N
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
letnik X., št. 8
V nedeljo, 3. oktobra, bomo volili poslance v Državni zbor R Slovenije. V prvem delu našega glasila predstavljamo kandidate za volilni okraj Grosuplje. Predstavljamo tiste stranke in liste ter njihove kandidate, ki so poslale gradivo do dogovorjenega roka.
str. 3-13
september 2004
Spet v šolskih klopeh
Letos je na celotni šoli le 32 prvošolčkov
Tistim, ki so 1. septembra znova sedli v šolske klopi, se je letos pridružilo še 32 prvošolčkov. Prag osnovne šole na Vidmu je prestopilo 23 prvošolčkov, v Kompo-ljah 4, v Strugah 4, v Ponikvah pa le eden. Skupno je letos v vseh prvih razredih kar 21 učencev manj kot lani. V prihodnjih dveh letih bo število prvošolčkov višje, potem pa se spet obeta precejšen številčni upad. O živahnem utripu prvega šolskega dne na strani 27.
Po enoletnem premoru letos spet akcija
UREJENA DOMAČIJA 2004
Komisija Turističnega društva Dobrepolje si je v juliju in avgustu ogledala vasi po občini. Fotografirala in ocenjevala je posamezne detajle v okolici hiš, kot so skalnja-ki, vrtne ute, vodnjaki in drugi dekorativni dodatki. Drugi del akcije je zajemal ogled in fotografiranje vseh kapelic v občini. Akcija se bo zaključila konec leta z razstavo in zaključno prireditvijo ter podelitvijo nagrad.	^ stran 15
V občini se ustanavlja Lokalna akcijska skupina LAS
Skupina se bo aktivno ukvarjala z dejavnostjo preprečevanja drog. Tako bo že v petek, 8. oktobra, ob 19. uri, v sejni dvorani občine okrogla miza z naslovom »Mladi in manj mladi govorimo o ... drogah« ^ stran 15
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 29. 10. 2004. Prispevke sprejemamo do 12. 10. 2004
Kot ponavadi je jesen najbolj delaven čas v občini
Piše: župan Anton Jakopič
Nekako je že stalnica, da se vse občinske aktivnosti najbolj zgostijo prav v jeseni. Vsi si vedno želimo, da bi zadeva stekla že spomladi, toda običajno je toliko raznih birokratskih in organizacijskih zadev, da se komaj vsa zadeva razvije do jeseni, čeprav je za nas v občinski upravi največ dela pred tem. Ko se na zunaj pokažejo stroji ali se pričnejo kakšna druga dela, je glavno delo že opravljeno. Nič se danes ne da narediti brez predhodnih načrtov in izdelanih elaboratov. Človek se pravzaprav oddahne, ko se neko delo začne delati.
Poleg prostorskega plana, ki smo ga sprejeli v začetku julija in ki nam je pobral veliko energije, potekajo v občini tudi druge aktivnosti. Kako potreben je bil ta plan, dokazujejo številni mladi občani, ki si sedaj že urejajo papirje za gradnjo. Naj se dotaknem samo nekaterih aktivnosti. V dveh vaseh smo končno podrli stare hiše, ki so stale neposredno v križišču. To je Pri Cerkvi v Strugah in v Podpeči. Tretja pa bo v kratkem padla tudi na Vidmu. Podpisane so pogodbe za izgradnjo igrišča v Predstrugah in za gradnjo kanalizacije v Zdenski vasi. V zaključni fazi so projekti za nadaljevanje kanalizacije od Vidma proti Videmskemu hribu in naprej v in po Predstrugah. Načrtujemo namreč izgradnjo kanalizacije na Vi-demskem hribu in v celih Predstrugah in jo bomo tudi najprej izvedli in šele potem prešli na posodobitev cest, ker je nesmiselno, da bi najprej dali asfalt, potem pa razkopavali. V kratkem se bodo pričela tudi dela zadnje faze v Jakličevem domu. Zadeva se nam nekoliko odmika, vendar še vedno upamo, da bodo dela končana do občinskega praznika, razen razstavnih prostorov, ki so sedaj v fazi načrtovanja notranje ureditve in priprav elaboratov. Kot vam je že znano, bodo v delu Jakličevega doma razstavni prostori, in sicer bo del posvečen Franu Jakliču in etnološki zbirki, drugi del pa bo kot informativni in spominski center Franceta in Toneta Kralja. Aktivnosti potekajo tudi na izgradnji vodovoda v vaseh, ki ga še nimajo. V letošnjem letu smo pričeli z izgradnjo vodovoda v Tisovcu, kjer smo v rekordno kratkem času pridobili vsa zemljišča in izdelali vse načrte, čeprav smo imeli pred tem že vse načrte za vodovod na Vodicah, pa je zaradi neurejenih lastniških zadev vse skupaj v mirovanju. Intenzivno delamo na izdela-
vi načrtov za vodovod v Hočevju. Tu smo se sedaj dogovorili z občino Grosuplje, da bomo vodovod napeljali z Ilove gore. V ta namen bomo občini Grosuplje sofinancirali del že opravljenih del. Stroški za izgradnjo teh vodovodov bodo visoki in brez sofinanciranja občanov ne bo šlo.
Že celo leto potekajo aktivnosti na izdelavi načrtov za ureditev centra Vidma, novega avtobusnega postajališča in dodatnih parkirnih prostorov. Zadeva se silno komplicira, saj je potrebno cel kup soglasij od Direkcije za ceste, Zavoda za varstvo kulture itd. Čas pa neusmiljeno teče. Brez tega, da si naredimo res popolne načrte za ureditev, pa se ne bi mogla izvesti nobena dela. Nameravamo tudi izdelati načrte za ureditev Lipovega gaja oziroma iskati rešitev dostopnosti, parkiranja in še kaj. Občina dela tudi na izdelavi načrtov za ureditev okolice in notranjosti Podpeške jame. Spet se je zataknilo pri zemljiščih, potreben je bil geometer in sedaj čakamo na rešitev.
V letošnjem letu nameravamo izvesti še delno preureditev v Zdravstvenem domu, predvsem na zahtevo inšpekcije, kjer smo pridobili tudi del republiških sredstev.
In ko smo že pri zdravstvu, rešili smo tudi problem zobozdravnika v šoli. Dobili smo zobozdravnico, ki je pripravljena prevzeti 60% delovni čas. Z delom bo pričela 1. oktobra v šoli. Trenutno bo zaposlena prek Zdravstvenega doma Grosuplje, pozneje ji bomo podelili koncesijo. Občini Dobrepolje namreč pripada po izračunih glede na število prebivalcev 1,6 zobozdravnika. Zobozdravnik, ki dela v zdravstvenem domu, ima sedaj 100% koncesije oziroma 1 koncesijo. Zobozdravnica pa bo dobila še 0,6 koncesije. Vsi vemo, da je to
vse skupaj premalo, vendar trenutno ni moč dobiti več. Zakaj podeljujemo koncesijo? Predvsem zato, da si zagotovimo večjo stalnost zdravnikov, saj je koncesija vezana na občino. Tukaj nastaja včasih problem, saj ima koncesio-nar ali zdravstveni dom s strani zavoda omejena sredstva, dobi jih pač toliko, kolikor mu za eno koncesijo pripada. Ta sredstva mora podeliti na celo leto in na vse paciente, saj bi sicer sredstva lahko porabil že do polovice leta in to samo za določen krog ljudi, tega pa ne sme narediti, od tod tudi čakalne dobe. Vsi koncesionarji pa so v bistvu privatniki in lahko poleg koncesije tudi še opravljajo dela izven delovnega časa, vendar za neposredno plačilo.
Še ena stvar je aktualna sedaj v tem jesenskem času. Kot sem že napisal v eni od prejšnjih številk Našega kraja, ustanavljamo v občini Lokalno akcijsko skupino LAS, ki naj bi se aktivno ukvarjala z dejavnostjo preprečevanja uporabe drog. To je neprofitno prostovoljno združenje tistih, ki menijo, da bi s svojim delom lahko pripomogli k odpravi ali vsaj zmanjšanju tega zla, predvsem pa pripomogli k večji obveščenosti nas vseh o tej pereči nevarnosti, ki preti vsakemu izmed nas, predvsem pa visi kot mora nad našo mladino. Za širšo informiranost o tej zadevi pripravlja občina okroglo mizo, ki bo v petek, 8. oktobra, ob 19. uri v sejni dvorani na občini. Vabljeni vsi, predvsem pa mladi, starši in vzgojitelji. Nihče od nas ne more biti brezbrižen do tega zla.
Samo dotaknil sem se različnih aktivnosti, predvsem zaradi informacije, da vidite, s čim vse se sedaj občina ukvarja. Ne morem se spustiti v vse podrobnosti, toda že iz tega kratkega zapisa, ki še zdaleč ni zajel vseh dejavnosti, ki trenutno potekajo v občini, se vidi, kako popolnoma različne zadeve so predmet dela in zares težko je za majhno občinsko upravo slediti vsem tem zadevam. Toda delamo in trudimo se, da bi postorili največ, kar se da. Država pa se očitno trudi, da bi vso zadevo čim bolj zakomplicirala, saj nam neprestano nalaga neke nove obveznosti, brez da bi nam dala dodaten denar in neprestano predpisuje nove in nove birokratske predpise. Toda očitno to vsem paše skupaj z EU vred in navaditi se bomo morali tudi tega in delati naprej.
Pa lep pozdrav!
VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR RS 3.10.2004
Predsednik Republike Slovenije je razpisal redne volitve poslancev v državni zbor, ki bodo 3. oktobra 2004. Odlok o razpisu je objavljen v Uradnem listu RS, št. 75/04.
Poslance v Državni zbor se voli za dobo štirih let na podlagi splošne in enake volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem.
Na volitvah bo izvedeno glasovanje na voliščih na območju Republike Slovenije, glasovanje na voliščih na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini, predčasno glasovanje, glasovanje po pošti iz območja Republike Slovenije in iz tujine.
Volitve poslancev v Državni zbor vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po ZVDZ. To so Republiška volilna komisija, volilne komisije volilnih enot, okrajne volilne komisije ter volilni odbori (4. člen ZVPEP).
Volilna pravica
Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti.
Uresničevanje aktivne volilne
pravice
Pravico voliti uresničuje volivec osebno, z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
V postopku volitev poslancev iz Republike Slovenije v Državni zbor se bo izvedlo:
a)	splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji, 3.10.2004;
b)	predčasno glasovanje 28., 29. in 30.9. 2004 od 9. do 17. ure na sedežu OVK, Kolodvorska 2, Grosuplje (upravna enota)
c)	glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki bodo 3.10.2004:
^ v bolnišnici ali zdravilišču;
^ v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu;
^ na služenju vojaškega roka;
^ na prestajanju kazni zapora ali v priporu,
in bodo njpozneje do 26.9.2004 vložile zahtevo za tako glasovanje pri okrajni volilni komisiji;
č) glasovanje na domu 3.10.2004 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zgla-siti na volišču, v kolikor bodo najpozneje v četrtek, 30.09.2004, sporočile okrajnim volilnim komisijam, da želijo glasovati na domu.
