Natisov 15.000. I .Stijerc" izhaja vsaki ftlek, datiran z dnevom naslednje nedelje, Dinina velja za Av-jo: za celo leto ^ krone, za pol in četrt 1 raztnemo; za Ogr-j*4K50 vin. začelo o;za Nemčijo stane p celo leto 5 kron, za t leriko pa 6 kron; a druge inozemstvo se tfuni naročnino z ozi-kost pošt-[ Naročnino je pla-,)rcj. Posamezne tscprodajajopo6v. JdaiStvo in uprav-, Ivo se nahajata v juju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo 2astonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 04, za V» strani K 32, za '/» strani K 16, za '/• strani. K 8, za >/„ strani K 4, za '/38 strani K 2, za V„ strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. toy. 10. V Ptuju v nedeljo due 7 marca f^<>9 X. letnik. Nam tudi nekaj! Tisočkrat že smo povedali in dokazali, d« se ne gre za to, da bi vsi Slovenci kar čez svojo suknjo slekli in čistokrvni Germani ali. . . Ej, Bog se usmili, kaj bi imeli od si naj bode te ali one narodnosti, ; je vedno. In leseno ograjo pobarvaš lahko ali ono barvo, — ostala bode vedno lesena [nikdar ne kamenita . . . Ali istotako nismo bili nikdar tako neumni, [bi se dali vjeti na slovensko-narodnjaške li- jiicc. Ako je človek zadovoljen, da večerja j leto le krompir v oblicah, samo da sme pesen „Kje dom je moj" ali ..Hej Slovani", em je to njegova stvar in mi mu le „ dober želimo. V splošnem pa trdimo, da p o- Rbuje sloven s k o ljudstvo poleg jirodnjaških fraz tudi —- kruha. ne bode \ prvaških strankah zdru- renstvo" našemu slovenskemu ljudstvu o, toliko časa boderno smatrali nami tisočeri drugih vso' prva št v o n a v ad no sle p arij o. Kajti nam prihaja vedno na misel, da je prvaška politika osredotočena v — beli jibljani. Prvakom se gre e. d i n o za |obro Kranjske. Mi pa imamo končno Indar tudi druge misli, kakor da bi z našimi ivimi denarji pomagali in podpirali edino resetarje . . . je pravzaprav z Kranjsko ? Bila je en-st ..nemška zvezina dežela". Do zadnjih deset-[ij je bila tudi še popolnoma v nemški avi. je imela nemške ali dvojezične šole itd. | Ko se je pričelo razširjevati od posamezniku hujskanje, prešla je dežela polagoma loTenske roke. Glavni steber vsega kranjskega je bil in je še ljubljanski župan Ivan ebnost tega človeka ne bodemo popi-; omenimo le, da je bil agent in da ima taea vse agentovske zmožnosti. S Hribarjem So prvaško „slovenstvo" do veljave in do se je razvijalo približno tako, kakor ko divjaštvo v Pragi, razvijalo tako dolgo. klor niso počili streli in ni izdihnilo na Ijub-kskem tlaku dvoje mladeničev-žrtev svojo dušo, v čast Hribarjevi prvaški politiki ... Ko je il grozoviti potres leta 1895 Ljubljano, je 1 Hribar sicer na stališču, da ,, denar ne smrdi". lel je torej prav rad tisočake podpore, ki so [Sli iz nemških krajev. Pravilo se je tudi, da p ta denar ni posebno pravično razdelil in da | dobili Hribarjevi magistratni pisarji mnogo drugi ljudje. Ali razven denarja je, za-Bribar in z njim vsa njegova klika vse, ■je bilo nemškega ... In posledice te prvaške ko na Kranjskem ? Dokler je bila fanjska v rokah Nemcev, ki plačujejo največ davka v tej deželi, je bila jdi aktivna, je imela denar. Da-s pa je pasivna, zadolžena, d e-a. . . Zakaj to pripovedujemo? Zato, ker smo »pričanja. d a i m a vsa p r v a š k a p o 1 i-(ka edini namen, koristiti in pomagati rinjski in to na troške drugih dežel. Nikdar ne čujemo, da bi se prvaki ogrevali za „štajerske Slovence" ali za „Slovence na Koroškem". Ne, vedno se*govori le v splošnem o »Slovencih" in misli še na Kranjsko. Za Kranjsko hočejo prvaki višje iti srednje šole, za Kranjsko hočejo univerzo, višjo trgovsko šolo, gimnazije in realke, in gospodarske podpore v vsakem ozira ... To je končno čisto prav — za kranjske zastopnike. Ali kako pridejo koroški in štajerski Slovenci do tega, da bi žrtvovali svoj denar in svoje davke in svojo moč za — Kranjce ?! Prvaki naj izdajajo na Kranjskem in pod zaščito kranjskih porotnikov kolikor zakotnih listov hočejo, — ali dokazali nam ne bodejo nikdar, da so koroški in Štajerski Slovenci edino zato' na svetu, da bi prodajali svojo kožo — Kranjcem na ljubo in v dobiček. Tako stoji stvar! In ako pregledamo uspehe prvaške politike, namreč gospodarske, denarne uspehe, potem pač vidimo, da so prišli vsi ti prvaški uspehi Kranjski vdobičok. Par številk naj to dokaže ! Kni'i naravnost grozovito visoke svote so znali prvaki od vlade za Kranjsko dobiti. Tekom enega leta je dobila mala Kranjska: za zgradbo vodovodov 234.470 K (le za eno občino čez 64.000 K); za kranjsko kmetijstvo 133.000 K ; od tega je dobila kranjska kmetijska družba okroglo 50.000 K. Za obrtno šolstvo se je dovolilo 20,500 K, za cerkve in muzeje 10.000 K. za zabavo (!) 2.000 K, za otroško varstvo 7.000 K itd. itd. Poleg tega so dobili Kranjci za krmo 300 tisoč kron. Za močvirje pri Ljubljani darovala bode država prihodnjo 'leto skoraj 2 milijona kron ; za dve novi šoli v Ljubljani se je dalo 800.000 K; za šolo v Rudolfovem 300.000 K itd. itd. Take velikanske svoto dobivajo prvaki — za Kranjsko . . . Ko bi štajersko slovensko ljudstvo vse to vedlo, govorilo bi enkrat resno besedo s prva-škimi voditelji. Reklo bi namreč: Vse je lepo, le pojmo slovenske pesni, le bodimo Slovenci po dnevu in po noči, — ali nam tudi nekaj! Mi Slovenci na Štajerskem in Koroškem zahtevamo, da se z našimi krvavimi davki nam pomaga. Kranjci naj plačujejo svoje dolgove sami. Mi pa hočemo denar, ki ga mi pridelamo, za-se porabiti ! Torej, prvaki, tudi nam na Koroškem in Štajerskem naše pravice! Politični pregled Državni zbor je zopet sklican. Prva seja se bode vršila dne 10. marca. Položaj pa je še vedno zelo resen. Nekateri prenapeti Čehi bodejo morda poskusili sedanjo vlado barona Bienertha vreči. Ali vladini listi zatrjujejo, da Bienerth v tem hipu na noben način ne bode odstopil. Ako bi zbornica ne hotela delati, jo bode vlada razpustila in nove volitve razpisala. Volilno reformo za deželni zbor na Štajerskem je cesar 16, p. m. potrdil. Govori se. da se bodejo nove volitve v deželni zbor že 7. maja pričele. Končale bodejo potemtakem 29. maja. Stranke se že močno pripravljajo in agitacija gre po vsej deželi. Zlasti klerikalci streljajo že danes na nasprotnike . . . Stroški aneksije Bozne in Hercegovine znašajo glasom poročil že danes pol miljarde kron. 280 milijonev se je že izdalo. 300 milijonev je sicer že zaračunjenih, ali še ne plačanih, ker nimamo nobenih gotovih sredstev. Ogrska vlada in pogodba. Začasa sklepanja avstro-ogrske pogodbe je Ogrska tudi primerno reformo žitne borze v Budimpešti obljubila. Ali po sklenjeni pogodbi se je za to obljubo pro-klcto malo brigala. Govori se celo, da hoče zdaj sleparsko terminsko trgovino celo na otrobe raztegniti. Prvaki, kaj pravite k temu? Saj ste bili vendar za pogodbo ! Proti češkim anarhistom. Policija v Pragi aretirala je te dni troje vodij čeških anarhistov. Aretovanci so bili baje 'udeleženi pri velikih tatvinah v cerkvah in raznih vlomih v poštne urade. Tudi se je pozaprlo več sokrivcev. Pač lepi ljudje, ti skozinskoz .patriotični" Čehi . . . Srbi na Hrvatskem se vedno bolj očitno udajajo veleizdajalstvu. 25. p. m. so orožniki razne Srbe zaradi veleizdaje aretirali. V Novi Pazuji so zaprli Srba Živana Jovanovič; v njegovem stanovanju so našli 34 bomb. V Sanski-mostu zopet so zaprli Srbe Culibrka, Marinko-viča, Popoviča in CurniČa. Hišne preiskave so prišle do nepričakovanih uspehov. Srbski vele-izdajalci razdelujejo med ljudstvom spise in slike Petra s podpisom: „car vseh Srbov" . . . Avstrijsko-turška pogodba. Vsa vsled aneksije Rožne in Hezcegovine nastala nasprotstva med našo državo in Turčijo so torej srečno končana. Protokol je že podpisan. S tem protokolom priznava Turčija aneksijo, to je, ona se je udala v dejstvo, da spadata Bozna in Hercegovina le naši državi. Turčija je glavno prizadeta in je torej s tem pravzaprav spor zaradi aneksije končan. Naša država je morala pač veliko plačati, da je bil ta sporazum s Turčijo mogoč. Ne mislimo samo tistih 50 milijonev, ki jih moramo Turčiji plačati. Tudi v pogodbi je mnogo nevarnega in neprijetnega, kar nam ni v korist. Ali v splošnem lahko rečemo, da je glavni udeleženec pri aneksiji pomirjen. In to je tudi nekaj. V Zajrebu pričela se je te dni sodnijska razprava proti 53 Srbi, ki so obtoženi zaradi veleizdaje. 