med zadnjima na lestvici: Genovo in Bologno ter srečanje med Laziom in Vicenzo na nevtralnem terenu v Neaplju. Tako v prvem kot v drugem je izid negotov. Bologna je očitno v krizi, Lazio pa je zdecimiran zaradi azijske gripe. V B ligi bo na vrsti tretje kolo. Triestina bo že tretjič zaporedoma igrala na tujem terenu; tokrat proti Sambenedettese, ker je tržaški stadion zaseden zaradi atletskega dvo- boja Italija-Svedska. Na papirju je vsekakor favorit Triestina, ker enajstorica iz Toronta na predstavlja mnogo več kot povprečno provincialno mošto. Zelo zanimiva pa znajo biti še srečanja med vodečim Zenitom iz Modene in Catanio, Tarantom in Vene-zio, Parmo in Marzottom, Sim-menthalom in Brescio ter No-varo in Barijem. Triestina se od pretekle nedelje sploh ni vrnila domov. Predvčeraj je na poti iz Ca-tanie v S. Benedetto di Tron-to odigrala trening tekmo v Fanu in zmagala z rezultatom 3:1. Ker je Milani poškodovan, bo srednjega napadalca tudi tokrat igral Olivie-ri, na krilu pa bo namesto njega igral Rimbaldo, katerega bo v krilski vrsti zamenjal petagna. Možno je še, da bo na desnem krilu namesto Szokeja igral Attili, ki je baje v formi, v ostalem pa bo postava nespremenjena. litini iimiiiii iiiiiittiiiiiiiiiiinif ii ii i ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiviiiiiiiatiiiiiiiiniiiiii!iiiiii Državno teniško prvenstvo Polfinalne borbe v srečanjih dvojic Dvojica Pietrangeli-Sirola v finale brez borbe Atalanta-Napoli X 2 1 Fiorentina-Udinese 1 Genoa-Bologna 1 X Lazio-L. R. Vicenza X Milan-Sampdoria 1 Padova-Inter 1 Spal-Juventus X 2 Torino-Rcma 1 Verona-Alessandria 1X2 frato-Palermo X 2 TarantoVenezia 1 Mestrina-Siena 1 X Reggiana-Cremonese 1 Lecco-Como 1 X Legnano-Livorno 1 2. Howes (VB) 3 (14); 3. Van Baelen (Bel.) 2. Izločeni: Se-zen (Tur.), Wolthuis (Hol.). Skupina D: 1. Partos (Rom.) 3 zmage, 2 zadetka; 2. Ferrari (It.) 3 (6); 3. Heyvaert (Bei.j 3 (6). Izločeni: Woehwler (Nem.), Cabrera (Šp.), J. Doy-le (Ir.)- Skupina E: 1. Narduzzi (It.) 4 zmage, 12 zadetkov; 2. Stil-ler (Nem.) 4 (14); 3. Holvoet (Bel.) 3. Izločeni: Kardolus (Hol.), Duffy (Ir.), Virebes (VB). Skupina F: 1. Coopermann (VB) 4 zmage; 2. Ravagnan (It.) 3 (4); 3. Loehr (Nem.) S (9). Izločeni: Husarek (CSR), De Deiego (Šp.), Pelmue (Rom.). Skupina G: 1. Mikla (ČSR) 3 zmage, 9 zadetkov; 2. Orde-jon (Šp.) 3 (9); 3. Theuerkauf (Nem.) 2. Izločeni: Boutmv (Hol.), Balkan (Tur.). Rezultati izločilnih skupin druge in zadnje serije: Skupina A: 1. Roulot (Fr.) 4 zmage, 19 zaidetkov; 2. Karpati (Madž.) 4 (21); 3. Piat-kovvski (Polj.) 4 (22); 4. Co-permann (VB) 3. Izločeni: Van der Auwera (Bel.) 3, Leytma i (SZ) 2, Spiller (Nem.) 1- Skupina B: 1. Kovacs (Madžarska) 5 zmag; 2. Lefevre (Fr.) 4; 3. Tcherepowski (SZ) 4; 4. Zub (Polj.) 3. Izločeni: Theuerkauf (Nem.), Baelene (Bel.). Skupina C: 1. Gamot (Fr.) 4 zmage, 15 zadetkov; 2. Gere-vich (Madz.) 4 (16); 3. Ravagnan (It.) 4 (16); 4. Pawlov (Polj.) 4 (18). Izločeni: Kou-znetzov (SZ), Etratman (Nemčija), Holvoet (Bel.). Skupina D: 1. Narduzzi (It.) 5 zmag; 2. Horvath (Madž.) 4 (14); 3. Ryckler (SZ) 4 (22); 4. Kuezewski (Polj.) 3. Izločeni: Heyvaert (Bel.), Brousse (Fr.), Howes (VB). Skupina E: 1. Mendelenvi (Madz.) 6 zmag; 2. Miqla (Ap.) 5 (16); 3. Morel (Fr.) o (19); 4. Zabiocki (Polj.) 3. Izločeni: Verhalfe (Bel.), Poreb-iki (VB), Loehr (Nem.), Va-sin (Jug.). Skupina F: 1. Pawlowski (Polj.) 