Grosuplje, 16.8.2004	Andrej Struna, dipl.upr.org., tajnik OVK
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE
4. volilna enota, 3. volilni okraj
Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, 44/92, 60/95, 67/97-odločba US, 66/2000 - UZ 80 in 73/2003 - odločba US), skladno z Odlokom o razpisu rednih volitev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 75/2004) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela
naslednji
S K L E P
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ
I. Za izvedbo volitev poslancev v Državni zbor, ki bodo 3. oktobra 2004, je Okrajna volilna komisije Grosuplje na seji dne 22.7.2004 določila
naslednja volišča in njihova območja:
zap.	oznaka	ime volišča	sedež volišča	območje volišča
št.	volišča			
1.	403001	ZGRADBA OBČINE DOBREPOLJE	Videm 35, Videm- Dobrepolje	Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora
2.	403003	GASILSKI DOM ZDENSKA VAS	Zdenska vas 59	Zdenska vas
3.	403004	GASILSKI DOM HOČEVJE	Hočevje19	Hočevje
4.	403005	GASILSKI DOM ZAGORICA	Zagorica 36 a	Zagorica
5.	403006	PREDSTRUGE -VAŠKI PROSTOR V GOZDARSKEM DOMU	Predstruge 60	Predstruge, Vodice, Cesta
6.	403007	GASILSKI DOM KOMPOLJE	Kompolje 60	Kompolje
7.	403008	OSNOVNA ŠOLA PONIKVE	Ponikve 38	Ponikve (razen hišnih št. od 75 do 86 )
8.	403009	DVZ PONIKVE	Ponikve 76	Ponikve - hišne št. od 75 do 86
47.	403049	OŠ STRUGE	Lipa 16	Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič
. Ta sklep začne veljati z 26. julijem 2004.
Franc Krivic, univ.dipl.prav., PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
4
Volitve 2004
september 2004
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Kandidatka Slovenske ljudske stranke za
poslanko v Državnem zboru:
Milena Vrhovec,
ing.agr. Vir pri Stični 113 1295 Ivančna Gorica
Ohranimo SfovmSo!
SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI, SPOŠTOVANI DOBREPOLJCI IN STRUŽANCI! NAJ SE VAM PREDSTAVIM
Rodila sem se 15.5.1958 kmečkim staršem na srednje veliki kmetiji v Metnaju. Imam leto dni mlajšo sestro, ki z družino vodi kmetijo. Od malega sem bila vajena skromnosti in poprijeti za vsako kmečko in gospodinjsko delo. Po uspešno zaključeni gimnaziji v Stični sem nadaljevala študij agronomije v Ljubljani. Po opravljeni diplomi sem se leta 1980 zaposlila v Kmetijski zadrugi Stična, kjer delam še danes. Trinajst let sem delala kot pospe-ševalka v zadrugi, od leta 1993 dalje pa sem direktorica KZ Stična. Srečna sem, da sem si izbrala pravi poklic, saj me delo s preprostimi in delovnimi ljudmi osrečuje in bogati. Leta 1985 sem si ustvarila družino. Z možem imava dve hčeri, stari 18 in 15 let. Družina in krščanske vrednote mi veliko pomenijo.
Od leta 1994 dalje sem vseskozi svetnica SLS v občini Ivančna Gorica. V vseh mandatih sem sodelovala v raznih odborih in komisijah ter sodelujem v uredniškem odboru občinskega časopisa Klasje.
Od leta 2003 dalje sem tudi predsednica Letalskega kluba Šentvid. Več let sem aktivna tudi v organih Zadružne zveze Slovenije (trenutno sem podpredsednica ZZS) in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in seveda v občinskem odboru SLS.
ZAKAJ SEM SE ODLOČILA, DA KANDIDIRAM?
-	ker imam podporo Slovenske ljudske stranke;
-	ker menim, da s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorem h kakovostnejšemu in boljšemu življenju na podeželju;
-	ker je z večjo prisotnostjo žensk v voljenih telesih politični proces bolj konstruktiven in manj konflikten.
ZA KAJ SE BOM ŠE POSEBEJ ZAVZEMALA?
-	za zdravo poslovno okolje podjetjem in odpravo administrativnih ovir za podjetniške pobude;
-	da postane razvoj podeželja ena temeljnih razvojnih prioritet;
-	za primerno dohodkovno raven slovenskega kmeta, kar je ključnega pomena pri ohranjanju podeželja;
-	za večjo socialno varnost in enakost vseh državljanov;
-	za večjo vlogo družine in predvsem podporo mladim družinam;
-	za poštenje in pravni red, ki mora veljati za vse enako;
-	za boj proti korupciji;
-	za ureditev romske problematike z ustrezno zakonodajo;
-	za izobraževanje in zaposlitvene možnosti mladih;
-	za ustrezno podporo športu in kulturi;
-	za popravo vseh krivic med in po drugi svetovni vojni.
ZAKAJ KANDIDIRAM RAVNO NA LISTI SLS?
Slovenska ljudska stranka je stranka slovenskega ljudstva s krščanskimi in tradi-
VA BIL O
Kandidatka Slovenske ljudske stranke za državni zbor
gospa Milena Vrhovec
se vam bo predstavila v Strugah v nedeljo, 26.9.2004, ob 11. uri, v avli osnovne šole, na Vidmu, 26.9.2004, ob 19. uri, v prostorih Društva upokojencev v Jakličevem domu.
Prireditve bosta popestrila moški pevski zbor Struge in dekliška vokalna skupina Sekstet komplet.
Pridite in skupaj načrtujmo našo prihodnost. Po prireditvi bomo tudi skupaj nazdravili. Vljudno vabljeni!
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke
cionalnimi slovenskimi vrednotami, z najdaljšo zgodovino med vsemi strankami. Je stranka, ki verjame v sočutje do človeka, pravičnost, solidarnost in strpnost. Za vse te vrednote se bom nesebično in z vso svojo sposobnostjo zavzemala tudi jaz.
Zato obkrožite St. 11. Ne bom vas razočarala.
Nasvidenje na volitvah 3. oktobra 2004.
Milena Vrhovec
Brez močne SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE NE BO PRIŠLO DO ZAŽELENIH SPREMEMB
Slovenska ljudska stranka je stranka slovenskega ljudstva zavezana slovenski ustavnosti in državnosti.
Slovenska ljudska stranka je stranka krščanskih in slovenskih tradicionalnih vrednot.
Slovenska ljudska stranka je stranka, ki verjame v človeka, njegovo svobodo, sočutje do sočloveka, pravičnost, solidarnost in strpnost.
Slovenska ljudska stranka je stranka z najdaljšo zgodovino med vsemi strankami v Sloveniji.
Slovenska ljudska stranka je stranka zmernosti.
Slovenska ljudska stranka razume slovenski nacionalni interes kot narodnostno, ozemeljsko, gospodarsko, kulturno, jezikovno in socialno ohranitev slovenstva in slovenske države.
To so uvodni stavki preambule povsem prenovljenega programa Slovenske ljudske stranke, s katerim stopa v volilno tekmo. V tem času, ko je zaradi svoje načelne drže glede izbrisanih, pri kateri še vedno vztraja, ostala v opoziciji, je povsem prenovila in izpilila svoj program. Stranka želi biti v celoti del evropske ljudske stranke z jasno izraženo krščansko naravnanostjo. V Slovenski ljudski stranki se dobro zavedamo, da samo skupen nastop in dovolj velika moč
vseh strank, ki so sestavni del Evropske ljudske stranke, lahko prinese zaželene spremembe oblasti in prekinitev enoum-
ja, ki traja že preveč dolgo. Vsem volivcem in volivkam, ki si sprememb resnično želijo, želimo povedati predvsem to, da brez močne Slovenske ljudske stranke ne more biti resničnega preobrata. Brez Slovenske ljudske stranke bo slovensko podeželje še naprej umiralo. Slovenske, zlasti podeželske občine, bodo še mnogo bolj izgubljale svojo moč in predvsem denar za prepotrebne investicije. Slovenska ljudska stranka je tista, ki se zavzema za povečano vlogo občin, za slovensko družino, za podeželje, za kmeta in delavca, za socialno tržno gospodarstvo, za preprečevanje monopolov, za ohranitev slovenskega premoženja, za ohranitev slovenskega ozemlja (Piranski zaliv). To je stranka počela vedno in vedno se je borila za to. Res je, da je v koaliciji s povsem nasprotno in arogantno LDS le s težavo uveljavljala svoj program, toda vedno se je za njega borila. Kakorkoli kdo obrača, brez Slovenske ljudske stranke, bi bil vstop v Evropsko unijo predvsem za kmete in podeželje mnogo slabši in prehod težji, mnoge rešitve pa mnogo bolj liberalne in nemogoče.
Voliti Slovensko ljudsko stranko pomeni odločiti se za:
-	desno stranko s krščansko naravnanostjo;
-	stranko, ki se zavzema za slovensko družino, za pomoč otrokom za dodatno pomoč otrokom, ki ne hodijo v vrtec;
-	stranko ki se še posebej zavzema za slovensko podeželje za decentralizacijo za boljše delovanje občin;
-	stranko, ki se vedno s posebnim posluhom zavzema za kmetijstvo in kmeta;
-	stranko, ki se zaveda, da je potreben nov investicijski ciklus v investicije in delovne obrate tudi na podeželju, s posebnim poudarkom na manjših in srednje velikih obratih;
-	stranko, ki se zavzema za popravo vseh storjenih krivic med in po drugi svetovni vojni, vključno z denacinalizacijo, in ki je prepričana, da je prava sprava možna po popravi vseh krivic, in da bodo naše mlade generacije lahko nebremenjeno in složno živele;
-	stranko, ki se neprestano bori proti vsem oblikam korupcije in klientelizma;
-	stranko, ki se na osnovi izkušenj zaveda, da nadaljevanje vladavine LDS-a pomeni gospodarsko in vrednostno propadanje slovenskega naroda in države;
-	stranko, ki dela s posebnim posluhom za človeka.
In če hočete, konkretne in pravkar aktualne teme še:
-	stranka, ki ne pristaja na prepustitev Piranskega zaliva Hrvatom;
-	stranka, ki nasprotuje gradnji megalomanske džamije v Ljubljani, podpira pa izgradnjo molilnic za muslimane in vernike drugih veroizpovedi;
-	stranka, ki se zavzema, da se državljanstvo podeli samo tistim, ki se jim je zares storila krivica, nikakor pa ne tistim, ki so se borili proti osamosvojitvi Slovenije;
-	stranko, ki zahteva takojšnje vračilo sredstev, vloženih v telekomunikacije.
Naša kandidatka gospa Milena Vrhovec je prav gotovo prava kandidatka za vas, za nas. Modra žena in mati, ves čas aktivna v družbenem in gospodarskem življenju, živi sredi med nami, pozna vse naše probleme. Glas oddan njej in s tem Slovenski ljudski stranki je pravi glas.
ZATO OBKROŽITE ŠTEVILKO 11.
TO JE VAŠA SREČNA ŠTEVILKA.
Predvsem pa, predragi volivci, pojdite zares vsi na volitve, neoddan glas pomeni, da si ga prepustil drugim, NE DOVOLI, DA BI DRUGI ODLOČALI NAMESTO TEBE.