33 advokatov zagovarja obtožence, 276 prič se bode zaslišalo. O velezanimivi razpravi bodemo še govorili. Vojska ?! Zadnje dni so dohajala zopet boljša poročila, češ da hočejo velevlasti vplivati na predrzno Srbijo, da se pokori. Srbija zahteva namreč za aneksijo Bozne in Hercegovine teritorialne dobitke (to se pravi: kos dežele), kar Avstrija seveda pod nobenim pogojom ne more priznati. Pri temu podpira Rusija še vedno Srbijo. Zadnja poročila so zopet slabša. Lahko se torej reče, da je položaj nespremenjeno napet. Nikdo ne ve, kaj se bode azgodilo prihodnje dni.JT na-slednem podamo še par zadnjih novic: Moskva. Tukajšni list generala Spirikooiča (s katerim se tudi naši prvaki bratijo!) piše: „Vseslovanske ideje niso ostale brez uspeha. Naši slovenski brati v Avstriji so z nam edini in bodejo kakor mi na Ruskem Srbiji pomagali. Bo- ali. ; dite (Srbi) prepričani, da bode Rusija z vami in da se bodejo slovanski narodi avstrijski, v prvi vrsti češki brati, dvignili, da napravijo konec dvojnemu orlu" ... In s takimi ljudmi so naši prvaki zvezani! Belgrad. Rusija je na lastno pest vplivala na Srbsko vlado, da naj ta svojo zahtevo po teritorialni odškodnini zapusti in s tem mir omogoči. Zdaj se poroča, da to rusko stremljenje ni imelo uspeha. Nasprotno se hoče Srbija podvreči edino evropejski konferenci in zahteva še vedno kos dežele. Položaj je torej zopet poojstren! Belgrad 4. Danes je bil tukaj srbski mini-sterski svet ped predsedstvom kralja. Sklenilo se je, da Srbija svoje znane zahteve ne potegne nazaj. Torej se Srbija ne ozira na nasvete vclevlastij. Položaj je tedaj zelo .resen. Dunaj. Iz Belgrada se poroča : srbske divizije Kragujevac, Niš in Belgrad se je skupaj potegnilo. Iz Niša odhajajo težki kanoni proti Mladenovacu. Drinska divizija je močno utrjena med Šabacom in Losnici. Srbske vojne priprave 60 torej že prav očitno. Dunaj. Od francoske strani se pravi, da bc-dejo evropske velevlasti še enkrat na Srbijo vplivale, da naj se pomiri, ker bi v slučaju vojske ne imela od nobene države pomoči pričakovati. Saloniki. Srbija jo prepovedala izvoz žita v sandžak. Skutari. Baje se pripravlja Čmagora na meji na boje; z ozirom na te priprave je Skutari v nevarnosti. „Vun na deželo! Ljudje niso zato vstvarjeni, da bi mrgoleli v mravljiščih, temveč da se razširijo po deželi, katero naj obdelujejo. Nezmotljive posledice prevelikega zbiranja so bolehnost trupla in grešnost duše. Človek je od vseh živali ona, ki ima najmanj zmožnosti za življenje v čredi. Ljudi, katere bi se kakor ovce skupoj nagnalo, umrli bi v kratkem času . . ." J. J. Rousseau. Dopisi. Žiče pri Konjicah. „ Čudne reči se pri nas godijo", tako začne dopisnik v nekem članku zadnjega „Slov. gosp." Res, čudne reči se pri nas godijo. Sledeče v pojasnilo in o priložnosti v nadaljevanje. V zadnjem času se je v Žicah na ukaz c. kr. oblasti napravil na ubožno hišo nemški napis, kar bode nekatere, zlasti naj-bližnjega soseda in par njegovih privržencev tako globoko v oči, da so se pritožili v „Straži" in sedaj v „Slov. gosp.", kakor da bi se Bog ve o kakem velikanskem poslopju govorilo. Torej pa prav mala malenkost. Gospod Tomandl, popolnoma nemškega pokolenja, je Zičanom sporočil hišo za uboge. Gotovo so Zičani umrlemu gospodu hvaležni, so hvaležno sprejeli to sporočilo iz nemških rok, se jim torej sedaj tudi ni treba sramovati nemškega napisa po sporočilo omenjenega pokojnika. Kedo je torej kršil pravico? Tisti, ki so hišo sprejeli, ali tisti, kateri je hišo daroval, ali tisti, kateri so dali napis napraviti ? Mislimo pa. kar bode tudi gola resnica — nihče ni kršil pravice — volja sporo-čitelja se je postavnim potom izvršila. Torej v tej zadevi ni storil krivice ne gospod župan, ne gospod Possek, najmanj pa sedanji tamošnji gospod šolovodja. kateremu vsa ta zadeva še znana biti ne more. ker je prišel pozneje v Žiče. Z tukajšnim šolskim vodstvom je po vpokojenem zasluženem gospodu Eberlu pooblaščen do def. nameščanja nadučitoljekega mesta okr. pom. nčiteljgospod Jož. Čuček. Takoj tukaj omenimo, da cWamo Zičani tega gospoda in ga tudi bo-demo, kajti bil jo že poprej znan kot dober in vesten učitelj v obče. Posebno veselje se je vzbudilo med šolsko mladino sedaj, prav lep je red in najboljše sporazumljenjc med šolo in ljudstvom. Prav težko bi pogrešali tega gospoda, akoravno pravi dopisnik, da bi bil posilinemec. Povemo tukaj javno, da so nam taki gospodi, ki ljubijo mir in složnost, ki se ne mešajo v politične stvari ampak le ostanejo pri svoji •stroki, na srcu zrastli, in Bog daj, da bi še več takih imeli. Šolska oblast nam hoče po pritisku nekaterih slovenskih mogotcev po sili vriniti v Žiče za nadučitelja nekega go.sp. Vudlerja iz Griž pri Celju, kljubu volji ljudstva. Ne bodemo oporekali v to svrho merodajni šolski oblasti, kajti nismo možni, pač pa javno povemo, da hočemo mir in ne prepira v šoli in s šolo, nikakor ne dopuščamo političnih gonj, kakor smo čitali in slišali o gospodu Vndlerju, s katerim se že hvalijo Žički velekaši, kako da bodo z njim ustanovili novo posojilnico, novo društvo, nov obč. odbor in Bog zna kaj še vse novega — mogoče tudi —■ „novo-versko-nravno vzgojo v slovenskem duhu". — čudi se tudi dopisnik omenjenega članka v „Slov. gosp.", da prihajajo v Žiče gospodi iz Loč v gostilno k večerni zabavi. Na to samo toliko odgovorimo,. da se ni bati, da bi vhajali ti gospodi v to gostilno potem, ko bode sedanji lastnik sam ta krčmar-sk"i posel prevzel. Menda mu bodo takrat tudi Ločki groši dobro prišli — ali se bodete takrat tudi gesla držali: „Svoji k svojim"? Več faranov. Kebelj na Pohorju. Ljubi „Štajerc"! Dolgo časa že nisi dobil od nas kakšnega poročda in gotovo si že mislil, da so nas že davno pohru-stuli naši prvaki in Fihposovci. Toda, neresnična bi bila ta misel. Vkljub vsem navalom od strani naših prvakov in Fihposovcev še mi vedno krepko stojimo in se držimo vedno starega nam ljubega prijatelja „ Štajerca". Da se pa tako dolgo nismo oglasili v „Štajercu" je to, ker mi nočemo vsake tudi najmanjše stvari obešati na veliki zvon kakor to prvaki znajo, kateri tukaj pri nas na vse pretego delajo, da bi onemogočili razširjanje nam koristnega lista „Štajerca". Toda bolj ga bodo nekateri na duhu slepi preganjali, bolj trdno se ga bodemo mi držali in ga tudi našim somišljenikom priporočali zato, ker vemo da vsaka dobra stvar ima nasprotnike. Pri teh ljudeh nič ni, ako se tudi laži poslužujejo, samo da bi oni prišli s svojim, glasilom na krmilo. Pravi mojster v tem dejanju je neki mladenič, kateri je v 27. številki lanskega Fihposa pisal neumen dopis iz katerega povzamemo par stavkov ; kot za odgovor, piše namreč: „Upamo, da bomo kmalu pokopali „Štajerca". Tako torej buča neumna ti misliš, da bodeš pokopal „ Štajerca", ti ki moraš sam pod drugo streho prebivati, ti ki si se sedaj s svojim bratom skregal tako, da je brat moral sedaj po zimi si drugod stanovanja iskati, ti ki bi moral biti zadovoljen, da smeš z bratom prebivati skupno v hiši, od katere je brat stanarino odslužil in ti živež za zimo priskrbel, da sedaj brez skrbi sediš pri tuji peči; v zahvalo si mu še pa obleko iz hiše zmetal na prosto; ti ki si hodil po Mariboru in si službe prosil, ti ki si po zgornjem Štajerskem hodil za delom in potem še moral, brez da bi kakšno delo dobil, domov z izgovorom, da brez vednosti nemškega jezika se na Nemškem ne dobi dela, posebno za pismonoša ne, potem bi še pa rad zatiral časnike ki priporočajo učenje nemškega jezika. Pokoplji raje svoje pregrešne strasti da te ne bodo imele tako v oblasti in te vlačile po noči tam okoli pod okni. Posebno se varuj vasovanja in postajanja pod okni, da ne bodeš zopet kropa dobil skozi okno, kakor se je to pred kratkim zgodilo. Potemtakem mu tudi njegova ljubavna pisma ne bodo pripomogla do njegovega zaželjenega cilja, s kojimi pismi ima on največ opravka in jih pošilja raznim devoj-kam, katere se pa iz njega samo šalijo.; včasi pa mu še posodijo nekoliko pota, kakor je bilo to preteklo jesen, in ako se ne bi bil skril, bile bi mu prerahljale kosti njegovega rojstva. Iz katerega vzroka o tem prihodnjič. Kebeljški naprednjaki. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Ljubi „Šta-jerc", gotovo se bodeš čudil, da dobiš_celo od žensk neko poročilo. Bile smo Ti, ljubi „Stajerc", do zdaj vsled šuntanja našega g. župnika -lanez Sušnika več ali manj odklonjene; od zdaj pa bode drugače! Sprejmi od nas, ljubi „Štajerc", majhno pritožbo zoper tega gospoda. Naš g. župnik sicer niso v posebnih slučajih sovražnik ženskega spola, celo radi obiščejo posamezne v temnih kočurah; ali splošno nas pa sovražijo. Sladko hlinijo se nam, kedar nas prigovarjajo, da moramo zavolj Tebe ljubi „Stajerc", naše može sovražno napadati in črteti; in to ne samo na prižnici, celo tudi še v spovedma. it bližajo kake volitve, se nam ta gospod prill da prigovarjamo za njega naše može in se je že, da je bila neka poštena kmeti prestopka volilnega reda sodnijsko o( vana, ko se je dala na ta način zapelj farovža so že ta blagi gospod najbolj žene, ktere se jim niso uklanjale, snro' nagnali. Predzadno nedeljo so g. župnik med sv. opravilom več žen, ktere so se 1 možke klopi vsedlc, strogo vun nagnali žugali, da bode vsaka za eno krono h Od dela, dolgega pota in zime izmm'ei sme nobena v prazen moški stol vsesti povsod v drugih cerkvah dovoljeno in da to gotovo ni „grch". Me ženske smo potrpežljive, in celo prav so ravnalo tisi dinje, ktere so temu gospodu, ko so hišnem škropljenju, pred nosom lajd zaprle. Saj tak gospod ne prinese slova pač pa sovraštvo in hišni prepit znano! Tega pa g. župnik nočejo videti. pod prižnico po dve, tri mladenke njihgvih hiš stole zasedajo, medtem stare gospodinje na mrzlem fiajštru naprej pa bodemo tudi me drugačne. Zi da je ženska jeza veliko hujša od raoi ska razsrdjena se v slučaju poaluži če tu metlo ako ji enkrat žolč kipi. Ti ljubi pa nas podpiraj, prepričale smo se, resnico in pravico govoriš ter pokrtačia] po zaslužku. Naj naš g. župnik storijo-čejo, skrbele bodemo, da mora „Štajercf hišo zahajati. Je sicer za denar slabo, paj se bliža in kure začenjajo jajca nesti Ti ljubi „h>tajere" v priložnosti povemo g. župnik črez Tebe v spovednici prav! Vboge »rtj, n stavno C i ' Si, [besedno: o slo < ■j. Plojc rijo v i ati kc .