PRIMORSKI DNEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, petek, 3. avgusta 1945 - lefo l.šlev. 70 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon st 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri »Bog ne plača vsako soboto" j .Fse zakrknjene fašiste in reakcionarne demokrate, ki so todnje čase z zadovoljstvom za-škdovali razvoj dogodkov na teritoriju pod zavezniško vojaško upravo, je doletelo nemalo Presenečenje. Mož, ki bi v njihovih načrtih moral korakati Proti Titovi Jugoslaviji; mož, ki ** Je drznil primerjati maršala Kta s Hitlerjem in Hiro Hitom, le bil odstavljen s svojega vojaškega položaja in poslan na zahodno poloblo za glavnega guvernerja Kanade. S tem so vse njihove pobožne zelje splavale P° vodi. Od kod te velike simpatije fa-nstov in reakcionarjev za mar-Mh Alexandra? Maršal Alexander, ki mu gre vse priznanje za zmagovito pot zovezniškit armad od El Ala-do Alp, ni bil samo mož orožja; bn je tudi orodje mo-rhistične reakcionarne zuna-JJe politike gospoda Churchil-**• Evo odkod priljubljenost lasata Aleaandra pri vseh faličnih reakcionarjih. Zato ne bo škodilo če si podrobnejše ogledamo pot in raz-^i dogodkov zadnjega časa v Grčiji, na Koroškem in v Slo-vonskem Primorju. Tako bomo Najlažje dojeli pomen premestit-®e maršala Alexandra. Grčija. Gospodu Churchillu jo zdelo, da je ob osvoboditvi Orčije v nevarnosti red in ^vnotežje javnega in privatne-življenja. In ker je bil go-M>°d Churchill mnenja, da je f**« dolžnost Velike Britanije rjšjBti in skrbeti za red v osvo-f98wih deželah, je v pomoč mo-™rhofašistični grški vladi uka-^streljati in bombardirati narodno osvobodilno voj-Tako je bil red ponovno 7®°*tavljen. Kako izgleda da-jff5 ta red v Grčiji, je vsem do-znano: patrioti v zaporu, ^oriziranje druMn borcev za lobodo, tisclče beguncev v Jugoslaviji. Koroška. Umik Jugoslcvan-armade te Koroške na staro Avstrijsko - jugoslovansko mejo It odprl na Koroškem vrata nartom in SS-ovcem. Začela se $ gonjai proti zavednim Slo-in antifašistom. Zavez-vojaška uprava je ukaza-zapreti tiskarne v Celovcu in j?® njenim okriljem se uveljavil0 poznani, nacisti, SS-ovci in J^aP°vci, Jtaterim je Rainer jj^stil dediščino pangermaniz- , Trat in Slov. Primorje. Poloni v Trstu in Slovenskem Pri-fj?rJu je pod zavezniško voja-g upravo iz dneva v dan slah-j Protesti organov naše Ijud-^ oblasti si slede protestom, ^se zaman; naša ljudska ob-j?* še danes ni priznana. Ne sa-^ to: uvajati se hoče fašistič-^ Zakonodaja izpred 8. septem-I9lf3. in institucije, ki ni-jjP°znoie v Julijski krajini niti ^°encev niti Hrvatov. Kljub ■^vnemu gospodarskemu po-1J?'l'u‘ se ni v tem pogledu še e,sar konkretnega ukrenilo, 1 Več, ne more se razviti niti i°> Icar je bilo započeto že pod g°shvansko vojaško upravo, tfofatetvo, da organi ljudske Se danes niso priznani j. ® poleg vsega ostalega za po-faš ° neverjetno predrznost ■ »stov, ki se pod zavezniško aško upravo čutijo na var- Nova Evropa se oblikuje Zaključni komunike potsdamske konference o usodi nemškega naroda in o osnovah mirovne ureditve. Konferenca je utrdila odnošaje med tremi zmagovitimi velesilami. Sedanja Španija nima pristopa k zvezi Združenih narodov Berlin,, 2. Reuter. — Na konferenci treh velesil, ki je bila od 17. julija pri Potsdamu in ki se je danes zaključila, so se popolnoma spo. razumeli o vseh vprašanjih, ki se Višajo usode nemškega naroda tn osnov nove mirovne ureditve v Evropi. Zaključna poročilo, ki je bilo danes izdano z dovoljenjem gene-rdtissima Stalina, predsednika Trumama in ministrskega predsednika Attteea, poudarja, da je konferenca utrdila odnošaje med tremi vladami m da je razširila območje njihovega sodeilbvanja in m^edsObojno razumevanje. Konferenco zaključujejo z novo okrepljenim zaupanjem, da bodo vlade in narodi njihovih držav v zvezi z Združenimi narodi zagotovile pravičen in trajen mir. Stalni svei za priprave mirovnih pogajanj Najvažnejši sklepi so: 1. Za pripravo mirovnih pogajanj v Evropi bo ustanovljen stalen svet zunanjih mmiisItrDV petah velesil, Velike Britanije, Sovjetske zveze, Kitajske, Francije in ZIDA. Imel ho sedež v Londonu. Prvič se bo sestal 1. septembra. Svat petih zunanjih mini- strov bo izdelal predloge za bodočo mirovno konferenco In pogodbo za Nemčijo, kfi. bo predložena v določenem trenutku nemški Vladi v podpis, klakor hitro bo mogoče sestaviti nemško vlado, ki bo pooblaščena to storiti, Prva naloga Sveta petih zunanjih mSnSetrov je priprava za mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in. Finsko, ki jih bo potem svet predložil Združenim narodom, kakor tudi izdelava predlogov za ureditev teritorisMh. vprašanj, k3 iBhajajo iz zaključka sovražnosti. Politične In gospodarske naloge Nemčije 2. SKlapi o poM/tičnlh im gospodarskih nalogah Nemčije 'im o povračilnih dajlaltvah, ki bodo naložene Nemčiji!, in predvsem določitve o upravi Nemčije, so bili določeni na podlagi skupnih načel o postopanju z Nemčijo. Zavezniki nimajo namena, da bdi unSKSili ali zasužnjili nemški narod. Nemški narod naj dobi možnost obnove svojega življenja na demokratičnih ta miroljubnih. temeljih. Politična načela 3, Najvišjo upravo v Nemčiji bodo izvajali Vrhovni poveljniki ameriških, britanskih, ruskih in francoskih zasedbeni čelt po navodMilh svojih vlad v svojih lastnih zase. deniih področjih in v vprašanjih, ki se tičejo vse Nemčije1. V kolikor je mogoče, bo postopanje s prebd-valbtvom v vesj Nemčiji ienoffič-no. Temeljne smernice zasedbe Nemčije so: popolna razorožitev ta. demilitarizacija Nemčije, popoten in končen razpust vseh nemških sufoo-zemskffih, pomorskih dmi letalskih oboroženih sili SS, SA, SD, Gesfcapa, kakor tudi vseh vojaških in podob- j stajic v vsej Nemčiji e pravico zbiranja ta pravico do svobode govora, Za enkrat ne Ko sestavljena. Osrednja nemška vladd, vendar pa bodo ustanovljeni nekateri osrednji upravni, odseki Sin državna tajništva predvsem za finance, prevoz, promet, zunanjo trgovino ta industrijo. Ti upravni odseki’ bodo vršil' -v/ojc dlelovanje po navodilih Zavezniške kontrolne komisije. . Popotni razpust nacinmal-socMi-stične stranke ta njej priključenih oddelkov. Odprava vseh nacional socialističnih zakonov, k* so uvedli zatiranje nekaterih plemea^ veroizpovedi