18. številka. 3 n& (t Trata, ▼ Četrtek zr«i«r dno 11. februvarija 1897.) Težmj XXII. „EiDINOBT11 Izhaja po trikrat na teden t ieatlb iz- njih ob torkih, in aobotfkh. Zjatranje isdanje iz-t.nia ob K. nri zjutraj, veierao pa ob 7. ari večer. — Obojno isdaaje atane : t» JHsns«es«* . f. 1.—, izven AvBtriJe f. 1.5C » tri ... 3.— . , , 4,a0 ca pel let« ... 6,- . ; , U V»n UtO . . . 12.— . . .18.— Naroftalaa Je plačevati naprej aa aarešbe brez prilažene naročnine •• aprava aa ezira. foa»iaić:pet rmrgovoruno ter zaslišimo meneuje delavcev, naših obrtnikov, torej danes ninnio zadujič tukaj. P.vd-rjati imam št-, da če postavimo jednega ali druge*.-. kandidata, da bodimo složni, da bode »los"«, »led nami; če tudi ne zmagamo, da bode vendar na.ša manjšina taka, da bodo ž njo računali domači in dimaj»ki čititelji. To bode mogoče le tedaj, če bodemo složni, ne ]e mi, ki smo tukaj, ampak da to krasno krepost širite med sobrate, med delavce, obrtuike in Jkmetovalce. V slogi je moč, v slogi je zmaga. Jaz se vam še enkrat prav prisrčno zahvaljujem na vašem mnogobrojneui obisku ter na uzornem redn med zborovanjem, ter vam v to kličem: Kog vas živil (Gromoviti živijo-dobro-klici.) Državnozborske volitve na Kranjskem. (Ibt. dop.) V Ljubljani, dne 9. feb. 1897. Kompromis je torej razbit in volilni boj se je začel. Pogajanja kranjskih strank za skupno po-itepanje o državnozborskih volitvah niso bila resna. „Slov. Narod" je tikom pred shodom zaupnikov katoliško-narodne stranke v dopisn, jako neumestnem že celo v takik časih, pripovedoval o „železih, katere drži v ognju" prosvetljeni Lev XIII. Prav pravi .Slovenski list" : „Nedostajalo je odkritosrčne želje po miru na obeh straneh. Obe stranki ata hoteli s kompromisom spraviti nekoliko svojih prijateljev v državni zbor, in sicer tako, da bi ne pele mošnji ce. Po tej kratki komediji bi se boj nadaljeval. Zato si niti odposlanci katoliškonarodne, niti oni narodne stranke niso upaK povprašati: kaj pa bodi podlaga miru ? Programa obeh strank sta si tako podobna, da si radi tega stranki ne moreti očitati. Obe imate na programu tri bistvene točke, ki naj vežejo naše bodoče poslance v jeden klub. namreč: krščanstvo, narodnost in na gospodarskem polju krščanski socijalizem. .Slovenec" in »Narod" vabita svoje imni-sljenike" v bojni ples, ki se bo vršil baje v „ha-sek in v ča*t slovenskega narodaO tej priliki pa zremo čudno prikazen: strankama, ki vedno povdarjati svojo moč, nedostaje resnih kandidatov \ — nimati mož. To je naraven zaključek žalostnih i političnih razmer kranjskih. Ni treba misliti, da ' kranjski Slovenci nimamo delavnih in rodoljubnih ; mož, a ti možje, naj si so bili pričetkom sedanjega i strankarskega boja angaževaui na tej ali oni strani, i se umikajo, ker čutijo dejstvo, da sedanje kranj- 1 Bko „klerikalstvo" in „liberalstvo" ni drugega, nego osebno menesje nekaterih oseb — kaj še, da bi narod v svojem jedru kaj Čutil o teh ne« tvori h. Naj se rogajo na tej in oni strani 1 Ali ni daleč čas čistih računov. Ura čistili računov pride, ko bode tem možeui, ki se za sedaj odtegujejo političnemu življenju kranjskemu, jel slediti tudi n a r o d l A da se ta narod že pričenja otresati [nezdravih uplivov, priča dejstvo, da nobena stranka ne ve za trdno, kak je nje položaj prav za prav. „Narodua* stranka nima nobenega mandata sigurnega. To je nasledek tistega velikanskega dela, k katerim se tako radi ponašajo nasi „prvaki". Ljubljanski „zaupniki" narodne stranke io se izrekli, naj kandiduje v Ljubljani