žiti s aki priz: nnvinam d a aki torej j " Jci, zak: Jesenice na Gorenjskem. V nedeljo februarja t. 1. poklicalo se je v življei „ Pevsko društvo Sava" na Savi. Kej| temu že mnogo članov priglasilo, upi da kmalu pokošemo na Savi ista pevsk^ katera pod črno kuto teče. Dosedaj g v jeseniški občini samo eno pevsko d: to je bilo cerkveno petje. Za v zunajj drilo in zabavo nismo nikdar čuk p ajmohterjem je strogo prepovedano pi v cerkvi in katoliškemu delavskemu Akoravno je že v nedeljo v „Slovenci naš jeseniški petilen prvo pomladsM „Suknjico prodala bom, za sladko vi bom ..." vendar še s tem ni rečeno da on njegove piščance meni in tebi nič; pristopiti k novemu pevskemu droit? bodemo imeli dovolj boja, a konežno) gotovo. Tedaj vsi pevci in pevke na] novo zastavo. Kaj boste Jeseničan^ delali!' Radovljiški glavar pl. Detela vedno zapustii. Ker o temu možu ni nič slabega in tudi nič dobrega zapisal čeiuo njemu samo „Adijo" ne n Novemo glavarju pa že danes rej bost* sjali tako boste želi! Jeseniški g so vse nemške napise odpravili, s teij pametno misleče goste. Tudi na Savi soj drznili nekateri oštarji, trgovci in obri ničane posnemati! Le tako naprej še nekaj prijateljev k katerimi se lahko in uas liii:!,) postrežejo, ne z pona^L_ mi vinci! ______________________________________ Mil H' N. a opra" ovice. Cenjeni čitatelji! Z ozirom na aM smo morali v tej številki več prostoaB roške novice porabiti, izpustili smo to I daljevanje člankov „Slike iz Brežic M Prihodnjič pišemo zopet o tej stvari. hI nabirajte vsak dan novih naročniko' zamogel lint povečati. Čimveč odiemalt^^H _3u: i™u-i:x: i,„.i„ _„x i;-*. J Ptujski kar ; sploh n Irišli. J' zgodilo. levi i neki a taki večji, temboljši bode naš list! VeleizdajalcL List c. k. hofratadr.^ hoče v svoji zadnji številki oprati. Vi jezi kriči, da rii res in ni res, da bi bil veleizdajalci. Da nima Plojeva cunja drafl mente nego le najnesramnejše psovkfl linske laži, je itak znano. Morda se ra^ tudi med ljudstvom ne more razširitij godi tako slabo, da je moral celo spremeniti. S to Plojevo cunjo, ki je j — 3 - čajna in poštena in moralično čedna kakor i Ploj sam, se torej ne bodemo prepirali. Tistih par revnih ovčic, ki to cunjo še či-i v njo verujejo, itak hikdo ne more ozdra-:.;ijti proti neumnosti se celo Bogovi zamanj 11 prvaških veleizdajalcih pa hočemo mkrat besedo izpregovoriti. Kajti resna dan. V dokaz svoji trditvi na-smo že razne slučaje. Za danes naj le po-ritne ponavljamo: 1. Zakaj je romal ljubljan-Hribar v rusko glavno mesto Petro-in imel tam sestanke s panslavističnimi — 2. Kako to, da je govoril dr. Benko-ebu za združenje vseh Jugoslovanov, I se pravi proti avvtrijski ustavi ? — 3. Zakaj i vpili pri ljubljanskih izgredih prvaški nahuj-ami .živela Srbija" ? — 1. Zakaj'so v Ljub-na dan cesarske GO-letnice razstavili sliko cestolonaslednika Jurja? — 5. Zakaj slanci pri zaključku državne zbornico peli cesarske temveč raje češke panslavi-ni? — G. Zakaj se je čutil avstrijski aorarjega, odložiti pokroviteljstvo od Dskega društva v Ljubljani in zakaj je to društvo razpuščeno ? — To je nekaj nuj, na katere nam prvaftki lieti doslej So odgovorili. Odgovorite z argumenti, ne pa lovkami. Odgovor na naša vprašanja se bodo o glasil: prvaki so v e 1 e i z d a-I e i! Sicer pa Plojeva cunja to sama prizna. etno predrznostjo piše ta prvaški listič besedno: „Mi (prvaki) zahtevamo,da s e z d ru-jo slovenske dežele v eno celoto". ;ej, Plojev listič pravi sam, da hočejo prvaki itrijo v sedanji njeni obliki razbiti, da hočejo trgati kos Štajerske in kos Koroške ter ga Kranjsko ter morda tudi z Istrijo. vaki priznavajo torej, da so proti zgodovinskim onovinam, torej proti ustavi, z drugimi bese-ni: da s o v e 1 e i z d a j a 1 c i . . . Ako pr-j javno sami priznavate, da ste veleiz-ijalci. zakaj se potem vznemirjate, ako vam to Mi naprednjaki hočemo obdržati Av-rijo v sedanji obliki, mi hočemo, da ostanejo .novine, mi Štajerci in Korošci se ne maramo nžiti ne s primorskimi Ciči, ne s kranjskimi efarji. ne s lirvatsko-srbskimi cigani . . . Mi za Avstrijo, vi prvaki pa ste v e 1 o i z d a-lici! Pa amen! Iz Spodnje-Stajerskega. Ptujski prvaki — pred sodnijo. Znani „ptuj- dogedki" so delali" so dali prvakom v vseh ajili povod, da so pričeli z nečuvano gonjo elni mir. Vjavnosti so se delali prvaki ponižne ovčice, ki so jih hoteli ptujski vol- kar žive požreti. Mi smo takrat pisali, da naj ppčaka, kaj bode c. k. sodnija dognala. laj je vsa stvar dognana. In izkazalo se je, •o bili prvaški hujskači napadalci in da bi ničesar ne zgodilo, ko bi ti hujskači Mirnemu, poštenemu kmetu se ni prav zgodilo. Tisti pa, ki go hujskali in škandale >lali. pripisati se imajo sami krivdo, da pridejo e dni so se vršile zadnje obravnave v zadevi in sicer pred okrožno sodnijo v Ma- Dorti. Toženi so bili trije prvaški voditelji in cer raki učitelj na državni šoli v Trstu po neon Kngelmann, nadalje znani mlinar Brenčič končno krimar Muršec, znani „Mohren\virtt", zna tako lepo „hausknechta" igrati. Pravijo, priganjalo v septembru slovenske kmete. ndno je le, da noben slovenski kmet ni tožil ! nobeden ni bil tepen. Ali je učitelj F.ngel- vn iz Trsta morda »slovenski kmet". Kaj učitelj iz Trsta pri hujskaških veselicah v nji: opraviti? Ako ima že tako vroče srce za owi>no.naj se v Trstu bori proti Italijanašom, "Štajerce naj pusti pri miru. ML se bodemo i sami pcmagali. Sicer pa lahko povemo, da je ravno ta Engelmann grozovito surovo ob- Govori se celo da je on ali eden ojegovih potegnil Štilet (bodalo). Vsled pomanj- Bnja dokazil bil je ta c. k. učitelj Engelmann n oproščen. Drugi je prišel na vrsto . mlinar iz ptujske okolice. Bil je en zaradi javnega nasilstva. Stvar je ta-le : ž je imel občinsko sejo. ki se je pa začasno Skljtičila. da je mogol priti rogoviliti. Na kolo- v Ptuju se je pričel pretepavati s policaji je iztrgal stražmojstm tudi cesarske medajle Mož je menda mislil, da smejo Brenčiči v Ptuju vse delati. Ker je kar divjal, so ga končno uklenili in v zapor odpeljali. Za svojo nasilje pa jo bil obsojen na 3 tedne t o ž k e ječe, poojstrene vsak teden z 2 postoma. Končno se je imol še zagovarjati ..Mohrenvvirt" M uršec. Ta gospod ima tako dobro srce za Slovence, da. svojemu „hausknechtu" niti tistih grošov ne pusti, ki.jih bi ta na „trinkgoldu" dobil. Predrzen je Muršec seveda do skrajnosti. Dotičnega dne jo tudi hudo proti policiji hujskal in kričal, zato je bil obsojen na 10 dni zapora. Tako se je pred sodnijo izkazalo, kdo je kriv ptujskih izgredov. Mislimo, da so bodejo prvaki teh dejstev zapomnili. Sramota če hujskače ! Kako prvaški dohtarji slovenske kmete gu-lijo. Iz Brežic se nam poroča: Glasom ekse-kucijskega akta ces. kr. okrajne sodnije v Brežicah št. E 596/8 vpeljal je znani doktor Josip Vrečko iz Celja proti nekemu slovenskemu kmetu našega okraja rubež. Predno se je prodaja vršila, vposlal je rabljeni kmet celo terjatev in stroške in pa še eno krono več dohtarju Vrečku in sicer po računu, kateri se mu jo pri sodniji v Brežicah sestavil. Ker je bil tedaj terjajoči upnik popolnoma naplačan, se seveda prodaja ni vršila. Ali doktor Vrečko je znal bolj računiti in našel je, da je 13 v., beri t r i n a j s t vinarjev manjkalo. Za teli celih trinajst vinarjev naprosil je pri sodniji v Brežicah zo-petno prodajo in t a k o j e vbogemu kmetu zopet črez deset kron stroškov povzročil. Zanimivo pri tej celi stvari pa je sledeče: Do-tični kmet prišel je pred prodajo v pisarno doh-tarja Vrečkota v Celju, ter hotel stvar poravnati. Ker mu pa je Vrečko v namestnik, znani doktor Mayer deset kron preveč naračunal, jo kmet odišel, brez da bi bil plačal. Za ta pogovor si je doktor Vrečko v stroškovniku eno krono zaračunal ! — Res zelo kulantno postopanje prvaških dohtarjev 1 Opozarjamo tedaj, kmete, da naj pazijo, da ne pridejo kakemu prvaškemu dohtarju v zanjko, ker bi se mu znalo enako ali pa še slabeje goditi. To postopanje prvaških dohtarjev je zopet pokazalo, kako ti ljudje z slovenskim kmetom ravnajo, in res ni čudež, če se kmetu vendar enkrat v glavi zjasni in da pride k prepričanju,' da je on le orožje prvaških visokoglavcev in molzna krava teh gospodov. Prvaški dr. Povalej na begu. Ime c. k. finančnega komisarja in klerikalnega prvaka dr. Povaleja je sirom domovine zaslovelo. Prvič se je pri zadnjih državnozborskih volitvah kot kandidat Koroščeve stranke v savinjski dolini odlikoval. Savinjski kmetje so moža sicer parkrat nagnali in osuvali, tako da se je moral v raznih tajnih krajih skrivati. Pozneje je ta politični nkristijan" politiko raje pustil in delal nečedne „kšefte" z nakupom in prodajo posestev. To je trajalo tako dolgo, da mu je „Marburger Zeitung" in za njo i naš „Štajerc" krinko raz obraza strgala in mu v lice resnico povedala. Ta resnica se glasi, da je dr. Povalej delal „kšefte" na način, ki ga ne rabi noben poštenjak. Povalej je napravil takrat veliki škandal, pustil »Marburger Zeitung" ln-fiscirati, se opiral po prvaških listih, zlasti po poštenemu „Fihposn° in tudi