ta političnih mnenj. Neizprosno zasledovanje vsieh vojnih Zločincev ta odpustitev- vseh prepričanih naeicmal-socialfcjtov iz položajev v javniero. življenju ta važnih mest v zasebnih podjetjih. Reorganizacijo šolstva po demokratičnih načelih ta na osnovi -pravičnosti ta enakosti. Vzpostavitev vseh demoktatičnih nih organizacij ta ustanov. Nemško ljudstvo se mora jasno zavedati, da je doživelo popoten poraz in da se ne moro odtegniti odgovornosti za usodo, ki Si jo je priklicalo samo na svojo glaivo, ker je brezvestna nacional-eodaitL stično vHalda uničila nemško gospodarsko življenje in povračila kaos ta trpljenja Mar je neizogibno. Gospodarska načela Da se uniči nemški vojni poten- J pred očmi, da sam nosi odgovor-cilal, bo prepovedana vsaka izdela- j noet za svojo lastno upravo ta za va orožja, streliva ta vojnega mate- morebitni neuspeh te uprave, rjala, ter letal ta ladiilj, za vožnjo po visokem morju. Izdelavo teh stvari bodo tudi preprečim. J®ed časom zasedbe bodo postopati z Nemčijo kot z enotno gospodarsko celoto. To velja predvsem da rudnike, za industrijsko proizvodnjo, za .poljedelstvo, za plače to cene ta za razdeljevanje živil za uvoz ta izvoz, denarno vrednost, banke davke, carine, reparacije, prevoz in promet. Nadzorstvo zaveznikov nlad nemškim gospodarstvom bo ostalo omejeno na neobhodno potrebne stvari. Nemški narod mora Imeti Reparacije Za zadovoljitev ruskih zahtev po reparacijah, bodo pritegnjene indu. atrijske in gospodarske naprave na ruskem zasedbenem področju, ki bodo demontirane in odpeljane v Rusijo. Sovjetske zahteve bodo krite te ruskega deleSa. Razen tega prejme Rusija iz zapadnih zasedbenih področij neki odstotek indu- J atrijskih naprav, ki niso neobbod. no .potrebne za vzdiržavamje življenja nemškega ljudstva. ZDA, Velika Britanija to druge države ki imajo pravico do nemških reparacij, bodio te reparacije krile iz dobroimetij zapadnih zasedbenih področij in nemških ime. tij v inozemstvu. Določila o teritorialnih vprašanjih O končnih mejah Nemčije bo odločala. mirovna konferenca, toda konferenca Treh velesil popolnoma soglaša s predlogi, ki naj bodo predloženi o odsibpitvi nemških vzhodnih prodlročij. Ruski predlog, naj dobi Sovjetska Zveza Roe-nigsberg in mejne predele, je male. tel na načelno privolitev američke- izvršiti vsako tovrstno premikanje prebivalstva na uirojen ta človeški, način. Zavezniška kontrolna komd-bija za Nemčijo bo morala najprej -proučiti v kakšnih okoliščinah se lahko izvrši tak povratek. V zvezi z avstrijskim vprašanjem je konferenca -premotrMa ruski- predlog, naj se pristojnost začasne avstrijske vlad® na ruskem področju raz. tegne na vso Avstrijo. Tri vlade so izjavi-le, da so pripravljene to vprašanje proučiti po vkorakanju ameriških ta britanskih zasedbenih kanti-gentov na Dunaj. Na-dalj-ni sklepi konference treh ga predsednika ta britanskega mi- 80 J Podobnosti uredili na- nistrskega predsednika, ki bosta ^ sklenitve mirovnih pogodb in podpirala ta predlog na mirovni konferenci. Do takrat -bo začasna ruska vzhodna meja -potekala takole: Od obale Vzhodne; a morja in sicer od točke na vzhodnem bregu Gdanskega zaliva severno od po. dročja Braunsbeirg-Goldap, do točke, kjer se stikajo meje Litve, Poljske in vzhodne Prusije. Preložitev poljske zapadn® meje, bo končno veljavno urejena šele na mirovni konferenci; Do te ureditve prevzame Poljska samostojno ul pravo bivših nemških področji vzhodno od demarkacijske črte, ki bo potekala takole: Od obale Vzhodnega morja neposredno zahodno od Svinemuende na Odri do- izliva zapahne Neisse in potem vzdolž Nete. se do Češkoslovaške meje, vključno oni del vzhodne Prusije, ki ne bo vključen pod Sovjetsko upravo, ta vključno področje svobodnega mesta Gdanska. Povratek nemških manjšin Na konferenci so sklenili, da se mora Nemška manjšina Jz Poljske ta Češkoslovaške vsaj deloma vrniti nazaj v Nemčijo ta da se mora sprejema novih članov v mirovno zvezo Združenih narodov. Trije voditelji so se izrazili proti sprejemu sedanje španske vlade. Sestanek kralja Jurija s Trumanom Plymouth, 2. VZN. Danes je kralj Jurij VI. sprejel predsednika Trumana na krovu angleške križarke «'RenoTOn». Truman je pregledal častne detle mornariških strelcev ta se nato podal s kraljem v admiralovo kabino, kjer je bil kratek razgovor. Eri obisku sta predsednika spremljala šef glavnega stana, admiral ViiffiDaim D. Leahy ta zunanji minister Byrnes. Truman in Attlee odpotovala v veliko Britanijo London, 2. — Kakor poroda radio iz Nemčije, sta .prezident Truman in ministrski predsednik Attlee odpotovala takoj ,po zajtrku iz Potsdama po zračni poti direktno v Veliko Britanijo Domneva se, da bo britanski zunanji minister Bevin odpotoval v teku današnjega dne. V žrtvah je izražena volja naroda Angleški list »Manchester Guardian” o Jugoslaviji London 2. — Londonski radio poroča. List »Manchester Guardian^ bo objavil vrsto člankov pod naslovom «Evropska revolucija*. Prid -teh člankov je posvečen Jugoslaviji in ima naslov cPartizani maršala Tita*. Članek uvodoma omenja, da narodov v osvobojenih deželah no. bena stvar bolj ne čudi, kakor da se v britanskih strankarskih razpravah ni omenjala zunanja politika Splošne zmage osvobodilnih gibanj na vojaškem polju in njihovt neuspehi na .političnem -polju so še bolj podčrtali razcepitev na desnico in levico. Ali grob - ali boljši svet Zdi se, da široka britanska javnost ni opazila dveh važnih dejstev, ki se tičejo Jugoslavije. Prvo je to, da je AVNOJ sklican na za. sedanje dne 5. t, m. z namenom, da pripravi vse za volitve v novo usta-votvorno skupščino, medtem ko j® drugo važno dejstvo uradno poro-, čilo, da je Jugoslavija izgubila 1.700.000 človečkih žrtev v času vojne. Razumevanje teh dveh poročil je potrebno, da se razume obseg in vsebina osvobodilnega gibanja. Izgleda, kot da so izven osvobodilne vojne v Jugoslaviji ostale samo korum-pirahe osebnosti, medtem ko je onim, ki so se borili v de&li, moralo biti jasno, za kaj gre: Na eni strani so bite fašistične sile, na drugi strani demokracija. Človek se ni mogel udeležiti te vojne, če mu ni bilo do konca jasno, za kaj gre v tej vojni, ker bd mu sicer neznosne prilike zlomile živ. ce. Šlo je za vprašanje: ali vse ald nič. Ljudje