svetnik ». dr. Andrej F e r j a n č i č, kateremu pa stoji nasproti kandidat svetnik g. V e n c a j z. Kakor v trebanjskem okraju zmagati bo mogla „narodna stranka" tudi v Ljubljani samo s pomočjo Nemcev. Tak je sedaj položaj v narodni stranki in ne spreuaeae ga več nobene lementscije. V Ljubljani imamo še par nesrečnih kandidatov: soc. dem. čevljarja g. Kor-deliča, nenarodnog« g. dr. M o s c h e t a in gosp. Prosenca. Poleg teh kandiduje tudi prejšnji drž. poslanec g. K u š a r. „Narodna stranka" skliče v nedeljo dne 14. t. m. shod volilcev v .Narodni dom", kamor povabi — kakor piše „Narod" — gg. Ferjaniiča, Veucajza in Kušarja, da razvijejo svoj program. V dolenjskih mestih tudi nima posebne za-slombe dosedanji poslanec g. V i š u i k a r. Delenjci mu očitajo, da ne opažajo pri njem niti „zakulisnega delovanja" in da soje izognil glasovanja za celjski gimnazij. Narodna s t r a u k a se ogreva za — g. Su kije j a, ker svojega kandidata ne spravi pod streho. Nekiteri nameravajo poilati k grofH Badeniju, ki je g. Šukljeju prepovedal kan-didovati, deputacijo, da izposluje od minister-kega predsedsednika preklic prepovedi. Mandat dolenjskih mest diši tudi večnemu kandidatu, g. grofu M a r g h e r i j u iu go-»p. vitezu S a v i n s c h e g-g u. Skoro gotovo bodo rasli — kakor v drugih okrajih — tu li v tem okraju kandidatje, kakor gobe po dežju. Ali m o ž n e o d v i s n i h, d o sied-n i h mož, ni! . . V gorenjskih in notranjskih mestih in trgih kandiduje zopet g. A n t o n K o b 1 a r. Pravega nasprotnega kandidata — naznanjena kanidatura socijalno demokratiška se ne upošteva — se nima in žalostno bi bilo za tiato stranko, ki bi si upala postaviti nasprotnega kandidata. Dosedanje parlamentarno delovanje Koblarjevo je bilo toli živo in brižno, da mož gotovo zasluži še nadalje zaupanje svojih v o 1 i 1 c e v. V gorenjskih kmečkih občinah kandidujeta g, prof. Tomo Zupan, predsednik družbe sv. Cirila in Metoda, in gosp. Pogačnik iz Podnarta. O razmerah, ki se bodo razvijale, imeli bodemo še priliko poročati. G. dr. Ivan Snšteraič ostane skoro gotovo v svojem dosodanjera volilnem okraju, isto -I tako g. V i 1 j e 1 m P f « i f e r. Brez volilnega boja I mogoče tudi tu ne bo, dasi se bodo glavne moč* strank koncentrovale na notranjski in trebanjski kmečki skupini, za kateri pa kandidatje še niso določeui. Okolu 11. t. m. spregovoriti „konečno" besedo obe stranki. Vpeti volilni skupini so dosedaj oglašeni 4 kandidatje. V katoliško-narodni stranki je glede pete skupine popolnoma nepotreben razdor. Stranka i je pred leti vabila slovenske delavce v svoj krog i (narodna stranka se zanje ni hotela potruditi) in f jo res krscaasko-soeijalna delavska organizacija postala precej obširna v katoliško-narodni stranki, katera poslednja je mnogo obetala delavcem. Sedaj, ko bi morala v dejanju pokazati svojo naklonjenost delavcem, postavi skoro gotovo proti kandidatu >sl )veuskih krščansko-socijalnih delavcev, g. Gostinčarju — protikandidata dr. Žitnika, o katerem se je čuditi, da se da izrabljati za tako nepošteno politiko. Njegov prostor je v kmečkih skupinali. Katoliška narodna strauka mora biti slepa. S kandidaturo dr. Žitnika v peti sku- J pini poruši skoro gotovo lep del krščanskosocijalne i delavske organizacije; to pa bode na korist le socijalni demokraciji. Tu ne velja noben izgovor, kajti vsi dobro poznamo aparat katoliško-narodne strauke iu vemo, kaj more ta aparat narediti za tistega, za katerega se angažuje. (Mi smo gotovo med vsemi