obljuboval, da bode urednika „M. Ztg." tožil. Zdaj pa se je izvedlo, da s e j' e dr. Povalej zbal tožbe in da je raje vse napravljene stroške plačal. Kar je torej „M. Ztg". in za njo tudi naš list pisala o sleparskih „kšeftih" tega gospoda, je vse res, •— dr. Povalej nima poguma, da bi se opral v javnosti, on hoče in mora ostati umazan. To nam za zdaj zadostuje. Na vsak način pa opozarjamo oblast, da ljudstvo do takšnega finančnega uradnika ne more imeti zaupanja. Dolžnost prvaškega dr. Povaleja je torej, da takoj svojo službo zapusti. Ako bi tega ne storil, morala bi ga oblast odstaviti. Proč s smetmi! Dr. Povalej — zopet na „delu"? „Marb. Ztg." poroča zopet o delovanju pobožnega Po-^ valeja sledeče: »Altballerjevo posestvo, katerega si je pridobil dr. Povalej svoj čas na znani način, je že zopet prodal. Kupil je to posestvo, kakor stoji in leži, za G.000 kron. Zdaj je nago, popolnoma izpraznjeno hišo nekemu Markotu za 5.200 kron prodal. K temu spadajoče polje prodal je posestniku Rovnjaku za 2.100 kron. Zdaj mu ostane še vsa zaloga vina s posodo v vrednosti 2.000 kron, pohištvo v vrednosti 300— 400 kron. Za posestvo, ki ga je kupil dr. Povalej na nelepi način od gospe Althaller za 6.000 kron, dobil je zdaj že 10.0 0 0 kron. To je lep profit. In tacega gospoda plačujemo še z našimi krvami davki. Proč z njim! „Fihposov" angeljček. Glasilo general-majorja prvaško-klerikalne stranke Korošca, znani pobožni lažnik „Fihpos* ali „Slov. Gospodar" je svoj čas z vso vnemo, z vsem hinavskim farizej-stvom in z nedoseženo nesramnostjo zagovarjal in branil umazanega .,financerja" Povaleja. Za ., rihpos" je bila problematična eksistenca tega človeka ednaka nedolžnemu angeljčku. Danes je dokazano, da je vse res, kar se je od napredne strani Povaleju očitalo. Povalejeva nedolžnost ni vredna pasjega dreka! Res je, res in tisočkrat res, da je klerikalno-prvaški kandidat Povalej na nepošteni način ,kšefte" delal. Ako ima „Fihpos" s svojimi plačanimi in neplačanimi, blagoslovljenimi in neblagoslov-ljenimi uredniki le iskrico poštenja v sebi, potem mora zdaj svojim čitateljem to povedati. „Fihpos" mora povedati, da Povalej ni bil vreden njegovega zagovora. „Fihpos", povej, povej, da je Povalej — — poštenjak . . , Polom „konzuma" v Hrastniku. Govorili smo svoj čas že mnogo o t. zv. „rudniškem konzu-mu" v Hrastniku. Nam se pri tej stvari ne gre za to ali ono stranko, marveč edino za gospodarski interes rudarjev. In ravno zgodovina tega „konzuma" nam kaže, da so gotove stranke in gotovi ljudje naravnost zlorabljali gospodarski interes knapov v svoj lastni dobiček. Žalostno katastrofo, ki je zadela hrastniški ,konzum", naj si zapišejo prvaško-nahujskani Roševi peto-lizniki za ušesa, kajti edino ti so krivi. Izpre-govorimo o celi stvari še par resnih besed. Hrastniški „konzum" je bil osnovan pred kakšnimi 25. leti od strani rudnika. Imel je namen, preskrbeti delavcem cena in dobra življenska sredstva. Zadruga se je tudi prav lepo razvijala in si pridobila nekaj posesti na zemljiščih ter poslopjih in tudi zelo veliko skladišče blaga. Zadruga je razdelila svojim članom letno 5 do 67» dividende; dobljeno blago pa se je plačevalo pri izplačilu zaslužka. Medtem se je pojavil nakrat boj z prejšnim županom, v našem listu že itak označenim Rošom. Ta duševno ne preveč modri gospod, ki je postal edino z nemško pomočjo bogat in vpliven, pričel se je nakrat smatrati za nekakega sultana. Divjal je kot da bi bil zbesnel in to v prvi vrsti s pomočjo svojega zločinskega policaja liršiča. Končno se je prizadetim Roševo divjanje le preneumno dozdevalo in prijelo se je moža od vseh strani za ušesa. Posledica je bila, da je rudnik Rošu odtegnil zaslužek, ki je znašal letno na tisoče goldinarjev, da se mu je nadalje pričelo vpogledavati v njegove račune, da se mu je v javnosti grozovite stvari očitalo, brez da bi Rcš le z mezincem mignil, da je nadalje propadel kot dr-žavnozborski kandidat, da je bil oci svoje lastne stranke iz županskega stoka vržen itd. Ne rečemo, da je Roš sam prav vsega kriv. Ali res je, da si je vstvaril Roš s prav neverjetnimi sredstvi gotovo kliko stavkolomov in izdajalcev, ki so bili enako sovražni delavcem kakor rudniku in s katerimi je hotel uresničiti nekako strahovlado v Hrastniku. V njemu udanih- listih je pričela Roševa stranka grozno udrihati čez kon-zum, ki je bil sicer skozi 25 let v polnem reda. Vsled tega je rudnik končno odtegnil svojo roko in pripustil ^konzam" svoji usodi. Po Roševi kliki zaslepljeni delavci so potegnili zadrugo nase. Reveži so mislili, da je res vse zlato, kar se sveti. Poklicalo se je za vodjo nekega Urbana Koželj, kateri je svoj čas napravil konknrz in prestal svojo kazen in bil pozneje uradnik trboveljskega rudniškega konzuma ter pri temu ni nikdar pozabil na svojo osebo. Ta Koželj je ljudem vse mogoče obljuboval: lep dobiček, visoke procente in bogve kaj še vse. Ali čez dve leti so še že pokazale posledice tega gospodarstva. Edino Roš-Koželjeva banda je kriva, da leži „konzum" v umiranju in da ga bodejo komaj rešili. Kakor je dokazano, imela je zadruga pred 2 letoma, ko je prišla v roke delavcev, premoženja za 150.000 K. Nasprotno^ je imela hipo-tečnega dolga za 20.000 kron. Čisto premoženje je znašalo takrat torej 130.000 K. Danes stoji stvar vse drugače. Ako se ceni vrednost poslopja s pohištvom in skladiščom vred, potem je to 60.000 K (resnična vrednost.) Temu nasproti stojijo hipotečni dolgovi v znesku 52.000 K ter odprti dolgovi na blagu v znesku 15 000 K, skupno torej 67.000 K dolga. Sedanji račun kaže torej primanjklaja za 7.000 K. Res je da ima zadruga na blagu pri delavcih še okroglo 52. K zahtevati. Ko bi se zamoglo ta denar dobiti, bi ostalo še nekaj premoženja. Ali rudnik je izjavil, da nima nobenega povoda, da bi delavcem te dolgove od plače odtegnil . . . Tako stoji stvar j V prašati moramo zdaj, kam je prišlo celo premoženje v znesku 130.000 K? Ali nima oblast nobenega povoda, da bi prave krivce za ušesa prijela? Koželj in njegovi pajdaši spadajo potemtakem pod ključ! Kje je denar in na kakšni način se je gospodarilo? To treba pojasniti! Na vsak način se je uresničilo, kar smo mi že davno pravili. Nam se le smilijo prizadeti ljudje . . . Čujemo, da je zdaj socialno-demokratična stranka celo stvar v roko vzela. Dobila je od posojilnice v Dolu 15.000 K posojila in je baje pri temu tudi Roš pomagal. Mi smo prepričani, da se hoče na resni način ljudem pomagati. Ali istotako smo prepričani, da vse, kar on Roš stori, diha najgršo sebičnost. Bližajo se namreč deželnozborske volitve. Mislimo, da hrastniški delavci in njih voditelji ne bodejo sedli na Roševe limanicc . . . Prvaški polom v Hrastniku je zadnji akt v trago-kome-diji Roševega paševstva. Upamo, da so hrastniški knapi zdaj enkrat za vselej od prvaške politike odrešeni . . . Iz Hrastnika piše list „Naprej": Konsumno društvo rudarjev je preživelo težko krizo. Nemarnost poprejšnega vodstva, ki je bilo v rokah odličnih članov in odbornikov „Slov. delavskega podpornega društva* (t. j. liberalnega društva), je društvo zapeljalo v zelo hud položaj. Na občnem zboru v januarju pa so morali ti dični možjo izstopiti iz odbora, in izvolil se je nov odbor, ki je nato takoj tudi suspendiral poslovodjo g. Urbaua Koželja (tudi dični „računski pregledovalec" podpornikov! !) Sedaj je društvo zopet v rednem delu. Novi odbor se trudi, kolikor mu je mogočo. Ustavlja eksekucije, plačuje račune, čisti dolgove. Dični podporniki z g. Ajdovnikom in Majcenom na čelu pa nasprotujejo društvu in mu odganjajo člane. Celo h klerikalcem sta se gg. podpornika Ajdovnik in Kačič zatekla, da bi jima pomagali. Dosegla sta tudi, da je g. kapelan iz Dola hotel preprečiti že sklenjeno posojilo konsumnemu društvu. Rudarji hrastniški! Zapomnite si to! Zapomnite si, da so Ajdovnik, Majcen, Kačič, Bevc in več takih nasprotnikov konsumnega društva in da delajo na vsekriplje proti njemu! Prihodnjič bomo objavili vse one, ki so na prigovarjanje in agitacijo teh mož izstopili iz društva. Procente! »Naprej" še piše: Bivši poslovodja rud. konsuma g. Urban Koželj je iarbal člane, da bo dal po 6—87o dividende ob koncu leta. Mnogo jih je sedaj, ki prihajajo v društvo z zahtevo, naj se jim ti procenti izplačajo. Naznanjamo jim, naj imajo razum, ker od takega zanemarjenega gospodarstva, kot je bilo v tem konsiimu pod vodstvom dičnih podpornikov, ne prihaja dobiček, ampak — izguba. Od izgube pa ni „procentovu. Smrt nečaka. „Naprej" piše: Dne 5. p. m. ob 4. uri popoldne je želel umirajoči rudar Franc Tkane v bolnišnici sprejeti obhajilo. Bolnik Heraog je letel v župnišče ter naprosil kaplana Sriberja, naj gre takoj obhajat umirajočega. Sribar se je branil iti ter ga tolažil — naj umirajoči počaka do jutri. A žalibog, smrt ni usli-šala tolažbe Šribarjove, vzela je človeka žo ob 11. uri ponoči in njegova duša je šla brez zadnje tolažbe v nebo — Iz sv. Trojice pri Rogaški Slatini se nam piše: Na 21. pr. m. je prišlo dvema fantoma tako navskriž, da sta se sprla z nožmi in revolverji in konečno je Franc Golete ustrelil Antona Škrabl v srce, da je bil pri tej priči mrtev. Žalostne razmere. Filijalka kmetijske družbe v Št. Ilju si. g. obdržala je 