so vedeli, da bodo našla ali grob ali nov boljči svet. Partizanska gesla a demokraci ji, svobodi in neodvisnosti niso bile prazne krilatice, ampak vsebina demokratičnega gibanja. Bilo bi nemogoče sploh pomisliti na to, da ljudstvo v Britaniji ta Ameriki ni bilo na strani jugoslovanskih partizanov * tej borbi za boljši svet, kj. mora obee. geti vse človeštvo. • AVNOJ- izraz teienj jugoslovanskih narodov Organiziran izraz partizanskih ciljev je AVNOJ, ki je bal organiziran na prvem zasedanju v Biha-ču novembre 1942., ko je bil izdelan program s šestimi točkami za dosego prave demokracije. Glavni uspeh drugega zasedanja AVNOJ-a, ta je bilo novembra 1943. v Jajcu, je sklep, da se sestavi začasna vlada, ta bo vršila poslie do sestave redne vlade, To tretje zasedanje, ki bo v nedeljo otvorjeno v Beogradu, je v nekem smislu vrhunec vseh naporov jugoslovanskih partizanov. Oni so dosegli dejanski cilj, kat©- I iljindan v svobodni Makedoniji rega so si V začetku postavili, toda za to jo morala ena osmina prebivalstva dati svoja življenja in vsa dežela je opustosena. Jugoslovani so dali vse, kar so mogli dati. Njihova neizkušenost v odnosa j ih z drugimi deželami, njihova sumničenja, da imajo drugi namen onemogočiti jim njihove cilje in ne dati jim tega, do česar imajo pravico, so deloma posledica teh neizmernih izgub, pravi »Manchester Guardian* ta zaključuje: Tretje zasedanje AVNOJ-a je konkreten dokaz uspehov in bo brez dvoma mnogo doprinesel k temu, da se zacelijo rane, katere je Jugoslavija utrpela in da se začne novo pripa-teljstvo z zavezniki, a mnogo zarisi od sodelovanja z Vteliko Britanijo ta Ameri ko. VVV.WiW.VVWA%VAV.V.V.V.^W.W/AW.VWl,V Četniški banditi Mihailoviča pred sodiščem Bograč, 1. Pred tremi dnevi se je pričel proces pred višjim vojnim sodiščem jugoslovanske armado proti članom Osrednjega nario-nalnega komiteta Draže Mihajlo-riča in ostalim političnim in vo. jaškim tEunkdtonarjem četniške or-ganlzacje. Tako zvani centralni ko-mitet, ki je bil osnovan v januarju 1944. leta, po direktivah Draže Mi-hiajloviča, z namenom pomagati Draži Mihajloricu, ki je hotel svojo izdajalsko delo in službo v prid okupatorja prikazati svetovni de. mokratski javnosti kot narodno- osvobodilni pokret, je hotel s slepljenjem in prevarami zbrati okoli sebe čim »drče ljudsko množice, v borbi za uničenje Narodno-osvobo-dllnega pokreta. Člani tega komite, ta sede na zatožni klopi, skupno z drugimi organizatorji oborožene borbe proti NOV ter z organizatorji in voditelji vohunskih terorističnih organizacij na osvobojenem ozemlju. Izdajalski četniškega značaj gibanja m preko lokalnega časa- 1° nadaljujejo z gonjo proti ^ Jugoslaviji, proti Sovjetski IjL 8tj proti italijansko • sloven-^"ntstvu, proti enotnemu j j. tkalnemu gibanju delavcev f^meščencev. « ar pa se je včeraj zgodilo \ mož, ki do včeraj ni po- j /Q.. ^obodnega življenja; od j Vre1na- stalno zasledovan in j Ja !lar}jan> je bil od zavezniške-jg VoJaškega sodišča obsojen na ^Mesecev zapora. Zakaj? Sa- m!*0’ ^er so mw V™ Preiska-Jf0£a do mu našK v, omari pi- fco se znani fašisti f(g °teno sprehajajo po mestu ffotn njifc iskali, bi prav td ®o našli več kot pištoloJ, se Vištole zapre in obsodi 0o,,effa oficirja zavezniške Ju-1 panske armade. (d°g neposrednega napada %od^°^racU°> moramo v tej W- videti sovražno dejanje zavezniški Jugoslovanski k "x> in to na ozemlju, ki ga juosvobodila s svojimi lastni-*no čnti. p smo dosegli višek. (ta pjkcionarna politika gospo-je odprla angle-®° z »v, Uudstvu oči. Laburisti (ta bo”301®' AJož, ki je zagrozil, c'e bi tržaškemu ljudstvu, tHdi rf°y.l° potrebno, uporabil faovnr 6’ j6 bil odstavljen. Z 7 wom beležimo ta prvi j?koVa .Ur*stične vlade v pri-da se končno norma-odnošaji med organi ®fcepl p^tosti v Trstu, Sloven-*teani r%/no'rju in tetri na eni V»V» W»*«V.WA*. Hrana za lačno Evropo Trojna kriza London, 31, Reuter. — «Daily i pozinri do smrti stradali in zmirza-Herald* je priobčil članek pod na- valo, če ne pride pomoč. »lovom «Hrana za Evropo*, v katerem pravi med drugim: V zadnjih mesecih se je svet začel zavedati reBnice o evropskem položaju. Evropa je ločna in bo še bolj lačna. Ta dejstva je sedaj podal v svojem poročilu urad ZDA za vojne informacije in ona bodo prispevala k temu, da se zagotovi pomoč iz Amerike, ki je tako potrebna če hočemo, da se izognemo strahoti lakote. Ta dejstva naj bi bila tudi dobro znana v naši državi, da ne bi imeli utvar o ogromni nalogi obnove. Poročilo na kratko ugotavlja, da bo v Evropi ne tisoče ljudi letos tGr zavezniško vojaško *** drugi strani. Zopet brezposelnost v Ameriki VVasihtagtian, 1. — V uradnem bilančnem poročilu za leto 1946 je direktor bitenčnoga urada, HaroUd Smith sporočili, da izgubi skoraj 4 milijone ljudi svojo zaipoaitov s prihodnjim julliljem, čettudi bodo Jer pocei nadaljevalni a svojim odporom-«©e bo vojna končala preje, ostanejo izgledi nespremenjeni* dodaja poročilo. Nahajamo as toroj prod problemom demobRlBaCLje. Rešitev odvh* od stopn je v katero bomo sprem0' riltt našo industrijo za mirno doto. Ameriški veleposlanik dospel v Varšavo Varšava, 2. — Radio Dublin P°“ roča, da Je prvi ameriški veltepo#1®-tek na Poljskem Arthur Blles 9«--ne, dospel v-torek z letalom v V®r-šavo. Na letolMCu ga je sprojel zunanji minister Wlncenty RyhP°v-»k* ta drugi poljski častniki. Desettisoči bodo lačni in jih bo zeblo- Oni nc bodo imeli dela. če ne bo prišla od zunanj nobena po-moč, se bodo akoraj gobovo uprli, kajti oblasti jim ne morejo zagotoviti tega, kar je za življenje nujno Potrebno. Rriza je trojna, najbolj potrebni sd hrana, premog in prevozna sredstva. Evropsko gospodarstvo je bilo zgrajeno na osnovi znatnega uvo-z$, hrane. Redke dežele proizvajajo dovolj za lastno uporabo prav posebno v takih časih. Vojna je pa povzročila da bo redko katera de-jria pridelala vsaj toliko, kot v času nemške zasedbe. Najbolj primanjkuje mesa, maščob, olja in sladkorja in dejstvo je, da primanjkujejo te potr^ščine po vsem »vetu. Vsekakoir pa bi lahko premagali najhujše, če bi zopet pričeli s proivzodnjo na celini. To vprašanje je pa v zvezd z drugimi problemi. Ge »t hoče Evropa pomagati sama, potrebuje premog ta prevozna sredstva. Da se zagotovi razdelitev 12 milijonov