Anton Jakopič predsednik OO Slovenske ljudske stranke Dobrepolje
„TAKO SO O KMETU PISALE DOLENJSKE NOVICE LETA 1889 „
Dolenjske novice št. 12/1889
»Kmeta cenijo sicer vsi narodje, a posebno ga imajo v čislih Slovenci, mislimo namreč Slovenci boljših stanov. Trdni kmetje in kmetovalci so pa tudi vsega spoštovanja vredno ljudstvo, najboljša zaslomba vsaki državi. Od dobrega kmeta ima država največ dobička.
On redno plačuje davke, pošlje svojega sina v vojake, izkazuje pokorščino in prideluje dobre sadeže, po katerih rad seže gospod, meščan, trgovec in obrtnik. Ali so nastopili taki časi, da se bode kmet težko obdržal, da bode težko shajal, namreč zabredel v globoke dolgove ter prišel naposled ob živino in polje. Vsaj je znano, da dobro napreduje le tista kmetija, katera ni zadolžena in katero obdelujejo pridni domačinih." »Poslance volimo v ta namen, da za svoje volilce v dotičnem zboru kaj store in da o svojem delovanju volilcem včasih tudi kaj poročajo. Teh svojih dolžnosti se morajo poslanci zavedati.«
_ vse to še kako velja tudi danes.
8
Volitve 2004
september 2004
Janez Lesjak	^
Odgovornost, temeljitost, predanost
r

Od rojstva živi v Grosupljem. Višješolski študij organizacije dela je končal ob delu. V mladih letih je bil ustvarjalen in aktiven v mladinskih, taborniških, športnih in drugih družbenih dejavnostih. Po končanem služenju vojaškega roka seje zaposlil kot referent za propagando na Turistični zvezi Slovenije.
Nato je prestopil v aktivno službo v Teritorialni obrambi Slovenije, kjer je dvanajst let sodeloval pri organizaciji in vodenju slovenskih obrambnih sil. V času osamosvajanja Slovenije je bil poveljnik 5. pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe za Ljubljansko pokrajino vse do odhoda enot jugoslovanske vojske izSlovenije
V obdobju tranzicije in gospodarskega prestrukturiranja seje prekalil kot gospodarstvenikin direktor grosupeljskega podjetja. Zaradi neurejenih razmer v občini in neizkoriščenih razvojnih možnosti regije je kot strankarsko neopredeljen vstopil v politiko. S svojimi izkušnjami in vizijo je dejavno posegel v politiko in dosegel pozitivne razvojne spremembe v svojem okolju. Zdaj je že drugi zaporedni mandat župan občineGrosuplje.
Kaj je vaša glavna odlika?
Naloge zagnano opravljam in jih z doslednostjo in vztrajnostjo vedno speljem do konca. Za vse svoje odločitve sprejemam polno odgovornost.
Kaj lahko premaknete v DZ?
S svojimi dolgoletnimi izkušnjami lahko sodelujem pri konstruktivnih strokovnih odločitvah, s pozitivnim odnosom pa umirjam neproduktivne medstrankarske in politične strasti. Državni zbor vidim kot prostor modrih dogovorov v dobro Slovenije.
Kako se boto poznalo v vašem volilnem okraju?
Dolgoletno bivanje v našem kraju, tesno sodelovanje z občani, poznavanje njihovih težav in stisk, seveda pa tudi dolgoletne izkušnje iz gospodarstva in županovanja, mi dajejo celovit vpogled v problematiko, a tudi priložnosti našega okolja. Še naprej se bom zavzemal za reševanje pravične cestninske in prometne ureditve za naš okraj, iskal nove možnosti za razvoj okolja in prebivalcem prijaznega gospodarstva ter odpiranja dobrih delovnih mest. Posebno pozornost bom namenjal sistemski ureditvi položaja malih kmetov, ki so nosilci kulturne tradicije, tvorci poseljenosti in kultiviranja podeželja. Zavzemal se bom za večji pomen in možnosti lokalnih skupnosti pri odločanju o otroškem varstvu, sociali, cestah, infrastrukturi ter za temu primerno državno finančno podporo.
Kdo vas bo volil?
Pričakujem široko podporo. Z dosedanjim delom in odnosi sem dokazal, da s pravimi, pravičnimi in strokovnimi odločitvami znam najti nestrankarske rešitve v dobrobit najširše skupnosti.
Kakšna bo Slovenija čez deset let?
Dosedanji nesporno dobri rezultati in razvoj Slovenije od osamosvojitve dalje nam potrjujejo, da si prihodnost znamo ustvarjati.
Z vstopom v Evropsko unijo se nam ponujajo nove možnosti in priložnosti - vendar nam Evropa sama od sebe ne bo dala ničesar. Zato zaupam v naš narod, da bo svojo prihodnost tudi vnaprej gradil sam, na lastnih ciljih, s svojo pridnostjo in s skupnimi napori. Slovenijo vidim kot eno najbolj uspešnih evropskih držav: morda ne najbolj bogatih, zato pa človeku in ljudem prijaznih ter varnih.
Skupaj spreminjamo Slovenijo
i
0 E
01 "a
n
C p
Janez Lesjak, kandidat za poslanca
župan občine Grosuplje
Partizanska cesta 3, Grosuplje
01/7571412
janez.lesjak@lds.si
www.lds.si
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
september 2004
Volitve 2004
9
Janez Lesjak
Odgovornost, temeljitost, predanost

Spoštovane občanke in občani
Znova smo pred odločitvijo kako naprej in s kom. Komu bomozaupali Slovenijo in našo usodo. Ni potrebno posegati daleč v zgodovino, le nekaj več kot deset let in se spomniti stanja in razmer iz katerih smo krenili v tako dolgo želeno in težko pričakovano samostojnost. Naši cilji so se zdeli tako oddaljeni in upanja so bila videti zaman.
Zagrizeno in trmasto, polni zanesenosti in ustvarjalnega elana, kot to Slovenci znamo, smo krenili na trnovo in neprijazno pot izgradnje nove države in družbenih odnosov. Bili smo prepričani, da bomo uspeli in smo.
Poizkus s prvo vlado seje ponesrečil. DEMOS seje hitro utrudil in razpadel. Za seboj je pustila poleg nekaj uspešnih žal tudi nepremišljene in zgrešene projekte, ki imajo danes in bodo imeli tudi v prihodnje slabe posledice za naše ljudi.
Že v drugo nam je uspelo. Po volji naroda, so vodilno vlogo pri vodenju države prevzeli mladi, strokovni, sodobno misleči, z bolečo preteklostjo Slovencev neobremenjeni ljudje, združeni v Liberalni demokraciji Slovenije. Prevzeli so krmilo in državo popeljali uspehom nasproti. Zaradi svoje široke, demokratične in strpne politike, politike, ki ne izloča nobenega dobronamernega posameznika, so si pridobili zaupanje in široko podporo državljanov in strokovnjakov na vseh področjih. Sicer tudi tu ni šlo vse gladko, vendar so nizali uspeh za uspehom.
Danes je Slovenija v svetu priznana, spoštovana in uspešna država članica najelitnejših meddržavnih povezav in združenj. Je za državljane varna, prijazna in gostoljubna domovina. Je domače okolje, ki nudi delo, socialno in zdravstveno varnost. Je topel dom, ki mladim nudi zavetje brezskrbno mladost, šport in zabavo ter široke možnosti izobraževanja. Vendar s temi dosežki še nismo in ne smemo biti zadovoljni. Z razvojem družbe, postajajo naše potrebe in zahteve vse večje.Tem interesom je potrebno tudi v bodoče intenzivno slediti in jih zadovoljevati.
V tem procesu izgradnje naše domovine, sem sodeloval tudi sam. Od aktivne vloge v bojih za osamosvojitev, v vrstah TO, do dela v gospodarstvu v težkih trenutkih gospodarskega in družbenega preoblikovanja. S pridobljenimi izkušnjami, vizijo napredka, ter iskreno željo sodelovati v naprednih razvojnih procesih, sem vstopil v politiko. Z osebnim levo-sredinskim in močnim socialnim prepričanjem, vendar strankarsko nevezan, sem dobil
zaupanje svojih soobčanov in postal župan občine Grosuplje. V tej vlogi sem spoznaval težave in probleme naših ljudi na vseh področjih bivanja in delovanja. Spoznaval sem, da nobena rešitev in visoka politika nič ne pomenita, če ni v dobrobit državljanom. Vse nove pridobitve so uspešne samo tedaj, ko so namenjene in dostopne vsem ljudem enako in ne povečujejo razlik med njimi.
Za te principe napredka in enakosti se bom zavzemal tudi v parlamentu. Posebno se bom angažiral na naslednjih področjih in problemih.
•	Ni potrebno spreminjati davčnih bremen, ampak z reorganizacijo davčnih inštitucij uvesti večjo davčno disciplino ter pravično in sorazmerno porazdelitevdavčnih bremen.
•	Zagotoviti socialno varnost zaposlenim ter pravičen in stabilen standard za upokojence.
•	Naša družba se stara. Potrebno je zagotoviti sistemsko oskrbo za ostarele in nemočne.
•	Organizirati sodobno, neideološko šolstvo, ki bo otroke poleg pridobivanja znanja vzgajalo v domoljubju, sočutju in pripadnosti.
•	Sistemsko bo potrebno poskrbeti za malega kmeta, kot nosilca tradicije in kultiviranosti slovenske krajine.
•	Sodobna prometna ureditev ne more biti na škodo prebivalcev in z izgradnjo sodobnih cest ne sme priti do poslabšanja prometnih razmer za prebivalce, ki so nate komunikacije eksistenčno vezani.
•	Prostor je potrebno urejati v skladu s sodobnimi dognanji in izhodišči, v skladu s strogimi ekološkimi in poselitvenimi pogoji (osveščanje in nadzor).
•	Lokalnim skupnostim bo potrebno dati več zakonskih in finančnih možnosti za opravljanje njihovega poslanstva.
•	Zagotoviti pogoje in možnosti za samoobrambo naroda.
Ali bi lahko bilo bolje? Da, vendar tudi sedaj ni slabo! Ali bo lahko še boljše? Da! In za to se bom trudil.
Skupaj spreminjamo Slovenijo
o E
(U X!
M
i—i
C
>u
e 2
Janez Lesjak, kandidat za poslanca
župan občine Grosuplje
Partizanska cesta 3, Grosuplje
01/7571412
janez.lesjak@lds.si
www.lds.si
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
www.scls^i

ď


Janez JANŠA
SLOVENĚJA
na novi poti
SDS
Janez JANŠA
predsednik SDS
Spoštovani,
Soustvarjali smo slovensko državo. Utemeljili smo jo na strpnem sodelovanju vseh strank in generacij. Uspeli smo jo povezati v EU in NATO. Sedaj bomo skupaj poskrbeli, da bo postala prijazna domovina enakih možnosti za vse, ki v njej živimo. Da bo življenje lepo in da se bodo družine odločale za več otrok.
