^     Tl^B študentski lisi
tr Duna
TEHTAMJE
Letnik XVI
demonstracije v Berlinu
Številka
Unimrza danes      Ponovne
Od 25. VIII. do 5. IX. 968 bo v Dubrovniku mednarodni seminar »Univerza danes«. Predla-gane so naslednje teme:
UNIVERZA IN KULTURA:
—  obseg pojma kulture;
— nacionalnost in univerzalnost kulture;
—  vloga univerze v procesu ustvarjanja kul-ture določenega naroda;
—  psevdokultura kot politika;
—  kultura in svoboda;
—  kultura in mir;
—  univerza kot transmisija inozemske kul-ture;
—  sodelovanje univerze pri ustvarjanju uni-verzalne kulture;
—   vloga univerzitetnih organizacij  pri dvi-ganju narodne kulture;
— pravni aspekti svobode v kulturi;
—  kultura in etika;
— univerza in popularizacija kulture;
—  oblike kulturno-prosvetnega delovanja;
PROBLEMI UNIVEEZITETNO IZOBRAŽENIH KADROV V DEŽELAH V RAZVOJU:
—  študijski   problemi   študentov iz  dežel v razvoju;
—  poklicna orientacija;
—   oblike  sodelovanja  nekdanjih  študentov iz dežel y razvoju z matičnimi univerzami;
—  izbira dežele za univerzitetno izobraz-bo študentov iz dežel v razvoju;
— prilagoditev po vrnitvi v domovino;
—   fluktuacija  kadrov v smeri  razvitih de-žel;
—  pomoč nerazvitim deželam pri formiranju in izpopolnjevanju univerzitetnih kadrov;
—  meclnarodno sodelovanje nerazvitih dežel;
—  formiranje univerz in   drugih   visokošol-skih zavodov v deželah v razvoju.
Ljubljana,         8,        jan#       196b
TRIBUNO UREJAJO:
NADEŽIM ČAČINOVIC, iZTOK GEISTER (ODOOVORN) URED NIK), TONE PAČNIK. BOŠT-JAN PIRC (UREDNIK FOTO-GRAFIJE), SLAVKO PREGL. RUDl RIZIVIAN (ZASNOVE), DIMITRU RUPEL, DUŠAN TR-ŠAR    (TEHNIČNI    UREDNIK),
PETER   VODOPIVEC
GLAVI IN SIGNATURE SO DE-
LO DUŠANA TRŠARJA
Pod vodstvom Rudija Dutschkeja, predsed-nika »socialistične nemške študentske zveze« iz Berlina, so študentje na Sveti večer med pol-nočnicami odšli v cerkev Kaiser-Wilhelm-Ge-dachtnis v Berlinu, oboroženi z napisi »Poma-gaj miru — pomagaj Vietnamu«. Ko pa so pri-šli v cerkev, so se zaslišali glasni klici »miru-ljubnih« obiskovalcev cerkve: »Sramujte se!« »Najprej se umijte!«, »Ven, vi svinje!«. Tako dolgo, dokler cerkveni služabniki in obiskoval-ci niso očistili božje hiše. študentom so raz-trgali plakete in jih suvali k izhodu. Ko je Ru-di Dutschke med prerivanjem skočil na prižni-co, da bi pojasnil demonstracijo, so ga razjar-jeni kristjani pretepli. Mora) je zapustiti cer-ksv.
Na zboru cerkvene skupnosti so sklenili Dutschkeja in ostale demonstrante ovaditi.
Cerkveni možje iz Berlina in Bremena so javno kritizirali skupnost Kaiser-Wilhelm. Pro-fesor teologije Gollwitzer iz svobodne univerze v Berlinu, ki so ga nacisti nekoč onemogočili tako, da so mu prepovedali imeti govor, je pri-digal v cerkvi Dahlmer-Jesus-Christus v Berli-nu: »Najslabše se mi zdi, da je neka krščanska skupnost branila svoj božični mir in razpolo-ženje proti vsemu, kar ga hoče motiti... in bi bila proti Jezusu samamu.« In nato: »Kdor ho-če delati s Kristusom, ne sme mimo sivine voj-ne v Vietnamu.«
31 bremenskih pastorjev je pri svetu cerkve-ne skupnosti cerkve Kaiser-Wilhelm zahteva-lo, da se Dutcshkeju opraviči. V telsgramu, ki so ga poslali vernim bratom, so protestiraii: »Skrb študentov za vojno v Vietnamu je tudi skrb naše cerkve.« In: »Ne gre za to, da se stvar bednih in ponižanih, ki so jo predstavili študentje v naših cerkvah, sprejme s sovra-štvom in sovražnimi udarci.«
Meja na Odri
še v juliju ob obisku francoskega predsed-nika Charlesa de Gaulea v Bonnu je kanc]er Kiesinger opozoril svajega gosta na pereče vprašarfje priznanja mejne črte Odra-Nissa. Nemški narod po njegovem še ne bi bil zrel za tako težko odpoved
V začetku decembra je nezreli narod odgo-voril svojemu kancJerju: pri anketi, ki jo je za južnonemško radijsko. postajo na hitro opravil Allenbacherjev insritut za raziskavo javnega mnenja, se je 53 odstotkov vprašanih odločilo za priznanje meje Odra—Nissa,. »če bi s tem Nemci upseli ustvariti boljše odnose z Vzho-dom«. Samo 33 odstotkov je zavrnilo vsako od-stopanje od nemških pravnih zahtev. 14 odstoU-kov n-i imelo noberiega irmenia.
rRIBUMA    -    1ZDAJA    UU   ZSJ
-    UREDNIŠTVO    IN    UPRAVA TBG      REVOLUCIJE      Vll      -TELEFON    21-280     -     PEKOČJ RACUN      501 8 78 1     -     LETNA NAROČNINA     ZA     STUDENTE DESET N DIN, ZA OSTALE PET NAST   N DIN   -   POSAMEZEN IZVOD 50  PAR   -   ftUKOPISOV IN FOTOGRAFIJ NL  VRACAMC
—  TISKA  ČP  DELO.   LJUBLJA-NA.   TOMSICEVA    l    TELEFON 23-522   -   POŠTNINA   PLACANA
V GOTOVINI
Demonstraciije proti Kiesingerju
Zvezni kancler Kiesinger je moral s svojo družino med božičnirai prazniki zapustiti bonnsko baziliko skozi stranski izhod, da ga študentje, ki so demonstrirali, ne bi nadlego-vali. Več kot 20 študentov s 15 plamenicami mu ;je pri izhodu naredilo protestni »špalir«. študentje so pojasnili: »Protestiramo proti na-vids^ni vernosti zveznega kanclerja; v c^rkvi moli, obenem pa podpira ameriško politiko v Vietnamu in tako hkrati tudi ubijanje.«
Teden boja
V   sklopu   »tedna   boja«   proti   političnemu padjarmljenju   in   rastočim   življenjskim   stro-škom so delavci in študentje organizirali števil-ne  demonstracije.   V   Madridu  je  2500  študen-tov, ki so se zbrali na shodu. zahtevalo konec političnega   zasužnjevanja   m   odstop   prosvet-nega   ministra  Tamaya.   Policija   je" nekaj   de monstrantov zaprla.  V  naslednjih  dneh   iih  je zadržala v zaporu
V   neko  madridsko   ječo  so  nato  zaprli   še 4 druge  študente.  Postavljeni  bodo  pred  voja-ško sodišče, ker so baje na varuhe reda metali kamenje.
•                                R
9
gospoci Bog
Kakor slišimp, se vojna v Vietnamu nadaljuje z nezmanjšano ostrino, napalm bombe padajo na civilno prebivalstvo, Amerika še naprej podpira hitlerjevega privrženca generaia Kyja, vsak dan umi-rajo   vojaki.
Kakor Oeremo, ljudje v Indiji, Kitajski in Alžiriji še vedno stradajo, v žitnth silo-sih svobodnih dežeJ propada žito, cerkve-na združenja pa zbirajc za novo pleskanje pokopališke   ograje.
Kakor vidimo, v božjem carstvu Ijudi vedno boij mučijo, ubijajo, posiljujejo, jih   pustijo   stradati,   zadušiti   se,   zgoreti.
Kakor mj menimo, se vsakemu, ki po-šteno misli vsiljuje skiep: Bog, ki je ne-koč vse tako krasno vodil. ki je hvalil mojo dušo, ki me je vodil na zelene trav-nike, je ods.ten. bolan, ga ni več, je mr-tev Boga ki je postavil vse na najboljše v Ausciv.vitzu in v varšavskem Getu, v črnskih četrtih New Yorka, v Vietnamu, ni več. Svojega dela ni opravil. Njegovo mestu je prazno. Mora biti zastopan. Bo dočnost ,je odprta.
V globoki žalosti
Opojnba: Ta članek so napisali učenci gimnazije v Bromenu Kasneje ga je po-natisnil tudi »Spiegel« Ecien od bralcev lista je pisce članka obtožil bogokletstva. Dijaški časopis, v katerem ie bil članek objavljen so ziplenili. — Postopek je bil kasneje ustavljen.
Dovoljeno je, dr nekdo ki je dober, kritizi-ra nekaj slabega. itazumljivo je, da nekdo, ki je slab, kritizira n ?kaj dobrega. Ni pa niti do-voljeno niti razuirljivo, da nekdo, ki je slab, kritizira nekaj slaiega, oziroma, da nekdo, ki je dober, kntizira ; iekaj dobrega.
Normalnc je, c a kritik s kritiko kritizira neko stanje Kriti; vsebuje kriterij (merilo), ki funkcionira kot kritika (merjenje). Stanje, čisto in nevtraln©; je tedaj podvrženo merje-nju, ki vsili temu stanju po vsej verjetnosti tuje nierilo. Govo^ ti o tujem merilu je mogo-če le v primeru, d; stanje, ki je merjeno, vse-buje tudi samo ne io, sicer skrito merilo. Kot vsako meriio, tako bi tudi to skrito merilo moglo meriti Meri ^i pa bi ga mogla — v od-nosu, Ki ga opazi gemo — edino le kritika. Takšna meritvena, "loga merjenega stanja bi spremenila odnos ned kritikom in stanjem v razmerje   med   kr; ,iko   in   kritičnim   stanjem.
Kadar pravimo, da je neka stvar kritična, mislimo s tem na ajeno kritično stanje. Torej mislimo na stvar, ;amo takšno kakršna je, ne da bi jo še poseW i kritizirali Kadar ,je stvar kritična — kakor'<la je kritika neumestna Po drugi strani pa je neka stvar lahko. kot pra-vimo, kricika sam< sebe. Torej je neka stvar kritika same sebe, ne da bi jo bilo treba še posebej kritizirati ker ta stvar sama sebe kritizira. Zdaj nas zanima, ali je lahko neka stvar kritična in \ benem kritika same sebe. Stvar, ki je kritik; % same sebe. je, s_e ve, lah-ko le kritika svoj'1 kritičnosti (kritičnega sta-nja) Torej lahko rečemo, da kritičnost ozi-roma kritično stan e že samo po sebi vključu-je kritika tega star. ;a. če bi stvar ne bila v kri-tičnem stanju v sj ;nju torej, ki je brez krite-rija, bi tudi kritiks tega stanja iz stanja same-ga ne bila mogoča Mogdča pa bi bila kritika zunaj takšnega nek "itičnega stanja, mogoče us-merjena v to stan ¦*. V tem trenutku pa. kot se zdi, pcstane ta "itika. stanje te kritike — kritično. Imphkaei že poznamo Ugotoviti moramo tedaj. džT .i-'kritičnosti, ki bi ne bila kritika, in da m ki tike, ki bi ne bila kritična. Toda, po čem krit! f nost postane kritika, če ne po kriteriju, ki je '-: 'apen obema? In po čem na,   če   ne   po   kriteriju,
—- svojo kritičnost. Ne more pa izmeriti sla-bega stanja Slabo stanje, stanje z merilom sla-bega, meri s tem merilom lahko le samega sebe — le svojo kritičnost. Ne more pa izme-riti dobrega kritika, ki še naprej meri same-ga sebe.
Kritik z merilom slabega meri s tem meri-lom slabost svojega merila. Stanje z merilom slabega meri s tem merilom slabost svojega merila. Merilo je isto v obeh primerih. čim slabše je eno izmed meril, je drugo v nevarno-sti, da postane toliko boljše. Vztrajanje v sla-bem ali dobrem razkaže slabo ali dobro v vsem, kar slabo oziroma dobro je.                       I. G.
Aktualni problemi kulture v Jugoslaviji
je tema  IV.  stražilovskega srečanja v Novem sadu od 26. — 28. II. 1968. Podteme:
a)  kultura med birokratskimi in samouprav-nirni odnosi
b)  ekonomska vrednotenja kulture
c)  pozicije in možnosti kritike pri nas »Polja«,  list za  kulturo in  umetnost,  bo  v
naslednjih dveh številkah objavljal dopise na razpisane teme stražilovskega srečanja. Pohi-tite!
Sestanek iniciativnega odbora
V sredo 3. januarja 1968 je bil sestanek ini-ciativnega odbora za podporo mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Vietnamu. Predsed-nik sodišča tov. Vladimir Dedijer in njegov namestnik Rudi Rizman sta podala krajšo in-formacijo o poteku zasedanj sodišča. Sledila je diskusija.
Ptovo llhitn Bicycle Plan
Med mnogimi načrti, ki so jih provosi ime-novali Provo White Plans je posebno zanimiv naslednji:
Upravi mesta Amsterdama so predlagali, da nabavi dvajset tisoč belih koles, ki bodo last vsakega in nikogar. Postavljena bi bila po centru mesta, meščani pa bodo lahko svoja motorizirana sredstva puščali doma, prišli v center z vlakom in nato uporabljali bela kolesa od nikogar in od vsakogar Da bi vzpodbudili k akciji, so se odločili, da bodo vsako soboto ob polnoči barvali svoja kolesa z belo barvo v četrti, ki se imenuie Lieverdje.
Provosi so res prebarvali nekaj svojih koles. Uprava mesta Amsterdama se do danes še ni odločila.
Za pmsojnost struktur
(Iz razprave na univerzitetni) konferenci ZKS)
Rad bi začel svojo razpravo z besedaml, ki jih je leta 1964 izrekel Lucien Sebag, fran-coski marksist.
»Bil sem član neke partije,« pravi Sebag, »ki se je imenovala revolucionama, v deželi, kjer je šlo za revolucijo. Toda ta partija ni bila revolucionarna in problem moje družbe ni bil problem revolucije. V naših družbah ljudje vstopajo v revolucijo kot vstopajo v re-ligijo. V njej najdejo absolutno doktrino, dok-trino, ki velja za vse dežele in za vse čase...«
Mehanizem, ki ga opisuje naš citat, je ti-pični fenomen eshatološkega obnašanja, ki je v zgodovini povezan z najrazličnejšimi giba-nji: od križarskih vojn do buržoaznih revolu-cij, od na pol religioznih gibanj, rasno in na-cionalno osvobodilnih bojev do prve sociali-stične komune. To je v bistvu (ponavljam —
Nadaljevanje na 2. strani.
kritika postane k\ ki je skupen oberr?; Vidimo, da '.ak.'* kot kritik impliom cionira kot Kritik?.