ton šivll, ki so sedaj na raz. polago, smatrajo, da bi bilo treba 30 milijonov ton premoga, več tisoč lokomotiv ta več tisoč železniških vagonov. Samo strokovnjaki lahko presodijo, kakšni so isgledi za rešitev tdh ogromnih vprašanj. O tej stvari bo dolgo razpravljali razni zavodi združenih narodov, toda zdi ee, da vprašanje daleč prosoga vsa pričakovanja. Vsekakor pa je treba, da čim več tfudl izv« za ta dejstva. Proces razkriva politično Unije pokreta Draže Mihajloviča, izvedbo njegovih vojaških ta političnih prottaarodnih načrtov, dokazuje izdajalski in kapitulantski značaj četniškega pokreta. Naj-bliži sodelavci Drže Mamajloriča odkrivajo svojo aktivnost med to vojno in nehote dokazujejo, po kakšni poti se j® razvijalo vedno bolj na široko organizirano sodelovanje četnlakih formacij z Nemci to Italijani. Doslej zaslišani Draževi sodelavoi so izpovedali neizpodbitno, da je Draža vedno po. Izkušal in izvajal sodelovanje z vsemi in z vsakomur, ta je kazal le najmanjše znake volje za borbo proti partizanom — proti borcem, za narodno oevobodiitev. Okorela izdajalska in zločinska du&a Draže Mihajloviča je z oficirji in ostalimi komandanti vodila v prepad izdajstva nacionalne časti to do. stojanstva, vedno niže in niže tudi one nižje oficirje to vojake, ki so bili pripravljeni dati svoja življenja za obrambo naroda pred osovraženimi osvajalci. Mnogi se niso hoteli boriti proti partizanom Dobro je vedel, da najširši aloji ne odobravajo njegove politike proti Nemcem, temveč da so za borbo ta za one, ki se bore proti Nem. ,cem, ne pa za tiste, ki Nemcem pomagajo. Da so množice borcev v četa iških vrstah misl ile drugače kot četa iško vodstvo, potrjujejo najbolj besede obtoženega Vojislava Lukačeviča, ki je med drugim dejal na razpravi: »Vrhovna ko- manda je še nadalje vztrajaJla na stališču, da je treba nadaljevati z borbo proti partizanom, toda smo čutili željo vojakov, ki se niso hoteli boriti*. Te besede enega izmed najzaupnejsih in najbližjih so. delavcev Dražo Mlmajloviča potrjujejo tudi to, da so zločinski čet-nl&ki funkcionarji prihajali do prepričanja, da so njihovi zločini to Izdajstva tuji in osovraženi pr; na. rodu. To potrjujejo prav tako Lu-kačevičeve besede, da je narod želel borbo proti okupatorju: »Kakor je čutilo ljudstvo, tako so čutili tudi njegovi vojaki. Vedel sem, da so moji vojaki komaj čakali na ukaz, kdaj bomo prešli v borbo proti Nemcem. Naša krivda je, da smo jih spravili v tak položaj*. Borili so se ramo ob rami z Nemci in UstaSI Isti Draži najzvestejši sodelavec Lukačevič potrjuje s svojo izpovedjo dejstvo, ki so ga četniški poglavarji tako skrbno skrivali in zanikali. To je dejstvo, da so četniki poleg sodelovanja z Nemci poznala vojno tovarištvo tudi z ustaš, kimi krvoloki. O tem sodelovanju četnikov z ustaši ta Nemci pravi dobesedno: «Točno je, da sem govoril, da se z ustaši m Nemci bore četniki*. O sodelovanju z Nemci pravi ob- WWWWWWWW^^WWWiWččdWftlWlWWčfti Veliki letalski napadi na Japonsko toženi Lukačevič da je ta spora, zum sklenil general Trifunovič z Živkom Topallovičem, Na vprašanje državnega tožilca v katerem, mesecu je prejel od Draže Mihaljovlča odredbo da se borba z Nemci, prekine, in da se koncentrira vsa borba proti partizanom, je Lukačevič odgovoril : Novembra leta 1943. Obtoženi Lukačevič nadalje citira besede iz brzojavke Draže, kjer pravi, da je treba prekiniti borbo z Nemci in vzpostaviti zvezo z milico. Te milice da so sestavljene od muslimanskega prebivalstva, pod komando Nemcev. Na vprašanje, če so bili organ nemškega okupatorja, je Lukačevič naravnost odgovoril, da so. Kaj se da iz vsega tega zaključiti? Trije zaključki Prvič: Da je četniško vodstvo od najogabnejSih hitlerjevskih »lug, najpodlejša družba največjih sejalcev mržnje to razdora med našimi naredi, utelešenje vsega zanikanja človeškega dostojanstva, človekoljubja, zanikanje poštenja narodne duše in narodnih želja. Drugič: Vse, kar govori o deta sodelavcev Draže Mihajloviča, je še en opomin vsem poštenim ljudem, da je bilo v četniških formacijah osredotočeno vse ono, kar je povzročilo zlom in nesrečo. Na temelju vsega težkega izku-stva je dolžnost naroda kot celote in vsakega posameznika, da v temeljih zatre vsako možnost povrnitve v kakršnikoli obliki teh ali sličnih barbarskih, neljudskih ta zlikovskih storilcev, četnikov pod okriljem četništva ali kakšne druge formacije. Makedonce to druge jugoslovanske narode. Poudarjajo#, da smatrajo sedaj Makedonci Jugoslavijo za svojo resnično domovino, Vlahov v odgovoru grškim reakcionarjem piše med drugim: «Grški reakcionarji skušajo vreči Makedonce iz Egejske Makedonije to jih uničiti. V tem oziru u-porabljajo grški reakcionarji metode, ki so jih že uporabljali njihovi predhodniki. Onim se je posrečilo, da so pregnali iz Egejske Makedonije 250.000 Makedoncev, in sedaj hočejo izgnati še preostalih 260.000 Makedoncev. Toda poizkusi grških monarhofašistov ne bodo u-speli, četudi je že dosedaj moralo preko 20.000 Makedoncev zbežati v federativno demokratično Makedonijo.* Tvornlca cementa v Podsusedu pričeta z delom Beograd, 2. Tamjug. — V navzoč, noet; pomočnika ministra za indu. gtrijo to rudarstvo Bubnja in predstavnikov sltadikalnih organizacij je bila včeraj dopoldne stavljene; v pogon «Croatia», tvomica Portland cementa, v Podsusedu. Razen tvornice v Splita je ta tovarna na področju federalne Hrvatake prvo, kf bo mogla oskrbovati deželo a cementom, Proizvodi dalmatinskih tovarn »e niso mogli dostaviti v do. voljni količini zaradi prometnih težav. Sedaj bodo velike količine cementa uporabljene za obnovo dežele, zgradb in porušenih objektov. Skoplje, 2. Tanjug. — Ob priliki prvega svobodnega makedonskega narodnega praznika Iljindana je Glavni odbor združene narodne o-svobodilne fronte poslal Makedoncem proklamacijo naslednje vsebine: «Drugega avgusta tega leta bo naše ljudstvo prvič slavilo svoj narodni praznik v miru. Ta praznik bo proslavljen prvič kot obletnica dneva, ko je bil postavljen temeljni kamen makedonski državi v okviru demokratične to federativne Jugoslavije.' ko se je zmagovito to popolno izpolnilo stremljenje ljudstva, ki je v skupni borbi z drugimi jugoslovanskimi narodi doseglo no samo svoj narodni ideal, marveč tudi bratsko enakost Srbov, Hrvatov, Slovencev in Črnogorcev v bratski zvezi naših narodov, v Titovi Jugoslaviji.