5 zmag (3); 2. Rylsky (SZ) 5 (19); 3. Ferrari (It.) 4, 4. Koestner (Nem.) 4 (24). Izločeni: Šober (ZDA), Amberg (VB), Szerencses (Madž.), Or-deyon (Šp.). ho je dosegel krasen , gol ta dokazal, da je v odiični fizic* ni kondiciji. SKOPLJE, 27. — Jugoslovanska B reprezentanca je v tekmi za trening v Skoplje porazila ponzvezno reprezentanco nogometašev s 5:0 _(1:0). Reprezentanti so igrali iežemo. KOŠARKA Italijanski košarkarji za dvoboj s češkimi RIM. 27. — Za dvoboj košarkarskih reprezentanc Italije ih Češkoslovaške, ki bo 6. okrt. v športni palači v Rimu, so bul sklicani na skupni trening na-slednji igralci: Antonio Ca.e' bota, Mano Alessini, Germa' no Gambitu, Silvio Lucev, A* chille Can.iam, Alessandro Rj-minucci, Gianfranco Pieri, A' lessandro Gamba, Antonio Co* stanzo, Piero Volpim, Rolah' do Rocchi, Vittorio Pominio. Skupne priprave se bodo začele 1. okiobra. PLAVANJE TURIN, 27. — V nadaljeva nju državnega teniškega prvenstva so bili danes dosežen naslednji rezultati: Moške dvojice — četrtfinale: Maggi A.-Fachini - Morelli-Ca-sini 6:3, 6:1, 6:3. Moške dvojice — polfinale: Maggi-Fachini - Sada-Guerci 6:3, 6:2, 6:3. Dvojica Pietrangeli-Sirola je brez borbe premagala dvojico Beilardelli-Lazzarino. Zenske dvojice — polfinale: Lazzarino-Migliori - Bass-Bal-lanti 9:7, 6:1. Srečanje dvojic Bellani-Pericoli - Frigerio-Bel-trame je bilo preloženo na jutri. Mešane dvojice — četrtfinale: Migliori-Jacobini - Verone-si-Parri 6:8, 6:2, 6:2. Lazzarino-Lazzarino - Riedl-Guercilena 8:6, 4:6, 6:4, Cerri-Pirro - Bassi-Bergamo 6:4, 6:3. Dvojica Pe-ricoli-Fachini je brez borbe do- bila proti dvojici Beltrame-Bonetti. Mešane dvojice — polfinale: Cerri-Pirro - Pericoii-I achini 5:7, 6:4, 6:1. Srečanje dvojic Migliori-Jacobini . Lazzarino-Lazzarino je bilo preloženo na jutri ob 16. uri. * # # LONDON, 27. — Na teniškem prvenstvu profesionalcev na pokritih igriščih sta v igrah dvojic v polfinalu Segura in Kramer (ZDA) premagala dvojico Rolando Del Bello (It.) -Cavvthorn (Avstral.) s 6:3, 6:1, 6:2. TELOVADBA Z zelo tesnim rezu'tatom (za 8 desetink točke razlike) si italijanske telovadke zmagale v dvoboju z madžarskimi telovadkami. NOGOMET Milan - Rapid 2. in 9. oktobra PARIZ, 27. — Tajništvo evropske nogometne zveze je sporočilo Milanu in dunajskemu Rapidu, da je njuno srečanje za evropski pokal določeno za 2. oktobra v Milanu in za 9. dkt. na Dunaju. BIRMINGHAM, 27. — Dvoboj mladinskih nogometnih reprezentanc V. Britanije in Španije se je končal neodlo čeno 4:4. # * • FLORENCA, 27. — Julinho je danes popoldne intenzivno treniral na občinskem stadionu ob prisotnosti več tisoč gledalcev. V medtedenski Skrajšani tekmi na dvoje vrat med rezervami in mladinci je igral na mestu desnega krila. Julin- Gilberto Elsa, član juniorske reprezentance, ki bo nastopila v soboto in nedeljo proti J® goslaviji, bo v ponedeljek P0" skusil zrušiti italijanski re" kord na 400 m mešano. Ta re* kord ima sedaj Ruggero Ciao ci s 5,41.8. Elsa pa je mod tre* ningom že dosegla na 400 ff* mešano čas 5,32, kar je zna no bolje od rekorda. Toda čas ne more biti priznan kot re^ kord, ker niso bili izpoljen' potrebni pogoji. KOTALKANJE ŽENEVA. 