I iKi/UI ICI
Itično stanje (kritičnost) •iterij (merilo), ki funk-.» ^^rjenje) Zato je že vna-prej mogoče truiT^ ,i je kritik dober, kritičnost pa slaba, ali, da \, . ^ritik slab, kritičnost pa dobra. Dober kriu: ¦•' kritik z merilom dobre-ga, meri s tem m? '. om lahko le samega sebe
KO
Bojan StGinkšrcher - fotogram
Iz razprave na I. zasedanju univerzitetne konference ZKS
Stane Dolanc
Ceprav ugotavlja.mo. da je organizacija ZK na univerzi «? prejšnjem obdobju za-vzemala stališča do vseh važnejših druž-benih rn pohtičnih problemoy in da je ab tem uspela angažirati določen del član-stva za reševanje le-teh, lahko istočasno ugotovimo, da je del komunistov vse pre-več stal ob strani, da je začel izgubljati zaupanje v sebe in organizacijo in tako povzročil, da je ugled ZK na nekaterih fakultetah začel upadati in da le-te orga-nizaci.je niso bile vselej sposobne aktivno posegati v dogajanja. Delo v ZK se je pre-več odvijalo v njenih forumih, predvsem na univerzitetnem komiteju in okoli njega, veliko premalo pa so bile angažirane fa-kultetne organizacije. Imeli smo primere. da se posamezne organizacije na fakulte-tah dalj časa sploh niso sestajale, pro-blem sklepčnosti je postal karakterističen za dober del naših organizacij, mnogi se-stanki so bili gola formalnost. Tako je tudi del članstva samo še formalno pripa-dal orgamzaciji. Nekatere fakultetne or-ganizacije še do danes niso mogle ugoto-viti številčno stanje svojega članstva.
Te ugotovitve so žalostne. Vendar sem mnenja, da je nujno, da jib jasno in jav-no povemo. zato ker bomo le tako postali sposobni realno oceniti naše sile tn ker bomo s tem pospešili proces delovne se-lekcije v naših organizaeijah. Jasna pro-gramska usmerjenost in realizacija po-stavljenih ciijev, boj za demokratičnejše odnose v ZK, de,jan»ke raožnost aktivne-ga m ustvarjalnega delovanja članov bo skupaj z nadaljnjim razvijanjem sociali-stičnih drnžbenih odnosov, s humanizaci-jo družbe in bojem za novo socialistično moralo giavna baza za odstranjevanje vzrokov pasiTOOsti med članstvom. Zave-damo se, da tudi z jasno orientacijo in povečano odgovomostjo teh vzrokov po-polnoma ne bomo odstranili. še posebej ne pri tistih članih ZK, ki so zaradi od-kritega idejnega in političnega opozicio-nalizma, oportunizma, defatizma ali kari-erizma izgubili stik s svojo organizacijo. Če bodo iz naših vrst odšli takšni člani, za organizaeijo ne bo nobene škade. Jedro članstva naših organizacij, ki že predstav-lja silo, ki je sposobna organizacijo ZK na univerzi postaviti na čelo vseh politič-nih dogajanj in odloSilno vplivati tako na dogajanja znotraj univerze kakor tudi iz-ven nje, se bo z odpada-njem takih filanov
smo še krepilc-. Obenem pa bo takšna selekcija prit&gnila v naše vrste nove mla-de člane ZK, ki. v pasivnosti in v konser-vativnih stališčih ter v oportunizrnu dela našega članstva ne vidi garancije za demo kratično in revclucionarno vzdušje v or-ganizaciji in zaradi tega v našo organiza-cijo ne vstopa.
Danes smo, bolj kot v preteklosti, sredi ostrih javnih razprav o odnosu med politiko in znanostjo. Za nas, komuniste univerze, je ta diskusija temeljnega po-mena.
Obdobje zadnjih let je prineslo obsež-ne družbene reforme in postavilo politiko na nova izhodišča. Po logiki Leninove iz-kušnje (»Ce se razgiba družba, bo to stre-slo tudi univerzo.«) je morala tudi znanost iskati sebi adekvatno pozicijo v novih razmerah. S tem pa so se na relaciji zaaa-nost — politika porušili ustaljeni odnosi, ki so jih bili vajeni Ijudje — z obeh strani v poprejšnjem obdobju. Nujno potrebna je nova verifiKacija medsebojnega odnosa, ki mora uveljaviti modern&jše in funkcional-nejše koncepte. Diskusija, kateri smo da-nes priča, torej ni inscenirana, ni izmiš-Ijotina, pač pa je realna nujnost.
Za naš nacionalni okvir lahko ugoto-vimo, da aosedanja diskusija o teh vpra-šanjih zdaleč m odprla vseh aspektov tega kompliciranega problema. Kljub skrom-nim rephkam pa je že zopet dovolj jasno prodrla tradicionalna teza o funkciji in-teligence nasproti političnim institucijam kot izključnem odnosu. Spet smo priče izrazom biagohotne nevtralnosti, ki naj potem zopet diktira vzpostavlj-anje druž-beno.političnih dirnenzij znanosti pri tistih, ki se s tako koncepcijo strinjajo, kot tudi pri tistih, ki se s tem ne strinjajo.
Artikulirana družtoa, kakrSna postaja naša, računa z družbeno zavzetostjo znan-stvenika za njego/o znanstveno resnico, in to je lahko edina fiksna opredelitev odno-sa med znanostjo in politiko. To pa je obenem kriterij, ki pomeni znotraj zna-nosti delitev na delavne in nedelavne, in znotraj politike delitev na konstmktivne in nekonstruktivne.
Takšna opredelitev seveda ne prenese institucije koncesij med znanostjo in po litiko. Mi ne moremo pristati na nikakrš-ne želje nekaterih predstavnikov znanosti po konvencijah, ki bodo vključevale za-gotovilo politike o avtonomiji znanstvene-ga področja. Univerza mora vsak trenuc tek  dajati  obračun   svojega   deda   in   Ji
Nadaljevanje na 3. sinuii

Za prosojnost struktur
Nadaljevanje s 1. strani
v bistvu) temeljni mehanlzem slehernega re-volucioniranja, za katerega sam Sebag prizna-va, da je pač mogoče, da so zanj (za revolucdo-niranje) potrebne mistifikatorske ideologije, da bi dosegli določene cilje. Do tod je vse prav.
Nekateri člani Zveze komunistov Jugoslavi-Je zahtevajo, naj marksisti in strokovnjaki za družbene probleme najdejo novo vero. Po spo-minu navajam besede neke komunistke, kakor jih je izgovorila na seji, kjer je bilo govora o religioznosti v šolah. »Cerkev je tisoč let iz-grajevala svoj nauk, ga izpopolnjevala, mla-dim ljudein ga danes daje v najbolj odlični obliki..., zato je za te ljudi privlačen...; mark-sisti pa nimamo svojega nauka oz. je nauk mlad, s polno lukenj, in o katerem se še sami komunistd ne moremo zmeniti, kaj je prav in kaj ni prav!« Ta tovarišica, ki je govorila z najboljšim namenom, je nadalje menila, da bi bilo dobro, če bi predstavniki humanističnih ved zložili primeren nauk, ga razmmožili in razposlali po terenu, da bi končno vedeli, kaj je prav in kaj ni prav. V zvezi s temi pred-stavniki je omenila univerzo. Zato, tovariši, govorim o tem problemu na temle mestu in v temle času, o katerem sem prepričan, da je vreden vse pomembnejših besed.
Tovariši, danes se moramo menda odločiti, ali bomo skovali primeren nauk, ki se bo lah-ko pomeril s svetim pismom, ali pa ga ne bo-mo skovali in bomo pustili ljudi na terenu, da tavajo v megli. da ne vedo, kaj je prav in kaj ni, da so nemočni proti duhovnikom, da tarnajo nad izgubljenimi dušami, pa tudi ne-koliko nad svojo, kajti kdo ve, če ni res kje kakšen peklenšček, ki nas zgrabi na usodni dan?
Kaj je rekla tovarišica (ki jo seveda citi-ram popolnoma po nedolžnem in zato sploh ni važno, kdo je in naj torej ostane v blagem zamolku)? Rekla je, da je naša partija v bistvu isto kot Cerkev. Rekla je, da je bistvo naše po-zicije v tem, da se borimo z istim orožjem, le da smo nekoliko šibkejši od sovražnika, ker imamo v svojem nauku luknje in ker imajo oni na svoji strani tisoč in več let časovne prednosti. Rekla je, da bodimo vendarle pa-inetnl, pa zakrpajmo svoje vrste, mobiliziraj-mo svoje sile, še celd univerzo, pa bo šlo. Po-tem bomo vsaj vedeli, kaj je prav!
Ko smo posredno izrekli neko vest, neko poročilo o naravi partije, smo seveda izrekli iudi neko resnico te partije. Ne tisto resnico, ki jo zgodovina filozofije poriva iz enega v drugi sektor metafizične stavbe, temveč dej-stvo, dejansko eksistenco. če je možno reči o partiji, naj poišče eshatološko pot, potemta-kem je možno od nje kaj takega tudi pričako-rati. Nekaj takega pričakovati od nekoga, ki mu je nekaj takega tuje, ni mogoče. In esha-tološka pot ni slučaj, neko bežno naključje neke ženske, ki je pod vplivom svoje provin-cialne okolice, v svoji psihološki stiski v ne-kem posebno temperiranem času izrekla zahte-vo po novi veri. Ne, to ni le slučaj. To je struktura sveta, ki je ves zapreden v eshato-logijo. Razkriva se nam torej neka posebna struktura sveta in neka struktura partije. In ni zelo daleč ugotovitev, da neka posebna struktura sveta zahteva nek poseben odnos in da mora neka stranka v boju s to strukturo pristajati na raven sveta, če ga hoče spremi-njati, funkcionalizarati ali si ga kakorkoli pod-vreči. Nespametno bi bilo torej reči, da je eshatologija napaka partije ali posledica ne-kih ne dovolj znanstveno podkovanih vodite-ljev te partije. Na koncu tega našega sklepa-nja se seveda znajdemo v kotu, ki je najtem-nejša in hkrati najvišja točka sveta.
Ko se namreč sprašujem o naravi neke po-litične orientacije, imam seveda v mislih pro-blem revolucij, t. j. modifikacije sveta. Ko sem maloprej navajal besede Luciena Sebaga, se nisem ukvarjal s celoto njegove življenjske, znanstvene in politične usode. Resnica Seba-gove usode je zanimiva in tragična: Sebag je z izstopom iz francoske partije izrekel neza-upnico aktivizmu in se je ukvarjal z marksiz-mom iz znanstvenih riagibov. Nato se je posve--til etnologiji in poskušal povezati marksizem in strukturalizem. Njegovo življenje, polno pre-lomov in teženj, da bi povezalo z mostovi stva-ri, ki jih je težko združiti, se je končalo janu-arja leta 1965 s samomorom.
Nerad bi si zadal nelahko in nehvaležno nalogp razlagalca samomorov, vendarle lahko vsi slutimo, kaj se skriva v tako intenzivnem človeškem iskanju problematičnega, da izzo-ve posledico, kot je nam vsem tuja in nera-zumljiva smrt. To je tisti temačni kot, tisti mračni spoj življenjskih energij, kjer se do-končno objameta in obračunata iracionalnost in razum, kjer se do kraja in do molka razbi-jeta temeljna človeška svetova: eden je SVET RAZUMETI, drugi pa SVET SPREMENITI.
če bi hoteli zelo ortodoksno ra^zumeti tisto Mancovo tezo o Feuerbachu, ki govori o napa-kah filozofov, da so samo razlagali svet, po-tem bi seveda lahko sklenili, da se je v temač-nem kotu stiske Luciena Sebaga srečal marksi-zem s strukturalizmom in povzročil usodno eksplozijo v konec in nič. Kot rečeno, bilo bi preabsolutno sklepati o Marxu na podlagi ene teze, in še bolj zgrešeno bi bilo dovoliti takš-no  interpretacijo  Sebagovega  samomora.  To-
da prav tako lahkomiselno bi bilo skleniti, da se torej gibljemo po jasnih in neusodnib. po-krajinah blagega. Nasprotno: v območju takš-nega razmišljanja se gibljemo na samem robu.
Bržkone ni bilo slučajno, da je Sebag govo-ril o praznoti in kaotičnosti »totalizirajoče doktrine«, in v zvezi s tem o iracionalnosti družbenih transformacij v imenu »raja«. Citi-lam:
»JVe gre za to, da bi živeli v družbi zadovoljenosti. Gre za to, da — če pro-testiram zoper nezadovoljivost druzbe, potem poznam model resnično različne zadovoljivosti in da ta model ni čisto utopičen. V ostalem revolucionarni pro-blem ni v tem, če vemo, da gremo druž-bi naslade naproti, pač pa v tem, če ve-mo, da bomo z revolucijo hitreje stopili proti tej nasladi...«
Ko govorimo torej o eshatologijah kot pod-lagah za revolucije, torej merimo na tisto te-meljno iracionalnost, ki se ne sprašuje, kot se sprašuje Sebag, o krajšd poti in trdnejšem ko-raku proti neki novi družbi, temveč jemlje vi-zijo neke družbe kot vedno enako oddaljeno sonce, nedosegljivo in mitično utvaro. Meri-mo na tisto eshatološko komponento religije, ki bi jo nekateri radi vsilili tudi delavskemu gibanju, češ da se je oprijelo Marxa kot boga.
M&d Marxom in strukturalizmom potekajo sporednice: Marxov koncept protislovij naha-ja v strukturalizmu analogon v strukturalni diahroniji. Ali, kot pravi Maurice Godelier: »Marx narn ... kaže neintencionalne razsežno-sti družbene stvarnosti in njihov pomen. Te-meljno protislovje pomeni (se prevaja) limit-ni pogoj funkcioniranja sistema. Z drugimi besedami — limita, ki označuje protislovje, je objektivna lastnost artikulacij struktur ne-kega sistema. Prosojna je spoznavi. Neinten-cionalno ni neprosojna gošča, propad načrtov, temveč limita funkcioniranja, je opozorilo.
fo, kar nam kaže protislovje med produk-cijskimi odnosi in produkcijskimi silami, je limita funkcioniranja produkcijskih odnosov v okviru nekega razvoja proizvajalnih sil... Protislovje med strukturami je razlog proti-slovij znotraj neke strukture. Ko seže kapita-lizem v fevdalni sistem, nove proizvajalne sile, ki se razvijejo, niso v protislovju z novimi ka-pitalističnimi produkcijskimi odnosi; nasprot-no: sami kapitalistični proizvajalni odnosi spodbujajo takšen razvoj: skladnost struktur.«
Kar zdaj zadeva zahteve po religiji in na-šo razpoloženost, da bi religijo izdelovali, ka-že ubrati strukturalistično pot. Težko je pri-čakovati temeljito revolucijo v tem smislu, da bi sa do kra.ja odrekli eshatološkim stranskim produktom našega političnega dela. Vendar kaže, da z dobo reorganizacije ZK nastopa ti-sti limitni čas, ko se lahko do kraja odpove-mo tekmovanju z religijo in postavimo temu nasproti koncept odprtega dialoga in splošne vprašljivosti.                               Dimitrij Rupel
O čem je govoril
IVIilan Pintar
V nasprotju s tudi tu danes že prisotnim deklariranjem pozitivnih načel nekakšnega »hu-manizma«, klasične »socialistične politike«, »po-litične kulture«, »socialistične morale«, »moral-nega humanizma« itd., itd., je moje prepričanje, da bi se morala naša družba še vnaprej »biro-kratizirati« in »tehnokratizirati« v smislu druž-bene artikulacije. Naj pojasnim to navidezno absurdno in protisamoupravljalsko zahtevo.