* Proglas pravi dalje: «Leto» se Iljindan slavi v času, ko je del makedonskega naroda izpostavljen groznemu terorju nebrzdanih mo-narhofašističn ih tolp v Egejski Makedoniji. Desettisoči naših bratov trpijo preganjanje bd strani zločinskih tolp, medtem ko so tisoči morali zapustiti svoja domača ognjišča.* V proklamaciji pozivajo ljudstvo, naj čimbolj podpre prizadete brate iz Egejske Makedonije. Beograd, 2. Tanjug. — Ob prilita makedonskega praznika je današnja »Politika* objavila uvodni članek Dmi tar ja Vlahova, podpredsednika AVNOJa in predsednika makedonske osvobodilne fronte, ki je bfl posvečen pomenu Iljindana za ■■W.WrtV.WVW/AVAV IZ SOV1ETSKE ZVEZE Peta obletnica Moldavske republike Guam, 2 VZN. — General Kerl A. Spaatz je, ko so se letala vrnila na svoja oporišča na Marijanskih otokih, javil iz svojega glavnega sta-a, da je 820 letečih veletrdnjav vrglo 6632 ton bomb na 4 japonska me. sta, ki so bila predhodno obveščena. Veletrdnjave so napadle tudi petpolejsko središče v tokijskem zalivu. V teh napadih so veletrdnjave dosegle dobre in celo izvrstne uspehe. Drugo dnevno poročilo generale Spoatza, ki Je tudi drugo poročilo, odkar je prevzel poveljstvo strateških letalskih sil Združenih držav, javlja, da je 778 letel vrste «B. 29.» bombardiralo vojaške cilje v petih različnih področjih, medtem ko je drugih 42 letal polagalo mine v morski ožini Shimongsede in v vodah mest Sesshin in Raehtn na južnem delu Korejskega polotoka. Prvi napad vedetrdnjav «B. 29.» se je Izvršil teden dni potem, ko so Združene države, Velika Britanija in Kitajska ponudile Japonski možnost, da konča vojno. Nova švedska vlada Stockhoton, 2. Reuter. — Kralj Gustav je danes objavil novo socialistično vlado v Švedski; ta ima za predsednika Pena Albina Hans. »ona to za zunanjega ministra Oe-sten-Undena. Ta objava je bila izdana skoro takoj po raepusu švedske koali* cijske vlade, ki je bila sestavljena pred 5 to poli leti , Per Albin Ham s. »on je bil ministrski predsednik koalicijske vladie. SvedBka koaihcij-ska vlada je ostala na oblasti tudi po vdBtvah v spodnjo zbornico le* ta 1944, čeprav so te pokazale znatne izpremembe v moči raznih strank. Te volitve bo dale socialdemokratom natančno polovico sedežev v zbornici, dočim so dobi ii ktnzervailivci 39, poliedelri 36, ljudska struni t 2C n komunisti 15 sedežev. ’ • Kišinev, 2. Tass. —. Moldavska sovjetska republika slavi svojo peto obletnico. 2. avgusta 1940. so oe Moldavci, ki so prebivali na desnem bregu Dnjestra, združili z Moldavci iz levega brega. Ustanovitev Moldavske republike je prineslo temu, prej tako zaostalemu področju, gospodarski to kulturni napredek. Prvi ukrep sovjetske Vlade je bila razdelitev zemlje kmetom, ki je niso imeli. Industrija se je začela naglo razvijati. Po enem letu od ustanovitve republike je industrijska produkcija dosegla znesek 300 milijonov rubljev. Povišala se je tudi kulturna »top. nja prebivalstvo. Ustanovljenih je bilo 1897 šol to v 1263 so otroke učiH v moldavskem jeziku, Poleg desetih višjih šol je bilo ustanovljenih še pet raziskovalnih ustanov to dvanajst gledališč. 29 bolnišnic, izmed katerih jo 13 v domovih 66 otroških zavetišč to vrtcev deluje v mestih. Prvič je besarabsko prebivalstvo prejelo prosto zdravniško pomoč. Nadaljno napredovanje Moldavske republike je bilo ustavljeno s podlim napadom hitlerjevskih hord. Cvetoča Moldavija je bila spremenjena v Ječo, kjer so Nemci mučili do smrti in ustrelili 63.000 oseb, in odkoder »o Nemci odpeljali v suženjstvo 49300 ljudi. Vse, kar je l judstvo imelo pod sovjetsko vlado, je bilo uničeno ali oplenjeno. Industrija ta železnice so biie uničene, poljedelski stroji in zaloge živil so bile odpeljane v Nemčijo in Romunijo, moldavska kultura je bila uničena. Sedaj po koncu vojne pa pomaga sovjetska vlada Moldaviji, da bi spet pregnala revščino. Preko 150 tisoč kmetov je prejelo parcele, semena, orodje to živino. Obnovljeni so bili kolhozi, sovhozi ta traktorske postaje; Državni proračun 1945. Moldavske republike znaša 55.4 milijonov rubljev. Od tega je predvidenih 24 milijonov za poljedelstvo, 50 milijonov za industrijo ta 278 milijonov za kulturne potrebe. Kljub velikim težavam pri obnovitvenih deMh so Mie že stotine tovarn stavljene v obrat. Delujejo že tudi vse sole s skupno 330.000 vpi-totnfml otroki Ustanovljene so bi- le tudi vačeroe šole, v katerih se učijo odrasli-nepisme n i čitati ta plašiti, Tudi univerze to znanstvene ustanove so spet začele delovati Industrija natte v Estoniji Moskva, 2. Tass. — Po sklopu državne obrambno komisije bo postala todtisitrtja nafte temelj estonske industrializacije. Estoska ležišča oljnatih škrliljevcov so tako bogata, da bodo trajala nekaj desetletij, tudi čo bodo intenzivno isko-rfŠčcmn. Estonski Skril jevcl bodo predelani v gorivo na licu mesta, ta bo uporabljeno v glavnem v e-stonsta to leningrajski industriji. V bodočih treh letih bo v Estoniji otvorjenih okoli 20 velikih rudnikov in dve ogromni tovannd za proizvodnjo plina iz oljnatih škri-ljevec. Da bi bil plim stavljen potrošnikom, bodo položili 260 kilometrov dolga plnmpvod do Leningrada. Poteg plinaran bodo zgrajene rafinerije, ki bodo letno rafinirale 500 tisoč ton katrana i* oljnatih škri-ljevcev. Kot postranski produkti bodo pridobljeni bencin. kcroBin, Egrota, mazut, asfalt za ceste ta , dr. Predvidevajo, da bodo znašale v prihodnjih štirih letih investicije v industriji oljnatih skril jevcev v Estoniji dve mEDijardi rubljev. Obnova edine sovjetske tovarne ensonita Moskva, 31 Tass. — Na Karelji-skom polotoku je v polnem teku obnova edine tovorne v ZSSR, ki je proizvajala «Ensonlt». Proizvod te tovarne moremo viditi vse okrog nje. Tam stojijo med zelenjem bele, modre, rožnate, zelenkaste, eno ali dvenedstropne hiše, zgrajene iz «em»onite», neke posebne vrste debele močne lepenke. Ogrodje kiž je zum&j ta znotraj obdano a tem gradivom to nudi prebivalcem ravno tako dobro zaščito pred mrazom kakor hiše; zgrajene iz opeke. Tovarna, tal se sedaj preureja, ho v stanu letno proizvajati za 18 do 20 tisoč kg «eneon*te». Ko bodo zgradili še eno slično tovarno, bo