siovauskimi listi najdosledueji zagovorniki in prijatelji krščansko-socijalnega gibanja, ali za kandidaturo g. Gostinčarja se ne moremo ogrevati. Kazlogov za to nočemo navajati tu. Le to bodi povedano krščanskim socijalistom, da uprav njim, kakor mladi, še-le nastopajoči stranki, je še posebna dolžnost, da je skrajno previdna o postavljanju kandidatur. Stranka ima mnogo simpatij v Slovencih; toda te simpatije so jako nežna in šibka rastlinica, ki vsal.ne lahko kar čez noč. Go-poda naj veilo, da jim n. pr. nastop voditelja krščanskih socijalistov, g dr. Kreka, na shodu zaupnikov kat. »arodue stranko, ni pomnožil simpatij med nami. Mi vsaj smo si vse drugače mislili nlogo krščanskih socijalistov, nego jo je markiral dr. Krek ob toli važni priliki. Mi smo prisojali krščanskim socijalistom nalogo, na kateri bi jih blagnslovljal ves narod ; menili smo, da prevzamejo nalogo toli zaželjenih misijonarjev miru med brati. Iz teh lepih domoljubnih nad nas je neprijetno vzbudil gusp. dr. Krek. Opazke ureduištva „Edinosti"). Dr. Krek razpošilja pristašem kat. nar. stranke oklice z a Gostinčarja. Oklici so tiskani v Blaznikovi tiskarni. Osrednji volilni odbor katol. nar. stranke pa agituje za Žitnika. Socijalno demokratični kandidat za peto kurijo je socijalni demokrat, krojaški mojster g. Železnikar, kan* didat „narodne stranke" pa krojaški mojs er g. Kune, ki je tudi že izdal svoj volilni oklic. Oba kandidata nimata posebuega upanja do zmage. Kranjski Nemci prihajajo zopet na dan. V kratkem prirede straukarski shod v Ljubljani. O ti solnce nemško-slovenske zveze, kako si toplo! Pravi volilni boj pričoli so v nedeljo 7. t. m. socijalni demokratje in slovenski krščansko soci-jalni delavci z volilnima shodoma. Toliko o volilnem gibanju. Ko se dovrši ta volilni boj, skrbeti bode treba, da spregovori odločno besedo ves .Iovenski narod. Namiguje se namreč, da slovenski poslanci na Dunaju ne bodo sedeli v istem klubu. „Slovenec" malo preveč Iju-bezniči z nemško katoliško ljudsko stranko. Oduševljeno pripoveduje, s kako lepimi besedami (1) omenja ta stranka v svojem volilnem oklicu narodnega vprašanja in narodne jednakopravnosti avstrijskih narodov... Kako pa njeni členi dejanski razumevajo „vse pravične in z blagrom Avstrije spojljive zahteve", pokazali so o glasovanju o celjskem vprašanju. Zatorej nima .Slovenec" nobenega povoda zatrjevati, da v načrtu nemške kat. Jjud. stranke ničesar ne pogrešamo, najmanj pa za<*o-tovljati, da, ker se stranka slovesno zavezuje, da hoče ? verskih, gospodarskih in narodnih vprašanjih delovati na podlagi pravičnosti — imamo potem še najpopolneji program, katerega se mora okleniti vsak posten in trezno misleč volilec te ali one skupine14. Naj bi ne bilo slovenskega poslanca, ki bi zopet verjel medenim nemškim besedam ve-letržca Dipauiija ter se ognil jngoslovaiukega kluba. S Slovenci bode računala vlada le tedaj, ako bodo združeni v jednom klubu. Še le združeni v ten klubu naj si slovenski poslanci poiščejo zaveznikov za svoje gospodarske in narodue težuje, Slovenska stranka, ki hoče dati svojemu državnozborskemu zastopstvu kako drugo obliko, se ne zaveda sedanjega političnega položaja in prej ali slej izreče narod ostro sodbo o njej. Nemec je Nemec — to parolo moramo dati svojemu narodu. Ne ogrevajmo se ni za Dipauiija ni za — Žveglja 1 Opomba dopisnikova: Dopis ni pisan ni na podlagi jedino prave „katoliško" narodne strauke, m na podlagi j«dino prave „narodne" stranke — zato pa naj se nikdo ne jezi na nepristransko