Teorija razvoja vseh modernih družb, zla-sti ameriške, pa tudi evropskih in vseh ostalih, nam kaže, da nastajajo nasprotja med privat-nim in družbenim y lastninskih odnosih, med subjektivnim in objektivnim v ideoloških rela-cijah, med egoizmom in altruizmom v morali, med individualnim in družbenim v oblastniški sferi, med političnimi strankami v politični sfe-ri itd. preozka, da bi izražala osnovne tendence današnjih gibanj. Ta nasprotja so še do včeraj prestavljala temelj, tečaje, na katerih se je vrtel svet. Toda ta statična protislovja postajajo preozek kalup za razvoj modernih družb — ta-ko meščanskih kot socialističnih. Tendence te-ga razvoja so različne, toda lahko jim poišče-mo skupno *obeležje: vse evropske družbe se razvijajo v smeri povečane efikasnosti, v smeri ekonomizacije vseh naštetih sfer, v smeri čim večjega izkoristka obstoječih energij, v smeri racionalizacije in funkcionalnosti. Vse, kar v modernem svetu ni racionalno in funkcional-no, propada: ali tako, da izginja v nepovračlji-vo, ali tako, da se racionalizira in funkcionali-zira. Ta trend razvoja modernih družb ni samo-voljna izmišljotina posameznikov ali prenape-njanje nekaterih tehnokratov, temveč se — vsaj zaenkrat — kaže kot nujnost, kot tisto temeJj-no in okvirno, znotraj katerega šele lahko do-ločamo in iščemo kvalitetne ralike med vzho-dom in zapadom, med severom in jugom, med revščino in bogastvom ali med proletariatom in buržnazijo. Racionalnost in funkcionalnost se ne razlikujeta na socialistično in kapitalistič-no.
če je tako, tedaj je treba iz tega potegniti konsekvence. V tem svetu lahko obstaja ali se v to smer — ki je zaenkrat edino možna — raz-vijajo samo družbe, ki se temu zakonu razvoja podrede. In v teh družbah Iahko obstaja samo tisto, kar se temu zakonu podredi. To velja tudi za Zvezo komunistov ali — če hočete — prefdvsem za ZK. To pa pomeni, da je zad-nji čas, da ZK preneha biti neartikulirana gmota, nekakšna inertna in indiferentna masa. Treba je priznati, da danes ZK to je. ZK se mora spre-meniti v elastično in efikasno Zvezo komuni-stov, če hoče ostati ali postati politični sut> jekt v sedanji in bodoči konstelaciji sil. Izvajano reorganizacijo ZK je treba razumeti predvsem v tej smeri in jo izvajati brez moralističnih ali lažno demokratskih pomislekov — sprejeta pra-vila so prva stopnica tega.
Do enakega zaključka pridemo tudi po dru-gi straniprek filozofskega premisleka: Marxje svojo slovito enajsto tezo o Feuerbachu, da so doslej filozofi svet le razlagali in da je nastopil čas, ko ga je treba spremeniti, postavil, izhaja-joč iz okvirov nemške klasične filozofije.
Na kakšen način lahko filozofija spremeni svet? Na kakšen način lahko spekulacija — in tudi Marxova filozofija je spekulacija, ker Marx je bil najprej in predvsem filozof — spremeni svet oziroma strukturo nadstavbe, v kateri je, po Marxovih besedah, v skrajni konsekvenci temeljna baza, ne pa nadstavba, kamor spada tudi spekulacija? Odgovor je preprost v kon-_ tekstu celotnega razmisleka o Marxu: tega svč-ta tudi ni razlagala filozofska spekulacija. To pa pomeni: ker je bilo potrebno svet razložiti, je filozofija iz sebe rodila znanost razlaganja sveta — sociologijo. To pomeni: ker je treba svet spremeniti, je filozofija iz sebe rodila zna-nost spreminjanja sveta — politologijo. Filo-zofija je svet spremenila s tem, da je postavila v torišče vsega modernega dogajanja novo zna-nost — politologijo — z vsemi dodatnimi disci-plinami in poddisciplinami, moderno znanost z modernimi tehničnimi pripomočki in moderno organizacijo. Na tej znanosti temelji in iz nje raste — ali bolje — morala bi rasti — politika.
Taka koncepcija pa zahteva, da jo premisli-mo v odnosu do ZK, če hočemo komunisti osta-ti ali postati politična sila, subjekt moderne-ga dogajanja. Politika mora biti koncipirana na znanosti, ne pa na filozofskih domislekih, na privatističnih usmeritvah, na subjektivnih presodkih ali celo predsodkih. Njen temel: mo-rajo biti znanstveni instituti, ne pa dogovori, sklenjeni med posamezniki v privatnih sferah.
Njena sredstva morajo biti znanstveno dogna-na, ne pa temelječa na primitivizmu in prak-ticizinu nefunkcionalnih funkcionarjev. Dejst-vo je, da vse y ZK danes še obstaja: taka politika, utemeljena na filozofskih predsodkih, na privatnib. dogovorih, sklenjenih na zaba-vah, na prakticističnem primitivizniu itd. Prav tako je res, da ZK danes še ni to, kar bi mo-rala biti, ali to, kar bo jutri morala biti, kar bo edino lahko, če bo sploh hotela biti.
Tu nl prostor, da zastavimo teoretično vpra-šanje o tem, ali je ta obstoječi, rastoči in na-raščajoči fnnkcionalizem vsega obstoječega ti-sto zadostno za človeško v človeku in ali je cilj ZK zares dovolj jasen, precizen in dovolj domišljen, da omogoča koncipiranje moderne — znanstveno funkcionalne — asociacije svo-bodnih ustvarjalcev-komunistov. če te stvari niso razčiščene, tedaj je ZK dolžna, da poišče obliko in način, da si jih domisli do kraja. Da-nes je temeljno nekaj drugega. če naj bo ta uni-verzitetna konferenca uveljavitev nekih novih organizacijskih prijemov v ZK, tedaj bo uspe-la le, če bo praktičen dogovor za določen cilj. Iz vsega povedanega je jasno, da mi pri tem ne gre za prakticizem, temveč za racionalno orga-nizirano efikasnost.
Dilema o tem, ali je samoupravljanje efika-sno ali ne, je smešna. Tudi moderna znanost išče rešitev v interdisciplinarnem sodelovanju, toda ne zato, da bi razvijala nekega popolnega človeka — socialistični ideal — temveč zato, ker edino ta razširjena platforma omogoča pove-čano specializacijo in s tem večjo znanstveno prodornost, večji izkoristek.
Da končam — ZK se mora otresti libe-ralističnih pozicij, inertnosti in indiferentno-sti, pa čeprav se hkrati s tem otrese polovice Svojega sedanjega članstva. Razplet situacije ne dopušča dileme med maso in posamezniki. Go-spodarska reforma, ki naj zagotovi večjo učin-kovitost obstoječih proizvodnih zmogljivosti, bi bila potrebna še marsikje, ne nazadnje med nami, v ZK. Ce je za to potrebno, da se druž-ba »birokratizira« in »tehnokratizira« v pozi-tivnem smislu funkcionalnosti, naj se. Ne sme-jo nas plašiti devalvirani izrazi, plaši naj* nas stvarnost. V tem smislu sprejemam in hkra-ti korigiram uvodno sekretarjevo izvajanje: sprejemam orientacijo, ki jo daje v odnosu med znanostjo in politiko, hkrati pa zavračam njegov moralistični moment.
Upam, da te misli ne bodo predstavljale po-vod za podtikanja, ne nazadnje zato kp>r take razprave ne bi nrav nič prispevale k učinko-vitosti konference.
Iz razprave na I. zasedanju univerzitetne konference ZKS
(Nadaljevanje s 1. strani)
nikakršen misteriozen status ni potreben. Nikakršen izjernen položaj znanstvenika nl na univerzi potreben, kot je potreben tam, kjer gre znanosti slabo, znanstveirai-kom pa dobro.
Glede na takšna izhodišča pa tudi ne pristajamo na politiko, ki omemogoča znanstveno analizo, brez izjeme vseh pro-blemov, v katerih. se naša družba nahaja. Za nas je politika, ki ni sposobna upošte-vati znanstvenili izsledkov, slaba politika.
Proces političnega odločanja mora biti tako organiziran, da stimulira ali vsaj omagoea popotoo vključitev znanstvenika v družbeno usmerjanje. T6 še celo v po-gojih samouprave, ki nikakor ni osnovna šola delavskega gibanja, pač pa doslej najvišja vsebinska in organizacijska obli-ka tega gibanja, ki nikakor ne more pre-nesti, da t>i delavski razred taval v me-glah nerazijasnj^nih odnosov. če je tu znanost
To pa tudi od znanosti zahteva takšno notranjo organiziranost, ki bo v največji možni meri. pospeševala njen lastoi raz-voj. Morda je v prihodnjem letou osnovna naloga komunistov univerze, da obdelajo to vprašanje tn da svoje koncepte druž-beno uveljavijo, ker od tozadevne poli-tike v znanosti je odvisna znanstvenost politike
Glede na to, aa z družbeno preosnovo Zveze komunistov odpiramo vse dimen-zije političnega delovanja, je še posebej pomembno. da danes in tukaj na univerzi pogledamo v oči tudi moralnim as.pek.tam naše aktivnosti Izredni pomen tega ne moremo m ne smemo zanikati, ker ima izredno močno vlogo tako za izgrajevanje notranje enotnosti v ZK kot za odnos nekomunistcrv do naše organizacije. Ta dva eiementa pa sta tudi osnovrm pogo-ja naše akcijske učinkovitosti. Lahko ugo tovimo da so številni primeri negatviiih morakiih primerov — tu gre predvsem za nenačelne osebne razprtije, intrigiranje in podobno, včasih skoraj povsem zavrli akti-vnost ni idejno vlogo Zveze komunistov *na nekaterih fakultetah. Imeli smo v pretek-lem obdoDju d?e fakulteti, kjer se je aktivnost dobrega dela članstva v toku zadnjega leta orientirala ravno v to smer. Posledice niso izostale. Organizacija ZK na teh fakultetah je izgubila vrednost v očeh komunistov, izgubila je stik z dejanskimi družbenimi in političnimi problemi v svo-ji sredini in se zaprla sama vase. Močno se boino zoperstavili temu, *da bi organi zacije ZK na naših fakultetah postale sred-stvo za razreševanje osebnih sporov, ali pa, da bi se skozi politično dejavnost v ZK manifestirale želje po uveljavitvi te ali one grupe ah klike.
Ne gre nam za to, da bi predpisavali sistem abstraktnih norm obnašanja, ki naj bi veljale za članstvo ZK na univerzi, ali
pa, da bi fcistifeucianalizirali, legaliasirali oeebne apore. Eno in drugo je moralizem, ki nima ničesar skupnega s tistiin morai-ndim pristopam, ki povezuje načelno mo-ralno pozicijo z vsakodnevno konkretno dejavnostjo. Taka morakia zasnova je torej tesno povezana z iindividiualiiim po-litioniim ravnanjem, ki pa je v precejšnji meri oziroma od psihe sodobnega člove-ka, kjer ne gre le za dober ali slab način obnašanja, temveč predvsein za naoin in-dividualnega morakiega obnašanja, ki v marsičem daje takšen ali dnugačen tren politični akciji aM vrednotenju družbene situacije. S tem zanikamo sicer pogosto mnesnje, da sta politika in morala po-vseim ločena pojina. Vprašanje morale je bilo kanično tudi eno izmed najpoglavit-nejši1!! pazitivnih vrednot, ki bi si jih ka-zalo zapomniti z brionskega plenuma.
Tarnanje nad tem, češ da nas pač potrosnišika nuja sili v nemoralnost, ni nič drugega kot pristajanje na stihijo in hkrati nezaupaoje do vsega tistega, kar po-meni element subjektivne zavesti, in to še v tako prevladujoči prevladi materialnih silnic. Seveda razvijanje drutžbe v smeri potrošništva oziroma blagovno-denarnih -odinosov toliko bolj zakomplicira te odnoo se. To pa pomeni, da taka situacija zahte-va novega, zavestaio bolj sposobnega, volj-nega vn odgovornega človeka. Končno je treba prizaiati, da se negativna manifesta-cija potrošništva lahko pojavlja predvsem zaradi naše moralne tn zavestne odsotno-std. Olan Zveze komunistov ne tnore pri-stati na teorijo spontanosti "in se s tem odreči možaiosti organiziranega pristopa, ki je šele predpogoj za normalno funkcio-niranje in moralnejše vedeoije tako posa-meznikov kot inštitiioij.
V oirganizaciji ZK na uiniverzi bo treba z radikalnimi potezami krepiti tiste ele-mente oziroma sestavne dele poMtične ak-cije, ki bodo opogumljali način samo-vzgoje in samoikritičnosti članstva na vseh nivojih. Gre torej za to, da se sicer pre-cej razvita kritika izveniiniverzitetnih si-tuacij, posameznikov in institucij razvije todi v sairtem univerzitetnein prostoru Mnogo bolj kot doslej bomo morali loče-vati med kritiko, ki je.v osnovi rezultat kritično spoznanega lastnega izkustva, tn tisto kritiko. ki poskuša zgolj odvrniti po-zornost z arzemala svoje lastme bedne znanstvene ali politične pozicije.
še enkrat moramo pouidariti, da nam ne gre za to, da bix tukaj in na tej konfe renci določali tiste konkretoe moralne vrednote, ki naj bi karakterizirale člane ZK. Predvsem težimo za tem, da se v skupnem deJovnem dogovoru &porazume-mo o tistih izhodiščih, ki naj sproščajo naštete možnosti moralnejših vedenj
Naj amenimo samo nekaj primerov, ici zahtevajo v skladu z dosedanjimi izva-janji, da se spopadeimo z značiJinim mo-ralnim deficitom, ki se odraža v številnih kanfliktoih situacijah na fakiultetaih:
—  navkljuib proklamiraneimiu akademiz-mu  na  univerzi  sino  priča  številniim  ne-akademsikim metodam, ki npr. favorizirajo manj  sposobne na raoum sposobnih;  upo-rabljanja   najrazličnejših   sredstev   (intrig, spletk itd.) za doseganje raznih političnih in »znanstvenih« ambicij ...;
—  pedagoški delavec, ki že več kot 10 let ne napiše skript za svoj predmet ali pa ne objavi ustrezno znarastveno delo, ni podvržen  javni  kritiki   ali  profesionalnim konsekvencam;
—  o stroko-mosti pedagoškega kadra je
zopet mogoCe sliSati govorice agolj v fcu-
loarjih in v privatniii razgovorih;
—   pojav   konformizma   v   študemtsikih krogih,  ki  se  kaže predvsem  v neiakori-ščanjiu ali pa v kuloarskem »iakoriščanju« samoupravnih  možnositi  na  fakultetah  iin v odsotnosti  kakršfiegakoli  aktivnega  od-nosa do ZŠJ;
—   med  komundsti  je  omemibe  vredno število ti&tih, ki študirajo tudi po 8 in več let,   in   ki   fcljub   nedelavnosti   prejemajo štipendijo in kredit. Taki korouinisiti zapi-rajo možnost študija ostalim prizadevnim študeintom;
—   vprašanje   študefotov-komunistov,   ki imajo   poclpovprečne   študijske   ocene   in nedelavni odnos do študija.
Od članov ZK, študentov in profesor-jev, pričakujemo, da se bodo u močjo zna-nja in moralnih karakteristik oprli ome-njenim pojavom moralnih anomalij.
Čutimo dolžnost, da javsno povemo tudi dejstvo, da naša komunikacijska sredstva zelo pogosto odkrivajo in pišejo o biro-kratskih in moralnih ekscesih v naših delovnih organi^iacijah in gospodarstvu, nismo pa še zasledili, da bi javno abrav-navali in obsodili takšne situacije v tako imenovanih akademskih sredinali. Mnenja smo, da javno obravnavanje te problema-tike ne bo krnilo uigleda \iniverze v naši družbi, temveč nasprotno, krepilo . bo ugled vseti tistih progresivnih družbenih sil, ki se zavzemajo za to, da bi univerza in vsi Ijudje, ki na njej študirajo ali de-laijejo, dejansko postali poonemben čini-teLj v borbi za nadaljnji razvoj socialistič- ' nih družbenih odnosov.                ^
Zv&za. komunistov na umiverzi se bo odločno borila za javno obravnavanje vseh pojavov, o katerih smo govorili.