21. p. m. pod predsedstvom načelnika g. Reppniga svoj letni zbor. Do konca 1908 imela je filijalka 326 članov. Društveno delovanje je razvidno iz sledečega: obdržala je v preteklem letu 10 sej, 2 glavna zbora, 10 potovalnih shodov, 1 tečaj za cepljenje in 3 tečaje za losrenje miš. Skupno je preskrbela članom 25 000 cepljencev, 1.280 sadnih dreves, 1.500 ograj za drevesa, 20.000 kil umetnega gnoja, 20.000 kil stelje iz šote, 1.200 kil raznega semena ter večje število trsnih škarij in vinskih tablic. Brezplačno je oddala poleg tega 9.000 trt, 70 sadnih dreves, 4 kil gumija za zeleno cepljenje, 6 nožev za cepljenje, 4 trsnih škarij, 1.200 sadnih cepljencev, 1.400 sadnih divjih dreves in večje število strokovnih spisov. Postavilo se je tudi v filijalnem okrožju 16 marija-dvorskih plemenskih bikov in 6 plemenskih mrjascev. Tudi se je razdelilo 300 plemskih jajc in 11 petelinov brezplačno. Filijalka je imela v prosto porabo 6 drevesnih špric, 6 špric za pe-ronospero, 2 žvepljenovca in 4 obran za travniški mah. V splošnem ima filijalka za člane 45 komadov orodja na razpolago. Nadalje je društvo v pretečenem letu obdarilo 42 viničarjev in 18 poslov s skupno svoto 1.380 K. Dohodki so znašali skupno 7.381 K, izdatki pa 7.287 K. Res lepo gospodarsko delo! čast voditeljem te vrle podružnice in čast članom! Sejem V Ptuju, ki seje vršil 3. t. m., je bil pri navadnih cenah prav dober. Prignalo se je 120 konj, 890 komadov govede in 730 svinj. Prihodnji mesečni živinski in svinjski sejem se vrši dne 17. marca. Smrt v vodnjaku. Pri Čehu v Ternovcu so kopali vodnjak. V globočini 18 m se je podrla zemlja in ubila delavca Cafa ter težko ranila paznika. Caf zapušča vdovo in otroka. Brez vzroka umoril je v slov. bistriški okolici fantalin Vute železničarja Leskovarja. Vute je prišel v krčmo in sunil brez prepira Leskovarja z nožem, tako da je ta v kratkem umrl. Krvava „0fcet". Pri Trobentarju v Vrhov-ljah pri Konjicah so praznovali „ofcet". Pri temu so se stepli fantje z gostmi in je bilo več oseb težko ranjenih. Iz Koroškega. Koroški volilci pozor! Volitve so pred durmi in treba je, da pokaže vsak naprednjak svojo voljo, priboriti sebi in svojim potomcem boljšo bodočnost. Resni so časi in kdor jih zdaj ne razume, ta je s a m k r i v s v o j e u s o d e. Boj se vrši za dva načela : na eni strani so tisti, ki kričijo, da bodejo slovenskemu kmetu s tem pomagali, da hujskajo v narodnostni boj in narodnostno gonjo, ki trdijo, da so straniščni napisi več vredni nego gospodarsko delo, ki se ne borijo proti zatiranju in izkoriščanju, temveč edino proti Nemcu in Nemcem prijaznemu naprednaku. Na drut;i strani pa so združeni napredni Slovenci in Nemci, kateri se borijo edino za zboljšanje našega gospodarskega položaja. Le-ti hočejo. da bi živeli tudi zanaprej Nemci in Slovenci na Koroškem mirno in složno drug poleg druzega. Oni ne marajo zaslepljenih kranjskih hujskačov, katerim se gre edino za prepir in gonjo Kdor je torej za mir na Koroškem, za mir med narodi, za gospodarsko delo, ta mora z nami voliti. V naslednem priobčmo par opazk, tikočih se volitev samih : 1. Kdo ima volilno pravico v kmetski k u r i j i ? — Voliti smejo le lastno opravičeni možje, ki so avstrijski državljani, so dokončali 24. leto življenja, ki plačujejo letno najmanje 8 K direktnega davka (kmeti, rokodelci, trgovci), ali pa ki smejo iz drugih razlogov v občini voliti (n. p. vsi duhovmki, državni, deželni in javni uradniki, advokati in notarji, doktorji, dpi. živinozdravniki, nastavljeni učitelji.) Kdo sme voliti v občino, kdo v deželni zbor? — Pri občinskih volitvah smejo vsi voliti, ki plačujejo le en vinar direktnega davka; v kmetski kuriji deželnega zbora pa smejo le tisti voliti, ki plačujejo vsaj 8 K direktnega davka. 3 Kdo sme v splošni kuriji za deželni zbor voliti? — Voliti smejo samostojni možje, ki so avstrijski državljani, ki so dokončali 24. leto, ki stanujejo v dotični občini vsaj že 1 leto, to je od 9. februarja 1908. Duhovniki n. p., ki še niso 1 leto v fari, smejo sicer v kmetski, ne pa v splošni kuriji voliti. 4. Kdo ne sme voliti in katerega se ne more izvoliti? — Voliti ne sme in izvoljen ne sme biti: kdor je zaradi zločina tatvine, poneverjenja ali udeležbe ali sleparije bil obsojen, zgubi volilno pravico za 3 leta, ako je bil pri okrajni sodniji obsojen; ako je bil pri deželni sodniji obsojen, pa za 10 let. — Voliti ne smejo osebe, ki so v konkurzu, ki živijo od javne podpore ali so vsaj eno leto pred volitvijo od nje živele. — Voliti ne smejo aktivni vojaki in orožniki. 5. Kako se voli? Vsak volilec mora oddati svoj glas osebno; le v veleposestvu se voli lahko s pooblastili. 6. Kraj in čas volitve. Vsaka občina voli ta : in z pozna Jaz ne za-se. Volitve se razglasijo v občinah s plakal začetek volitve je razviden iz volilnih legitima 7. Kajjevolilnalista? Župai napravi po alfabetu seznamek vseh volile tem seznamku, ne sme voliti. Vsakdo s D gledati v volilno listo. Ta lista ali mora biti v vsaki občinski pisarni skozi 14 ffl ložena. Vsak volilec jo sme tudi prepisati. Val^^_ mora torej vpogledati, je-li stoji njegovo irr.e vstEj ali ne in je-li so vpisane neopravičene o- aterni puščeni opravičeni volilci. Vsak volilec ima tudi zahtevati sprejem izpuščenih volilcev v li;.o popolnoma se izbriše neopravičene. To se pravi rek a Hirati. K mira se v omenjenih 14 dneh, v katerih je liS ložena. Reklamira se za splošno in za kmetsio kot dobri pri županu, v drugih kurijah pri politični oblastiB O d e m v 8. Lef^jmacijo izda okrajno glavarstvo^ i z (I a j a ne so le one' glasovnic e, ki imajo občin*, za ,,.,,„ Kdor izgubi svojo glasovnico, zahteva laako dnK župana. Tudi za ožjo volitev oddaja župan g\M 9. Volilna komisija vodi volita- V h Napredni I in v splošni kuriji obsega komisija 5 članov: Za 1. volil 2 člana, ki ju izvoli občinski zastop in 2 ilang imenuje volilni komisar. Komisija si izvoli s sodnika. Pri ednakosti glasov odloči komisar 10. Kakšna je naloga volilneg sarja? — On mora skrbeti, da vlada pri in red in se držijo vsi volilne postave; on ni vedati, ako hoče volilna komisija postavo kri delokrog prestopiti. Kadar se prične volitei nikdo več nagovore na volilce držati. V v smejo le volilci in komisija. 11. K a k o s e v o 1 i ? - Najprve volijo i^ohor. Ku misije, potem pa vsi ostali volilci. Vsak volilfl najprve legitimacijo pokazati. Ime se n sebni zapisnik vpisati. V volilni listi se mo kdo da je že volil. 12. Kako tre — Glasovnica je tudi Ime kandidata mora imek); tudi treba vpis Neveljavne sijo na ljudi, katere se ne sprevidi, kdo ji "jelezna Ka| ii i t 7. dnijski lilllstcill. Ki ■ r. il Milni okraj ba popisati gla veljavna, ako jo izpolr biti natanko napisati ati stan in bivališče k so sledeče glasovnice >e sploh ne sme voliti vpisani kandidat; gl se oddajo pod pogoji ali nalogo. 13. Kaj sezgodip vanju? Komisija pregleda, ak0 so z Potem prešteje glasovnice. Izid štetja naz takoj komisiji Akte prevzame politični u 14. Kdo je izvoljen? — Ir kandidat, ki dobi več kot polovico glaso noben kandidat absolutno večino glase V ožjo volitev pridet prvi volitvi največ gla dob kurije, .Koroški pi deželm la pra oj«jo, brigal I11VPČ 1'rval' }iga. Prt eda zii h ni'tr eh okra. i. da b< daljo k iski župi i se Za ■ prv: kate ko d« Podpora 2 ibahal do ožje volitve data, ki sta pr volitvi sme vsak volilec voliti. Kmetjel Držite se teganavo storite napredno svojo dolžnosti Koroški volilci, pozor! Osiveli kmet i: Koroške nam piše: Jaz sem danes že leta in nisem še zapustil svoje korošk vine; edino kot vojak sem se boril za cesarja v Bozniji. Lahko torej trdim, da razmere v naši deželi in da mi ne mo resnico očrniti. V moji mladosti pri nas vedel, kaj je politika in kaj je narodnosti Bili smo sinovi slovenske matom in : našem jeziku. Ali vsi smo razumeli ravnofjj i nemškijezik in živeli smo z Nemci, kakor napredni živeti sosed s sosedom. Drug od Jriizeaseveda ni bili odvisni, kaj bi so torej prepirali ?! Tš_zadevi i: ni bilo „narodnih šol", in vendar -mo -i ii kme.tsl priučili, — več za življenje, ver tistega, k 00 K bi rabi v vsakdanjem boju za obstanek. Dan svoj ni vse drugače! Kje, oj kje so tisti pravi duhofe deželn starih časov, ki so nas podučevali, nam pmauor so gali, z nami živeli in trpeli? Danes gl«i hovnik, da čimpreje zapusti cerkev in zj pričeti s politično agitacijo. Kdaj smo pred 30. leti slišali iz duhovniških ust govor? Nikdar ne! Takrat sploh politike) našnjem zmislu besede ni bilo! Kaj im kaj nam kmetom sploh vsa politika mar?) stoji celi dan za plugom, nima za take] časa ... Ali nekaj pa le moram povedati! se zdi, kakor da bi sanjal, ako gledan našnje razmere. Žegnani in nežegnani prihajajo, ki nas nakrat učijo, da jo Nemecer za go: največji sovražnik in da ne smemo na f-.r toliko misliti nego na boj proti Nemeom. J a za i. sme ta voljo, — desetletja in tudi stoletja dolgo ročajo ali živeli mirno z Nemci in zdaj so ti Nemci poslovniški nakrat ,, krvoločni tigri"? Tega pa res ne a duhovn jem, to ne gre v sivo mojo glave. Jaz [iratem nasp čeprav nisem učen: K o r o š k a i m a il o t F e n a ti i prostora za nas Slovence in tuši ] Nemce. Skupno, prijateljsko, krščansko s i š e I ramo živeti ! In še nekaj sem hotel Jaz sem v Bozniji prelival svojo kri za m žavo Avstrijo. Jaz hočem zvestobo do Al obdržati do groba. Vem pa, da trgajo k hujskači to zvestobo iz naših src. Zaloi bi se mi pošteni Korošci temu huj dali. Ne, ne, — komur se v Avstriji ta naj gre v Božjem imenu na Bal- iz in 7, mano vsi, ki so se borili proti poznamo ta zarod . . . Oprostite, da jaz nevedni starček to napisal. Ali to rečem: ptovo dober Slovenec, ker sem skoraj t materni svoj jezik obdržal in obvaroval. tndi dober kristijan, ker se bodem plnoma mirno umreti in ker sem skušal, l svojo krščansko dolžnost vedno in povsod. J dobri kristijan in kot dobri Slovenec jo d e m volil kandidate p r v a š k i h ^izdajalcev.. Oddal bodem svoj glas m napredne može. Bratje, storite to apredni kandidati za splošno (IV.) kurijo 11. volilni okraj (Celovec, sodnijski okraji kolica. Velikovec. Kberndorf, Plajburg Kaplja) »osp. d r. O u s t. n v vitez i t z v Celovcu. — /a o. volilni (sodnijski okraji Beljak, Pateniion, Trbiž, Istein, Rožek in Borovlje) gosp. Peter jger, direktor v Beljaku. — Za ni okraj (sodnijski okraji Spittal, Gmiind, zgornja Bela, Grajfenburg, Winklern, Bor, Kotschah, Feldkirclien) profesor d r. S t e i n w e n d e r. Napredni volilci kurijo, glasujte vsi za te može, ki sto-stali.