u-redništvo „Edinosti". Politiike vesti. V TRSTU, dne 11. februvarja 1897. Deželni zbori. Večina deželnega zbora dalmatinskega ni dovolila sredstev za italijansko šolo v Spljetu, zbok česar so italijanski poslanci ostavili dvorano in naraerujejo baje položiti svoja mandate. Gospdda kriče o na^lstvu, ne pomislijo pa, da kakoršna je setev, taka je žetev. V Trstu in v Poreču izrabljajo na najbrezsrčneji način svojo veČino in nimajo ni najmanjega ozira do manjšine, v Zadru pa bi hoteli, da bi hrvatska večina nosila na rokah laško manjšino. V deželnem zboru štirskem se je dogodil čuden, nenavaden slučaj: Slovenci so sklenili kompromis z nemškimi nacijonalci, vsled česar je bil v skupini kmečkih obftin izvoljen v deželni odbor Slovenec R o b i č, iz plenuma pa nemški na-cijonalec Kokoscliineg zoper liberalca Sehreinerja Sicer pa je bila potrebna nemškim konservativcem ta mala lekcija, kateri posleduji so gledć deželnega odborništva kričeče nelojalno postopali nasproti svojim slovenskim zaveznikom. V deželnem zboru m o r a v s k e m so izročili deželnemu odboru predlog posl. Zaceka za osnutje češkega vseučilišča in češke politehnike za Moravsko, ter predlog posl. d' Elvei la za »auutja nemškega vseučilišča za to pokrajino. Državnozborske volitve. Dan »s smo prejeli seznam volilcev v velepoststvu Hoiiškem. Iz Gorice se nam poroč da so davkarije napačno napisale imena malone vseh slovenskih volilcev in zamenjal« »jih bivališča. — Zato opozarjamo vse naie veleposestnike po Goriškem, naj reklamujejo svoje volilno pravo na namestništvu v Trstu, ako vidijo, da niso upisani v imenik volilcev, ki ga je razposlalo pol. društvo „Sloga". Reklamaciji ne treba priložiti druzega dokaza, n*go potrdilo od davkarije, da plačujejo 50 gld. davka od zemljišč in hiš. Od tega davka mora spadati 40 gld. na zemljiški davek. Potrdilo ,mora dati davkarija in sicer brez koleka. Tako reklamacije so posebno potrebne tistim, ki plačujejo pod razne davkarije. V takih slučajih treba seveda potrdila od vseh davkarij. Volilec pa ima tudi to pravino, da sme zahteva«i, da se kdo izbriše iz imenika, ako je prišel v istega, ne da bi imel * to potrebne pogoje. Čas za reklamovanje je do 16. t. m. Zavedni rodoljubi pa naj ne skrbe samo za se, ampak opominjajo naj tudi druge na njih rodoljubno dolžnot. V „Slovenskem NarodnM čitamo, da se je dosedanji državni posl. dr. Ferjančič odpovedal kandidaturi za mesto ljubljansko in da hode kan-didoval v skupini notranjskih in gorenjskih mest. V Idriji so zmagali socijalni demokratje o volitvi volilnih mož za V. kurijo. Nov liberalen srbski časopis. Vodja raz-puščene naprediyaške stranke v Srbiji, Garašanin, je privolil, da prične izhajati novo liberalno glasilo stranke pod imenom »Pogled*. Ured ik novemu listu bode tajnik napredojaške stranke. Dogodki v Turčiji. Porta je izdala te dni okrožnico na velesile, v kateri protestnje zoper tajne konference evropskih poslanikov v Carigradu. Isti protest priobčil je turški odposlanik na Dunaju avstrijskemu ministerstvu za zunanje stvari. Ta protest skuša dokazati, da take konference vzbujajo sum v turških podanikih in jih delajo ne-zaupne, kajti te tajne konferenco so podobne — zaroti (1). Zajedno pa da kršijo ugled in samostalnost turške države v očeh nje podanikov. Turiki odposlanik je slednjič zatrdil, da ie po me-nenjn turške vlade iskati vzroka sedanji revulu ciji na Kreti osobito v okolnosti, da je hotela turška vlada uvesti reforme, na katere jo silijo velesile, Krečaui pa da