Božidar Debenjak
Dosedanji reformni posegi na univerzi so izhajali iz zahteve, da se racionalizira ^niverzitetni študij, da se doseže poveza-va med znanostjo in prakso in med zna-nostmi. Rezultat pa je bil daleč od priča-kovanj. TOliko deklarirano načelo o ko-lektivnem znanstvenem delu, o kolektiv-nih znanstvenih projektih praktično ni bilo realizirano. Nikoli ni bilo tako malo kolektivnih znanstveoiiii projektov v do-ločeni stroki in med strokaini, kot sedaj To je soglasno ugotovila konferenca ZK na filozofski fakulteti. Ugotovljeno je bilo. da ne nastajajo najnujnejša kolektivna znanstvena dela — temeljna dela, ki ne morejo nastajati drugače kot kolektivno — da se je znanstveno delo razparceliralo na   individuaino   znanstveno   raziskovaoje.
Ob tem, ko so bila deklarirana načela kolektivnega dela, povezava znanstvenih projektov, pa takega povezovanja, ta-kih iinterdisciplinarnih projektov najdemo osupljivo malo. Ob tem, ko je naša druž-bena praksa deklarirala kot vodilno na-čelo povezavo med poddtiko iin znanostjo (naj se poditika opira na znanost), je bilo pred kratkim ugotovljeno, da je Jugosla-vija na enem zadnjih mest po sredstvih, ki jih daje za znanstveno delo. Pri tem je treba omeniti tudi to, da je v več zapo-rednih razpravah zveznega kultumo-pTO-svetaiega zibora nastopil isti oorgan s po polnoma razli^nimi podatki, koliko sred-stev se daje za znamstveno delo, številke so variirale od 0,3 do 3 odstotke narodne-ga  dohodka.  To  kaže,  da sama evidemea
Pet ur DDR
V Kopenhagnu sem se pogovarjal Po telefonu s samim jugoslovanskim konzulom, ki mi je zatrdil, da za jugoslovanske državljane načelno ni nobe-nih težav s potovanjem preko Dt|R. Vse tri mesece "bivanja v Skandinaviji sem se veselil zadnje pustolovščine, ki sem jo vstavil v počitniški program. Nikomur iz-med priložnostih počitniških znancev ni sem pozabil omeniti, da se bom vračal do-mov preko DDR. Navadno so sledile po-litične debate, v katerih sem vztrajno iz gole solidarnosti zastopal stališče, da so naše sodbe o DDR in o življenju v njej pre-večkrat polne neosnovanih pavšalnih sodb, ki slone večinoma na lažni propagandi. Zato me je marsikdo večkrat na kratko oz-načil kar za ruskega vohuna.
Iz Kopenhagna sem odšel šele pozno popoldne Kljub iskrenim naporom, da bi se še siti večer prebil do Gedserja, od koder vozi trajekt v vzhodnonemško pri-stanišče Travemunde, sem bil prisiljen tisto noč prenočevati za neko živo mejo ob cesti Iz danske krajine res veje nekaj romantičnega. Drugo jutro sem ravno še ujel ladjo. Linija Gedser — Travemiinde je prometna žila Skandinavija — Berlin, tako da sem se mcd množico po skandi-navsko finih potnikov počutil precej ne-lagodno
Iz zvočnika so aam s?ioročili, da si lah ko   vzhodnonemške  vizume  oskrbimo  pri
okencu na palubi. Na opozorilu na steni je pisalo, da je vizum za državljane prija-teljskih socialističnih dežel brezplačen. Postal sem skoraj važen.
Vzhodnonemški uradnik je nekoliko po-brskal po mojem potnem listu.
— Potujete v Berlin?
—  Ne, v Prago!
—  Imate morda vozni listek?
—  Potujem z avtostopom.
Obraz mu je spreletela senca zadrege in obžalovanja, ko se je poigraval s pot-nim listom
—   Lahko  vam  dam  prehodno  vizo  za Zahodni Berlin, če kupite vozni listek.
—   Nočem  v  Zahodni  Berlin.  če bi že hotel, bi šel v Vzhodnega. Sploh pa bi rad spoznal Vzhodno Nemčijo.
To ga je spravilo v še večjo zadrego in zaslutil sem, kam pes taco moli.
—   Avtostop je  v  Vzhodni  Nemčiji žal preppyedan!
. ij^^stem trenutku bi mu jezen do kra-^fa najraje vrgel nekaj v glavo, pa sem se premagal in brez besed vzel potni list. Prijateljstvo, solidarnost. Mednarodno turistično leto — potni list miru. Kot v tilmu so se mi v glavi obujali najrazlič nejši spomini. V norveškem dnevniku Af-tenpossten sem bral potopis dveh mladih Norvežanov. Na jugoslovansko - bolgarski meji so ju Bolgari zastonj ostrigli, kajti po-tovati v Bolgarijo z dolgimi lasmi je pre-
povedano. O takih in podobnih stvareh sem razmišljal še ves ostali dolgi čas, ko sem čepel v pristaniški čakalnici in čakal na odhod ladje nazaj na Dansko. Nato sem nekaj časa opazoval nekega železničar-ja, ki je na bližnjem kolodvoru dresiral volčjaka. V podvozje železniških vagonov je skrival kos cunje; če ga je pes našel, je za nagrado dobil kos klobase.
Nato sem od uslužbencev carine dobil zagotovilo, da lahko brez nevarnosti grem v kolodvorsko restavracijo na pivo. Sam sebi sem se zdel neumen, ko sem se ves čas zaman boril proti nesmiselnemu ob-čutku, da sem opazovan in zasledovan. Vsi tisti neumni predsodki, proti katerim sem se v sebi vedno boril, so postali re-snica. In to kljub temu, da sem si ves čas zagotavljal da je ves dogodek razložljiv in razumljiv.
Ob šestih zvečer sem se po petih urah DDR znova vkrcal na isto dansko ladjo. Nehote me je prevzel občutek varnosti in osebne svobode. Oficir, pri katerem naj bi kupil vozno karto, se mi je le smejal in zamahnil z roko. Skupaj z dvema Franco-zoma, ki jima tudi ni bilo treba plačati povratne karte, sem ugotovil, da verjetno nismo  ne prvi ne zadnji  mladi  naivneži.
Smeh zahodnonemškega carinika, ld se je zabaval ob vseh štampiljkah v potnem listu, ki so nosile isti datum, me je za-bolel. V socialistično domovino sem se vr-nil preko kapitalistične Nemčije. Njen so-cialistični del pa bo tudi poslej zame še vedno uganka. Nerešena — toda ne po moji krivdi.
Milau Smolej
o tem, koliko se daje za znanstveno delo, ni v redu in ne amogo5a zanesljivega odločanja skupščinskih organov, ker ista strokovna služba ob različnih priložnostih daje različne podatke.
Univerza je doživela več reform in splošniih družbenih intervencij. Vendar umiverza saana sedaj stoji pred vpraša-njem, ki je osnovno: rekonceptualiziranje in funkcionaliziranje. Univerza je sledila vsem prej omesnjeinim procesom, neade-kvatni finančni palitiki in jih sprejemala m tak ali drugačen način. Sprejemala jih je tako, da se je čedalje bolj umikala v sfero samozadostaiosti fakultet in oddel-kov, ki ne vidijo medsebojne povezave.
Punkcionalizacija in rekonceptualizaci-ja, pono-vna določitev pojma univerize je stvar, do katere se slovenska umverza nikakor ne povzpne. Slov«nska imiverza nikdar v svoji zgodavini ni bila idealna mnifverza. Od ponovne ustanovitve leta 1919 do današnjega dne se je slovenska univerza formirala v neugodniih pogojih. Formirala se je razen tega v času krize univerzitetnega koncepta. Koncept Hum-boldtove univerze 19. stoletja se je izčrpa! in na to mesto ni prišel noben nov har-monični koncept. To je vprašanje uni-verze, ko se v svetu prav zato skuša uve-Ijaviti nov tip umiverze. Veoidar ima naša univerza v tem določeno specifiko, da je ¦ prakticistična družbena praksa določen čas potencirala ta proces razkroja uiniverze v njeneon najglobljem bistvu. Dtružba ni pomagala univerzi, da bi na novo postala sistematična, kolikor je mogoče, in funk-cianalma in da bi našla najugodnejšo pot za svoj razvoj, tem/več je pospeševala pro-ces, v katerem je umiverza bolj in bolj postajala šola. Prav tako je pospeševala tendence, da se je znanstveno delo na undverzi individiualiziralo in se ni pove-zovalo z delom raziskovalnlh institucij. Znainstvefno raziskovalne institucije so na-stajale poleg umiverze tn niso biJe z njo organsko povezane. Torej je znanstvano-raziskovalno delo ubralo svojo pot mimo poti tn razvaja undverze, kar je škodova-lo obema stranema.
RAZPIS
ZA UDELEŽBO NA JUGOSLOVAN-SKO-AMERIŠKEM   SEMINARJU
Univerza v Ljubljani in Great La-kes Colleges Association priredita konec avgusta in v začetku septem-bra 1968 v študentskem domu živil-skotehnološkega oddelka biotehni-ške fakultete v Grobljah (bivša višja gospodinjska šola) četrti zaporedni jugoslovansko-ameriški seminar, po-svečen razpravi socioloških, eko-nomskih in političnih vidikih po-mebnih družbenih pojavov.
Tema letošnjega seminarja bo pro-blem industrializacije, ki bo osvet-ljen z jugoslovanskih in ameriških gledišč v predavanjih in v razpravi.
Seminarja se bo udeležilo 18 ame-riških študentov in 18 študentov Ijubljanske univerze, ki bodo pre-bivali ves čas seminarja v Grobljah * ter se udeleževali razprave in drugih skupnih prireditev. Izmed 18 udele-žencev iz študentskih vrst naše uni-verze bodo štirje izbrani za tri-mesečno potovanje po ZDA od srede aprila do srede julija letos, štirje pa t prihodnjem letu. Stroške za udeležbo na seminarju in potne stro-ške po ZDA bodo plačali priredite-Iji.
Univerza v Ljubljani vabi sluša-telje pravne in ekonomske fakulte-te, slušatelje filozofskega in socio-lbškega oddelka filozofske fakultete in slušatelje visoke šole za politič-ne vede, naj se prijavijo za udeležbo na seminarju.
Prijavi   je   treba  priložiti: potrdilo o aktivnem obvladanju an-gleščine,
potrdilo o opravljenih izpitih z oce-nami,
izjavo, da bo prijavljenec sodeloval na seminarju ves čas in da bo po-magal ameriškim študentom pri nji-hovih   študijskih   nalogah.
Kandidati, ki je potegujejo za po-tovanje v ZDA, naj prilože tudi pred-log za temo študijske naloge, ki jo bodo morali izdelati v ZDA, ter pri-poročilo profesorja, s katerim je bila tema izbrana.
Prijave s prilogami sprejema taj-ništvo univerze v Ljubljani do 15. marca   1968»    i
Tomaz Brejc
NEKATERI PRIMERI
IZ ZGODOVINE
UMETNOSTI
Nekatere čustvene akoije, ki smo jih sposobni le v majhni meri, v šibkem razsburjenju, ki niti ni posebno čutno, nas še vedno vodijo v različne oblike dogajanja. Bilo je potrebno poimenovati te strukture, dati jim možnost ponovne komunikacije. Eno je posredovanje mogočega, nikoli definirajočega, večno zaobseženega v svoji svojini. Tu morda premika položaj enosti drobna uganka. Vendar, ko bi jo ugledali v njeni njenosti, bi se skrila. Ker nam je dana kot uganka, se umakne iz našega vidnega polja v prostorno prostornost.
Res pa je,,da &o vse čutne akcije že vnaprej kompromitirane. To, kar se dogaja s čutnostjo, je, gledano z njene strani, izdaja v uporabi. A tako je marsikaj urejeno. Na primer nihanje na robu pomenskosti. To, kar ne more, ker ni namen, ker ni mogoče, ker ni v dopovedljivosti.
Verjetno lahko slutimo presežke zavesti v zelo zanimrvih obldkah. Kot razrušimo bodisi načrtno ali pa naključno tradicionalno zgradbo razgledovanja, nam ostane nova plast v tej navpični zgradbi. Njeno širjenje bi lahko zaustavili, če bi se namensko postavili na stališče zaupanja. To, kar je novo, še nepoimenovano, kar je zaprto v zaprtosti, lepo v leposti, kar je torej izven danih tipov poimenovanja, se imenuje z neustreznim sporočilom   dogajanja   v   toku   tradicional-
nega
gledanja. Tako kot, vzemimo, rdeča barva na klobuku.
Včasih govori glas takole:
Vzemimo na primer, da bi se nam iz bivanja nekaj iztrgalo in bi to opazili. In bi nam bilo žal, ker ne bi mogli stvari, ki nam je ušla znova uporabiti. Ali bi si mogli zamdsliti nadaljevanje brez točke, v kateri smo bili davno nekoč vsi zbranii? In če bi nam bilo to mogoče, ali bi si tega znova želeli?
Kar je o njem, je samo to, da govori
govornost svojega govora. To ni vprašanje,
ki je bilo že pred tem, ki je bilo
že  reševano,  niti   v  isti   obliki  zastavljeno.
Eno je bila igra, drugo je bila nuja.
Tu je nujnost zavedljivost. Namesto tega
se poraja prividna situacija, ki je
že bila. A temu se pravi vse drugače.
Posnemanje je prividnost iste situacije.
A novi tip ustrfeznosti je drugačen.
Ali pa takole:
Kaj je bil Peter Pavlu, če je bil Pavlov oče Petru sin?
Ena ponujajočih se stvari je
stvarnost, neposredna danost, obstojnost.
Obstojnost ima več dobrih lastnosti,
ki se tieejo njene potrjenosti,
spretnosti, obdelave, načina prijemanja
polaganja, prepletanja, zaklinjanja,
preizkuševanja, koaguliranja,
nagnjenosti, obsekanosti, pitnosti,
kipenja, limanja, lokavosti,
podobnosti, poimenskosti.
Z razliko od obstojnosti je
neposredno dano, dano po svoji
neposrednosti in poimjenosti v
danosbi. Gre za to, da se razširja;
radius vpliva ni v vpldvu, ampak v
možnosti, da se vplivnost konča, da se
zdi po končnosti. Tip nenaučenega
\T)livanja je v lastni vplivnosti tako
Tisučen, da ga ni mogoče znova uravnavati.
Nujno je, da se odloči od svoje
posebnosti. Izbere se stvarnost, ki
pa sledi potrjenosti, spretnosti,
obdelavi, načinu prijemanja, polaganju itd.
Obstojnost do stvarnosti je v istosti obeh.
Za podobna vprašanja gre tudi ob
problemu.
Reducirati pojavnost v sebe, izogniti se pojmnosti. Vse te po videzu izražajoče se forme imajo neko slabost, v kateri je zakopano rnarsikatero dejanje splošnega pomena. P-osamezne točke v ravni ploskvi segajo v prostor po vrstnem redu, ki je določen po tradiciji. Vidi se, kako se dviga stopnjevanost takšnega Uičinkovanja. Položaj svetlobe srši v ostrini piramidalnega vrha. Ko pa se zagledanost konča, ko
se obrne v zornd kot temeljnika, nl več imena. Temeljno po&tane zgrešeno. Tip obstajanja ni v resndci, ni v neresnici, niti ni v.
Obzor se svetlika v zorenju. Ta položaj je formula. Funkcionalnost te formule so znamenja, ki uvajajo nov položaj ali vizualizacije, ali pa rekonstrukcdje po gradivu, ki ga nudi tak tip umevanja. Obe poti sta poteka pripravljenosti. Neke vrste izogibanje v tropu mogočih verjetnosti. Seveda je potem v sočasnem dogajanju onemogočeno drugo poslovanje. Način, ki se utrja je kompromisne narave. Daje se v definicijah, ki niso presegle vizualizacije svoje historične, tradiciji podvržene strukture. A ta nova plast, ki postaja kompromisna faza, je zatrta z akoijami, ki so v vsakem primeru nesmisel. Zakaj toldkšne poniglavosti si ne more dovoliti zrenje v obzoru. če bi se utegnilo kaj takega zgoditi, bi bilo vic jti zmedno, a ne v vizualizaciji novega učinka, temveč v neizraznosti in neizgovornosti tega pomena.