ščn napredka! oroški prvaki so že postavili svoje kandi-deželnozborske volitve. Pri temu je žaro, da pravih kmetov ne kandidirajo. Prvaki bojijo, da bi prišlo v deželni zbor par slovenskih kmetov. Kajti slovenski kmet pe brigal za neumno farško - narodnostno /temveč le za gospodarsko korist svojih lev. Prvakom pa je gospodarska korist de-priga. Prvo vlogo med prvaškimi kandidati Beda zopet orglar Grafenauer, potomec ;ih nemških izseljencev. Mož kandidira dveh okrajih. Mislimo, da bodejo volilci tako da bode orglar v obeh okrajih propa-adal/e kandidira na prvaški program tudi župan Florijan EUersdorfer. Mož se odlikuje s svojim nemškim imenom. * se je vsedel na prvaške limanice tudi mik in z njim živinozdravnik Skr-Za vsak slučaj hoče kandidirati tudi znani •»nje duhovnik monsignore Pod-. Volilci, — pomislite, kdo so ti go-in kateri program zastopajo! Kdor je za sko delo, jih ne bode in ne sme voliti! bdpora za SUŠO! S to podporo se hočejo ahati in vernim ljudem pesek v oči ; da je to podporo edino slovenski ieaik orglar Grafenauer pridobil. Pribili smo is resnico, češ da je v tem oziru najini poslanec g. Nagele storil. „Š-Mir" i naprej. Zato se povrnemo še enkrat ■vi in damo g. Nagele samemu besedo. kmefski poslanec piše : „Podporna svota K bi se dovolila, ako bi Grafenauer roj nujni predlog ali ne. Zato sta že deželni odbor in kmetijska družba. G. je pa tudi temeljito zmotil, ko je debelimi črkami tiskati, da je Oh pod-ol leta' preje kakor jaz predlagal. To se iz stenogratičnega protokola državne na strani 7.137. Tam stoji nujnostni ki sem ga stavil s poslanci Pirker, jiayer in dr. Waldner že dne 9. julija , torej 7 d n i p r e j c k a k o r G r a f e n-rr. l.i Grafenauer seje lepo vrezal." — Taka lira. Grafenauer se baba s svojimi pred-nimajo nobenega uspeha in ki jih vedno predloži. Kako bi se mogel tudi Gra-za gospodarski položaj brigati, ko ima it toliko z narodnostno gonjo opraviti. sme ta gospod le to predlagati, kar mu iajo ali komandirajo njegovi zapovedniki ovniški suknji. Vsakdo pa bode priznal, duhovniški in kmetski interesi v narav-nasprotju. Ponavljamo torej še enkrat: fenatierjev predlog za podporo suši prizadetim posestnikom E* i šel 7 dni pozneje za p red loti. Nagele. Torej ni Grafenauerjev prav nič na to podporo vplival. Vse, kar j-Mir v tem oziru, je torej navadna jo hočejo praški farizeji za deželno-volitve izrabiti! G. ivan Nagel, fajmošter v Selah, hoče biti jna vsak način sotrudnik našega lista. Mi pa nimamo prostora, da bi objavljali vse čečkarije politikujočih duhovnov. Zato tudi fajmoštru Naju povemo, da se zahvalimo enkrat za vselej j za njegove dopise. Le iz prijaznosti poročamo, da nam je poslal ta veleučeni in velepobožni j Nagel sledeče pismo: ,Sele dne 24. februarja 1909. Spoštovani gospod urednik! Jaz se nobenega ne bojim in sem pripravljen vsakčas resnico svojega popravka Hodnijsko dokazati. Zatoraj na podlagi § 19. še enkrat odločno zahtevam, da moj popravek dobesedno objavite v prihodnji številki Vašega lista. V protivnem slučaju bodete imeli opraviti z § 11. tisk. postave. Spoštovanjem Ivan Nagel, župnik". — Gospod župnik! Oprostite, ali to pismo je velika oslarija! Mi ne bodemo Vašega neresničnega dopisa objavili in Vas le iskreno prosimo, da nas tožite! Pred sodnijo se pomenimo nadalje! Sicer pa pazite, da bodete prihodnjič kot dobri Slovenec tudi pošteno in pravilno slovensko pisali. Torej na svidenje! Taverski tunel je torej končan. Pretekli petek je vozil prvi železniški vlak po novi progi. Krasno, za Koroško posebno važno delo je torej končano! Nesreča. Pri podučnemu boju s sabljami bil je po nesreči usmrčen enoletni prostovolec Ferd. Frolik v Celovcu. Požar. V Mihorjevi fabriki v Rotsehu pod Dobračom je nastal te dni ogenj, ki je poslopje vpepelil. škoda je velika. Po svetu. Ljubi „Štajerc"! Pred durmi neke šole stal je voziček, v katerega je bil osel vprežen. Šolska mladina je seveda takoj oslu nagajati pričela. In res, osel skoči in izlije mleko, ki se je nahajalo v posodah na vozu. Mali Hanzek je gledal ob strani, brez da bi kaj naredil. Nakra£ prileti kmet in ker ne dobi druzega, udari nedolžnega Hanzeka močno okoli ušes. Vbogi dečko teče po stopnicah, da bi direktorju vse zatožil. V svoji bolečini ne opazi nikogar in prileti vsled tega z glavo v učiteljev trebuh. Bumps, — mu podeli tudi učitelj eno zaušnico. Ves v solzah priteče Hanzek končno do direktorja in zavpije: „ Gospod učitelj mi je dal klofuto, pa jaz oslu nisem ničesar storil." Direktor misli, da pravi fantič učitelju osel in — bumps, je imel Hanzek že tretjo klofuto. Oj ti kaznovana nedolžnost! Ko bi Hanzek osla dražil, bi gotovo nobene klofute ne dobil . . . XX XXXXXXXXXjCXXXXXX XX Kmetje ^i pobirajte in sežgajte listje, katero se nahaja še sedaj na sadnem drevju; kajti tamkaj so zapre-dene zelo majhne gosenice, ki objedavajo v spomladi sadno drevje do golega. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Živinorejci pozor Pred kratkim so c k. glavarstva razposlala na občine neki razglari, v kojem opominjajo občinske predstojnike na postavne določbe glede izvoza goveje živine v Italijo. VJtem slučaju namreč ne zadostuje samo živinska potnica ampak treba je še posebno potrdilo, da je dotična živina skoz 40 dni V isti občini bivala, koja napravi potni list. Naši občinski predstojniki kakor tudi njih tajniki ta razglas gotovo niso z potrebno pozornostjo brali in vstal je torej živinorejcem neznan. Na zadnjem sejmu v Rogatcu sta bila edino 2 kupca za živino in sicer en Tirolec in en Italijan; oba sta precej živine zbrala pa razloček je bil potem pri plačevanju in sprejemu živine; medtem ko je Tirolec svojo živino brez vsakega ovira smel prevzeti, je bil Italjan primoran vso zbrano živino (nad 50 komadov) pustiti in je bil popolnoma opravičen tudi aro nazaj iztirjati ker ubogi nevedni živinorejci niso imeli zgoraj navedenega potrdila. Samoumevno je, da se je teh kmetov lotila opravičena nevolja, v taki zimi do večera na sejmišču stati in končno živino domov gnati in doma čaka ubogo živino — glad. Naši zakoni v živinskem prometu se tako pogosto spreminjajo in so čestokrat tako nerazumljivi, da ni čuda da naši dostikrat prav malo podučeni občinski predstojniki oblastvene odredbe ne razumejo in tako sami z občani vred v občutno škodo pridejo. Da navedem lo še en slučaj, omenim samo peljava svinjskega katastra skoz katerega pride veliko ljudi v kazen; in vendar so v tem ozira še živinozdravniki med seboj dostikrat različnega mnenja kako se v katastru naj zabileži ena ali druga sprememba svinjskega stanja. Leta 1908 se je samo pri okrajni sodniji v Rogatcu plačalo nad tisoč kron kazni zavoljo prestopkov teh postav. Gotovo je medtem kazuovanim tudi nekaj trdovratnih grešnikov kateri kazen v resnici zaslužijo, večina pa je vsled nevednosti kaznovana. Umestno bi toraj bilo, da bi v prvi vrsti slavni okrajni zastopi priredili tečaje za župane, tajnike, živino- in meso-oglednike, v katerih bi okrajni živinozdravniki dotične postave prav po domače raztolmačili in v peljavi katastra in drugih zapisnikov izurili; da bi pri tej priložnosti tudi okrajni tajnik imel marsikaj za povedati naj bode le mimogrede omenjeno. Nadalje pa bi bile slavne kmet. podružnice poklicane ob priliki potovalnih predavanj posestnike podučiti da so ravno te postave (Thier-seuchengesetz) v korist kmeta ustvarjene in da jih je treba vestno spolnovati če se hočemo kužne bolezni pri živini kolikor mogoče obvarovati. Na vas javni činitelji je ležeče, da se zgoraj navedeni nedostatki v prid kmetijstvu v kratkem odpravijo, izginiti pa mora tudi mlačnost in brezbrižnost pri naših kmetih samih, če hočejo da napoči enkrat — boljši dan. V Rogatcu, dne 26. februarja 1909. And. Drofenig, kmetovalec. Gospodarske. Koristna poraba krvi zaklane živine. Mnoga zelo koristnih snovi se brezmiselno v mestih, pa tudi na kmetih proč vrže, posebno pa kri zaklane živin poredkom zaklanih s prašičjo k bimo tak« mnoge piča z 30 let delavc govejo rabimo cami načii vpor: črvi. T« Pomrne števajo. izkljuen jo trum tako ve dar ne redilnih prašiče, so z po! ;i v žeiezn is kanze prirejena ba krvi pa kaj - ne i postali in . rejo gosi splošn okolnc kem (v Tam ji le z g "J po leti in kakor je snovi v pa tud iebno slastjo ilkih fabrikah, in ali ajde zelo cei zelo poceni in se je sčasom sk kri ko le po zimi if gorkejem res koristne sebi; kuha; ova ji poi ta ki času . Ži' a, je živali kuh j" ibi in ibase ; sploh inska posebn tekne. mo kri kot jed Le tudi kri pa tudi le pora-kri ima o dobra Še pred revnejši z zgan- it' vem; bodis bolje plača in rac po le >, da se v st umni in Nemčiji) uži mnogo pc isjcrejo pe' li, kajti bila je na ta .