hočejo, da ostane vse pri starem. (!!) Nadejamo se, da se niti jedna evropska država ne bode obzirala na ta „protest* Turčije. Toda tudi Grška — katero veže sorodstvo krvi na krščansko prebivalstvo na Kreti — se je oglasila s posebno noto, s katero opozarja evropske vlasti, na svojo — narodno dolžnost. Lani so vlasti še mogle brzdati Grško, da ni posegla aktivno v horaatije na Kreti. Kaj pa, ako bi Grška hotela nastopiti sedaj, siljena v to po razburjenosti naroda ? Potem je prišel trenotek začetka velikemu dogodku: razpadu Turčije. Ozirom na dejstvo, da se je fanatizem turškeg« prebivalstva, kjer isto živi v dotiki s krščani, razvnel do živalske vzdiv-janosti; da ta plamen namenoma netijo turški državniki, da so turške druhali po vsej Turčiji dobre oborožene, da tem druhalim gredo na roko vojaki in oblasti, da se sploh avtoriteta države zlorablja v to, u a bi se zavratno in nasilno preprečile reforme, v katere je morala privoliti Turčija pod pritiskom zastopnikov velesil, da torej ta gnjila država pefldno igra svojo dvoumno ulogo — ako pomislimo vse to, menimo, da bi se velesile ne smele obotovljati ni trenotek več, kajti, ako ne store nemudoma radikalnih korakov, smatral bode turški fanatizem to obotavljanje znakom slabosti in na spomlad je pričakovati po vsej Turčiji grozne, krvave žaloigre, kateri je sedanjo Lluuje na Kreti le malenkostna predigra. Najnovejšo vesti s Krete se glase: Turki so zapalili več delov mesta Rethymo, v Kisamu pa je bilo umorjenih 20 Turkov. Italijani in pa uporniki na Kubi. Odbor „za podporo upornikov na Kubi" je poslal revo-lucijonarnemu odboru na Kubi brzojavko iz Rima, s katero hvali upornike, da so zavrgli reforme, ki jih je bila ponudila španjska vlada. Zopet štrajk v Anini ? I/. Lugosa javljajo, da kakih 10.000 delavcev, poslujočih v rudnikih v Anini iu v Resicah, namerujejo vprizoriti štrajk na veliko. Politiške oblasti so poslale vojakov na lice mesta. (Kakor znano, je bil v Anini nedavno pravi boj med orožniki in npornimi delavci ter je padlo o tej priliki več oseb Delavci so se pozneje udali sili in zopet [.pričeli delo, toda ta mir je bil le navidezen. Ur.) Menelik je povabljeu ua razstavo v Pariz. Včeraj se je v Marzelju vkrcal afričaUBki po-tovalee Gabriel Bienvalot, da se pelje v Gibuti. Bienvalot, kaierega spremlja jedeu inž nir, ima nalog od francoske vlade, da «e podtt v Adis-Abebo Jc Meueliku iu da povabi Hjega in njegov dvor, da obi&oe svetilno razstavo, ki bod« Jeta 190G v Parizu. Različne vesti, Naši shodi. Kakor razvidno iz poziva na drugem mestu, bode v soboto zvečer velik javni shod v telovadnici „Sokolovi". Na tem shodu bode razprava o občinskih in državnozborskih volitvah. V nedeljo bode več shodov po okolici tem namenom, da se proglasijo kandidatje za občinske volitve. Na posebno prošnjo Kjadincev (II. okraj) bode tudi tam javni shod, a še le v nedeljo dne 21. t. m. Shod se bode vršil v gostilni rodoljuba Križ-mančiča. Shod pri sv. Ivanu se skliče potem, ko se odločijo d« mačini sami gledč kandidata n naznanijo to društvu „Edinost". V namen ustanovitve ženske podružnice drnžbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu je nabrala ga. Ivanka Mikelič v nedeljo, dne 7. t m., v društveni krčmi v Rojanu 2 kroni, za katere se ji iakren« zahvaljuje ustanovni odbor. Ženski podrnžnici sv. Cirila in Metoda sta darovala gospa in gosp, Ponikvar mesto venca na grob btef. Nadlišku 5 kron. Za občinske voliltve v Trstu. Občinska oblast tržaška je objavila popravljene volilne listine, v katerih je vpisanih nastopno število volilcev: 1. v I. volilnem telesu......440 2., II. . „ ......406 3. , III. * „ ..... 