če se stališče istosti pregleda s stopnje njegove pojavnosti, potem je narejena podobnost temu stališču. Zelo spretno, tako da se vrline, ki so bila zaradi uporabnosti besedenja izvršene v istosti, skoraj pokrivajo s poimenovanimi. Ali vseeno se zdi, da je celotna možnost takega postopka v sebi narekovana, da se tudi dostop k istosti vrši po nalogah taktičnih formacij določenega trenutkya uma. Naj je verjeti tem delilom ali ne, stopavice v prestop k notrini je poučljiva. To možnost ji ohranja uporabljivost.
Obenem pa je položaj v dvojnosti nagnjen na stran poimenovanosti. Ta stopnja spretne prilagoditve je posoja izvršene oblike. Ko je v izvajanju, je umljenje le-te na strani dvoličnosti zunanjega zrenja. Ko se odpravi možnost zunanjosti, je še vedno rečeno v strand poimenovanosti. Res pa je, da se tudi dvojnost podvoji. To pa samo takrat, če je omogočena Ratančna mera. Mero določuje tip naravnega razlikovanja. V sebi se seveda ne kaže kot naravnost, ampak kot preseljenost naravnosti. Skriva se torej za tavtološko nujo.
Postopek, ki po navadi ohranja celotnost razmerja med imenom in pomenom, narekuje nerazložljiva nujnost. Seveda se ohranjajo tipi izjavljanja še dalje, toda ali se znova utrjuje princip, ki izvrže stopnjo podmenovanosti iz sebe?
Kaj je v pri-vidnem, da se takšno razkrušeno  pojavljanje   ne   more   obvladati. Načelne možnosti so v vstopanju. V tem primeru so možne sarao radikalne prekinitve, prestopi, popolnitve. V kolikor se sploh še ohranja izjava prostornost. V zaseženem ne more biti pozicija o prostoru izven enosti te akcije. V zaseženem ni prostorskega na način izumljanja. Zajemanje zasega pot do zaseženega v brez-prostorju. Tak 'tip analize izgineva zaradi neustrezne semantične   obdelave.   Je   torej   neustrezen način umljenja po  nareku.  Ker  participira analiza samo v razmerjih, ki jih dopušča poseben  način  izjavljanja, ne  more  takšno videvanje zaseči svoje analiznosti. Poseganje v prostor pomeni uvidevanje položaja analize v njeni brez-umljeni poziciji.
Vizija se premakne v novo področje, ki je ne zaobjame več. Obstojnost se giblje v svoji obstojnosti, ki ni več nekaj prostornega. Dogajanje zajema svojo dogajalivost, ki mede svoje razsežnosti s polnostjo. Moralno je uvedeno v novo igro, ki je zares v svoji resnosti. Ko se s temi obldkami izjavlja prebija v novo strukturo, se znova obrne ista pot v definiciji obseženega.   Ni   več   materiala.   Ni  predvid-
ljivo.
Ni izvedljivo v novem zapomnjenju. Popolna zloraba je v obseženem mislita na način zlorabe. Vse kaže, da je bdt pograbljena na zanimiv način.
Matej Bor
v svešhilskeni
prevodu
Pravijo, da bomo kmalu lahko brali pesmi Mateja Bora v novem prevodu — v jeziku svahili Baje povpraševanje po tovrstni poeziji na afriškem kontinentu izredno naražča.
GEFF 1967
Geff se je začel 22. decembra 1967^ ob 14. uri in 17 minut v komorni dvorani študent-skega centra v Zagrebu. Tedaj se je začel tudi zimski solsticij. Nekdo je stopil na oder in je nekaj govoril. Vsi poslušalci, tudi tisti, ki so zelo ležerno in z nečim v ustih prihajali y dvo-rano po začetku, so govorjenje spremljali z godrnjanjem in zanimanjem. Bilo je nekaj za-nimivih avantgardnih deklet v mini krilih in nekaj sodelujočih. Nato je prišel Makavejev in vsi so se mu smehljali. Baje je prišel tudi Mi-mica. Gledali smo film Maksimiljana Paspe (Priroda u naravnim bojama), o katerem je komentator rekel, da je nekaj posebnega zara-di zelene in rdeče barve. Film je bil posnet za Geff leta 1933. Bil je zelo dolg film, čeprav se ura ni kaj prida premaknila med njegovim predvajanjem. Ta film ni.bil v službi nobene »naracije«.
Nato smo morali gledati v bliskajoče luči, v kamere in modrobele svetilke na ramah re-porterjev kino-kluba. Bila je mučna slika. Na-to smo gledali filme kino-kluba iz Splita. Mar-tinac, Martinac, Zafranovič, Martinac, Marti-nac. Zelo zanimivi filmi za marsikoga. Zdi se mi, da so me preveč angažirali, predvsem tisti z intemacionalo. Med vsakim predvajanjem, to se pravi, med odmorom, so počeli film tisti na odru tako, da so slikali tiste v dvorani. Bi-lo je zelo mučno. Prizor v postglji je bil dolg in zelo pasiven s strani mošlsega. Vse do ne-kega trenutka. Slike so bile temne, posnetki premalo eksponirani, projekcije slabe. Najbolj-ši je bil film o Geffu. Mnogi Ijudje so odha-jali iz dvorane, mnogi so se vračali in medtem počeli določen hrup Nekaj vrst pred mano je sedel Matjaž Zajec.
Od Gefa si nisem dosti zapomnil. Mo-goče zato, ker so filmi brez vsebine. Geff mi je pokazal, da poznamo filme dveh vrst — Geff filme in ostale filme. Geff filmi niso v službi. So na počitnicah.
D. R.
nje: bistvo čudeža je v njegovi končnosti (spolni akt).
čudež je orgazem Erosa.
»Meine Satze erlautera dadurch, dass sie der, welcher mich versteht, am Ende als un-sinnig erkennt, wenn er durch sie — auf ihnen — iiber sie hinausgestiegen ist. (Er muss sozusagen die Leiter wegwerfern, nachdem er auf ihr hinaufgestiegen ist.) Er muss diese Satze Uberwinden, dann sieht er die Welt rich-tig.« (Wittgenstein, Tractatus logico-philoso-phicus, 6.54)
LET'S SPEND THE
NIGHT TOGETHER I.
Logos da-je z-brano pred-ležeče: pred-log do-pusti da igre. V-loga iz zb(i)rane z-branosti razdvoji da-in-ne. Legein z-bira pred-ležeče v zbrano prisotnost (parousia). Iz-bor bere v-lož^ nost posameznega bivajočega. Iz-bor v branju o-svet-li iz teme-niča v-ložnost. JAZ sem izvor v-loge: v-z-trajanje v razprtem v-loge izkazu-je poljubnost prisotnega. O-svet-litev iz-bora (aletheia) je nujno poljubna: po logosu po-lo-žena v-loga razpre le v-stoj-nost (poljubnost umetniškega dela, ki je prehajajoča z-branost).
Bivajoče stoji v biti. Bivajoče se razpre, bit je ta razprtost sama. Razpor biti in biva-jočega drži v razprtem v-stojnost: bit je naš odnos do bivajočega. Razprtost bivajočega je zaprtost biti, ki je nič. Nič je ne bivajočega (svet-loba raz-svet-ljave) in razpor, uzrt iz pri-sotnosti kot ne bivajočega in biti. Bit je to iz-mikajoče se (ne bivajočega), ki se z razprtost-jo zapira. Bit ljubi samozakrivanje (Heraklei-tos). Razpor sam se v-logi (četudi v-logi ritua-la, funkciji) zapre. Reizem ostane (teo)-logija v-loge (»absolutna redukcija na bogastvo«). Reizem dospe do identitete (zaprtosti), ker je -ilogija v-loge same (tauto-logija). Reizem gle-da iz zaprtosti razpora v-ložnost kot poljub-nost nujnega: iz niča raz-loga zapade v-logi, je torej »najpopolnejša« teo-logija.
Dogajati zaključek -ilogije kot prisotnosti (usode pred-ložnosti) pomeni ddgajati tragič-no: -ilogija je večna, igra je njen konec'
Iz v-loge (parousia) gledana je igra razbi-ta z-branost [iz zb(i)-ranja razbita]: razbra-nost. Igra z branjem razbere: izbor je raz-bor. Raz-log sam (iz)reka v-logo: človek je zmota. Resnica da-je logos (aletheia), zmota je razbor resnice. Motenje in razmotenje sta isto: kako igre. Motenje razbira v-logo iz njene pri-sotnosti v da-in-ne JAZ kot absoluten »izvor« in iz-bor (vse-zmožnost) se razbere ob tako-ju igre. Vse-zmožnost šele iz razmotenja odstre vse-zmožnost (isto) in tako izstavi božanskost čudeža.
Razpor biti in bivajočega drži v-stojnost. Bit je razpor (Differenz als Differenz), iz ka-terega se razpirata bit in bivajoče: bit je naš odnos do biti. »Ne-čistost izvora« (Derrida) do-gaja razpor y končnosti istega, ker je bit iz neizrekljivosti razpora ne-s-končna (ni izvor, marveč razpor). Ne-s-končnost razpora razbe-re »izvor« v končnem igre. Razpor sam drži razbranost v razmotenju: bit »izvorno priso-stvuje« (iz prisotnosti gledana v »izvornem do-gajanju«) brez bivajočega kot bdvajočega (ču-dež).2
Mitologija ostane -logija. Mit sam pa raz-bira in dogaja igro. Njegov način je orgija. Or-gijastični čudež za-vedno (raz)bere (raz)mote-
1   Dogajati  tragično  pomeni:   hoteti  ukiniti večnost -ilogije. Igra pa je ne ukinja, marveč jo za-vedno igra.
2   »Odpreti  se rečem« onstran-in-tostran  te-o-logije  pomeni:   držati  se v  razprtem  razpo-ra kot razpora. Stavek izieka za prisotno mne-nje)doxa)  nujno para-doi. To izstavi dejstvo, da ta spis še govori jezik metafizike, obenem pa pre-stopa ontološko-ontično  diferenco:  raz-por se drži v razprtem brez bivajočega kot bi-vajočega (ontične »ravni« v sklopu ontološko--ontične diference).
S. Ž.
ELEKTRA V ČRNINI V MESTNEM (iLLI)AI ISCU
Problematičnost raziHnevanja Eugena O'Neil-la, ki je na določen način že determiniran kot dramski oblikovalec, obstaja skozi izvedbo njegove trilogije »Elektra v črnini« (MOUR-NING BECOMES ELECTRA) v Mestnem gle-dališču ljubljanskem.
Značaj CNeillove tragedije v treh delih — Povratek, Preganjani, Prekleti — sam po sebi zahteva določen način izvedbe, takšen način, ki je v Mestnem gledališču vsaj neobičajen, če že ne tvegan. Gre za delo, ki terja moč Drame slovenskega narodnega gledališča. Za takšno klasifikacijo se seveda skriva lahko apriorno, subjektivno mnenje. Izvedba mi »apriornost« potrjuje.
Izhodišče mi je izvedtoa. Preko nje skušam pritd do dela samega, torej preko izvedbe do fabule in iz fabule do vrednotenja izvedbe. Po-stopek se zdi precej nedomišljen, zato mu po-stavljam nasproti običajen postopek: izhaja-nje iz teksta preko izvedbe do vrednotenja te izvedbe.
Iz postopka, ki je otafajno bolj v rabi: to je preko teksta do vrednotenja izvedbe, se od-pirajo tale vprašanja: če tekst poznam in že-lim izvedbo ovrednotiti, je jasno, da sem naj-prej ovrednotil tekst. Kcr mi gre za izvedbo, ki je izvedba gledališča, si moram ovrednoten tekst, če ga hočem paralelno, na skupnem ni-/voju, primerjati z izvedbo, tudi sam zrežirati. / V ovrednotenem tekstu se v takem primeru ' ne skriva samo literarna ovrednotenost, am-pak tudi režija. S tem, ko sem tekst zrežiral, pa sem hkrati njegov soustvarjalec. Biti so-ustvarjalec pa v takem primeru pomeni pod-rejati si tekst v imenu samega sebe. V imenu samega sebe pa vključuje, da je to mogoče tu-di še v kakšnem drugem imenu, v imenu koga drugega. Zrežirati si tekst pomeni biti postav-ljen nasproti nekomu, ki postopa na moj na-čin, ki je zame edino veljaven. Ko stopamo torej do realizacije teksta, ki smo si ga že rea-lizirali, ukrepamo kot nekakšen nasprotnik, v najboljšem primeru smose pripravljeni stri-njati tudi s takšno možnostjo realizacije. Osnova vrednotenja nam je torej konflikt. če hočemo biti dosledni, moramo iz tega konflik-ta poiskati rešitev, o njeci pravilnosti pa tudi ne moremo soditi, kajti jakost konflikta je od-visna od slučajnosti, to je od nas samih. (Lah-ko je moja režija, ki vsebuje tudi izraz poan-te, popolnoma enaka resnični realizaciji, zato sem se pač »prisiljen« strinjati z izvedbo. Ta-ko pa sem postavljen u^sproti nekomu, ki je drugačen soustvarjalec t^nsta, kot sva midva z režiserjem.) Konflikt, ki je pogoj in izhodi-šče ovrednotenja, torej ostane. Znajdemo se na začetku in postavlja se vprašanje smisla pi-sanja kritik. Ce izhajam iz izvedbe in skušam preko nje priti do fabule, od koder bom izved-bo ovrednotil, se odpirajo vprašanja: izvedba sama je že ovrednotenje, torej pripomoček ali pa dimna zavesa do prihoda k fabuli igre. Pre-ko tega pripomočka mi fabula ni več dana v svoji prvinskosti, to je v samo mojem razu-mevanju, v imenu ^amega sebe. S tem pa osta-jam v razumevanju soustvarjalcev igre: reži-serja in igralcev. če bi ostalo samo pri tem, bi bilo takšno pasivno ostajanje z mojega sta-lišča pravzaprav ne-ovrednotenje. Vendar s tem pripomočkom razumem fabulo, in če se takšen obračam nazaj na izvedbo to pomeni, da odkrivam režiserjeve nedoslednosti, nepra-vilno razumevanje se mi kaže v režijski kon-tradikciji; odkrivam režiserjevo zvestobo sa-memu sebi. Z izvedbo lahko torej ovrednotim izvedbo, ki je skupek pišatelja in soustvarjal-ca — režiserja, ne da bi izstopil iz umetnine.