27. — Monza-RHC (Losanne) 4:1. Odgovorni ureannc STANISLAV RENKO flska Tiskarslr* zavod ZTT • KINO SKEDENJ predvaja danes 28. in jutri 29. t. m. zabavni barvni film •Tigrček« V glavni vlogi nastopa Jeff Chandler KINO PROSEK-KONIOVEL predvaja danes 28. t. m. ob 19.30 uri METRO barvni film; «Taho govori srce» Igrajo. Jose Ferrer, Mer-le Oberon in Walter Pidgeon 0MMSMM1* predvaja danes 28. t. m z začetkom ob 19. uri Metroscope barvni film «Torpedosmrti Igrajo: GENE KELLk JOHAN JUSTIN, BERNARD LEE in JEFF RICHARD LOJZ '' KRAIGHER KONTROLOR1 SKR0BAR Roman Bil je bogat posestnik v Gradišču spodaj, a je že vse za-avil s ponočevanjem in vlačuganjem. Zdaj se je preselil v h tu gori, ki mu je edini še ostal, tudi ta docela zadolžen, na pa mu je ušla. Baje je lepa ženska, a tudi lahke baže. šrul kriči: . _ , .. «škis je moj! Kdo je še ujel kdaj skisa! Jaz ga bom nocoj! ražmojster, ti se nič ne skrbi! Jaz ti že pometem smet aestražmojster je ljubimkal z Mallko in Rupnik mu je bil šel v ograd, šrulova bojaželjnost pa mu je vseeno neprijetna, ične ga miriti in da bi se prikupil nama, govori celo slo- !n«šrul daj mir! Saj smo možje, saj nismo otroci! Pustimo trte, pa’ zapojmo rajši! No, mamlka, katero bova?» Stara se srečna nagne k njemu: »Tista mi je tako všeč; jaz sem pa revček fajfco izgubil...’« Njegovo petje je bolj solo-petje. Močen bariton ima, a ivzdiimie ga tako neizrečno samozavestno, da ga skoraj nihče » more spremljati. Stara pa strmi vanj vsa zaverovana in idi Malika se skloni k mizi in ga pogleduje ljubeznivo. Tu vstopita oba sinova v sobo, črna, srednje rašcena mla-eniča. V zadregi se obračata pred vrati, ne vede, kam bi risedla. Rupnik ju navdušen pozdravi; ^ „ ____ »živio, fanta! 24vio! Le semkaj k nam! Stefan vina, gospo- dična! Saj nismo šleve!« Takoj ga mine čemernost. Da ima le ozadje, pa dobi pogum! Fanta si nista preveč dobra z materjo, sestrama in vso to družbo tam. Materi so bile dekline bolj pri srcu na škodo sinoma in to je netilo prepir v družini. Onadva sta se zato najrajši izogibala nemškutarjev, ki so se zbirali pri njih. Ivan se osokoli in se primakne bliže k Maliki ter jo celo objame krog pasu. Ona se brani, sramežljivo se ozira krog sebe; a vidi se, da ji ugaja laskanje. «Zapojmo tudi mi!> »Zvedel sem nekaj novega od svoj’ga dekleta zaljubljenca, da ona si 'zbira drugega in zame ne mara nič več.» Obraz mu žari od porednosti; dvigne kozarec in napije stražmojstru: »živeli, gospodje! če hočemo peti, pa moramo le s slovenskimi začeti! Pomagajte, gospodje!« «Ljub’ca moja, kaj si st'rila, da ti druz’ga ljubit greš!«... In oni res pomagajo, šrul sicer škrta z zobmi in bliska z očmi, pesti drži na mizi pred seboj; a stražmojster ga brzda s pogledi, četudi je sam zelen od jeze. Ivan pa povzame z nepričakovano salvo smeha: «Kaj se mi je pripetilo zadnjič v Včseku!? Grem po cesti mimo Pučka — mož je bogataš — in zagledam na odprtem skednju frankfurtarsko zastavo. Sicer so barve nekaj zmešane: — k cesarski zastavi prišita rdeča krpa, to je cela čarovnija; a demonstracija je oči vidna. Ne bodi len, grem noter in po zdravim nemški. Delavci ustavijo mlatilnico, otirajoč si v prahu pot z obrazov.« «Saj vas ni nobeden razumel, kaj ne?« se smeje Malika. »Ze zaradi ropota ne. Ko se ta poleže, jim izrazim v visoki nemščini svoje začudenje in svojo srečo, da naletim tu sredi slovenskega ozemlja na kolonijo kulturnega nemškega naroda.« »Hahaha...« se smeji zopet Malika in Žalika ji pomaga. A Šrul jo pogleda tako srdito, da se prestrašena ozre po svojih sosedih, ki se drže drugi brldkeje od drugega. «In tako frazarim v lepi nemščini, oni pa zijajo vame kot volički v nova vrata. Na gospodarja se ozirajo in mi kažejo, da naj se obrnem nanj.