mogoče postaviti 50.000 začasnih, toda kljub temu udobnih hiš v o-»vobojeniih pokrajinah. PRIMORSKI DNEVNIK — 2- 3. avgusta 1945. ]Z SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Naš program je jasen naša pof Po trimesečnem napornem delu v prid š.iokim ljudskim množicam so naši enotni sindikati delavcev in nameščencev v Slovenskem Primorju napravili ogromno organizacijsko delo s tem, da te organizirali večino primorskega delavstva v svoje vrste. Široke plasti delovnih ljudi aro z zaiu-panjem v enotne sindikate ker vedo, da so oni edini pravi m resnični zastopniki delovnega ljudstva. Hajboljii dokaz za tp je dejstvo, da so enotni sindikati zrasli iz znane organizacije ^.Delavske enotnosti» fUnitd ope-raiaj, ki je v času osvobodilne borbe doprinesla ogromen delti k u-ničevanju nacifašizma v naših krajih. So pa v Trstu in drugih krajih Slavonskega Primorja tudi drugačni ljudje, ki živijo in delajo z vsemi močmi na razbijanju enotnosti našega delovnega ljudstva* Ker niso to ljudje od danes, jih dobro poznamo. Saj 40 tudi včeraj s parolami odlašanja in s taktiko oportunizma na vse načina zavirali odločno borbo ljudstva proti fašizmu in če takrat z vsemi mogočimi sredstvi skušali vnašati razdor med delavski razred in nameščence. Toda do sedaj so bili še vsi njihovi poizkusi zaman. Fašizem je vojaško potolčen. Z njim je dobila smrtni udarec tudi reakcija, ki ga je skotila. Toda kljub porazu ni še zgubila upanja. Ves čas osvobodilnega boja je bila enotnost s katero so je borilo proti fašizmu delovno ljudstvo, največja zapreka njenim načrtom. Zato je danes, sioer premagana a še ne uničena, znova pričela z besno borbo proti naši e-notnosti, v kateri je tudi ona spoznata temelj naših uspehov. Zato skušajo danes aoii sovražniki Izkopati prepad med delavskim razredom im našo zdravo inteligenco, zato skušajo zdrobiti enotnost naših sindikatov, zato poskušajo na vsak način formirati nove sindikate kot na primer: <9indaoato Ošu-Hano» in «GonfedSrazione Generale TtaUana del Lovore*. Žabo obtožujejo naše sindikate, da vodijo politiko Titove Jugoslavije 4n da so Enotni sindikati pod absolutnim vplivom Komunistične partije. Ne zamikamo dejštvo, da široke ljudske množice iskreno simpatizirajo s politiko Komunistične Partije zato, ker je bila Komunistična Partija tista, ki je dala največ žrtev in največji krvavi davek pri aevo-bodltvi naše domovine izpod okupatorjevega jarma. Zaupajo ji, ker je bila ona tista, M je pokazala pravo pot velikemu delu naprednega človeštva. Nikakor pa ni e tem rečeno, da bi enotne sindikate, ki združujejo velike množice delovnih, ljudi, in nameščencev slovanskega Primorja in Trsta pa kakor pravi njihov statut, podpirajo in bodo tudi naprej podpirali našo ljudsko oblast in delovno ljudstvo v njihovi borbi za demokratične svoboščine. Enotni sindikati delavcev in nameščencev kot legalni predstavniki delavnih ljudi, bodo prav gotovo sodelovali samo s tistimi naprednimi silami, ki so največ dale za svobodo in ki so najdoslednejši boroi proti ostankčm fašizma. Enotnost, trdna in nerazdruilji- Piejeli smo: Sramota za Trst Grozno je bilo vmtievalmo delo te vojne. Nekatera mesta ne bodo nikoli mogla zabrisati sledov, ki jim jih je vojna zadala. Trat se je sorazmerno dobro izvlekel i« nevarnostni, ki mu je posebno v zadnji fazi vojne stalno pretila. Malo dobre volje in dobre iniciative s strani odgovornih ljudi v Trstu, pa bi čez noč izginili sledovi vojne. Toda čljovek ne more verjeti, da se po treh mesecih od zaključka vojne nihče ne zmeni za najmamj-ie delo na obnovi in odstr anitvi posledic bombardiranja in borb po mestnih uticah. Ali ni sramota za Tret, da se danes, ko je preteklo že leto dni od zadnjih letalskih napadov še vedno va enotnost med delavci to name-\™ mtsli ™ ščenoi bo omogočila delovnemu I "*>' ljudstvu blagostanje in boljšo bo-Na ulio Ud>ne’ *** Rf' dečnost. Neenotnost pa bi dala zi- K' **“ Fra,‘ce30°’ Pa-lam reakcije možnost, da bi nas ]>"***’ «** ** "T*- ponovno zasužnjili in nas ponovno I **» Evangeljske cerkve in dru- izkoriščali. Dovolj dolgo, še predolgo so bili delavoi po tovarnah, nameščenci po god so povsod nakopičeni ostanki rtiSevim ter kupi nesnage *n smeti, da niti ne govorimo e 9v. Jakobu uradih, učitelji po učilnicah ne- j1,1 ° d.ru.gih stranskih ulicah in de- sramno izkoriščani. Ker niso imeli obrambe, niso imeli tudi poguma, da bi odločno zahtevali svoje pravice. Danes imamo naše Enotne lih mesta. Kaj vendar dela urad Mestne občine za javna delat Mar ni njegova dolžnost, da »e za vse to pobrigat sindikate delavcev in nameščencev, I Mestna občina zahteva vse pristoj-ki so najodročnejši in najdesled-i blne, davke in druge obveznosti, iz nejsi zagovorniki demo kratidnih svoboščin delovnega ljudstva, ki bodo znali in hoteli braniti njihove interese. Naš program je jasen, katerih plačuje svoje ušhiibamoe, a občinstvo se sprašuje čemu plačuje urade, ki ne izvršujejo svojih dolžnosti. Dobro bi bilo te ljudi, ki naša pot je ravna. Mnogo s\upin, \ so odgovorni za javna dela, popeki so do sedaj stale izven naše or- j ijati na izlet preko tmodre črte*, ganizaoije, se nam je ie približalo, da bi H oghedaM, kako znajo tam, Ravno te dni »e vršijo pogajanja \ kjer so vsi up/ravni organi pod kon-s skupino nameščencev, let je pred Irolo ljudstva dasi je vojna pustila časom predlagala vodstvu Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev svoje pogoja, pod katerimi je bita pripravljena vstopiti v naš E-notni sindikat. Vse kaže, da bodo pogajanja kronana z uspehom in bo ta korak za vzgled tudi drugim, ki še omahujejo in še niso spoznali, da je edino v enotnosti in krepki povezanosti z velikim delavskim razredom tudi nameščencem dana garancija boljše bodočnosti. Mnogokrat ja uspelo protiljud-skim silam razkrojiti moč in u-damost delavskega razreda s tem, da so ga razdvojili in razrušili njegove enotne organizacije. Toda sedaj j» za nami dolga in krvava borba ljudstva proti največjemu sovražniku človeštva — fašizmu. Milijone in milijone naših tovari- najstrainijie posledice, iz ruševin obnavljali svoja kraje in mesta. J. K. Prehrana v Slovenskem Primorju Zakal takšno postopanje Marsikatere ustanov« FNOO ita drugih naših oblast«v je že doletela zla