■kljub temu tečna. Ta raj popolnoma opustila, da so delavci sedaj manj li. Neprecenljiva piča je pa li, ko se kri kaj hitro spridi. sprideni krvi hitro priredijo farčni rejci gosij in rac na zdavnaj zelo pametno upo-sestnikov, kateri se skoraj e gosij čez 1000 likih jat gosij z ži izdalo toliko, kako pašo teh ptic d Številu >m mn pa z: jih je več, kate Seveda b igo koštalo. vinsko kroj lina za pašo teh ptic določen travnik; ta tudi ob enem za nekako fabriko črvov ipelje frišno kri iz klalaice, ali pa od mi okroglo '/. metra ruše (trave z zemljo \ jo trave drži), odstrani iz nastale votli; »ti, da nastane jamica okoli 20 centimetr napolni potem 5 centimetrov do pov irijo in potem zamaši (pokrije) jamo z ono nad tedt kan taki a istem tljuje ižino iljuje, e pa esto slU tr P' krvi kab odkrije krvi, kar se iz krv jritev in lij, kat< od jam tene. Te jamice vp. do jeser porablje celem s miku jame ;m kosi »prej, slasti Tako otvo iih iu . D kaže pokrov mglja zaredil if trem im t; gled polne Gosi utku piča, imio do j ibljajo se dokaz temu, kak< kri je okoliščina, d etu zel pustim irja se sto da kot najboljša pa kri zaklane živiae koristno lahko porabi, odtekati. Koliko d td. naravnost proč vrže, nai odpadke umno porabilo. Kmetovalci site vporabo krvi po preje opisanem čali se boste, katere vspehe Vam b izborno prirejo gosij in rac, pa ti perutnine prinesel. .krogi kler ne pr nasledni d; kupljene ki ruše teh jami io belih mast si že čakajo n so črvi v čez vsako :, dokler n v ta namer > tečna je a je pomet nesu in perju : io poleti, ko : ivnost v kanale. iz klavnic, bi se tako n ekonomi, načinu in .de ta mal krmljenje n bi ven- Gosirejec travnik ima iz krvi; ko sarja odreže ed, kolikor e še toliko v globoka ; šja z frišno rušo, katero zrezal; tako >ripravi vso to delo i. Čez 3 in glej. h črvov, a sleln iloddh rno teh. rugo ugaja. gosi nasi- d spomladi i ta način ska gos po znana. Pri se jo tudi ali vodo mesnic koristiKr i poska- prepri- trud c di druge domače Loterijske številke. 16, 64,^8, 24, 46. 29, 55, 6, 67, 16. Gradec, dne 20. februarja Trst, dne 27. februarja : Bflfc- Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Zavoljo prcranc smrti se proda lepo urejeno posestvo ležečo na okrajni cesti Celje — Doberna, obstoječe iz h še, mlina, žage, na vodno silo, vse v prav dobrem stanu, več močnih gospodarskih poslopij, nova prostorna klet, dva vrta, več oralov iodovitcga polja in sadonosnikov in gozd; to posestvo je za lesotržce primerno, ker je dobro idoča žaga in mlin, kupci se vabijo. Prodam ravno tam Fabrika kmeisltih in vin' mašin livovka Neka osemnajstletna deklica 127 iz dobre hiše, govori samo slovensko, želi službe najraje v mestu. Naslov: F. B , Poniži Štev. 122. Oglar (Kohlenbrenner) ob enem popravljam zagne liste, ručne in vodne. ISftem trajno službo. Naslov: Jlarkns 1'anin. Celluhisefabrik, Diwar. lloznija. 126 Posestvo se po ceni proda; hiša novo zidana, 2 sobi, kuhinja, špajs, klet, 1 oral zemlje, '/«.ure od Vrbe (Velden). Vee se izve pri g. 1. Šle-sl v Logavasi (Augs-dorf) p. Vrba. 97 Pouk za krojaške po-magače. 128 Kateri krojači si želijo priučili narezati, imajo pri meni najboljšo priložnost za učenje; pismeno vprašanje na naslov: Andrej Praprotnik, krujai, (Jirkovee, pošla Pragcrliot. v. Pridni mlajši .v 119 mlinarski pomočnik (Wachtjung) se takoj sprejme pri g. .itittann Rohni, umetni in valčni mlin, Fram (Frauheim). Za Velikonoč priporočam ljubke štofe za obleke perilo za mizo in postelj, zidane robce kakor tudi vso drugo rezano blago. Adolf Wessiak, Maribor, Drau-gasse. 112 Učenec 13i iz dobre hiše se sprejme v pekariji g. Filip Gando .loStanj. Zanesljiv zrebčar (Hengstenwarler) za dva brum- na celjaka se takoj sprejme pri g. J. Kras^nig. Weizels- dorf, Koroško. 129 0 Znano dobro $ se kupuje dobro perilo in obleko za moške, ženske in otroke pri g. Adolf Wessiak, Maribor, Draugasse in Domgasse. 113 pod ugodnimi pogoji, obstoječe iz čez 20 oralov rodovitega polja, lepi sadonosmki. velika dva vrta za zelenjad, z lepo košato senco, več gospodarskih poslopij, eno nadstropna močna, prostorna hiša, z več sobami in gostilno, ugodni kraj zavolj zdrave pitne vode in svežega zraku, za Ieto-višarje, kamor vsako leto radi prihajajo, ker je deželno kopališče blizu, to posestvo se priporoča tudi na zdravju oslabelim ljudem. Več pove Jurij Samec, veleposestnik Novacerkev pri Celju Štajersko. . 133 Gostilna (Einkehrgasthof) ? daje s tem potom na znanje, da se je hleve v najboljše stanje uredilo in si usoja, slavno občinstvo ptujskega okraja na to opozarjati. Pristojbina za hleve najcenejša. 135 Pri okrajnemu zastopu Konjice se odda mesto cestarja (StraOenmeister) provizorično; služba je zvezana z letno plačo 1200 K. Prosilci za to mesto naj vpošljcjo z dokazili svoje zmožnosti. ponudbe do konca marca 1909 okrajnemu odboru Konjice. Konjice, februarja 1909. Okrajni odbor: priporoča najnovejše vitnle mliitilne! za rezanje, krme, šfot-mline, za rezi bler za koruzo, sesa In ice za gnoji stroje za mali. grnblje za mrvo. (Mandschlepp- und 1'fcrdeheurechen) za mrl s roj za košnjo trave in žitja, najnovsjij S:idnc mliue v kameuitih valčkih zacinaj preše, preše za sadje in vino. (I Differenzial llebclpresswcrke) patent „Dul največ tekočine, se dobijo le pri meni. Al] (Gusstalil), rezervne dele. prodaja m garancijo. — Cenik zastonj it' sto v olj prod c. kr. oki nbach-u ov in ( rali ii K. N = K 74 h na ta le za 131 Possek m. p., načelnik. Ra/ lepo tiskane se zastonj dobijo pismeno s «s1 11. o pod naslovom: Ubald pl. TrnkoczJ« Ljubljani, Kranjska, Avstriji^! ta v C) (Landwirtschaftlicher Verein in Pettau) proda : VaŽnO Za POljedelCe! 20.000 komadov Portalis in Monticola. Kdor letos potrebuje friško, zanesljivo 3 letno in 7 letno deteljno seme, travno seme" za dobro, mokro in suho zemljo, roneno seme dolge sorte, vrtno seme, posebno zeljavo (flančno) gumo za zeleno cepiti, rafijo za vezanje goric, obrne naj se zaupno na semensko trgovino MT J. Riegelbauer-jevo v Ptuj!. -"9M Vsak kateri je do zdaj tam kupil, je bil zelo zadovoljen. 140 Giht, revmaf pr zzzzz in astitii'v se "uspešno zdravijo z. rabo s' sem znancgaEiH'al'jifu-h.; ('. kr. oli produkt). Cena originalne steklefl Popis z mnogimi zaliva::.imi ;:—' ■■■ M — poštnine prosto. Eiicak] Osnovana l 1879 Brata Slawitsch v Ptuju "* priporočata izvrstne šivalne stroje (Viihmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medinm90 „ — „ Singer Titanial 20 „ — , Ringscinichen ........140 „ — „ Ringschifchen za krojače . , . .180 „ — „ Minerva A..........100 „ — n Minerva C za krojače in čevljarje 160 n — „ Howe C za krojače in-čevljarje . 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 „ — ,, •Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. Kajhaijša pentska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. g vih Slišanih 2 K; boljSth 2 K ■10 h; na pol belih 2 K 80 h ; belih -t K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kj. najfinejših, sneženo-belih, Slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg. flauma (Dai> nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. gear- Gotova postelje ■!<■ '■■> r 140 in K 2-—. Pri nakupu tega priljuli |i i ne sredstva naj se pazi na originalne steklene« »1»! ■ našo varstveno znamko „Aaker", potem :e Imi-________ to sredstvo. Dr. Richter-je?a apoteka ..zlati «• ■ j*j v Pragi, Elisabetstr 5t. 5 nov. J Rs/.j>oHilja se vsitk diMii ' \l z visokimi debli v najboljših za razne položaje primernih vrstah odda v večji množini in po nizkih cenah 138 Graščinsko oskrbnico MareBberU nije las le V ptujskem njcstiipm f nem kopdiMafc*^ §e dobijo odaihiual kOjiele S hla čih jako znižanih cft.ah Vsak navadaH iUVI I uri popoldan in vsako necieljo in vsaja Csillag ob 'Ml uri predpoidan za 60 vinH carjev.) Vodstvo ptujskega mostnega kopililča« Badeanstalt). "% A.C i*/, slivovka.......... K 100— trebcr-žganje........ „ 100'— bela vina.......... „ 28'— burgundcr............ „ 24-— ibela............ n 22'— pri 100 litri prodaja 93 J. KRAUAGNfi, Ptuj.