Za hitrejši razvoj v skupno dobro bomo:
več denarja namenili zdravju ljudi, ohranjanju zdravega okolja, znanju in izobraževanju; znižali davke, pocenili delovanje države, spodbujali rast malih in srednjih podjetij, zagotovili učinkovito in prijazno obravnavo v državnih uradih,
Radi imamo Slovenijo in verjamemo vanjo Slovenija je na Novi poti. Sproščena in samozavestna.
oblikovali stabilen sistem zdravstvenega in pokojninskega varstva zmanjšali razvojne razlike med slovenskimi regijami.
oli itv
CD
2 O
O 4
12
Volitve 2004
september 2004
Aktivna Slovenija
z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo, v zvezo 25-ih držav, se je prvo obdobje samostojnosti naše države zaključilo. Ne želimo ocenjevati, kakšno je bilo. Bilo je in ostaja za nami. Časi evforije so mimo, ostaja realnost. Zgodbi o uspehu lahko večina državljanov le
verjame, ne moremo pa je občutiti na lastni SKRAJNI ČAS ZA NOVE OBRAZE! koži. Sedaj je potrebno dodati še zgodbe
uspehov za vsakega državljana Slovenije posebej.
Obsežna in draga javna uprava hromi tako razvoj gospodarstva, znanosti in kulture, kot učinkovitost socialnih transferjev. Prednosti tržne ekonomije zaradi pristranske in nedokončane privatizacije ostajajo znane le redkim, slabosti pa mnogim. Družbena povezanost, ki nam je nastanek samostojne države omogočila, se razkraja. Stranke, ki so v letih politične svobode oblikovale naš politični prostor, odgovornosti za skupno dobro vseh ne zmorejo več. Iskanje soglasja omejujejo na istomisleče, zaupali pa naj bi jim vsi.
maa. Marko Glažar
Franci Kek
Aktivna Slovenija
Le zakaj? Postavi se zase. V Aktivni Sloveniji si prizadevamo za:




Slovenijo kot ustvarjalno družbo znanja in blaainje, delovanje pravne države s povečanjem učinkovitosti javnega sektorja, enakopravno medaeneracijsko solidarnost, ki se bo odrazila tudi v bistveni davčni razbremenitvi dela, še posebej tistih z najnižjimi dohodki, večjo vloao znanja, izobraževanja in kulture, saj le z vlaganjem v razvoj lahko upamo na dobre rezultate gospodarstva,
-	trajnostni razvoj kot človeku prijazno okolje, ki temelji na inovativni uporabi sodobnega znanja in ki zagotavlja možnosti skladnega regionalnega razvoja,
-	soodločanje civilne iniciative pri reševanju razvojnih, okoljskih in socialnih izzivov
-	vizijo aktivne Slovenije kot centra odličnosti v Evropski uniji
Aktivna Slovenija bo, neobremenjena s preteklostjo, povrnila ljudem zaupanje v državo in dala upanje za prihodnost.
V volilnem okraju Grosuplje je kandidat Aktivne Slovenije Marko Glažar iz Višnje Gore. Star je 28 let. Po izobrazbi je magister ekonomskih znanosti ter univerzitetni diplomirani fizik. Trenutno opravlja poklic prodajnega analitika.
Več o programu stranke lahko preberete na spletni strani www.aktivnasloveniia.si, za vprašanja pa vam je naš kandidat na voljo na elektronskem naslovu marko.glazar@aktivnaslovenija.si.
Postavi se zase z Aktivno Slovenijo
SLOVENIJA, ZBUDI SE!
KOALICIJSKA LISTA
*	GLAS ŽENSK SLOVENIJE
*	ZVEZA ZA PRIMORSKO
*	ZVEZA NEODVISNIH SLOVENIJE
*	NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Sem NIKOLAJ ERJAVEC, diplomirani socialni delavec in bom VAŠ POSLANEC če se boste VI tako odločili!
Sem predsednik Nove demokracije Slovenije in odločil sem se, da se vključim v volilno ponudbo za DZ v volilnem okraju (Dobrepolje,Grosuplje in Ivančna Gorica). Mlada politična stranka, ki ji predsedujem že drugo leto, bo na letošnjih volitvah v DZ nastopila na zgornji koalicijski listi.
ZAKAJ BI VOLILI MENE?
-	Ker prisluhnem ljudem in razumem vsakršne težave, ki pestijo ljudstvo
-	Ker se povsod zavzemam za izpolnjevanje potreb vsakogar, še posebno pa za potrebe »malih« ljudi.
-	Ker imam rad ljudi in ni mi vseeno, kako nam v Sloveniji gre.
Kdor me pozna, ve, da vedno delam po svoji vesti in po svojih najboljših močeh , pri tem pa uporabljam tudi svoje bogate izkušnje ter strokovno znanje, ki sem si jih pridobil v svoji bogati delovni in politični karieri. Pomembno je, da volite in koga boste volili.
Volite zame, če bi radi oblast, ki bo delala za Vas in za Vašo korist. ZAKAJ TA LISTA?
*	Ker se in se bomo še bolj odločno zavzemali za boljše delovne in življenjske pogoje v naši državi
*	Ker želimo, da Slovenija z lastnim ponosom in ponosom njenih predstavnikov v Evropi in svetu ohrani svojo samostojnost in suverenost
*	Ker morajo v Sloveniji, ki ima največ žensk, tudi one dobiti ustrezno veljavo
*	Ker storilcem kaznivih dejanj ne bomo dovolili, da bi se lahko izmikali odgovornosti preko parlamentarnih preiskovalnih komisij, interpelacij in podobnih načinov
*	Ker napovedujemo boj zoper izkoriščanje in zlorabljanje nižjega sloja prebivalstva
Drage volivke in volivci, čas je, da končno in ODLOČNO rečete: DOST' NAM JE.
Naši kozolci
Podgorica 17, Trznarjev »kazuc«, maj 2003
Krovec iz Rapljevega pri prekrivanju Dunega kozolca v Zdenski vasi 2. polovica 70. let
Tekst in fotografije: Anka Novak
Do sredine osemdesetih let še ni bilo žitnih kombajnov in ne silosov za krmo. V visokem poletju so bili kozolci vsi obloženi z rumenim žitnim snopjem. Iz otroštva se spominjam, da so ob pičli zalogi žita
Zagorica 45, p.d. pri Zidancu, kozolec »samček«, izdelal gaje Pavle Grm, p.d. Matevžkov Polde iz Zagorice, maj 2003
in pri velikih družinah marsikje komaj čakali na novo žetev. Kdaj pa kdaj si je bilo treba kakšen mernik žita tudi sposoditi. Nažeto žito, ki se je sušilo v kozolcu, je prinašalo zadovoljstvo, zagotovilo za potrebni živež. Danes komaj razumemo, da so bili kozolci zunanji izraz večje ali manjše gmotne trdnosti posameznih gospodarjev. Po številu oken ali »štantov« se je merila gospodarska moč kmetije. Prevladujejo kozolci s štirimi štanti, največji imajo šest oken ali pa so le-ta dodana kot priveski toplarja v obliki »procesije«. Kozolec je večnamenska lesena zgradba, ki že s svojimi dimenzijami naglaša svoj pomen v življenju in gospodarjenju na kmetiji v komaj pretekli dobi. Same pritlične hiše so bile v naših vaseh — vse do druge polovice šestdesetih let preteklega stoletja (no, redke izjeme samo potrjujejo pravilo). V globini dvorišča za hišami so stali leseni podi, prav s konca vrtov so nad pritličnimi zgradbami doma ponosno gospodovali v nadstropje kipeči kozolci. Združeni v skupine s svojimi zračnimi in že po osnovni konstrukciji lepimi oblikami značilno oblikujejo zunanjo podobo naših vasi. Gospodar je bil gotovo vselej najbolj vesel pogleda na bogato obložen kozolec, to ugodje je rad dopolnjeval tudi ob pogledu na lepoto zgradbe. Za vse te čipkasto oblikovane zatrepe ali »planke na naših kozol-
cih in tudi na nekaterih podih, dekorativno profilirane prečne tramove in »roke«, ki jih podpirajo, je bilo treba odšteti tesarju gotovo nekaj več plačila. Pa jim ga ni bilo žal, želja po večji ličnosti zgradbe je imela prednost. Še revnejši gospodarji je niso mogli vselej zatajiti.
Lepe kozolce najdemo sicer povsod v Sloveniji. Toda drugod niso tako na gosto posejani kot so v Dobre-
Pri popravljanju slamnate strehe na Du-nem kozolcu v Zdenski vasi, 2. polovica 70. let
polju in v sosednji dolini Krke. Še »samčki«, mali kozolčki z enokrilno streho, ki še danes zaznamujejo domove malih dobrepoljskih kmetij, so dobili svoj likovni poudarek v obliki dekorativno uvitih »rok« pod slemen-skim križem. Skoraj vsaka vas premore kakšen tak kozolček. Sicer pa pri nas močno prevladujejo kozolci »to-plarji.« Najstarejši ima letnico 1796. Skupaj z bogato dekorativno oblikovanim podom lepša Lazarjev dom v Ho-čevju. (S podobno staro letnico smo se srečali le še na kozolcu v Bohinjski Bistrici). Stari Lazar je vedel povedati domače izročilo, da so ljudje hodili gledat, ko so gradili Lazarjev toplar. To je bila senzacija, saj so poprej poznali le enojne kozolce stegnjene oblike. Tak kozolec je — s slamnato streho vred, še ohranjen prav na vrtu Lazar-jevega soseda v Hočevju. Najstarejša upodobitev kozolca v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske. □
MISLI
Najsrečnejši je tisti, ki najde mir v svojem domu.
Goethe
Človek, ki ni trpel, ne zna odpuščati.
Tomazeo
Človeku ni pamet nikoli bolj potrebna kot takrat, kadar ima opravka z bedakom.
Kitajski pregovor
Znamenje modrosti je, če se pogajamo, namesto da se bojujemo.
Ho Ši Minh
Prave kritike so zasnovane na trdnem prepričanju ali na točnem znanju.
Gorki
»
V A B I L O OBČINA DOBREPOLJE vabi na okroglo mizo z naslovom:
Mladi in manj mladi govorimo o ... DROGAH«
v petek, 08. oktobra, 2004 ob 19. uri, v sejni dvorani občine Dobrepolie
Okvirne teme okrogle mize bodo:
^ Stanje na področju drog v Občini Dobrepolje, ^ Pobuda za ustanovitev Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog pod pokroviteljstvom župana Občine Dobrepolje
Gostje okrogle mize bodo:
Milan Krek, direktor Urada Vlade RS za droge,
Borut Hrovatin, predsednik LAS Grosuplje,
Franci Žnidaršič, predsednik Odbora za družbene dejavnosti
občinskega sveta Občine Dobrepolje,
Bojan Pucelj, direktor Centra za socialno delo Grosuplje,
Ivan Grandovec, ravnatelj JVIZ OŠ Dobrepolje,
Zdravko Marič, dr.med., Splošna medicina Dobrepolje.
Okrogle mize se bo udeležil tudi predstavnik Policijske postaje
Grosuplje.
Vljudno vabljeni vsi občani, od mladine do upokojencev, ki vam ni vseeno!
16
Turizem
september 2004
Urejena domačija 2004
Po enoletni prekinitvi akcija spet zaživela
V majski številki Našega kraja je Turistično društvo Dobrepo-Ije objavilo razpis za akcijo Urejena domačija 2004. Ocenjevanje naj bi obsegalo urejenost vasi in izvirno urejenost okolice hiš, s posebnim poudarkom na detajlih, kot so vodnjaki, skalnjaki, vrtne ute, vodni motivi in razni drugi dekorativni dodatki.
Člani komisije se na sestanku dogovarjajo o organizaciji akcije Urejena domačija 2004. Od leve proti desni: Zalka Jeršin, Janez Pavlin, Anka Hočevar. Spodaj: Dušica Hočevar in Jelka Samec.
