258
A. Funtek: Cemii ?
»Čermi imaš nogi? —  da hodiš! Za delo ti dvoje je rok:' Z  razumom  pa v glavi ti misliš, A misliti zna le še   —  bog!
»Čim bolj ti sdm misliš svobodno, Tem bolj si podobeu  — bogu, Tem   bolj   približuješ se Brahmi . . Le misli zato brez strahii!
»Le misli, Ambattha preljubi, Vse stvarstvo ti sdm premišljuj! Da misliti greh bi bil morda  — Brahmanom nik&r ne veruj !«
A. Aškerc.
V   pojasnilo.   Tudi   buddhisti   imajo   spoved;   imeli   so   jo   že   dobrih   500  let pred Kr.   —                                                                                                                Pis.
XZ
v
C
emu r
2-^at6hla soba pod  streho . . Glej, baš mrliča iz nje" Odnesli  so  po  stopnicah; Ob  odru še luči gore.
In smeh se nepopisen Po lici je bledem razlil — Tako se smeje, kdor nekdaj Češčen in slavljen je bil! .   ,
Kdo,  vprašate,   živel je tukaj ? Pozabljen je pevec bil; V samoti je tu spominom In slavi nekdanji žil . . .
Ropot in  šum po stopnicah: Razdirat prišli so že-Oskromni mrtvaški  oder — Ugasnejo luči blede\
Premnog po stenah golih Usehel je venec pripe"t, Med venci se mnog posušil Živo je dehteči  cve"t!
In zdajci tudi   venec Za vencem z zidu je posne"t, Pohojen takisto je ž njimi Na tleh za cvetom cve"t . . .
Na vence je in cvetove Gasueče mu zrlo ok6, Obstalo na njih kot v sanjah, Ko duh je ostavljal  telo.
Na veke je zopet življenje Izginilo brez sledil — Kdo,  vprašate, živel je tukaj ? Kdo? Rajši  vprašdjte — čermi!
A. Funtek.