------------- i se proda tudi gotovo novo ostrešje (Dachstuhl). e ; j m T stovoljna sodnijska razprodaja posesti. kr. okrajni sodniji v Vciikovcu se bodejo kprošbi dedičev po Paul Wut-chinig-u p. dr. Sinode mi v '.apuščino zadnjega spadajoče premič- odejeva realiteta v OberGrafenbach-u j -I, k. obč. (jrafenbacli. javno razprodali. Realiteta ha 72 a 59 m"- površine, od njih 35 ha tiav- likov in planine; posestvo bi se dalo torej za t. zv. „Ha!iliube"; napravi čistega do- b 26S K SO )i in se izklj če za 9000 K"; vadij K. Največja ponudba se od dneva razprodaje n 5% in se ima vplačati po eno tretino po fcteku vakih treh mesecev od dnevu oddaje naprej, to podpisani sodniji picvzamc lahko tabelarne zahteve v sveti I K 74 h na račun največje ponudbe. Premičnine o le za ali čez ceni no vrednostjo proti ta- jiu gotovemu plačilu. daja se vrši ;iYlek, 8. marca 1909 dopoldne ob 11, uri la v Obcr Grafenbach-u štev. 8. [Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Na posestvo zavarovanim upnikom ostanejo njih : pravice brez ozira na prodajalno ceno. Pogoje ah in načinu plačila itd. se lahko pri tej sodu ji (cdajo. C. kr. iikr. stidnija Velikovec, odd. I., dne IfrhM-.a.ja I9C9 Lovačsiica v najem ' i od farne cerkve tik okrajne cesto je dobro ido&i ' do 1. marca ali 1. aprila t. 1. za prevzeli. "iba je u (oliko ugodnejšn, ker se najemnina lahko it.'lom za posj-otlavja oilsiii/.i. IVi ko vtičnici je zadostno . njski lilev m dvoje a!i hoje svinj, prostorni vrt za koli kovainice pita in j;iš;l z.i svinje. Kovačni obrtni i imeti kovat1, sam in tudi tozadevno orodje, unbos' in meb cilindar ; sprejme se uteri se misli oceniti, ker je za ože- tna taki prednost. Miroljubnost in dobrotnost .kuje cd nastopivf.ega, da je dober kovač, roljubeii zriaOaj; ker so ludi hidje tukaj dobri, in obrt bolj hrez konkurenta in kovacnica obstoji že nad 32 let na kleri ko\aC opomogel. Dobi se tudi kaj lohko lefleklanli kovači poizvejo več pri lastniku j RoSkerju posestniku v Jareninskemdolu, poŠta Jarenina via Kgidi-Tunnel. 115 . ir-li'v-lis-■ ill jiii po i .i [* meni i sredstvo las, ■ r\i>t brade ratki rr*M i pa »to« i |»r bradi ■ara-ni svit jih obvari (tsivljeiiju irOiti. : o rabi od lig -aide le /;i ras- pijloc in - »lično dru- red i! ■ lovno im ■ dosežejo w j-ii l-ph, ker ]iy ! popolnoma in i nova rast lag. 'jOlHo- :~^ kajti te resnica k Cena piskerca 2 K, 4 K, 6 K in 10 K. ;i!: dan j.ri naprej pl.vilu ali po postnem povzetju celega sveta iz fabrike ia Csillag, Dunaj I, Graben št. 14 kamor so poslati vsa naročila. 7 — z malo ekonomijo in = kovačnsco = Pooblaščen in zaprisežen civilni geometer v trgu Vuzenice (Saldenhofen). kora. z vozmi, šli tam i itd. vred proda po ceni F. Cleinscich, Twimberg na Koroškem, io/ (karbolinej za sadno drevje, ki se takoj v vodi raztopi) izkazalo se je imenitno v zimski dobi 1907:1908. -------- 1'rospekti, atesti in vzorci brez troškov. «—■—■ Tovarna karbolineja R. AYENARIUS Amstetten, Nižjeaustrijsko. Prodaja se pri: V. Leposcha, Ptuj. V. Schulfink, Ptuj v MARIBORU, Tegetthoffova cesta 44 se priporoča za vsa dela, ki spadajo v stroko merjenja zemljišč kakor so: delitve zemljišč, omejitve, določitve mej, združitev zemljišč, zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč za železnice, ceste, mostove. Zmeri tudi manjša posestva, kakor cele občine, lovska okolišča, dela načrte stavb in drugih pred- !>! na vodni tek in parnik, 2 nadstropja, visoka hiša iz 5 lepimi izbami, jako veliko stranska poslopja na dolnim štajerskem za 90.000 K, plačila jako ugojena. Vpraša se pri g. Fr. Korent v Mariboru, Kasernplatz št. 7. tu Za naš rudnik se išče ki se razume na vsa dela,, v jami in zunaj in se zamore rabiti tudi kot nadzornik. z=z Rudokop I^adanje, —: pošta Vinica, Hrvatsko. 91 Lancaster od K 26-—, flobert-puške od K 850, pištole od K 2, samokresi od 5—. Popravljanje po ceni. ===== Cenik s slikami franko. — ■■■■ F. Dušek., Opečno št. 104 a. d. Staaisbahn, Boiimen. Za bolnike! Za trpeče! Za zdraie! 1 Proti še tako močnimi in zastarelimi slučaji: revme, giiita,boleznij žive, glavo-,///. in zobobola, bolečin v hrbtu in t mu-si skcljnih, botknja v strani, bolečin nog j[;j napenjanju, se It val i splošno na mnogih IH klinikith praktično izkušeni, od ca. 1000 •j 'ji zdravnikov priporočeni, takoj bolečine od [>l? Obrača za mrvo, grablje za žetev in mrvo, ! Epa^J Preše za mrvo, preše za slamo, Preše za vino in sadje, Hidravlične preše, Mlini za grozdje, reblerji za grozdje, Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline, same delujoče Aparati za SUŠenje sadja in zclcnjav. s patent-rii)en-ri!ig--mir-lager za promet x roko, gep^ljtom ali motorjem, rji, reblerji za koruzo, Mašine za rezanje krmp in rezanice s pa- tpnt-rolen-ringšmir-lager za najlažji promet, Rez za repo, peri s iitediluiin korljem gS, Pumpe za gnojnico, j^5" se vrsti, in sploh vsi 6 poljedelski stroji "i 'J3 Etablirano 1872. izdelujejo in prodajejo v najnovejši, odlikovani konstrukciji 1050 delavcev. PH. MAYFARTH & Co, ttl^UgffS^!SŠSSr Dunaj 2|i, Taborstrasse št. 71. Natančni ceniki s slikami zastonj. Odlikovan z nad 600 zlatimi, srebrnimi medajlami itd. Išie se zastopnike in naprej-protajalce. wmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmm iAGLIANO-SIRUP. Vpisan v oticielne Italijanske in avstrijske parmakopeje. Premiiran na (armacenticni razstavi 1894, na hig. razstavi 1900 in aa mednarodni razstavi t Milanu 1906 z zlato medajlo najuspešnejše sredstvo za cls6enje krvi prof. ERNESTO PAGLIANO, NE APEL legitimirani izdelovalec od njegovega strica pok. prof. Pagliano iz- najdenega in po njegovem originalne« recepta vestno narejenega preparata. Postavno priznan glasom odločbe najvišjega sodnega dvora (Benetke 1903) in od sanitetne nadoblasti. V steklenicah, škstljioan (prašek) in koraprmiranih tabletah (pilnoj. Zahtevajte edino fabriško znamko edino pristnega sirupa prof. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL Calata S. Maroo 4. Se dobi v 61 Real-Apotheke Socrate Braeo*et«-Ala (južni Tantf. 3 Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne i^^KSSjjpit kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu In črcvili, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongcstiji — pomanjkanju leka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsa ko pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da senaroča naravnost od: p> JurJSičaj lekarnarji v Pakracu 81. 200 iSUvonija. 90 yfateri xelifo o/6ua/i na/se obrne/o nSimonMos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njinrj dovoljen. Že po 8 dneh so se p> javili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vtj 2 tednih dobila je brada svojo muavno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega U I ležno ostajem I. C. Dr Tverg. Kopenliajien. Podpisana lahko vsakomur pravi .Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las prij I pela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko fj I 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. An itortja s gade 5, Kopenhagen. opazuje I zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na najvcsj ke go vinu sveta prv Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Dane™ Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. |irn rajih Bi ,li potreb, p Bebno ilvomlj hm- ali drža. Ijbolje z asta jo na ! aki'i- : ic'nili strank »bije bi bilo, predno krši pijanec postavo. "a.;lil^, Reši ga, predno je alkohol njegovo zdravje, veselje do dela, ::..> prvaki z ni uničil ali pa predno da napravi snu t rešitev ncaingoltlabša, kakor Coom je surogat za alkohol in napravi, da zaničuje pojili „ Marijin holne pijače. Coonl je popolnoma neškodljiv in vpliva tako intcm^H ozdravijo tudi močno navajeni pijanci. Coom je najnovejše, kar je znanost v tem oziru napn^| je to sredstvo že tisočere ljudi iz bede, revščine in propada. da s svoj m Coom je preparat, ki se lahko raztopi, katerega torej r.. p mi kandidati lahko svojemu možu v jutranji pijači da, brez da bi kaj opa^BujnjejO se slučajih dotičnik sploh ne ve, zakaj nakrat špirit ne more vžiiH misli, da je preobilo vživanje istega vzrok, kakor se mnogohB več jedila, katerega se je preveč vživalo. Coom naj bi dal vsak oče svojemu sinu dijaku, prcdnoH kušnji propade: čeprav ni pijači picvcč udan, oslabi alkoholStejca. Zdaj gove možgane. Sploh naj bi vsakdo, ki nima dovolj volje, Apolitičnem i: vživanja opojnih pijač, vzel dozo „Cooma". Le-to je i":l;';l:":ianjmj pristaš Ijivo. Dotičnik konzervira s tem svoje zdravje in prihrani mm katerega bi drugače za pivo, vino, žganje ali liker porabil. ocem. irotnik. ' eli Coom-prcparat košta 10 kron in se pošlje po povzetju ali naprej-plačilu samo po: Coom Institut Copenhagen 321 F, Dansfei} 137 Pisma se frankira s 25 vin., poštne karte z 10 vin. l ' , da Na po Eden naših l< Zadnjič sei X razne gost kaplji. la .. Naniliie ki je b ; 1 m m ga, k ) olik: malo nepri; m dej£ to mladi nko Vstanovljena leta 0 Čekovnemu računu št. 80S051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem uradu. Mestni de-inarui zavod Giro konto pri podružnici avst ogersk. banke v Gradcu. Uradne ur t fe za poslovanje s | strankami ob de-j lavnikih od 8 12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada jocega posredovanja, iestotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strauaam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojaani in po vsem vstreže. Ravnatelj stf vitim jezičk iS, SV$t. umiai se je zde hatM ° vsem m0i kv' pravda, kak uredn jv dobro in Kar nakr; o vpitje: „ l« Kakor 'idajatelj in odgovorni urednik: K^t) Linhart. Tiskal: W. Blanket