M. Steklasa
Občani so bili v razpisu povabljeni, da se sami prijavijo in povabijo komisijo na ogled skalnjakov in raznih izvirnosti v ureditvi okolice svojih hiš. Takšen način akcij in tekmovanj je uveljavljen v širšem merilu že vrsto let. Organizirajo jih Turistična zveza Slovenija, turistična društva in razne revije. Odziv je običajno velik, ljudje množično pošiljajo organizatorjem fotografije. Najbrž
mu pristopu je tvegala, da bo prezrla kaj zanimivega in lepega, saj ob bežnem sprehodu skozi vasi ni mogoče opaziti vsega, še posebno, če ni ravno ob cesti ali na vidnem mestu. Kljub temu da pride lepota bivališč do prave veljave šele ob harmoničnem sožitju grajenega in odprtega prostora z vrtom, tudi razni detajli in dekorativni dodatki kažejo na srce in kulturo lastnika.
Da ljudje vse več pozornosti namenjajo lepemu okolju, se je pokazalo tudi pri letošnji akciji. Ob ogledu je komisija naredila več kot sto fotografij, ki bodo ob koncu akcije, v mesecu novembru, tudi razstavljene. Hkrati pa bo organizirana tudi kulturno-zabavna turistična prireditev s podelitvijo na-
grad.
Poleg detajlov v okolici hiš si je komisija ogledala izgled celotne vasi in pozornost tokrat posvetila predvsem urejenosti kapelic, ki predstavljajo pravo bogastvo cerkvene, stavbarske in kulturne dediščine hkrati. Komisija se je prepričala, da je veliko kapelic obnovljenih, skoraj vse pa so bile v času ogleda lepo urejene in okrašene s svežim cvetjem, zato bo razstava vseh kapelic v občini zagotovo posebna zanimivost.
Komisija TD je z ogledom in fotografiranjem letošnjega izbora opravila prvi del svojega dela, ob koncu leta jo čaka še zaključna prireditev, ki si jo bo vredno ogledati. □
ne vedno zaradi tekmovalnosti, morda jih vodi le želja, da bi v lepoti njihovega okolja uživali tudi drugi.
In kdo ve iz kakšnih razlogov se na takšne razpise naši občani ne odzivajo. Vsaj na naš majski razpis se ni odzval nihče, zato se je komisija TD Dobrepolje odločila, da se sama odpravi na ogled po občini. Polovico dela je komisija opravila v mesecu juliju, drugi del vasi pa si je ogledala v začetku avgusta. Kljub resne-
Obisk pri sosedih
Igor Ahačevčič_
Kar naenkrat se življenje zasuče in razvije tako, da kot starš spoznaš ali ti je dano vedeti, da je s tabo na dopustu full brez veze, sam živ dolgčas ... Nič novega torej - svet se še vedno vrti v pravi smeri. Tako smo v naši družini letošnje počitnice preživljali pravzaprav vsak po svoje, predvsem pa preveč delovno. Midva z ženo sva izkoristila priložnost in se udeležila enotedenskega potovanja po sosednjih državah. Obiskali smo nekatera mesta in pokrajine v Italiji, Franciji in Španiji. Pot nas je vodila do Torina, potem pa smo zavili proti jugu in se peljali ob sredozemski obali do Barcelone, nazaj grede pa zavili še preko Avignona do Lyona in zopet pod Alpami proti Torinu in Ljubljani. Skratka, prepotovali smo več kot 4000 km in na poti videli majhne vasi in mesta, ki imajo toliko ali celo več prebivalcev kot cela Slovenija, videli zapuščenost in revščino ter na drugi strani ogromno bogastvo, lepoto in tudi veliko nesmisla.
Pri potovanju skozi različne pokrajine človek hitro opazi, da ljudje v vsaki od njih živijo drugače. Razlikuje se način gradnje hiš, načrtovanje in oblikovanje pokrajine. Razlikuje se način obdelave njiv in seveda se razlikujejo tudi poljščine, katere pridelujejo. Vse to je odvisno od podnebnih razmer (v predelu ob francosko-španski meji pridelujejo celo riž, kar je bilo zame presenečenje), organiziranost ljudi, od tehnoloških rešitev ter promocijske in prodajne znanosti (namenoma uporabljam ta izraz). Prav na tem področju smo namreč Slovenci - še zlasti pa kmetijske organizacije - še zelo zaostali, saj večina kmetov še vedno misli, da je najpomembneje nekaj pridelati, v resnici pa vsaka stvar dobi svoj smisel in vrednost šele takrat, ko ji to prizna trg.
Vendar tokrat ne bom govoril o tem, pač pa o neki drugi lastnosti, ki sem jo opazil povsod, kjer smo bili.
Verjetno je med bralci našega časopisa malo tistih, ki ne poznate pesmi »Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije, na okenca zagrnjena večerno sonce sije. Ta nagelj in ta rožmarin, ta okna polna sonca, glej takih nima ves ta svet, pa pojdi tja do konca.« Na poti, ki smo jo naredili, sem vi-
del na tisoče hiš. Celinske, primorske, alpske hiše in okolja. Skoraj povsod, kjer smo se ustavili, smo lahko opazili red in urejenost javnih površin. Vse stvari, za katere skrbi javna »komunala«, so na visoki ravni. Vrtovi in parki so domiselno oblikovani, rastline pravilno vzgojene in strokovno vzdrževane. Povsod na javnih površinah sem opazil namakalne sisteme, ki jih prav gotovo izkoriščajo tudi za dognojevanje, saj rastline res bujno uspevajo. Zanimiv je primer Monte Carla (Monako), kjer je gostota prebivalcev zelo velika, prav tako pa tudi želja po naselitvi (nizki davki) bogatih ljudi. To mesto oz. državica se lahko širi le še navzgor, saj so praktično vse razpoložljive površine že pozidane, tako da za kakšne nove parke in zelene površine ostaja vse manj prostora. Da bi nadoknadili to izgubo, gradijo na vrhovih stavb prave vrtove, pa tudi mnogo teras in balkonov je čudovito preurejenih v prave vrtove, kar predstavlja čudovito pašo za oči. Toda to je mesto v povprečju morda najbogatejših prebivalcev tega sveta. V drugih mestih pa lahko opazimo, da je komaj sem ter tja kakšen balkon bolj ali manj skromno okrašen s kakšnim koritom okrasnih rastlin. Posebej moram omeniti zasaditve ob avtocestah in v prostoru med voznimi pasovi, kjer popotnika desetine kilometrov daleč spremljajo pisani cvetovi različnih rastlin (prevladujejo oleandri).
Skoraj pol poti ob sredozemski obali (od San Rema in skoraj ob celi francoski obali) popotnika spremlja pogled na rastlinjake (večina je steklenja-kov), ki ponekod pokrivajo praktično vso površino, kjer je bilo sploh mogoče postaviti rastlinjak. Le tu in tam se iz teh pokritih površin dviga streha stanovanjske hiše. Da si boste lažje predstavljali - gre za površine in pobočja, velika kot je naš Sveti Anton nad Zden-sko vasjo in vse takšne površine so pokrite z rastlinjaki, vmes pa je kakšna stanovanjska hiša. Glede na to ogromno proizvodnjo okrasnih rastlin, sem pričakoval, da bodo
tudi zasebne hiše urejene in polne cvetja. Pa sem se uštel. Moram reči, da na celi poti nisem videl okna, okrašenega s cvetličnim koritom in da je le sem ter tja na kakšnem balkonu zasebne hiše bilo videti kakšen cvet. Tudi sicer zasebne hiše niso kaj prida vzdrževane. Fasade so večinoma v rjavooranžnih odtenkih, kar deluje dokaj monotono, celo turobno, še posebej, če je dan nekoliko bolj oblačen. Videti je, da ljudje v splošnem ne dajo veliko na neposredno okolje, v katerem živijo svoj vsakdan. V tem pogledu Slovenci gotovo močno prekašamo prebivalce vseh teh dežel. Res je vzdrževanje neposredne okolice naših hiš (okna, balkoni, vrtovi) dokaj drago in zahtevno delo, ki vzame tudi veliko časa. Vendar sem prepričan, da bi opuščanje te navade močno osiromašilo naše bivanjsko oklje, zato bi morali pri tem vztrajati, kolikor dolgo se da. V tem pogledu je potrebno še kako podpreti akcijo »Urejena domačija«, ki jo po enoletnem premoru zopet pripravlja Turistično društvo Dobrepolje. To tradicionalno naravnanost Slovencev k lepo urejeni okolici svojih hiš bi morale naše turistične organizacije, predvsem pa oblast (lokalna in višje), izkoristiti v gospodarsko korist Slovenije, ki je res lepa in čudovita dežela. Nikakor ne bi smeli v vsem posnemati zahodnega sveta, temveč ohraniti izvirnost slovenskega sveta in to prodajati drugim. Iz lastne izkušnje vemo, da si vedno želimo videti, kako živijo ljudje tam, kamor gremo, ne da povsod vidimo slabo kopijo že poznanega vzorca.
Pa še ena stvar se mi je zdela zanimiva. Pričakoval sem, da bom videl mnogo novih rastlin, nekaj česar še nisem videl, nekaj posebnega. Kaj vem zakaj? V resnici pa so nas od doma in nazaj spremljale iste vrste okrasnih rastlin. Brez pelargonij očitno ne gre. Bršljanka je domača povsod, prav tako surfinija. Kot strukturne rastline vidimo krebulji-ce, moljevke, smilje, suhe rože, deteljice ... Tudi v gredicah na tleh smo velikokrat srečali
pelargonije in surfinije, in lahko rečem, ogromno tagetesa (smr-dljivke), begonij (fižolkov), ageratuma (tončki), gazanij, verbe-ne itd. Veliko smo videli tudi lavande (sivke), ki jo predelujejo za uporabo v cvetličarski, še bolj pa v kozmetični industriji za izdelavo parfumov, ki je v Franciji zelo razvita.
In na koncu lahko zopet rečem, da je povsod lepo, doma pa najlepše, kar so ugotovili že mnogi, pametnejši in bolj izkušeni od mene. je pa seveda res, da je vse odvisno tudi od tega, kakšna matematika stoji za kakšno stvarjo. Slovenska ali do-brepoljska lepota je sama po sebi popolnoma primerljiva z lepoto ostalega sveta. Če pa bi jo hoteli tržiti (in z njo še marsikaj, kar sedaj počnemo na ljubiteljski in osebno nekoristni, ter splošno brezciljni ravni pod naslovom »promocija občine«) in od nje imeti gospodarske koristi, potem bi bilo potrebno k razvoju Dobrepolja pristopiti malo drugače, kot to počnejo sedaj. □
Kraljevina šlamparija
Joško Smrkelj
V to deželo lahko vstopiš in se pripelješ z biciklom ali pa kot jaz, po nesreči. Takoj na vstopu v deželo naletiš na drugo (ali tretje) največje mesto. Na njegovi desni legi je čisto nova bolnica stara 200 let, kjer že štiri stoletja uspešno zdravijo bolnike iz celega sveta za krompirjevo drisko. To je najbolj znana bolezen, katero je tako presunljivo ta dežela podarila svetu. Blizu je tudi največja tovarna, ki proizvede in proda 92 procentov vse svetovne proizvodnje pohanih krompirjevih olupkov, začinjenih z domačo žagovino. Lansko leto pa so tudi priredili svetovno prvenstvo v balinanju z štirioglatim krompirjem. Domačini so bili drugi pred aboridžini od obeh udeleženih.