2753 4. „ IV. „ ...... 1710 Skupaj volileev v mestu 5309 Volilci pa : v I. okraju...........478 II. III. IV. V. VI. 284 338 323 464 352 Skupno volilcev v okolici Vseh volilcev je torej 2239. 7548. Nekolike razmilljevanja po razglaienju volilnega oklica progressovcov za občinske volitve. Z obljubami niso bili nikoli štedljivi naši progressovci. Tip teh ljudij, ki vse obetajo in ničesar ne store, je n. pr. slavni Poldo Mauroner. Ta gospod je pred 3 leti vse obljubil svojim volilcem II. okraja: vse, m&ludan« tudi solnca in zvezd doli z neba. Toda prebivalci II. okraja se zastonj ozirajo po — dejanjih. Jih ni iu jih ni l Notorična istina je, ki se je konstatovala na naših shodih, d a n o-ben okraj ni dobil takomalo nego ravno oni, jedini, ki je bil zastopan po progressovcu Mauroner ju. Kakor se to vidi Čudno na prvi pogled, tako naravno je v resnici. Mauroner ni dosegel ničesar za svoje volilce, ker se niti spomnil ni nanje. Ta brezbrižnost je tudi naravna. Kako naj bi se zastopnik potezal za ljudstvo, katerega ne ljubi P! Toda ta ae-brižaoat in neljubezen Mauronerjeva do okoličanov ni samo njegova osebna last, temveč je last njegovo s t r a u k e, je posledica progressovskega programa. Konečni cilj — to mora biti jasno vsakemu razsodnemu človeku — je le ta, da i z p o d-rine naše ljudstvo iz okolice in je nadomesti se svoji ui, italijanskim. Ker pa se ljudstvo, ki je le količkaj na dobrih no ,ah v gmotnem poglede, ne da tako lahko odtisniti od domačega praga, je progressovi stranki razločuo označena pot, po kateri jej je luditi, ako hoče doseči svoj cilj doposediranja slovenskih okoličanov : k ol i k o r možno pozitivno, in v kolikor to ni možno, pa negativno delovati na gospodarski propad sedanjih okolica-n o v. Tako je razumeti nebrižnost gospoda liau-ronerja za gmotne koristi svojih volilcev ; tako je razumeti nebrižnost progressovcev za splošni blagor po okolici. Slep je, kdor ne vidi tega. Pred volitvami so seveda gospoda polni obljub; naravno: stranke s takimi programi ne morejo igrati z odprtimi kartami. Tudi to pot ima progressovski oklic toliko obljab in tudi takih, da se vid:, da gospoda uprav računajo z ignorancijo svojega občinstva. Oni delajo obljube, o katerih vedo dobro, da jih ne morejo spolniti. Oglejmo si n. pr. obljubo, namenjeno delavcem. iložje progrossovo stranke hočejo delavskemu stauu s primernimi zakoni pripomoči v to, d a zmaga v boju za ekzistenco, ne da bi se kalilo soglasje socijalno. Pa je rek I čudak Rjhar da je socijalno vprašanje težavno vprašanje, a JLateiim si k.rez#ip«išao razbijajo glave prvi ve'eumi Kaj še : malenkostjo to, katero hote i^raie rešiti progressova gospoda t Ako bo lo voljeni slavni možje progressovi« stranke, v najbližjem času ne bode več nezadovoljnega človeka na tržaškem ozemlji; o bedi bodo govorilo le stare legende in praznovali bodemo večni in splošni karneval.... I Ali bodimo resni ! Tako lahkomišljeno dajejo gospoda svoje obljube, dale slepe svoje občinstvo, tako frivolno se igrajo s toli resnimi stvarmi! Ubogo nevedno ljudstvo, ki se daješ voziti za nos in ne pomisliš, da to. o čemer ti govore toli samozavestno, je veliko socijalno vprašanje ; da za izdavanje zakonov v re-šenje ali vsaj ublaženje tega vprašanja so poklicani vse drugačni činitelji, nego pa občinski z»-stop tržaški. A v kolikor je ta občinski zastop do-I sedaj mogel uplivati na