usoda, d*. Jih je Zavezniška policija na lepem tov nekajkrat kar v hipu postavila na eeato. Danes je treščilo v palačo za ma-gisiratrafom. Pred njo ata »e okrog 18. ure pojavila dva vojaška avto-mibila in hip neto so se odseku za gospodarstvo in oskrbo zglasi« neki kapetan ter 6 policistov. Kape. ton Je povprašal, kako in kaj tol se zanimal za KUNI, ki Je toneJ svoja prostore malo dalje. Nato je kape- Ajdovščina. — Oskrba z raznimi živili nate pokrajine je naletela na velike težave zaradi pomanjkanja prometnih sredstev in iz razloga, ker so bili ti kraji precej od vojne prizadeti in skoro popolnoma izčrpani. Naša Narodna oblast je prevzela vse potrebne ukrepe, da se oskrbijo s prehrano čimprej najpotrebnejši kraji, V okviru prehranjevalnega sistema se je usta« novil Pokrajinski prehranjevalni urad, ki j« prevzel vse tehnične in trgovske posle prehrane. Izdatnejše količine živil so pričele prihajati šele v prvi povolici julija, katere je Prerad na udarniški način pp-razdelil na okraje. Na ta način so bile v coni B razdeljene sledeče količine blaga: moke 585.000 kg., pšenice 619.270 kg., koruze 163.425 kg., koruzne moke 15.500 kg., masti 31.490 kg., olja 19.478 kg., konservlranega mesa 16.628 kg., marmelade 9554 kg., kvasa 2092 kg., fižola 11.745 kg., gralia 7753 kg„ soli 28,539 kg., surove kav« 4906 kg., mila 7660 kg., sladkorja 20.874 kg., komadov cigaret 8.909.760, komadov v žgali c 92.750, in mineralne vode 5753 litrov. Odsek za trgovino in preskrbo je te količine, blagra razdelil po okrajih na padiagi popisa prebivalstva in izdal živilske nakaznice za avgust. Pri tem je potrošnike razdelil na tri kategorije oziroma skupine: 1. Polnooskrbovanci, to so taki ljudje, ki nimajo nobenega lastnega pridelka, so upravičeni do vseh racioniranih živil. 2. Delnooskrbovanci, ki delno pridelajo in bodo dobivali primerne količine že poleg svojega pridelka. 3. Samooskrbovanci, ki pridelajo dovolj za vsakdanjo preskrbo in so upravičeni samo do nekaterih predmetov, kakor do riža, kave, soli, sladkorja, itd. Polnooskrbovancem pripada: 250 gr. moke ali 300 gr. kruha dnevno ter mesečno, 400 gr, maščobe, 250 gr. sladkorja, 75 gr. mila, 500 gr. soli, 75 gr. kvasa, 400 gr. marmelade, 70 gr. kave, 1.50 dl kisa. Za težke in najtežje delavce pripada primeren dodatek v prikuhah, moki in maščobi. Poleg teh količin blaga je bilo na 81ovenskem Primorju razdeljeno še mnogo živil, ki smo jih prejemali poprej oz. pred to ustanovitvijo direktno od Narodne vlade Slovenije. Živila za Trento Dne 19. t. m. je preko Kranjske gore in prelaza na Vršiču pripeljal prvi kamijon »Navoda* v Trento živila, ki jih je tjakaj dirigiralo trgovinsko ministrstvo. Pred nekaj dnevi se je na trgovinsko ministrstvo s posebno vlogo obrnila planinska sekcija fizkulturnega društva «Jesenice» in orisala težaven prehranbeni položaj naših bratov onkraj demarkacijske črte. Takoj nato so hila izdana potrebna navodila in Trenta ni ostala pozabljena. Bratska gesta Jeseničanov je rodila uspeh. Trenta šteje 297 prebivalcev, povečini kmetov. Siromašna vas je, 3aj so njen edind večji pridelek krompir in mlečni izdelki. Od 65 družin, kolikor jih šteje Trenta je 25 družin polnooskrbovancev. Premorejo 45 krav in 4 konje. 2ivila so bila razdeljena tudi vasi Soči. Štej« 600 ljudi in je gospodarsko nekoliko premožnejša kot Trenta. Vas Soča poseduje kakih 60 glav živine, a glavni vir dohodkov predstavlja 2000 glav drobnice. Polno-oekrbovancev je tu 200. Poleg Trente in Soče se nahajajo izven demarkacijske črte še vasi Čezsoča, Cezsoški log, Kal in Koritnica s 600, 150 in 2000 prebivalci. Gospodarsko so vsi ti kraji vezani na Bovec, odkoder so prejemali racionirana živila. Zadnjo dobavo so radi znanih oskrbovalnih tež- koč in upravno političnih ovir prejeli 26. junija, in sicer za ves čas do danes na osebo po 4.80 kg. moke, 1 kg. testenin, 100 gramov sladkorja in 80 gramov masti! Po tem takem kraji že občutno gla-dujejo in je prišla pomoč ravno pravočasno. Ni pa ta pomoč zgolj enkratna. Iščemo pota in sredstva, da bodo omenjeni kraji živila redno in v zadostnih količinah prejemali. Tranzitno dovoljenje preko okupiranega ozemlja so zavezniške oblasti že dale. Popravila ceste Kranjska gora - Trenta bi kakih 100 ujetnikov v dobrem tednu opravilo. Možnost prevoza preko sedla na Vršiču je mogoča le do prvega snega, kar je nekako konec septembra. Predlagano je, da bi se Trenta in Soča priključila Kranjski gori vse dotlej, dokler se ne uredi dovoz živil preko postaj Sv. Lucija oziroma Tolmina. »Navod* bi dostavljal živila v Kranjsko goro, odkoder bi jih prebivalci Trente in drugih krajev sami odvažali v namenjene kraje. V bodoče bo treba te kraje o-skrbovati predvsem s koruznim zdrobom, ker so prebivalci privzeli pod vplivom Furlanije polento za narodno jed, Potrebni bodo še maščobe, sladkfrr, sol, vžigalice in tobačni izd e lil ter za zimo nekaj obutve. Za odkuj prihajata vpoštev samo sir in volna. Stalež živine se je v vojni zmanjšal na 40 odstotkov. Ljudstvo se tu preživlja z zamenjavo lira in volne za živila po temle ključu: 1 kg. sira za 20 kg, koruzne moke, a kg. volne za 500-60 kg. koruzne moke ali pa 1 kg. surovega masla za 20-30 koruzne moke. Ukrenjeno je vse, da naši bratje ne ostanejo pozabljeni in da bodo pravočasno prejeli vso potrebno in razpoložljivo pomoč. Plavalne tekme na Soči Dne 29. julija t. 1. popoldne so bile prvič po osvoboditvi pod vodstvom slovensko - italijanskega fizkulturnega odbora za Goriško pri mestu v Pevmi tradicionalne plavalne tekme. Udeležila se jih je goriška mladina in tovariši iz Jugoslovanske armade na Krasu. Vabljena je bila tudi zavezniška vojska, ki se povabilu ni odzvala. Ker je bilo število plavalcev izredno veliko (45), se je moralo vršiti tekmovanje po skupinah za semifinale in žele na to za dokončne rezultate. Kljub temu, da je bila tekma težavna, ker se je moralo preplavati reko v širini 80 metrov, in to skoraj proti toku, je prišlo v finale 7 tovarišev iz odreda J. A., ki so vsi nastopili brez treninga. Posebno je pokazal vztrajnost in športno borbenost 16 letni Dalmatinec Miletič Ventura, ki je že 4 leta bo-r;ec v narodno osvobodilni vojski. Med mladimi goričkimi plavači se je najbolj izkazal tov. Bensa Luigi, član Unitš. Operaia. Tudi med solkansko mladino je precej plavacev, ki so se v tej tekmi dobro izkazali in imajo vse možnosti, da bi lahko dosegli še lepe uspehe. Znan pla-vač Lojze Zimič, ki je plaval za ZMS, je prišel prvi na cilj in je postavil tudi v celotnih tekmah boljši čas je beležil tov. Bensa Luk gi, član UOS (49 8/10). Končni rezultati: Zimič Lojze, ZMS, 50 1/10); Bensa Luigi, UOS, 53 6/10; Primi P* vel, Div. Art. J. A„ 56 2/10; Zb* novič Zdenko, Stab odreda 3. h, 58 7/10; Miletič Ventura, odred J< A., 59 4/10; RJesdorfer VirgiU« UOS; Dotti Tulilo, CRI; Frani* Ante, odred J. A.; Selil Rudolf, ZMS; Premate Božo, odred J. šn Sironič Remtgio, odred J. A.! S* rljan Ante, odred J. A, Ocena po društvih: Odred J. A. 38 točk, Unione 0.8. 