Ko tako nedolžno potuješ naprej, v gosto naseljenem predelu naletiš na zgrajeno betonsko in kamnito katedralo v čas svetemu Prachu. Le ta je bila postavljena za časa invazije trotov z juga in severa. Zato je tako lepo udomačena, da deluje še danes. In vsi se križajo, ko jo gledajo. Imeli so sicer dve, a se je ena spričo dobre renovacije sama sesula vase od sramu.
Daleč levo pod visoko goro pa se vidita dve manjši naselji. Na gori pa stoji cerkev iz 7. stoletja, postavljena v spomin boju proti novomeškim Egipčanom, ter islamskim Turkom. Le ti so hoteli domače prebivalce poislamiti, vendar so domačini raje ostali pri svojem verovanju, podobnem abesinskim praktičnim ani-mistom. Koran namreč prepoveduje pitje alkohola, nasilje, predzakonske spolne odnose, prešuštvo in podobno nesnago. Te-
mu pa se ta vrli narod očitno ni hotel odreči.
Sicer pa so to deželo osvajali različni zavojevalci od Hunov, Gotov, Rimljanov, Turkov Indijancev, ubranili pa so se tudi od horde podivjanih italijanskih nun. Imeli pa so že dolgo tega nazaj segajoč v leto 1613 ustanovljeno univerzo, ki še sedaj tradicionalno poučuje tukajšnje ljudi filozofijo, bivologijo in okopavanje krompirja.
No tako pa že počasi pridemo v glavno mesto, ki je največje na svetu in okolici. Poleg univerze premore še stolno cerkev, centralno bolnico, velik nogometni stadion za 120.000 gledalcev in podobno. V samem centru mesta pa se nahaja čudovita vladarska palača iz časov Julija Cezarja. O datumu gradnje se še prepirajo. V tej palači domuje in vlada kralj Nebrigaj VII, direktni potomec mogočnega Nebrigaja I. Le ta je zelo veren in je znan po tem, da je v stolnici spil dva litra žegnane vode, ko je bil star štiri leta. To pripradnost vernosti je dobil po materi. Po očetu je dobil zlato žilo. Sedanji monarh je zelo moderen vladar. Zmanjšal je delovnik na 12 ur, uvedel novopis brez pik in vejic, ter zmanjšal abecedo na 28 črk oziroma znakov. Po tristo letih je spet uvedel kolo med prevozna ali prenosna sredstva. Izenačil je vrednost domače valute z albanskim Lekom. Za himno imajo pesem »Mi smo mi«, pozdravljajo pa se z pozdravom »pacek«, po najnovejšem odloku monarha.
V lokalnem hotelu je krompirjeve hrane na pretek, paziti pa je treba samo na stranišču. Tam vlada podtlak in pri veliki potrebi ti lahko potegne v kanalizaci-
jo tudi genitalije z drekom vred. Zato je tu toliko čudnih bab z bradami, ki poizkušajo nositi hlače.
Južno od glavnega mesta, takoj po tretjem (ali drugem) največjem mestu, se začne lokalna puščava. Mesto je znano po tem, da ni poznano po ničemer. Lokalno puščavo pa je zaščitil sklad Unesc-a, kot svetovno naravno dediščino. Zbuja ti namreč srbeč občutek želje, da pobegneš s tega sveta za vedno. Upam, da mi bo uspelo! Kaj pa vam? □
Odgovor podžupanu
Slavc Palčar
Občinski odbor Dobrepolje 1312 Videm-Dobrepolje,p.p.6
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
IZJAVA ZA JAVNOST
Zaradi škodoželjnih in napačnih interpretacij dogodkov na seji občinskega sveta občine Dobrepolje, ki se po zaslugi politične konkurence pojavljajo v javnosti z namenom, da očrnijo člane občinskega sveta, izvoljene na listi Liberalne demokracije Slovenije, ter zaradi objektivne obveščenosti zainteresirane javnosti, podajamo pojasnilo, zakaj nismo podprli prostorskega plana. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Dobrepolje je bil našemu nasprotovanju navkljub sprejet.
Člani Občinskega sveta občine Dobrepolje iz vrst Liberalne demokracije Slovenije smo se v vseh fazah aktivno in konstruktivno vključevali v pripravo prostorskega plana občine Dobrepolje. Naše vodilo je bilo, da mora urejanje prostora prispevati k ustvarjanju čim bolj prepoznavnega reda v prostoru in da je potrebno pri urejanju prostora upoštevati tako javne kot tudi zasebne interese ter jih v skladu s cilji urejanja prostora med seboj skrbno pretehtati in uravnotežiti, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnemu interesu.
Končna vsebina odloka je pravo nasprotje prej navedenega našega izhodišča. Vsebina sprejetega odloka je začrtala nadaljnje usmeritve v prostoru, ki pa so na žalost naravnane proti razvojnim ciljem prostora in celotne občine Dobrepolje, brez usmeritve razvojnega procesa in brez uravnoteženih razvojnih potreb, kar bo onemogočilo nadaljnji skladen gospodarski razvoj in bo imelo daljnosežne negativne posledice za vse občane. Tehtnih razlogov, zaradi katerih nismo podprli prostorskega plana, je še kar nekaj. V odloku je navedeno naselje, ki v občini Dobrepolje ne obstaja. Da občina vladni komisiji, ki je pregledovala usklajenost prostorskega plana občine Dobrepolje z državnimi izhodišči, ni podala vseh dokumentov iz faz sprejemanja odloka, se je županu in občinski upravi zdelo nepomembno. Sprejemanje odloka brez verodostojnega sklepa Vlade Republike Slovenije, brez usklajene kartografske vsebine prostorskih sestavin in brez prilog in programskih zasnov je bilo za člane občinskega sveta iz vrst LDS prav tako nesprejemljivo. In tudi zato nismo podprli prostorskega plana.
Ton vsej zmedi na seji, ob navedenem smo bili priče velikemu številu dodatnih vprašanj, na katera niti pripravljavec prostorskega plana niti občinska uprava nista odgovorila (kar bo povzročilo samo še dodatne zaplete), je dajal še predsedujoči seje, podžupan Stane Jakič. Že dalj časa opažamo, da mu je vodenje sej občinskega sveta zgolj funkcija prestižnega pomena. S slabim poznavanjem statutarnih in poslovniških določil se seje občinskega sveta ne da voditi učinkovito in uspešno.
Člani občinskega sveta iz vrst Liberalne demokracije Slovenije se bomo tudi v bodoče zavzemali, da bodo akti občinskega sveta občine Dobrepolje temeljili na zakonitih predpisih. In tudi v bodoče ne bomo podpirali predlogov, ki bodo pripravljeni slabo, površno in brez ustreznih zakonskih podlag. Žal pa je praksa sprejemanja slabih, škodljivih odločitev v delovanju občinskega sveta občine Dobrepolje že postala pravilo.
Slavc Palčar, predsednik OO LDS Dobrepolje
Gospod Stane Jakič, dobre-poljski podžupan (v nadaljevanju: podžupan), se je bombastično odzval na kronologijo s komentarjem o Programu opremljanja zemljišč za območje zazidalnega in dela ureditvenega načrta za stanovanjsko območje Predstrug, (v nadaljevanju: Program) objavljenega meseca maja.
Z zanimanjem sem prebral podžupanove pisarije, katere pa so daleč od resnice in nikakor niso »Odgovor g. Palčar-ju«, kot je zapisal v naslov prispevka. Podžupanov »odgovor« in njegovi komentarji se po vsebini nikakor ne nanašajo na moje pisanje o Programu. Njegov odziv je zgolj izhodišče oziroma prilika, da oblati spodaj podpisanega in da si je z izgovorom do odgovora pridobil prostor na straneh Pisma bralcev. Da pol resnice in neresnice ne bi morebiti postale resnica, moram odgovoriti na nekatere podžupanove trditve. Ne na vse, saj jih je preveč.
Podžupan v »apelu javnosti« trdi, da se o Programu nisem pogovarjal s predsednikom dobrepoljskega odbora SDS-a, kar je prva od njegovih neresnic. Le dan pred sejo občinskega sveta, na kateri smo Program obravnavali, sva se dva člana občinskega sveta naključno pogovarjala o tej isti temi z Jožetom Zakrajškom, takrat in predvidevam da še vedno, predsednikom občinskega odbora SDS. Tako kot sem že zapisal, je v pogovoru dejal, da njihova člana OS ne bosta podprla Programa. In tako je tudi bilo po prvem glasovanju. Čudi me, da podžupan ni oporekal na nobeno mojo trditev iz prejšnjega prispevka, ko sem opisoval fazo »kupčkanja« in sprejemanja Programa, zato predvidevam, da je ponovno odprl to temo le zato, da se je pred javnostjo lahko posul s pepelom.
Druga neresnica, katera se nanaša na sprejem Programa in jo je podžupan zapisal, je tudi ta, da ne jaz ne stranka
LDS nismo predlagali nikakršne rešitev. Očitno ima podžupan slab spomin. Naj ga opozorim, da si gre poslušat magnetogram 15. seje in se bo lahko prepričal, da njegove trditve ne držijo. Prav zaradi mojih pripomb in pripomb LDS-a na Program je občinski svet preložil sprejemanje Programa in od pripravljavca zahteval popravke. Rešitve pa smo imeli, a jih nismo uspeli predstaviti, ker predsedujoči seje tega ni dal na glasovanje.
Še ena zapisana neresnica s strani podžupana je, da za funkcijo podžupana ne prejema nikakršnih plačil, niti mu na misel ne pride, da bi to zahteval. Nepomembna je podžu-panova pripomba, »da mu na misel ne pride, da bi zahteval plačilo«, saj mu višino plačila določa Zakon in občinski Pravilnik. V 100a členu Zakona o lokalni samoupravi piše, da se višina plače oziroma plačila za opravljanje funkcije podžupana in plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta določi z aktom občinskega sveta in da je za nepoklicno opravljanje funkcije mogoče dobiti največ 40% plače župana. Občinski svet je zato 8.6.1999 sprejel Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev. V Pravilniku piše, da podžupanu, ki vodi sejo občinskega sveta, pripada 100% višji znesek, kot je določen za ostale člane občinskega sveta Po osebnem preverjanju sem dobil zagotovilo, da občinska uprava podžupanu pripadajoče plačilo tekoče izplačuje.
Da je podžupan nekoliko kratek v poznavanju zakonodaje, je pokazal tudi s tem, ko je zapisal, da Vlada RS sprejema zakone, kateri naj bi bili »aktualni« problem zaradi visoko postavljenih standardov na področju urejanju prostora, kar je še ena od rafala neresnic. In da bi podžupan bil in ostal kredibilen v svojih izjavah, vse skupaj podkrepi s političnim sklepom, da je za vse kriva Vlada RS in stranka, kateri pripadam. Naj mu iz tega mesta sporočim, da se o tem, kdo je postavil za njega
visoko postavljene standarde, moti. Da so nekateri standardi visoko postavljeni, je celo res, posebno če gledamo na zadevo urejanja prostora kratkoročno, toda odločanje o dolgoročnem urejanje prostora ima varovalke postavljene tako, da bo kaj prostora ostalo še zanamcem. Varovalke proti stihijskemu in nekontrolirane poseganju v urejanje prostora pa je moteče predvsem za nekatere »turbo kapitaliste«, katerim je prednostna naloga čim večji zaslužek. Malo jim je mar za spoštovanje zakonodaje in želijo z nekontro-
lirano izrabo prostora predvsem spreminjati okolico in prostor tako, da imajo čim večji zaslužek, ne oziraje se na kratkoročne ali dolgoročne posledice.