Konkretno:   »Elektra  v črnini«:   ne  zanima
me tekst, za katerega je znano, da je z izved-
bo močno okrnjen. že zunanja forma predsta-
ve pa mi vzbuja določene pomisleke: razbitost
dogajanja, ki jo je doseglo številno spuščanje
zastorov, spremljano z zvočnimi efekti, ki naj
afbi gledalca spuščaili globlje v miselno in čut-
¦no sfero konkretnih odrskih dejanj, to je: mu
situacijo približali s pomočjo nekakšne neodr-
ske sugestije, je doseglo prav nasprotni uči-nek in je celo ta notranji čas predstave, poti-snilo v zunanjega (če banalno pripomnim: gledalci v zatemnjeni dvorani so se počutili kot med odmori). Posledica je seveda ponov-no prilagajanje na odrsko situacijo, ne pa glob-je poseganje vanjo. Podobne posledice je ime-lo tudi nesproščeno, večkrat prisiljeno, skoraj nedognano gibanje na odru, katerega scena je zahtevala psihološko reagiranje za vživljanje igralca v situacijo in vživljanja gledalca v odr-sko iluzijo, ki je nujno potrebna za kontinui-rano spremljavo predstave. Dejanja so izpad-la zato akcijsko, kar je v jedru fabule, če že ne zgrešeno pa vsaj močno pretirano. Pravica do ljubezni, svobode, pravica do samoodloča-nja, kreiranja svojega smisla in samokaznova-nja, ki je podvrženo deterrainirani, zato v sa-mozavedujočem jazu spremenljivi, in notranje nepoznani, skoraj demonski človeški naravi, kot nam jo kaže 0'Neill, je zadobilo z akcij-sko pretiranostjo zvodenelost in degradacijo. Končni učinek tega je gledalčeva nenasičenost in nesodelovanje, ki je pogoj za razumevanje gledališda. 0'Nedllovo razumevanje sveta, ki je današnjemu svetu že močno oddaljeno, je do-bilo z izvedbo v Mestnem gledališču ljubljan-skem še večjo oddaljenost, nesodobnost in zgodovinskost, namesto tiste neumrljivosti, ki jo izraža velika umetnina. Skratka: »Elektra v črnini« je igralce, pa tudi režiserja Igorja Pretnarja prerasla, zato so reagirali na način akcijske simplifikacije. Dosledno lahko trdim to za Niko Juvanovo kot Christine in Judito Hahnovo kot Lavinjo, ostali igralci (Dare Ula-ga, Franc Markovič, Anka Cigojeva in Milan Brezigar) pa se niso uspeli dvigniti nad ruti-nerskoavtomatično kreacijo vlog. Potrebno pa je opozoriti na Vladimirja Skrbinška kot bri-gadnega generala Ezra Mannona, katerega pri-spevek k prvi izvedbi 0'Neillove trilogije v Slo-veniji pomeni »časten zadetek«.
Aleksander Zorn
PPEDSTAVUAMO
Kostas Axelos
Thesen iiber Marx
(TEZE 0 MARXl)
KOSTAS EXALOS: THESEN OBER MARX ( Teze o Maxxu) (Zur Kritik der Philosophie, der politischen Ekonomie und der Politik)
Filozofsko delo Kostasa Axelosa Einfiihrung in ein ktitjf-tges Denkeii1, Uvod v bodoče mišljenje z ponaslovom Uber Maxx un.d Heidegger, O (preko) Marxu in Heideggru pred-stavlja poskus prevladanja tradicionalnega zapadno-evropske-ga mišljenja, kritiko sodobnih filozofemov — kakor tudi (tisto) Novo, s stališča katerega se vse sedajije: eksistencial-no, ontično in ontoloSko, bistvujo^fi in bivajoče . . . kaže kot staro. Zapadno-evropska filozofija je s stališča Axelosa vedno meta-tizična, ker v obstoječem, vsem išče Eno, v bi-vanju večno itd. Takšna metafizika doživlja v sferi Novega svojo izpolnitev s svetovno zgodovinsko vlogo sodobne teh-nike. Axelos želi nadvladati nihilijiem — kar potneni, da hoče nadvladati metafiziko — iz nekega Novega, razširjenega horizonta, ki je širši od metafizičnih relacij: Nič-Bit, Svet-Čas, Svet-Bit, usoda biti in sveta. F^rodukcija tehnike je provokacija Biti — torej tudi Nič, ki po Axelosovem mnenju omogoča dovolj široki horizont, nadvladanje nihilizma, me-tafizike in odtiijitve v planetarnem, Novem. Tehnika kot eksi-stenc-ialna &ksislenca, kot brezbitna Bit išče svojo eksisten-cialno ontologijo, ki še v 'nobenem filozofemu ni bila zado-voljivo domišljena. Ontična, kot tudi ontološka pot rniš-ljenja. ki stremi k ukinitvi metafizike in- k prihodu Novega, ni novo mišljenje — ostaja staro, tj. metafizika in nihilizem. Novo mišljenje je planetarno mišljenje, ki je »nad«, onkraj ontičnega,  ontološkega in same metafizike  —  »jc«  Igra.
Relacija Igra-čas-Prostor presega omejenost Casa — onto-loškega, esonce (Heidegger) in Prosiora — ontičnega, eksi-stence (Marx). Igra je domovina Novcga. Novo mišljenje je Igra planetarnega sveta, (teza X.) — brez izhodišča in eno-dimenzionalnotsi — katerega nastajajoča Bit celote »je« Igra. Po Axelosovern mišljenju Marx (z ontične misclne pozicije) inHeidegger )z ontološke, metafizične in spekulativne pozi-cije)  ne  sežeta y Bit Novega.  Novodobno  je ontokronoioško
—  Novo — bitni  čas, po kater&m ie naš Švet (blodni  Svet) nošen.
Novo  kot planetamo in  Igra in Igra kot Novo.
(op. prev.: Teze o Marxu Kosta Axelosa so parafraza, >x>d-govor«,  »preseganje« Marxovih Tez o Feuerbachu;  zato le-t.e
—   zaradi  bol.jšega  razumevanja   vrednosti  Axelosovih  tez  — objavljamo vzporedno z njimi.)*
1 Delo je lzšlo pri Max Niemeyer Verlag Tiibingen 1966 *M arxove Teze o Feuerbachu so zaradi slabšega prevoda v naš je2dk preverjene in pri večjih pomanjkljivostih in ne-točnostih tudi ponovno prevedene iz Karl MARX: Die Frtih-schriften, herausgegeben von Siegfrie^i Landshuf, A. Kroner Verlag Stuttgart, 1953, stran 339: Oie deutsche Ideologie 1845/46,  A.  Vehesen iiber Feuerbach,  ad Feuerbach.
I.
Glavna   pomanjkljivost   vsega   dosedanjega materializma  (vključno Marxov historično-dia-
lektični) je v tem, da predmet, resničnost gradiva razume le v obliki proizvajalnih pred-metov, materialne resničnosti, gradiva dela; so sicer tako dejansko pojmovani, manjka pa temelj in horizont. Zato je druga stran, v na-sprotju z naivnim ali učenim realizmom, me-tafizično razvita preko idealistične filozofije, ki seveda tako imenovani resnični svet niti ne pozna niti ne spozna: celovitost podobe, sile in slabosti sestavljenega, konkretiziranega in fiksiranega sveta — način biti sestavljenega in odprtega sveta, druga stran istega in edinstve-nega sveta. Marx hoče čutne — od miselnih objektov resnično različne, višje objekte: to-da človeško dejavnost samo ne razume kot problematično dejavnost. Zato v Kritiki poli-tične ekonomije [Kritik der politischen Oko-nomie| prav tako kot v Bedi filozofije [Elend der Philosophief opazuje le materialno življe-nje kot pravo človeško, medtem ko mišljenje in pesnenje razume in fiksira le v ftjihovi po-gojni in ideološki pojavni obliki. Zato ne ra-zume pomena dvomljivega in izgovorljivega [odprto stoječega| mišljenja, mišljenja, ki si drzne videti, da je vsaka velika zmaga predi-gra poraza.
I.  |b|
Glavna pomanjkljivost vsega dosedanjega ma-terializma (vključno Feuerbachovega) je v tem, da predmet, resničnost, čutnost razume le v obliki objekta ali opazovanja, ne pa kot čut-no človeško dejavnost, prakso, ne subjektiv-no. Zato je dejavno stran, y nasprotju z ma-terializmom, abstraktno razvil idealizem, ki se-veda ne ve za resnično, čutno dejavnost kot tako. Feuerbach hoče čutne, od miselnih ob-jektov resnično različne objekte: toda člove-ško dejavnost samo ne razume kot predmetno dejavnost. Zato v Bistvu krščanstva opazuje le teoretski odnos kot pravi človeški odnos, medtem ko prakso razume in fiksira le v nje-ni umazano judovski pojavni obliki. Zato ne razume pomena »revolucionarne«, »praktično-kritične« dejavnosti.
II.
Vprašanje, če človeškemu mišljenju pripa-da fvedno zmotna) resnica, ni niti teoretično niti praktično vprašanje. človek mora v poiz-vedovanju skusiti resnico, t. j. resničnost in neresničnost, moč in nemoč [stranpota] svoje-ga mišljenja in sveta. Spor o resničnosti ali neresničnosti prakse — ki je ločena od vpraš-Ijivega mišljenja —, je čisto pragmatično vpra-šanje: primanjkuje mu breznu in zmedi iztr-gan temelj, ne upa si pretresti zanesljivost ustaljenih stališč.
II.  [b]
Vprašanje, če človeškemu mišljenju pripa-da predmetna resnica, ni teoretično, temveč praktično vprašanje Clovek mora v praksi do-kazati resnico, tj. resničnost in moč, tostra-nost svojega mišljenja. Spor o resničnosti ali neresničnosti mišljenja — ki je ločeno od prakse —, je čisto sholastično vprašanje.
III.
Marksistično učenje o spremembi okoliščin in vzgoji pozablja, da okoliščine ne sovpada-jo vedno z ljudmi in da vsi vzgojitelji zava-jajo v zmoto. Zato mora [marxistično učenje] preiskovati družbo v dveh delih — od katerih je eden vodilen. Neskladnost spremembe oko-liščin in človeške spremembe ali samospre-membe se lahko pojmuje in »prav« razume le kot stalna revolucija, ki sama o sebi dvomi.
III.  [b]
Materialistično učenje o spremembi okoli-ščin in vzgoji pozablja, da ljudje menjajo okoliščine in da mora biti vzgajan sam vzgo-jitelj. Zato mora [materialistično učenje| de-liti družbo na dva dela — od katerih je eden iznad drugega.
Sovpadanje spreminjanja okoliščina in člo-veške dejavnosti ali samospremembe se lah-ko pojmuje in racionalno razume le kot revo-lucionarna praksa.
IV.
Marx izhaja iz dejstva ekonomske samood-tujitve, podvojitve sveta v svet (resničnega) temelja |baze| in v (ideološko) nadgradnjo. Njegovo delo se sestoji v tem, da ideološki, idealistični in idealni svet reducira na njego-vo svetovno osnovo. Toda, da se svetovna osno-va sama od sebe vzdigne in utrdi v samostoj-nem kraljestvu na celotni zemeljski površini, lahko razložimo le iz pomanjkljivosti zveze in utemeljitve te svetovne osnove. Njo samo fosnovo| je torej treba razumeti v njej sami, kakor tudi v njeni nezadostnosti in [jo| tudi re-volucionirati. Torej potem, ko je bilo napri-mer odkrito, da je zemeljska družina domnev-na skrivnost svete družine, morajo biti zdaj institucije prve |zemeljske družine) odprte, dokler ne razpadejo.
IV.  [b]
Feuerbach izhaja iz dejstva religiozne sa-moodtujitve, podvojitve sveta v religijski in svetovni svet. Njegovo delo se sestojd v tem, da religijski svet reducira na njegovo svetov-no osnovo. Toda, da se svetovna osnova odda-ljuje od same sebe in si utrdi samostojno kra-ljestvo v oblakih, je mogoče razložiti le iz sa-mopodvojenosti te svetovne osnove, ki sama sebi nasprotuje. Torej, treba jo je razumeti v njej sami in njeni protislovnosti, ter jo praktično revolucionirati. Torej potem, ko je bilo naprimer odkrito, da je zemeljska druži-na skrivnost svete družine, mora biti prva fzemeljska družinaj teoretdčno in praktično uničena.
V.
Marx, nezadovoljen z realnim mišljenjem, hoče prakso; toda prakse ne razume kot (s)rni-selno dejavnost |: sinnlich pomeni tudi čuten, kar bi bilo v tem primeru ravno tako smisel-no], ki pušča neodločeno vprašanje smisla. Ali ne potrebujemo sredi obdobja, v katerem osvojena planetarna tehnika bojuje smrtni boj proti svetu, tehnologijo, ki bi začela misliti na vse, kar tehnika razume in tehnika sama je? Kajti tehnika ne obsega le [tistega], kar je lastno področjem univerzuma in kozmolo-gije, življenja in biologije, duševnega življenja in psihologije, družbe in sociologije, idej in ideologije; v svojem kolesju trga celoto biva-jočega — in ustvarjenega.
V.  [b]
Feuerbach, nezadovoljen z abstraktnim miš-Ijenjem, hoče opazovanje; toda čutnost ne ra-zume kot praktično človeško — čutno dejav-nost.
VI.
Marx svetovno bistvo reducira na človeško bistvo. Toda človeško bistvo ne more sloneti na samem sebi kot na posebnem temelju. V igri nastanka [postanka] je [človeško bi-stvo] del pogovora, brez katerega si človek niti ne bi prizadeval biti človek, niti svet ne »bi bil« svet.
Marx, ki se ne spušča v ta položaj človeka in sveta, je zato prisiljen:
1.   Od vedno odprtega časa abstrahirati in določiti človeško bistvo v vestni praktični in humanistični interpretaciji in predpostaviti re-snično človeško bistvo   ]:   das Wesen pomeni tudi bitjef. Tako je izgubil izpred oči človeka kot  [bistvo]   bitje   daljave    [das   Wesen   der Ferne].
2.  Bistvo se zato lahko pojmuje le kot em-pirična popolnost, kot pripravljena in sem po-stavljena občost, ki vsa bitja tehnično pove-zuje v rod.
VI.  [b]
Feuerbach religijozno bistvo reducira na človeško bistvo. Toda človeško bistvo ni nika-kršen abstraktum, ki je lasten posameznemu individuumu. V svoji resničnosti je [človeško bistvo] celokupnost družbenih odnosov.
Feuerbach, ki se ne spušča v kritiko tega resničnega bistva, je zato prisiljen:
1.   od   zgodovinskega   toka   abstrahirati   in fiksirati  religijozne  občutke za sebe  in pred-postaviti abstraktni — izolirani — človeški in-dividuum.
2.   bistvo  se zaradi tega lahko pojmuje le kot »rod«, kot notranja, nema občost, ki pri-rodno povezuje ipnoge individuume.
VII.
Zato Marx ne vidi, da je sama ekonomska produkcija proizvdd. in da konkretna družba, katero analizira, pripada blodnemu svetu — v katerega poteku vse, kar je oblastno ali mir-no zanikano, nenavadno nadaljuje z igro; to-rej kritika pripada kritikom.
VII.  [b]
Zato Feuerbach ne vidi, da je samo »religi-ozno čustvo« družbeni proizvod in da abstrakt-ni individuum, katerega analizira, pripada do-ločeni obliki družbe.
VIII.
Vse družbeno življenje je bistveno razdvo-jeno. Vse ugaake, ki mišljenje napotujejo v odprtost, svoje »prave« rešitve ne morejo naj-ti niti v človeški praksi, niti v vsakdanjem ali učenem  in  kritičnem  razumevanju te prakse.
VIII.  [b]
Vse družbeno življenje je bistveno praktič-no. Vse skrivnosti, ki teorijo navajajo v misti-cizem, nahajajo svojo racionalno rešitev v člo-veški praksi in razumevanju te prakse. IX.
Najvdšje, do koder je prišel praktični mate-rializem, tj. materializem, ki mišljenje poj-muje kot izpeljano [izvajano] dejavnost, je abstraktna podoba popolne družbe in popol-nega človeka.
IX.  [b]
Najvišje, do koder je prišel opazovalni ma-terializem, tj. materializem, ki čutnost ne poj-muje kot praktično dejavnost, je opazovanje posameznih individuumov in meščanske družbe.
X.
Stališče Marxovega materializma je po-družbljena družba; kar mora nova družba vzeti v obzir, brez stali&ča in brez enodimen-zionalne smeri (niti spiritualistične, niti mate-rialistične, niti idealistične, niti realistične), je igra planetarnega sveta — torej [kajti] nasta-jajoča bit celote »je« igra.
X.  [b]
Stališče starega materializma je meščanska družba, stališče novega je človeška družba ali podružbljeno človeštvo.
XI.
Tehniki spreminjajo svet le na različen na-čin, v posplošeno indiferentnost; dela se na tem, da se svet misli in spremembe interpre-tirajo v njihovi brezdajnosti [nedoumljivosti], [da se] razliko, ki bit veže na nič, razume [dojame] in skusi.