razvoj socijalni, bili so to njegovi sklepi za večno poviševanje doklad na razna živila — sosebno vino, pivo in meso —, s katerimi sklepi je le slabšal gmotno položenje siromašnih slojev in po takem tudi ostril socijalne odnošaje. Podraževanjem živil so progressova gospoda reševali dosedaj socijalno vprašanje, intako bude najbržetudi v bodoče. In pa: z najemanjem in naročevA-njem ptujcev, tujih podanikov, na razna podjetja. Tako so gospoda blažili bedo med domačini! Nadaljnja obljuba: skrbeti hočejo za povzdigo trgovine in indrustrije! — Morda s tam, da in r z 6 državo, ki ž r t v a j e milijone za našo trgovino, in se navdušujejo za državo, ki ne bi mogla — kakor je dobro rekla ,Reickgwehr* — žrtvovati v ta namen ni toliko centezimov, kolikor žrtvuje avstrijska država goldinarjev 1 Ali morda hočejo progressovci s tem pomagati tržaški trgovini, da mrze vse avstrijske narode, od katerih je zavisen razvoj naše trgovine ? Tudi mestne finance hočejo urediti gospoda, poslabšane po neugodnosti časov. Kdo pa je poslabšal te finance, da je res žalost ? Menda le oni, ki je imel zadnja tri desetletja v srojih rokah usodo tržaških financ. In to 80 bili — progressovci! Zdaj se zgovarjaje na slabe čase. Ne, časi niao niso nič krivi na naši mizeriji, ampak krivo je slabo gospodarstvo progresovsko! Da bi imeli sedaj v svr tor. 12,10 maj 12 20 mirno. Pruga, ('sntrlfugnl po.itAv!ju« • Trm > cnriao »roii oiiporfiljatev proooj f. 31 75 32*25 Connri«. S3 25 33-75i'!otvorui ;'4'26" V glavah Hodil« 3«-— bolja Vts.tf». K.ivH H.i-.rm •>>■■' tvorne« m fobravar 6125 *i> juni 61.75. Earcburg. 8uDto'» Mo>t aviim*«- '-Marsf^OBO »* moj f. 51.—, za septumher 52.— r.a decambar 52.25. mlačno. T»iinmo>Uir>vbnvun 11. februvarja 1R07 danes včeraj l)r'ža.YU! -ioig i jApirju , . 101.26 101.75 v nr-shru . 10170 101.95 AvtttrijHK* rehtrt \ zlat« . . . 123.05 123.41 v . . . 100.70 1C0.95 Kreditne akcije , . . . S62 75 866.50 London lOLst. . . 119.90 119 80 Sapolotmi . H.521/, 9.52 20 mar* 11.74 11.73 .00 itai . 45 0 45 2S „Goriška tiskarna" A. GabršCek V Gorici, Gospodska ulica it. 9. ima t zalogi vse tiskovina aa županstva, iole, sodišča, cerkva itd. — Izdaje časopise: „Soča", tednik, cena gld. 4.40. — .Primorec", vsakih 14 dnij, cena 80 nvč. - „Slovanska knjli-nioa", v mesečnih snopičih po 18 nvč., naročnina zajedno lete gld. 1.80 Doslej izšlo 56 snopičev. — rKnjlinloa za mladino", v trdo vezanih mesečnih snopičih po 25 nč., za naročnike y0 n6. Doslej izSlo V3 snop. — „Materino dt'lo za Boga in domovino", 70 nvč. — roman „Bele noči". 25 nvč. — „Venec slovan-•kila poveatij" 55 nvč. — „Rutarjeve črtice o pokn. grofiji Goriški in Gradiški", 55 nvč. V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Lavren&tČ, nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipiiu v sprehodu Ponte della Fabra, na k»r opozarjamo Slovence v Trstu in okolici._ Gostilna v Idriji Ces. Ur. rudniško ravn teljstvo v Mriii oddaja v imenu visokega c. kr. ^rarja v Idriji ležečo gostilno „Pri zlati kroni" (takozvano .malo gođtilno'se zraven dnječimi proatoii io inventarjem s I. junijem 1897 » "iem. Zaradi na ie Ji n ili pogojev ae Uliko poi?.. v pisarni )• r. i u>.'u škenu i h vu^tpljsr va v Idrij mftl uradnimi mami in m- iu«li i»ti na željo d(»-tičnikov p ■ ■> in e n fi flono.Mjejo. Osebna \ ise želi, ziiniij« ob«-h deželnih jezikov je neobhodno potrebnu. Oni, kateri se za ta najem zanimajo, naj svoje pismene, kulekovane in zapečatene ponudbe z napisom : „Ponudbe za najem gostilne" vatevai