Vse bolj me navdaja občutek, da podžupan morebiti ne uspe brzdati morebitne osebne užaljenosti do razvoja dogodkov na lokalnem političnem prostoru, zato je poleg politične, poizkusil z tudi osebno diskreditacije do spodaj podpisanega. Njegova trditev, da me je našel med dolžniki do občine, je le še ena od neresnic. Glede mojega fi-
nančnega dolga do občine Do-brepolje obstaja dokumentacija iz katere je razvidno, da dolg v občinskih računovodskih evidencah do mene ni izkazan. Dokumenti, iz katerega je podžupan, predvidevam da na priporočilo župana, črpal podatke za konstrukt, pa nimajo dokazne vrednosti, na podlagi katere bi podžupan lahko gradil razsodbo o dolžniško upniškem razmerju in dajal vrednostne sodbe z namenom diskreditacije.
O višini zneska za širjenje tovrstnih laži pa bo odločilo sodišče in podžupan dobro ve,
da le opravičilo tokrat ne bo dovolj.
Seveda nisem navedel in obrazložil vseh podžupanovih natrošenih neresnic. Pričakujem, da se bo podžupan za vse napisne neresnice opravičil. Od župana, ki ga je predlagal na to funkcijo, pa pričakujem, da razmisli , če ima s tem, ko v tako kratkem prispevku natrosi toliko polresnic in neresnic še njegovo zaupanje in zaupanje vseh članov občinskega sveta in ali je dobro, da je na položaju podžupana občine takšna oseba. □
Odgovor županu
Slavc Palčar
Več kot očitno je, da so do-brepoljskemu županu popustili živci. Drugače si ni mogoče razlagati njegovega nekontroliranega širjenja neresnic, katere je natrosil v julijskem časopisu Naš kraj. S pomenljivim naslovom »Kriv je tisti, ki dela«, je želel prikazati sebe kot trpečo in ponižano osebo, kateremu ne da miru in mirnega spanca spodaj podpisani. Mene ni prikazal kot politično konkurenco na teh 103 km 2, ampak kot političnega nasprotnika in sovražnika. S podžupanom sta se v »sozvočju« in verjetno po predhodnem dogovoru odločila, da udarita skupaj in z vsemi topovi.
Dozdeva se mi, da so rezultati evropskih volitev na dosedanji županovi stabilnosti pustili posledice. Kot sem seznanjen, župan z vedno novimi konstrukti želi doseči čim večjo diskreditacijo politične konkurence. In položaj, katerega zaseda, mu daje veliko prilike za tovrstno delovanje. Samo v enem tednu je župan dvakrat udaril z namenom diskredita-cije. Če so takšna njegova odzivanja posledica evropskih volitev, ko je županova stranka obstala pred vrati evropskega parlamenta, je mogoče po jesenskem debaklu za vstop v Državni zbor pričakovati še ostrejše napade, saj napovedi
in javno mnenjske raziskave ne kažejo nič dobrega stranki, kateri pripada tudi dobrepolj-ski župan.
Župan misli, da sta njegovo delo in lik zaščitena kot je bil običaj za takšne in podobne voditelje v pretekli in pol pretekli zgodovini. Vse, kar sem do sedaj zapisal v zvezi z likom in delom Antona Jakopiča in je bilo objavljeno v tem glasilu, je bilo povezano z njegovo župansko funkcijo, katero trenutno opravlja in niti z besedo nisem posegel v delo in čast občana Antona Jakopiča iz Podpeči, zato so asociacije na poškodovanje njegove aure nesprejemljive.
Očitka, da naj bi jaz s svojim delovanjem v občinski politiki povzročal škodo, nikakor ne vzdrži trezne presoje in je zgolj slepljenje naivnih. O takšnih in podobnih sodbah odločajo volivci in prav naklonjenost stranki, kateri globoko pripadnost izkazuje župan pred in ob vsakokratnih volitvah, pa naj bodo evropske, državne ali občinske, je opaziti stalen padec in drsenje med »izbrisane«. Da bi župan ostal kredibilen in zaupanja vreden, okrca še volivce. Prvenstveno in predvsem tiste, kateri mu niso dali volilnih glasov. Teh pa je na vsakih volitvah več in to župana boli. Seveda se zelo dobro zaveda, da slabi kazalci gospodarjenja, čemur smo priča v občini, ni garant
za uspeh na naslednjih občinskih volitvah, županova lastna uspešnost in uspešnost SLS-a pa je iz dneva v dan manjša. Do še enega mandata lahko pride le na način, da diskreditira politično konkurenco. Tu ne mislim samo na konkurenco iz LDS, temveč na vse močnejšo NSi. Volivcem in članom SLS-a je pred kratkim poslal tudi pismo, v katerem opisuje neposlušne in preveč zvedave »liberalce« ter je slednjim ob bok postavil še enega člana iz NSi-ja. Še ena v nizu županovih potez z namenom diskreditacije.
Župan med drugim zapiše, da kdor načeloma vedno glasuje proti ali pa vsaj 90%, ni dorasel funkciji, ki jo je prevzel. Županovo merjenje »preko palca« o glasovanju ne pove veliko in daje popačene in izkrivljene rezultate. Pravilen podatek glasovanja za vsebine, o katerih sem se izrekal na občinskem svetu , izražen v procentih je 56,90 %. Preobširna bi bila obrazložitev, da bi predstavil vse argumente, zaradi katerih sem glasoval proti nekaterim županovim predlogom. Naj navedem le nekatere. Bil sem proti Odloku o občinskih cestah ter njegovemu sprejetju nasprotoval zaradi napak in pričakovanih nadaljnjih zapletih. Kljub jasnim in nedvoumnim opozorilom je večina županovega glasovalnega stroja odlok sprejela. S sprejetjem pa so nastali pogoji, da občina nekatere dele privatnih zemljišč lahko nacionalizira in ta zemljišča
pod določenimi pogojih lahko preidejo v občinsko last. Moja odločitev je bila jasna. Sem proti nacionalizaciji in zato sem glasoval proti. Prav zaradi bistroumnosti predlagatelja in večinske koalicije, ki je sprejela takšen akt, se že nekaj mesecev z našim odlokom ukvarja Ustavno sodišče RS. V tem istem odloku tudi kar mrgoli napak in anomalij. Naj navedem eno. Predlagatelj, do-brepoljski župan, je v predlog Odloka v povezavi s potekom lokalne ceste zapisal, da cesta v vasi Podgorica poteka do hiše s številko 29. Ker hiše s številko 29 v Podgorici ni, ne vidim razloga, zakaj bi glasoval za odlok, kateri v določbah navaja neresnične podatke. Sem pač takšen, da ne želim kimati in potrjevati nečemu, česar ni. Zakaj se je večina glasovala, za sprejem v predlagani obliki in vsebini, si lahko le mislim.
Županova večina je sprejela tudi odlok, kateri je v celoti neuporaben. V odloku so med sabo pomešani pojmi, kot na primer odločba in določba. Pripravljavcu in predlagatelju, slednji je župan, je namreč prav vseeno, kako uporaben je odlok. Vse bolj je pomembno, da v prispevkih, pod katere se podpiše z »vaš župan« napiše, da smo »s sprejetjem tega in tega odloka dosegli napredek« na posameznem področju.
Župan se je spotaknil tudi ob Program opremljanja zemljišč, kar mu je tudi iztočnica za nekatere pamflete. Pri tem
primeru se sklicuje na »strokovnjake«. Seveda so program izdelovali strokovnjaki in za njega so dobili tudi plačilo. Nič pa ne omeni, da je bil Program predhodno že blizu stanja, ko ga sprejme občinska koalicija in sem kljub vsej strokovnosti tako na strani pripravljavcev kakor tudi na strani predlagatelja le uspel argumentirati ter predstaviti vse pomanjkljivosti in napake, kar je imelo za posledico korenite popravke. In prav zaradi tega smo njegov sprejem preložili za več kot en mesec. V sprejetem programu je tudi zapisano, da bo občina potencialnim graditeljem priznala 10% popust. Ob samo hvali po sprejemu Programa pa župan niti z besedo ne omeni, da bo teh 10% dobil od občanov, kateri nimajo nobene povezave z novogradnjami. K tem 10% za gradnjo infrastrukture, kot so vodovod in kanalizacija bo občina pobrala tudi od občanov, kateri nimajo nobene od naštetih dobrin. In tudi zaradi slednjega sem glasoval proti Programu.
Očitki župana o tem, da je škoda da sedim v občinskem svetu, so še en dokaz, kako gleda na drugačno razmišljanje in na opozicijo kot celoto. Vse bolj se mi dozdeva, da želi imeti vse pod kontrolo in da brez njegovega dovoljenja ni mogoče imeti svojega mnenja. Nekako normalno je, da je opozicija bolj glasna, ima ostro besedo in je kritična. In opozicija bo vse glasnejša. Predvsem zato, ker župan in podžupan gojita ideološke teze in pomisleke do opozicije in zato vnaprej odklonita vse predloge opozicije, ne glede na njihovo vsebino in namen.
Iz prispevka je razvidno, da župana grozno motijo vprašanja, katere zastavljam. Že sem napisal, pa bom še enkrat. Župan bi odgovarjal na zastavljena vprašanja, toda obstaja velika verjetnost, da se mu zareče in bi ga potem povprašal še, zakaj dva različna odgovora o isti zadevi. In tega se župan zaveda, zato najmanj škode svoji politični karieri naredi tako, da sploh ne odgovori.
Da je pohvalil poročanje v tem časopisu, je pa čisto profesionalna gesta politika, kar
župan tudi je. Zaveda se, da hvale njemu v čast in poročanje o njegovem velikem liku in delu blagodejno vpliva na njegove potencialne volivce.
Neverjetno je, kako se je župan razpisal o sečnji v gozdu nad Podpečjo. Prvotno je v odgovoru na svetniško vprašanje izjavil: »Pokojnik je posek dovolil, in to za določen namen«.
Ko pa sem županov odgovor razčlenil in si zastavil še par vprašanj ter podvomil v legalnost sečnje in plačevanja »na roko«, se je županu razvezal jezik. Ne bi še enkrat pogreval zgodbe, napišem pa lahko le to, da se zadnja verzija »županove zgodbe« naj ne bi odvijala tako, kot je napisal. To so mi namignili nekateri njegovi sovaščani.