« «Na Pučka! Hihihi...« «Saj on je gluh!« se oglasi eden od bratov. «Gluh je dedec!« se zgraža Rupnik. «Jaz mu kričim v ušesa — moj bog! A nekaj besed je le razumel. Vprašam ga, če je Švab? — ,Ne!’ — če je Saksonec? — Ne!’ — Kje za vraga pa so vas iztaknili? Ali vas ni Siidmarka naselila tu? — Z odprtimi usti bulji vame in si briše s predpasnikom pot s tilnika... Nazadnje le razume... Ne! Od Sildmarke on nič ne potrebuje. On je bogat! On še lahko nekaj da! On je tu domačin!... Torej je Slovenec? — Kajpada!« Oba brata in dekleti, pa tudi mati in četovodja se drže za trebuh od smeha. Ostali kažejo samo zobe v zadregi. «Pa kaj potem sleparite ljudi? — se razjezim, še vedno nemški. Skočim k zastavi in jo potegnem s strehe, pa jo raztrgam kar pred njimi. To je sleparstvo! Varanje javnega mnenja — kaznivo — po paragrafu tem in tem! Kaj jaz vem, kaj sem jim bil vse natvezel!« Malika se lomi v smehu. Šrul se obrne k nam, kot da bi menil zdaj pa zdaj skočiti. «In so vas potem nagnali?« vpraša starejši brat. »Kaj še! .Deutschfreundlich!’ — so kričali. Razlagali so, da so prijazni Nemcem. Jaz pa nisem hotel razumeti in sem jih ozmerjal po domače v razumljivi nemščini. Saj psovati nemški — to jim ni popolnoma neznano! — Potem sem jo ubral čez travnike... Vrag vedi, nekajkrat sem se še ozrl, če ne kolovrati kdo z ranto za menoj.« Malika si briše solze od smeha in Ivan jo pritisne k sebi — tako lepo razgreto — ter jo poljubi na ličece — kar tam pred vsemi. šrul hoče planiti, a stražmojster ga zadrži. Vsi govorč vanj in ga mirč. Meni pa se je zdelo, da je njegova bojaželjnost precej umetna. Revček je živel od milosti prijateljev, ki se jim )e mogel odkupiti samo na ta način, da se je izpostavljal zanj®- Rupnik načenja že drugi Štefan in zapoje razigrano: «Pa pri nas je korajža, pri vas je pa ni...« Oni odgovarjajo: «Kaj nam pa morete, morete, morete?...« Tako je menjano orožje bojno, s petjem napetost malone utolažena. A šrul si vendar pribori besedo; «Zato ravno je treba nemških šol! V vsakem vrhu moramo odpreti nemško šolo. Zakaj ne znajo kmetje nemški? Ker so te slovenske šole vse od muh! Ker se nič ne trudijo slovenski mežnarji! Kmet naj ostane butelj, pravijo. In res je butelj« kdor ne razume nemški. Tudi ti gospodje bi bili buteljni, ko W ne znali nemški. Samo z nemščino so kaj dosegli. In kdor j® proti nemščini, je butelj, butelj, butelj...« Tu se vzdigneta stražmojster in četovodja; «Pojdimo večerjat! šrul, ti greš z nama k Pomočnici!« »Večerja vas ne bo več čakala, gospodje! Saj bi jaz kaj " v naglici...« ju zadržuje gospodinja. Žandarja pa vzameta mešetarja mčdse in ga prisilita k odhodu. Tako preprečita pretep, ki je grozil, in se še sam® izmažeta iz neprilike. Pri vratih postoji šrul za trenutek, se ogleda teatraličn® po Rupniku in dvigne pest, češ: midva se še vidiva, prijatelj- Meni je bilo že ves čas neprijetno. Drezal sem Ivana, da naj odideva, ker sem se bal, da se zopet zamotam v pol i tiče b škandal. On pa je plaval v svojem elementu. Zamislil se je v razposajeno občutje «stoloravnatelja« in se mu vdal z dušo m telesom. Govoril, pel, ukazoval, smejal se je — kot da bi ne bila ostala ne njega, ne njegovega življenja najmanjša trohic® zunaj te zasmrajene in tesne izbe. (Nadaljevanje sledi).