XI.  [b]
Filozofi so svet samo različnp interpretirali, dela se na tem, da se ga spremerii. [...] pripisi prevajalca.
Prevedel Andrej Medved
Mate Dolenc
PEIO NADSTROPJE
TRINADSTROPNE HIŠE
(ODLOMEK OD PREJ)
Noč je bila brez zvezd, brez lune, absolutno tem-na, črna noč. Hladno je tudi bilo, in ljudi, ki so osamljeni hodili po Savskem naselju, je mrzlo sti-skalo okoli srca. štirje so hodili po Linhartovi cesti proti pokopališču, zaviti v mračne, temne plašče, z ovratniki, zavihanimi navzgor, da so jim skrivali pol obraza.
»Morali smo peš, da nas ne bi pozneje kak spre-vodnik spoznal,« je bilo slišati iz ust enega od njih — ne ve se, iz čigavih. Vsi so bili približno enake velikosti, tako da jih ne bi mogli imenovati po veli-kosti — Dolgi, Mali itd. Grozno so si bili podobni.
Pri vhodu v park z mrliškimi vežicami so se za hip sporekli.
»Ne gre se tukaj,« je rekel eden.
»Saj se pride mimo vežic h grobovom, ne?« je rekel drugi.
»Ne pride se. Kaj nisi bil na pogrebu? Tu mo-ramo po drevoredu.«
»Meni je nekam hladno pri srcu,« je rekel eden, ki je do zdaj molčal.
»Tudi mene zebe,« je rekel drugi.
Obšli so Plečnikove stebre ih se napotili proti -vhodu. Nikogar razen njih ni bilo ob tisti uri tam. Toda oni so bili vseeno malo plašni. šli so naprej, toda njihove kretnje so bile bojazljive.
Tu pa se je eden razlikoval od drugih; šel je pred njimi in je bil videti bolj odločen. Tudi tole je rekel: »Vedno sem si želel tako proslaviti smrt pri-jatelja.«
»Daj flašo,« je zinil eden zadaj. Prvi mu je po-dal litrsko steklenico in vsak je naredil nekaj po-žirkov.
»Je že topleje,« je rekel eden, »naprej!«
Prvi je previdno prijel kljuko železnih vrat. Vsi so napeto gladali tja. Vrata so se odprla.
Prvi je rekel: »Svinjarija! Tako čuvajo svoje mrtvece.«
»Mogoče pa so prav danes pozabili zakleniti,« je rekel drugi, tisti, ki je bil najbolj zraven.
Zdaj so hodili v gosjem redu. Zadnji se je plaš-no držal predzadnjega. Predzadnji je venomer za-viral korak in se zapletal predzadnjemu v noge. Prvi je hodil bolj avtonomno. Vseeno pa se je enkrat ustavil, da so naredili vsak po en požirek. Potem so šli naprej.
Pri vojaškem pokopališču so zavili na levo.
»Ali bi šli v Gramozno jamo?« je rekel eden.
»Zakaj?« je vprašal vodja.
»Tako. Iz pietete.«
»Pojdi v rit. Imamo važnejše delo. Tu smo. Lo-pate ven!«
Nenadoma so se odnekod prikazale kratke vo-jaške lopate, pri tabornikih so jim rekli ašovčiči. Možje so stali okoli svežega groba, na katerem je pisalo na začasni tabli:  »Začasno — Abarth.«
»Ali kdo gre?« je strahopezdljivo rekel eden.
»Lahko bi prišel čuvaj. Ali misliš, Miškin, da imajo čuvaja?« je rekel blazirano drugi.
»Nič nimajo. Kopljite! čim prej bo zunaj, tem prej bomo mi zunaj!«
Zagrizli so. se v delo. Boris je bil močan in je hitro kopal. Miškinu je šlo malo počasneje, ker je bil izrazit antifizični delavec. Fič in Adolf sta dobro delala. Zemlja je letela na sosednji grob. Vmes so počivali, da so pili iz steklenice. Okoli je smrdelo po vinjaku. Borisu je steklo nekaj kapljic za rokav. Smrdelo mu je iz rokava. Vmes je Miškin enkrat rekel tole: »če bo kaj narobe z Bogom7 se bo Fič menil z njim. Saj sta si kar dobra, ali ne?« Fič je pokimal in se zarežal. Fič se reži od enega roba očal do drugega.
Boris je prvi zadel na les. Onesvestil se je.
»Pogovori se z njim,« je Miškin rekel Fiču.
Fič je vzel steklenico in napolnil Borisa z vinja-kom. Takoj se je zbudi! in pljuval.
»Ne začni spet po starem,« je rekel Miškin, »bodi tak, kot prej nisi bil. Koplji!«
Boris je prijel lopato in malo praskal z njo po krovu krste. Drugi so odmetavali zemljo s strani. Kmalu je bila krsta odkopana, toda vsi štirje možje so se znašli nekam čudno globoko. Okoli in okoli njih je bila zemlja in po njej so se prepletale ko-renine. Potem so potegnili pod krsto dve dolgi vrvi in zlezli iz groba. Koncev vrvi kljub Borisu niso spustili. Ko so bili zunaj, so se postavili po dva in dva na vsako stran in potegnili so krsto ven in samo enkrat jim je padla nazaj v jamo.
»Ali bi jo odprli in pogledali, kakšen je Abarth?« je vprašal Adolf.
Toda niti Miškin ni bil tak cinik, da bi to gtoril. Frcnil je Adolfa po glavi, Fič pa je moral držati Bo-risa, da ni padel. Boris si je namreč predstavljal Abarthov obraz, če bi odprli pokrov!
»Delajmo po načrtu. Doslej je šlo vse v redu,« je rekel Miškin.
Prijeli so krsto in jo nesli proti zidu. Miškin ni hotel še enkrat tvegati pri vhodu. Sklenil je, da gredo čez zid, saj ni bil tako visok. Preden so začeli nesti, je z vžigalico pogledal na uro.
»Vse gre tako, kot smo se zmenili. Zdaj mora biti Jurka že zunaj.«
Res so slišali pritajeno zvončkljanje mercedesa. Miškin in Adolf sta splezala na zid, druga dva sta jima podala krsto. Dvakrat je padla nazaj in enkrat Fiču na prst. Upehali so se, da jim je voda tekla s telesa in sta imela Fič in Miškin čisto rosna očala. Bili so tudi blatni, kot bi prišli iz groba. In smrdeli so, kot bi pili vinjak.
Končno je bila stvar čez. Miškin je rekel, da je težka kot cent.
»Abarthovih šestdeset kil, pa kakih dvajset kil krste,« je rekel Fič.
»Ali se ni še nič posušil?« je rekel Adolf. Boris pa je bil zdaj že tako pod paro, da se je celo zarežal.
»To ne gre tako hitro,« je rekel, »saj so ga šele včeraj zakopali. Pač pa je gotovo poln prsti. Prišteti moramo kakih deset kil prsti.« »Bravo Baris,« je rekel Miškin. Jufka je bila vsa prestrašena. Krsta je bila pre-dolga, ni šla v avtomobil. Zato so jo privezali na prtljažnik na strehi. Pozabili pa so jo zaviti. Tako se je zgodilo, da je ob enih ponoči odpeljal izpred pokopališča siv mercedes — ki ga je občina dala Jurkinemu očetu — s krsto na strehi. Vozila je žen-ska. Miškin si ne bi nikoli mislil, da Jurka tako do-bro vozi avtomobil. Bila je čisto suverena za vola-nom.
»čutim nagnjenje do nje,« si je mislil. Po stranskih cestah je Jurka pripeljala do Va-siljkine hiše. Nasproti je za okni bivše Miškinove sobe še gorela luč. Miškinov podnajemnik je moral pripravljati žerrflje s solato svoji noseči ženi. Kajti Miškin ju ni izselil, še celo najemnino jima je zni-žal na dvajset tisoč (toda pod Vasiljkinimi priti-skom. Dvajset tisoč pa je moral še dobivati, od česa pa bi sicer živel?)
Na poti jih je videlo kakih dvajset ljudi, od teh tri stare ženske, ki so se onesvestile in pozneje izpo-vedale, da se jim je prikazal Stvarnik v sivem mer-cedesu. Od začudenja si tudi ostalih sedemnajst ni zapisalo avtomobilske številke. Govorilo se je celo, da je bil avtomobil brež nje.
Mercedes je zapeljal na dvorišče. Pet senc se je izluščilo iz njega. Planile so na streho in odvezale krsto. Kolikor mogoče tiho so jo položile na tla. Od mercedesa je kapljala voda, ki se je cedila iz krste. Vse šipe so bile blatne. Jurka je iz neke prazne ga-raže potegnila cev in poškropila avtomobil, kajti takega ni mogla vrniti očetu. Potem se je odpeljala domov, da spravi avto v garažo. Bilo je domenjeno, da takoj  pride nazaj peš.
Neki temni ljudje so prišli iz Vasiljkine hiše. Bilo jih je kakih deset. Nekateri od njih so bili pi-jani, drugi pa so bili v dobi pubertete in so imeli beatles frizure. To so bili člani ansambla električ-nih kitar Logaritmi. Miškin jih je najel nalašč za to priliko.
Zdaj je bilo ljudi dovolj in skupaj so odnesli krsto v hišo. Po temnih stopnicah so se spustili v klet. šele tam so prižgali luč in odprli neka jeklena okovana vrata. Od tam so vodile dolge ozke stop-nice globoko v podzemlje. V zaklonišče. Koraki so odmevali in včasih je rob krste botnil ob zid, da je zadonelo kot mrtvaški zvon. Na dnu so bila še ena taka težka vrata. Izza njih so prihajali glasovi ljudi in predmetov. Nekdo je igral na električno kitaro, čeprav ni znal, kajti člani ansambla so bili zunaj in so zdaj šele prihajali nazaj. Po Borisovi krivdi je krsta močno udarila v železna vrata. Zabobnelo je kot boben United Artists. Vrata so odprli. Iz pro-stora je butnilo hrumenje velike družbe.
Krsto so položili na pingpong mizo sredi sobe. Po tleh je ležalo veliko polnih !n praznih steklenic pijače. Ob stenah so bile klopi in na njih telesa vseh znanih Ijudi. Nova skupina se jim je pridružila. Lo-garitmi so vzeli v roke kitare in električno zaigrali. Pošastno je odmevalo po zaklonišču. Iz tega pro-stora ie vodilo nekaj hodnikov na vse strani in iz njih je prihajal odmev, kot da bi tam še nekaj an-samblov igralo isto melodijo, vendar le malo pozne-je. Nič ni več spominjalo na vsakdanjo zemljo. To je bil ali pekel ali drug planet ali pa privid. Zemlja ni bila.
Miškin je pokril krsto s polivinilastim prtom in postavil nanjo tri sveče in jih prižgal. Ugasnli so vse luči in ostali v skrivnostni svetlobi sveč. Nekaterim, med njimi, Borisu, se je zdelo, da krsta diha. Po-krov se je rahlo izbočil in sveče niso stale narav-nost. Ena je padla, toda Miškin jo je ujel in potem jo je bil trdno postavil.
»Zdaj pa na zdravje prijatelju!« je zavpil in vzel v roke železen kozarec vina. Vsi so si natočili vino, kajti rekli so, da je za tako priložnost vino najple-menitejša pijača. In bila je zlata rebula, ki jo je Miškin vzljubil na šolski valeti pred mnogimi leti. Vasiljka je zajokala. Toda zaradi kitar je nihče ni slišal. Vsi so divje pili. Sveče so metale pošastne sence na zidove. Ker je bilo zaradi stranskih rovov nekoliko prepiha, so plameni divje plesali in sence so se zvijale. Sem in tja je počil kak kozarec ali steklenica. Adolf in Boi*is sta >se polivala % vinom. Miškin je občepel v kotu ob vratih, ki so jih ne-produšno zaprli. Pozneje so jih odprli — ko se je vrnila Jurka — a so jih takoj spet zaprli. Niti en zvok ni ušel iz tega prostora na Zemljo .   .
Vasiljka je prišla k Miškinu. Gledal jo je in zdela se mu je lepa. Toda počakal je, da je ona spre-govorila.
»Kaj bo iz tega?« je rekla.
»Bomo videli. Trdno sem odločen, da sam tega ne končam. Moralo se bo končati samo. Toda potem bo vse drugače.«
»Ali si kaj opazil, Miškin? Mislim, na meni.« Miškin jo je skrbno pogledal jn pokimal. »Noseča sem. Sedmi mesec« »Hotel sem se s tabo poročiti.« »Vem, saj  to ni važno. Samo povedala sem ti. ne zahtevam pa nič.« »Zelo si prebrisana.« Vasiljka pa v jok.
Nekdo je predlagal, da bi plesali. Takoj so po-grabili idejo. Toda bila so samo štiri dekleta in dvaj-set fantov.Za to so morali izbrati dekleta. Zvonka je vzela Adolfa. Njena kolegica Neža Mosto Račnika. Jurka Fiča, Vasiljka pa nikogar. Toda ker so hoteli tudi drugi plesati, so se razporedili vsi skupaj v ne-
kakšen krog okoli krste. Postalo je podobno kolu; Mosto  Račnik je vodil. Iz shaka se je najprej raz-vilo Kozaračko kolo, potem pa indijanski ples. Rač-nik je tolkel na vedro in tulil: »O mani, mani pat mehu!«
V   tistem trenutku so treščili ob mizo, razklala se je, ker je pač pingpong miza ponavadi iz dveh delov, in krsta je zdrsnila na tla. Pograbili so sveče, preden so ugasnile, nekateri so se razbežali, Zvonka je vpila, Račnik in Fič pa sta mizo spet sestavila in potem so  postavili krsto nazaj  nanjo.
»Poglejmo, če se Abarth kaj v grobu obrača,« je rekel Adolf.
Ideje sicer niso sprejeli, vendar se je nekaterim vsedla na dušo. S silo so morali tlačiti radovednost.
Da bi jim spravil misli na druga pota, je Mi-škin predlagal strip tease. Vzeli so polivinilast prt s krste in ga pogrnili na betonska tla, da bi plesalko ne zeblo v noge. Vsi so pograbili Jurko, ki se je že tako nalezla, da ni imela nič proti.
In zdaj strip tease. Logaritmi so igrali pesem »You will never got over me,« kar ne pomeni »ni-¦ koli ne boš šel čez mene«, ampak »nikoli me ne boš pozabil«. Jurka je bila oblečena v ozko zimsko krilo, tesno prepasano, in črn pulover dolce vita. Najprej je med plesom slekla pulover. Potem je ta ples dobil posebno seksualno obeležje, ko je odpenjala pas in zadrgo krila, in ko ji je krilo čisto nalahko zdrsnilo z bokov na prt. (Adolf je zasopel.) Takrat je vodji ansambla počila struna na kitari in ga usekala po obrazu. Toda od takrat je igral še mnogo bolje in za kri se ni zmenil. Samo buljil je v Jurko in prsti so avtomatično posredovali njegove misli strunam. Dal je celega sebe v tisto pesem.
Jurka je slekla kombinežo. Borisu in Fiču je hkrati postalo slabo. Toda to je bila tista slabost, ki zajame človeka tik pred spolnim občevanjem. Jurka pa se je z demonskim nasmeškom slačila da-lje. Modrček je nekajkrat zavrtela na prstu, preden ga je vrgla med gledalce. Padel je Miškinu na glavo in mu za hip zastrl razgled. Vasiljka ga je pograbila in nekam  ljubosumno  zabrisala proč.
Zato, da je slekla hlačke, se je zvijala celih pet minut. Občinstvo je pridrževalo sapo. Večkrat je bilo že videti, da jih bo slekla, pa jih ni. Takrat so vsi rekli: »Aaaaaaahhh...« Adolf je že mislil, da letijo proti njemu in je šavsnil z roko, da bi jih ujel. Imel pa je samo privid in Zvonka se mu je zasmejala.