18, ZMS 16, CRI 6 točk. Tekmovanje Je v glavnem dobri uspelo, kljub temu, da se je zsrad' slabega vremena in velikega števila tekmovalcev nekoliko zavlekla šJ; vztrajnim vežbanjem pod strokovnim vodstvom lahko dosegli M* uspehe. Skoda je le, da nimamo P11 nas za plavalne treninge nobeni* bazenov, kar jih je zasegla zav*®' niška vojska in se mora mla4iB* vežbati v mrzli vodi. Zvečer je bilo v železničarski®1 krožku razdeljevanje daril, kateri dal so darovali sledeče tvrdke: Bu< Culot, Koren, Danielis, Moncari Podgornik, Mavrič, Vuk Jožef (■ najboljši čas (47 6/10). Drugi naj- j atelj) in Ferfolja Karlo. ^W.%W.VAV.VV. SVAVi %W.VAVAV.,A%llAW,čČ Od Triglava do Jadrana Trije narodi so si podali roke ■WVVAWV«SWJWi*AVVWWW.,AVLVViAiVW.%VSWAVVAV.S'»WA%V v*.■»■»*. IZ TRŽAŠKEGA ŽIVLJENJA Blago za Jugoslavijo šev je n njej izgubilo svoja živ- j tan resko opozoril, da je osebje Ijenja. Po njej so nam ostali po- j «eh uradov danes prejelo nalog, da rušeni domovi i« naše tovarne so 1 neroudno zapusti svoje prostore. uničene. Res nam je težka borba j Načelnik gospodarskega to o«kr- j zadala občutne žrtve. Toda ravno j bivalnega odseka ni vedel ničesar.! v tej borbi je delovno ljudstvo sko■ i Kapetan ga je zavrnil, češ da je j valo svoje najmogočnejše oroZ-ie; MOS prejet tak nalog tol da se je ! proti vsem svojim sovražnikom —Zvezal ooskrbett. da bodo urad! enotnost. Čuvajmo enotnost delov-! *£ ju. Žrtve, ki so bile iz Golobafr pripeljane po ulici 1. maja na T1? ve* RAVNE PRI ČRNICAH Ravne pri Črnica« Okupator nam je pobral vse, kar mu je le moglo služiti. Zato je postalo kmečko delo precej otežkoče. no. Živina, ki se nahaja v vasi ne »adostuje. Volov je malo, konj že manj, poljedelskih strojev, kd bi dar nes lahko nadomeščali manjkajoče delavske moči pa sploh ni. Plugi in drugo orodje je zastarelo in izrabljeno. Skozi 4 leta j« produkcija »talno padala. Zato je danes hvalevredno delo NOO, kd z v»emi silami delajo, da bi izboljšali položaj. V kratkem pričakujemo prihod večjega števila živine, ki Jo bomo dobili v obskrbo. Suš« ni preveč vpllv«il« na žito, a kljub temu j* letošnji pridelek bolj* od lanskega. Slabše je Mio na travnikih. Vinogradi in korusa kažejo precej dobro in se pričakuje obilen pridelek, če ne bo vmes kakih nezgod. Z marljivim delom to požrtvovalnostjo bomo odstranili vse teikoče. PIRAN »Tako lepe Mše ne bodo podirali najbrž so jo izbrali h oficirje, ul n* bodo »tanovali pod zemljo* si j« mislil« Praskovja in to upanje jo je osrečevalo. Toda pred sosedi, pred onimi, ui so že občuti« nesrečo, ji Je bilo mučno. «Le počakaj, Praskovja, tudi tl prideš na vrsto...* Ji J« rekel »tari Kožuhln, s katerim je kopala rov na hribu za pristavo. »Morda pa bo šlo mimo mene*, Je neprevidno izgovoril« Praakov-ja ter odmetaval« semljo z veliko lopato. »Bedak se vdaja upanju!* se j» razjezil Košuhln. »Neumna sl... Nemec nas bo vse uničil veš, n« žalim se. AH se nameravaš s čem drugim odkupiti?* Praskovja je vzkipela. »Tudi Ja* imam svojo čast*, ja rekla tiho in ie tišje in tri« j« dodela: »A svojega ne pustim porušiti, četudi me doleti smrt...* Starček Kožuhin pa je ie * roke zamahnil. »Dalje časa kut ti, *e tlačim »m-ljo, a ne da »e mi že umreti... S« črhnil nisem — podrli »o.» -Tudi v Piranu ja ljudstvo v soboto priredilo velike manifestacije v znamenju italljansko-slovenske-ga sodelovanja in borbe za obnova Manifestacije »e je udeležilo nad 2000 ljudi Is Kopra so »e pripeljali s 4 velikimi ladjami, ki ao bile vse okrašen« z zastavami. Na lsdjah Je bilo polno razigrane italijanske ta slovenske mladine, ki te skupno prepevala zdaj slovenske (daj italijanske pesmi. Bill so ako-#J sami partizanski napevi. Iz pol« »o ze pripeljali nvanlfostantj« lj*r s 14 ladjami. Kakor na koipr-gjlh, Je bilo tudi na izolskih ladjah ^ godb, V Piranu se je kar trlo lj(dl to tresle so se hlfe ob burnem ^likanju italljansko-slovenskemu b^tstvu, Titu In zaveznikom proti-reskcije. j|a vaeiičastnem zborovanju so g^rlH zastopniki Izole, Milj, Pt-Buj, Portoroža to Trsta. Vel go^rl so bik prožuti a duhom da j« potrebno sodelovanj«, ki bo «4)^0 ljudstvu zagotovilo demokrat. tiAni r*d- resnično ljudsko oblast, hlastanj« in arsčo. Govorniki »o Oet^ nastopili proti reakciji, ki ho- svobodo, bodo ostale tako v nem spominu. DOLNJA TRIBUŠA Skrbna mati bi morala pokosi*1 veliko senožet v Dolnji Trihu&t 9** ra mamica se nj mogla lotiti nega dela in ni vedela, kaj naj n* pravi, da bi ne ostala trava nep0" košena. Njen 18 letni sin ji ni gel pomagati, ker je v partize®® tuš* izgutal rvogo, dveh bratov pa nj bilo doma, ker se še nista * nila iz Internacije. Edinega sina. bi lahko pomagal, »o nemški M® dlti odvlekli ta nedaleč od dori umorili, j' Ko ao naši mladinci ta plo«1*' videli, v kaki stiski »e nahaja U*L ga mati, »o se z veseljem iu podali na senožet in v dveh č®® »pravili seno pod streho. V naši ri si ni to edini primer vzajemne * —— — A: xTa X— -mIa —t —- i — /1 o rt moči. Naša mladina dela dan , dnem z vso močjo, da bi čimjte odstranila znake fašizma. Poizvedbe KOVAOIC VIKTOR, podporo*# 101 r vr\\r\riTn i/vda-m/"« rr roj. 1918, KOVAČIČ FRANC, - , 30. 9. 1900, odpeljan v Dachau, Pl neje v Miinohen. — Kovačič 9te*„ nija, Idrija pri Bači 96. Sv. L*«' ob Soči, Gorica. Frid«#! KOVAČIČ MIRKO, ( 1943 b Ml Deutsohland. 1— Kovačič Ah' imite miren 26. 9. 1943 v Schmidt America Muiek (>4 Idrija pri Bači 86, Gorica. $ HVALA LUCIJAN, roj. 21. 5, 1899, interniran v Nemčiji »rij) 1944 Getf. N. 708053 K. Block