Končno so hlačke odletele.
V  tistem trenutkuse je Miškin dvignil in rekel: »To je negacija smrti!«
Jurka je pograbila polivinilast prtin se zavila vanj. Vsi so jo občudovali.
»česa takega v Slonu ne vidiš,« je rekel Mostko.
»In ta prt na koncu!« je sladostrastno rekel Bo-
ris. Vsi so hoteli stisniti roko Jurki, nekateri pa so
bili tako odkriti in so stisnli Jurko. Le Mostka so
odrnili, ker so rekli, da ima doma Majdo.
Miškin je rekel (ansambel je utihnil): »Zdaj na-stopi višek. Vedite, da bo za viškom samo še raz-plet, v katerem bom jaz potegnil kratko; zato pa si zdaj  tem bolj  privoščimo višek!«
Stopil je h krsti in z dletom, ki ga je imel p^-pravljenega, je odmaknil pokrov. Brž ga je sunil stran, da se je zvalil po tleh.
Vsi so bili tiho. Miškin je zrl v Abarthov obraz, drugi so stali nagrmadeni ^koli krste in so prav ta-
ko gledali obraz.                ^\_^__
»če sem kdaj videl kak začuden obraz, nobeden ni bil bolj začuden od tegale.
Abarth je bil strašno začuden, in to se je videlo, čeprav je imel zaprte oči. Vsaka poteza na njem je izražala kocentrirano začudenje.
Potem se je Adolf s prstom dotaknil Abartho-vega obraza.
»še vedno je mehek,« je rekel. Tudi drugi so se dotikali Abartha. »Tak je torej dotik mrliča,« je rekel Boris. »Mrzel je.«
»V nosnici ima malo pepela,« je rekel Fič. »Kamen mu je padel pod levo veko.« »Za nohti ima črno.« »Eno oko ima napol odprto.« »Skušajmo mu odpreti oči.« »Ni treba, saj je mrtev.«
»Zdaj ga zaprimo nazaj. Adijo, Abarth! Zdaj se verjetno zadnjič zapira pokrov nad teboj.« Miškin je z vijaki privil pokrov nazaj. »Kaj bomo pa zdaj delali?« je vprašal Adolf. »Kakšna negacija smrti,«je mislil Miškin.  »ško-da, da mu nismo puščali krvi. Ali ima takle mrtvec še kaj krvi?«
»Poslušajte me malo!  je rekel Miškin. Ko so umolknili je nadaljeval: »Od   zdaj   naprej   pijemo   zame!   Vse,   kar  bom zdaj storil, bo strogo zavestno in bo imelo svoj druž-beni smisel. Poslavljam se od vas tak, kot sem, in vas pozdravljam tak, kot bom! Pijmo. Dokler je kaj pijače,  naj  nihče ne zapusti tega prostora.«
Da bi dal zgled, je popil dva deci v treh požir-kih.
Naslednji dan ob treh popoldne še nihče ni za-pustil zaklonišča. Pač pa so v zaklonišče prišli mi-ličniki. Samo Račnik je bil pri zavesti, in ta je rekel, da ne ve, za kaj gre. Ko so se mu smejali, je rekel, da je bil zapeljan, da pa ne ve, kdo je kriv. Tisti dan se je drugič v življenju peljal z marico.
Ko so položili Miškina zraven njega na klop, je Miškin odprl eno oko in rekel.
»Ne ženi si tega k srcu. Pošten- človek se mora prav v vsakem režimu peljati z marico,« potem je spet zamrl.
Ko je Račnik slišal, da je nekaj škrtnilo v oken-cu na steni med kabino in zaporom, je začel govo-riti dobrc o organih in da se ne boji, ker je nedol-žen. Rekel je, da zaupa v sistem in da je prepričan, da bo pravica našla svoje mesto pri njem in dru-gih.
»Saj lmamo tak sistem, da je pravica zagotov-ljena. In mi smo dobri ljudje. Jaz zaupam organom tajništva. To je dobra služba Jaz sem bil zapeljan, toda razumeli me bodo Vsi so fako dobri.«
Abartha so zakopali nazaj na njegovi parceli. V mestu pa je izbruhnil škandal, kakršnega ne pom-nijo po osvoboditvi.
Prvi Slovenec na Mesecu
Leta 1999 je bila z vrha Triglava (zaradi manjše-ga zračnega upora) z vsemi slovesnostmi izstrelj©-na prva slovenska vesoljska ladja S1, namenjena na Mesec.
Vsa Slovemdja se je udobno namestila v nasla-njačih in na TV zaslonih apazoviala veliki zgodovin-ski dogodek. Vsi so vznemirjeni stiskali pesti za na-ša hrabra vesoljca Janeza in Lojzeta, ki sta se kot prva Slovenca v krhkem Sl podala na Mesec.
Vse poteka po načrtih. Raketa se je odlepila 2 Zemljine površine in zletela po zaortand poti. Vse zveze so deiovale v redu. Vesoljca se počuitita od-liono. Njuna obraza pod skafandrom sta bila mirna, razodevala sta neko duševno ubranost, ki se ji je pridružil kanček ponosne odgovornosti. Kot da bi se zavedala vse teže zgodovin&ke prelomnice sloven-sikega naroda.
Sliko vesoljcev v kabini je na zaslonu zamemjal glavni inžemair, ki nas je seznanil s tehničnimi po datki o poletu. Njegov glas je bil samozavesten. Iz-vedeli smo, da smo za SZ in ZDA prva dežela, ki poskuša uresničiti davni sen človešbva. Vesoljska ladja je od prvega do zadnjega vijaka izdelana do-ma. Dakaz več, da je naša industrija že vsaj na mednarodni ravni. O uspehu odprave ne gre dvomiti, saj je podvig plod dolgoletnega teamskega dela ce-lofcnega štaba, v katerem so samo domači inženirji.
Glavni inženir se je umaknil z zaslona, spet smo v kabini. Janez in Lojze nam z nasmeškocm mahata v pozdrav. Pravkar sta se lotila prvega obroka. ki se sestoji iz komprimrane klobase s klslim zeljem. še pičle pol ure do pristanka. Bo uspel?
Predsedinik pripravljalnega odbora za polet na Mesec nam v svojem izvajanju prikaže vse najraz-ličnejše družbene in politične aspekte tega velikega dogodka.
Vesoljca sta tik pred pristankom. Zaviralne na-prave so že vključene. še trenutek in ladja se kot bel labod nežno dotakne Mesečeve površine. Neznansko navdušenje v domovini. Kmalu bo stal prvi Slovenec na površju našega naravnega satelita. Naša fanta se že pripravljata, vrata kabine so se že odprla.
Kdo bo prvi, Janez ali Lojze? Zdi se, da Janez, ki že stojd med vrati. Ne, Lojze ga je nenadoma po-tegnil nazaj in sam skočil proti vratom. Lojze bo torej prvi Slovenec na Mesečevem površju!
Toda ne, Janez ga je še pravočasno potegnil za nogo. Lojze mu v zahivalo razbije na glavi steklanico radenske. Janez ga v zameno podre z levim direk-tom. še zadnje, kar uspemo videti na ekranih — oba sta potegnila nož.
V vesoljski ladji S2 bamo posilali na Mesec le enega Sloveaica.
Milan  Smolej
EPIGRAM
Kolega, ki venomer le cika,
bi prosil,
da še malo špika.
A. Berger
Opravljanje, šušlfanje namigovanje...
Iz zaupnih krogov je menda prišla vest, da skupi-na študentov pripravlja odprto pismo pesniku Fran-ciju Zagoričku. Po nepotrjenih vesteh bo pismo pri-bližno takole:
»Spoštovani tovariš Zagoričnik, zdhbr admnkit-zur čnmijk iuztd amn abngjf kltrivbs kmnot gdrefv cdsre cvbnm žasd fgh kjlč špoiu ztres, ertzu ipoš adsfgjh klčž mnbvec!!!«
Najbrž bo tudi na sploh kar zanimivo.
Predsednik mestnega komiteja ZM Ljubljana Borut Miklavčič je sporočil, da nepreverjena vest o banketu v hotelu Lev za materialno šibke študente ne drži. V imenu bralcev se zahvaljujemo.
Govori se, da bo akademski nogometni klub Olympia, ki nastopa za mesto Ljubljana, zaprosil ljubljansko univerzo za materialno pomoč. V mo-štvu menda igra nekaj materialno šibkih študentov.
Neuradno sporočamo, da se nekje v Ljubljani baje ustanavlja študentski inštitut za verjetnostna vprašanja. Za minimalno pristojbino bodo uslužben-ci dajali izračune študentskim strankam. Tako med drugim pokazatelje verjetnosti, da bo tega in tega dne v raselju kosilo zadovoi.jivo; dalje, v kakšnem času smejo starši iz Haloz pričakovati svojega sina
nazaj, ker ne bo uspel svojega študija postaviti na materialno zadovoljive temelje, in podobno. Menda bodo potrebovali precej honorarcev z mesečnimi na-gradami okrog dvestotisoč din; kandidirati naj bi predvsem smeli uslužbenci Studentskega servisa.
Odločno demantiramo vse vesti, ki so menda pravile, da Tribuna v letu 1968 ne bo imela nobenih težav s tiskanjem in da bo izhajala v štirih barvah na belem, brezlesnem papirju. Res pri vsej stvari je edino to, da se dandanašnji marsikaj govori. Kljub vsemu hvala lepa tistim, ki so nam želeli tudi kaj dobrega.
Jaz nisem Zorka Mlakar
Konec sveta bo. Moji možgani postajajo snežno beli. Po njihovih zavojih se namreč pretakajo čudo-vite besede. Zdaj tiše, zdaj glasneje: mixal... mi-xal... preprosto: v mixalu je specialna perborator-ska kompozicija oxylan... oxylan — garancija sto-odstotne beline.
In od takrat, ko je Zorka Mlakar povedala te čudovite besede, nežne, romantične, sugestivne, blago-
?tA^ri ?h^ku^Piihk mLcum. Shfto,
Mi/uiM.  PvfRf&NDčj p)L»,N€K0Lit(O Pfl *\ ,iLASTt ?\ M\StiMf pfcpLAčAL
muo je Tt>Lčo.cesi uhm dovoum.
PA JF tVTKe&tlO, PA ¦& N/A VShK '
PVohft, MMLiM ;PA SO bfjfTVA NčKdf JA;_MA.D?riR0MA pk $\ U RK0 M VS*K Nft CIN/ ti S | LAH KO DvVOLiM . P^J>LA^
cihlgr
doneče, božajoče skrivnostne... od takrat naprej so se začeli beliti moji možgani. Kmalu ji-r v ^ ,oxylan zagotovil stoodstotno belino.
Ko Slovenci še nismo poznali rekiau.e — tega čudežnega gospodv^rskega zdravila — smo brali Tisoč in eno noč ter Andersenove pravljice. In v naših glavah je vladala teraa. Vrhu vne'-^ so se stari S!o-vani v svoji rev;e^r/^.--ti r ¦•»- i -.i ?e bedafitega prego-vora:   Blago se  samo hvali. Sedeli  so namreč  pod
lipo in srkali pristno domačo medico. Takrat še niso poznali reklame, zato pravimo tistemu obdobju doba barbarstva. Prav jim je!
Potem pa so za nas nastopili zlati časi.
Primož Trubar je napisal Abecednik — in s tem prvo pisano reklamo za knjižno založništvo.
Slovencem je ta reklama nekaj časa ugajala, potem pa so jo začeli sežigati protireklamni elementi, ki so dosegli, da na Slovenskem dolgo časa ni bllo reklame. Zato se tisti čas imenuje literarna suša.
šele Prešeren si je spet drznil zapisati gostilni-čarki Metki
— Metka, Metka
ne spoštuješ petka,
si pustila grič,
vzel te bo hudič —
in s tem povzdignil slovensko gostinstvo na reklamni nivo. Omenjeni pesnik je napisal tudi nekaj drugih verzov, ki jih še danes s pridom uporabljamo. Pred-vsem tiste o ljubljanski Urški.
Reklamo za kmetijstvo je za tisti čas plodno opravil Janko Kersnik s Kmetskimi slikami.
V turistični reklami je prednjačil Ivan Tavčar s Slikami z loškega pogorja. Taisti je napisal tudi slavno reklamo za bodočnost — utopijo »4000«.
Strešico na ž v naši reklami pa je napravil Ivan Cankar, ki je napisal Belo krizantemo. Zanjo so mu Še danes hvaležne vse cvetličarne.
Vem, dragi moji Slovenci, ne poznate vseh teh zgoraj omenjenih imen. Zapisal sem jih v blagi veri in pristni želji za naš zgodovinski napredek, ki ga ni brez znanja zgodovine. Obenem pa naj bo to moj testament, še preden se mi pobelijo možgani. Kajti danes, žal, nimamo več tako bistrih in plodnih ustvarjalcev reklame. Naša reklama je danes zveri-žena, pokvarjena, saj se že vsak fičfirič ukvarja z njo. % Kdo pa ne bi znal, lepo vas prosim, napisati:
»Vsakega Slovenca mika,
pa naj bo še taka zelenika,
dobra, zdrava hermelika!«
Z ozirom na današnjo učno strukturo kadra, ki usmerja našo reklamo, predlagam, da začnemo vzgajati v reklamnem duhu že učence v osnovni šoli. Za začetek bi lahko pisali: Jaz in reklama. Ali pa: Slovenec in reklama z vidika historičnega mate-rializma. Ali pa: Ali je reklama v skladu s prizade-vanji reforme?
Nadalje predlagam, da namesto ene ALKO ko-lekcije, dajemo našim športnikom tedna po en vino-grad v Gadovi peči.
In tako naprej.
...NEKAJ LET KASNEJE
Z miksalno pobeljenimi možgani se sprehajam zadnjič po miksalno čistih ljubljanskih ulicah. Na nebu je svetilo miksalno čisto sonce.
»Oprostite, tovariš,« me potreplja nekdo po rami ter mi porine pod nos TV kamero.
»Ali ste že poročeni?« vpraša z miksalno vedrim gl. som, pri čemer pokaže miksalno bele zobe.
»Ne,« pravim.
»škoda,« pravi.
»Zakaj?« se začudim.
»Ce bi bili poročeni, bi gotovo uporabljaU pralni prašek Mixal.«
Pri tej besedi se mi zvrti v glavi, zato je tovariš humano vztrajen ter povpraša:
»Pijete morda zdravo hermeliko?«
»Ne,« izdavim.
»Mogoče brandy David?«
»Gabi se mi.«
»Si kuhate Argo juho, mogoče Podravko?«
»Umetne juhe načelno odklanjam.«
»Kupujete Varteks obleke po znižani ceni?«
»Nisem po JUS-u.«
»Ste v partiji?«
»Oprostite, prosim, tovariš ... Midva o hermeliki, juhi, obleki... Vi pa kar naenkrat o politiki!«
»Kaj ne veste, da človek tako misli, kot živi?«
Da, res mislim tako, kot živim. Ne, hotel sem reči, živim tako, kot mislim. Pardon, rekel bi, da tako mislim, kot želi reklama. Zato imam pobeljene možgane.
Mitja Maxi Mixalan Meršol
Kako bo
v komunizmu?
V komunizmu bomo vsi emaki, od česar bo imela dobiček predvsem konfekcija.
Razredov ne bo več, zato tudi ne bomo več moigli očitati, da imajo samo dva razreda os-novne šole.
Ne bomo imeli več nagrajevanja po delu, anipak po potrebah. Zato tudi ne bo več de-narja, razen seveda tistega, ki bo deponiran v tujih bankah.
Delali bomo iz gole fiziološke potrebe. ven-dar nekateri te potrebe verjetno tudi takrat ne bodo občutili.
Teori.ie sploh ne bomo več potrebovali, zato bomo imeli samo še Prakso.
Milan Smolej