V delu, kjer se župan zagovarja o upravičenosti investicije Kina Dobrepolje, je več netočnosti in nepravilnosti. Žalostno je, da župan ne pozna, v katerem sklopu in na kakšen način deluje Kino Do-brepolje in me preseneti, ko napiše, da Kino deluje v sklopu Zavoda za ljubiteljsko kulturo, kar seveda ni res. Ker imajo vprašanja in (ne)odgo-vori o Kinu že dolgo sivo brado, bi bilo korektno, da bi župan namesto napada odgovoril na predhodno zastavljena vprašanja, ki so se nanašala na poslovanje. In ker župan ne zanika, da ima Kino Dobrepolje izgubo, je več kot očitno, da podpira nerentabilno poslovanje. Temu se pa težko reče, da se obnaša kot dober gospodar.
Župan je bil tudi zaprošen da od predstavnika občine pridobi poročilo o delu v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, izpostava Ivančna Gorica. Več kot pol leta je že minilo, a poročila še ni. Občinskemu svetu sem predlagal, da predstavnika občine JSKD odpokliče in imenuje drugega zaradi neaktivnosti in ne zainteresiranosti. Verjetno se zamenjava ne bo zgodila, saj je sedanji predstavnik županov strankarski kolega. Očitno takšna neaktivnost odgovornih in pristojnih nekomu godi ali pa koristi. □
Čas je za streznitev
Zvonimir Zabukovec_
Zadnje čase se je v naši lokalni politiki razvnela precej žolčna razprava, na žalost pa namesto političnih tem, prevladujejo predvsem osebna podtikanja. Nekdo je očitno zelo močno našim milim muckam stopil na rep, tako da so kar naenkrat postale zelo velike levinje in močno rjovejo. Pa še bolj bodo kot kaže, kajti njihov repek je še vedno pod obuto nogo. Mislim, da je največji problem pri naši lokalni politiki stalno vrtinčenje in pogrevanje strahu ter nezaupanja pred političnim nasprotnikom. Strah torej, da ne bi mogel obdržati lastne pozicije moči je ogromen in na našo žalost zelo nezdrav. Nekateri svojih »zaslug« nikakor ne morejo pozabiti in hočejo zase vedno nekakšno posebno nagrado, plačilo moralno ali materialno, saj je vseeno. Človeška neskromnost, pohlep in tudi sebičnost nas vse skupaj močno tepe. Ta dražba zaslug je postala prav svinjsko obscena. Zato bi morali »najzaslužnejši« voditelji in vedno nepogrešljivi počasi v pokoj. Pa tudi dosti cenejši bi bili za vse nas.
Bil sem na seji občinskega sveta, dne 13.7.2004, poslušal debato in se kremžil. Poleg napak, ki mejijo na protizakonite in celo protiustavne v predlogih, da ne govorimo o nepravilnosti postopka samega, mi je v ušesu ostala navedba v enem členu, da mora občina zagotoviti vsakemu občanu tekočo vodo. Jaz osebno sem z pitno vodo čisto zadovoljen, o tekoči bom pa še malo razmislil. Kaj bi bilo, če bi v skladu z odlokom le to zahteval od občine. Prav interesira me, kako bi mi naredili potok na dvorišču. No sam sprejem prostorskega plana, je zame še en dokaz da občini zmanjkuje denarja, kajti vse te vsote prispevkov bi lahko bile manjše od 9000,00 tolarjev po kvadratnem metru. Ali pa, da sem malo ciničen, kaj porečete na
tale scenarij: cene zemljišč bodo padle, mi jih pokupimo potem pa v treh ali nekaj letih spremenimo neživljenjski odlok ter gradimo hiše, jih prodajamo ter služimo. Služimo mi, ki smo pravi »domačini« -pravi dobrepoljci torej. Sicer pa, da opozorim. Vsak občinski svetnik ima pravico postavljati vprašanja in nanje dobiti odgovore. Ima pravico opozarjati na napake, pa četudi je samo pika ali vejica. Župan torej po zakonu mora odgovoriti na vsa postavljena vprašanja, tako ustno kot pisno. Normalno pa je, da to dela opozicija in ne tisti, ki so na oblasti.
Tudi provokacija je del političnega boja na tej sceni. Na primer podtikanje, da je LDS vedno proti vsemu, saj to enostavno ne drži. Ko sem bil še sam svetnik, sem dal kar nekaj predlogov, omenil bom samo moj predlog, da bi bil naš občinski grb kozolec toplar. Pa so bili vsi proti razen mene in Samec Jožeta. Torej če Jakič Stane trdi, da je SDS konstrukktivna stranka, potem je tu res nekaj narobe z njegovim spominom. On je glasoval proti temu predlogu, pa čeprav je bil celo v časopisu »Delo« objavljen članek z zelo dobro strokovno pozitivno oceno tega predloga. Sicer pa mislim, da nima smisla še naštevati naprej in dolgovezi-ti. Vsak je očitno sebi najbližji in vsak o sebi misli najlepše. Pa četudi je lažnivec ali goljuf. Še posebej takšni se najbolj trkajo po prsih.
Sam več ne vem, kdo ravno kot nekdo iz nepozabljenih časov. Čuden občutek in čudne misli se mi podijo po glavi. Kdo tukaj izvaja diktat nad kom? Tisti, ki opozarja na napake ali tisti, ki je na oblasti? Povejte mi, kaj zmore hladna in gola resnica proti bleščečim lažem? Veste svoboda samo za nekatere ni prava svoboda. Demokracija samo za ene tudi ni prava demokracija. Je diktatura! □
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Test za zdravo zavest
Naše življenje je divja reka. Vsak izmed nas je ob rojstvu vržen vanjo v njenem zgornjem toku, kjer je najbolj deroča in nevarna. Vsak izmed nas se mora odločiti, kako bo premagoval vso to razburkano vodo, polno pasti, brzic in vrtincev. Nekateri se prepustimo njenemu toku; kar bo, pa bo, nekateri iščemo poti, ki so najmanj nevarne, nekateri pa se poženemo v oster boj z močnejšim nasprotnikom in ga poskušamo premagati. Kdo izmed nas bo izpolnil zastavljeni cilj, doseči mirni tok reke pred njenim izlivom v večnost, kdo izmed nas pa bo ostal praznih rok, premagan in opešan. Žal se moramo sprijazniti z dejstvom, da na začetku nimamo vsi enakih možnosti, pa vendar se zavedajmo, da lahko s pravim načinom življenja v marsičem povečamo naše sposobnosti in se enakovredno kosamo tudi s tistimi, ki so nas v začetku prekašali. Poglejmo torej, kam sodimo in izberimo najprimernejši način življenja, da ne bomo najšibkejši člen.
1.	Kako bi opredelili svoje življenjske sposobnosti:
a)	svoje življenjske energije ne znam izkoristiti
b)	nimam nobene moči in volje
c)	zmožen sem velikih psihičnih in fizičnih naporov
2.	Kdaj ste nazadnje pomislili, da ste morda zaradi vsakdanjega delovnega tempa in nezdravih navad že naredili veliko škodo svojemu zdravju:
a)	na to še nisem pomislil
b)	pred nekaj tedni
c)	na to pomislim skoraj vsak dan, predvsem zjutraj
3.	Kdo mora po vašem mnenju odkriti in odstraniti težave, ki ogrožajo vaše zdravje?
a)	osebni zdravnik
b)	nihče, kar mi je usojeno, me bo doletelo prej ko slej
c)	največ lahko storim za svoje zdravje sam
4.	Kateri način hujšanja se vam zdi najboljši in bi ga sprejeli kot prvega?
a)	rekreacija in šport
b)	tablete
c)	dietna prehrana
5.	Katerega bolezenskega znaka bi se najbolj ustrašili?
a)	krvi v blatu
b)	glavobola z vrtoglavico
c)	bolečega tiščanja v prsnem košu
6.	Kdo po vašem mnenju izkorišča zdravstvo in bo mogoče zaradi tega živel dlje od vas?
a)	nobene veze in poznanstva ne morajo vplivati na dolžino življenje
b)	politiki in bogataši
c)	moji sosedje
7.	Kaj po vašem mnenju najbolj negativno vpliva na zdravstveno stanje Slovencev?
a)	pomanjkanje bioenergetikov
b)	visoka stopnja nezdravih življenjskih navad
c)	varčevalni ukrepi pri predpisovanju zdravil
8.	Na kaj vas spominja izraz »redukcija«?
a)	na varčevanje z električno energijo
b)	na določen efekt pri delovanju avtomobilskega motorja
c)	na zniževanje telesne teže
9.	Zdravnik vam svetuje, da naj prenehate s kajenjem. Kaj si boste mislili?
a)	dobra vzpodbuda, tudi sam sem že pomislil na to
b)	tudi zdravniki kadijo, ni mi treba soliti pamet
c)	rajši kadim, kot da se zredim
10.	Dva tedna ste vzdržali strogo dieto. Nato ste bili na gostiji in ste jedli občutno preveč. Kako boste reagirali naslednji dan?
a)	ne morem napovedati, ali bom držal dieto še naprej
b)	obupal sem nad sabo, jedel bom vse povprek
c)	normalno, da kakšen dan pojemo preveč, še vedno ohranim voljo in nadaljujem z dieto
Seštejte število točk ob vaših odgovorih in preberite moje mnenje in nasvete (na naslednji strani):
1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	9.	10.
a) 2	a) 4	a) 0	a) 4	a) 2	a) 4	a) 0	a) 0	a) 4	a) 2
b) 0	b) 2	b) 2	b) 0	b) 0	b) 2	b) 4	b) 2	b) 0	b) 0
c) 4	c) 0	c) 4	c) 2	c) 4	c) 0	c) 2	c) 4	c) 2	c) 4
0 do 13 točk:
14 do 26 točk:
27 do 40 točk:
Veliko mislite o zdravju, vendar imate težave s tem, da nikoli ne rečete »sedaj se pa dobro počutim«. Stremite za boljšim počutjem, vendar iščete za to najkrajše poti in poti po liniji najmanjšega odpora. Velikokrat krivite za slabo počutje svojo okolico ali razmere v zdravstvu. Vaša prednost je v tem, da na vse postavljene diagnoze reagirate na približno enak način, pa naj bo to resna bolezen ali popolnoma nenevarna stvar. Torej, reakcija brez panike ob resnejši bolezni je za ozdravitev boljša, ampak le, če se boste vseeno dosledno držali navodil zdravnika, ki vas zdravi. Da bi obvarovali svoje zdravje, prenesli in premagali bremena večine bolezni, vam svetujem: Recite si — nikoli ni prepozno; naredite dober načrt in si za-dajte, da ga boste čimbolj izpolnjevali. V njem mora biti: čimveč telesnega gibanja, zdrave prehrane, sprostitve, dobre volje in optimizma; in čimmanj nezdrave hrane, alkohola, cigaret in slabe volje.
Veste, da morate za svoje zdravje in boljše počutje nekaj narediti, vendar ste v zadregi, ko pomislite, kaj točno bi to bilo, če pa veste, kaj želite doseči, pa ne najdete pravih načinov za izpolnitev ciljev. Ob vsakem poskusu vidite najprej veliko ovir in te v največji možni meri izkoristite kot izgovor, ko vam stvar spodleti. Vaša prednost je v tem, da iščete vedno nove poti za izboljšanje zdravja in mogoče kljub ne preveč trdni volji najdete kakšno, ki vam je pisana na kožo in bo vseeno uspešna. Da bi obvarovali svoje zdravje, prenesli in premagali bremena večine bolezni, vam svetujem: Recite si — nikoli ni prepozno; naredite dober načrt in si zadajte, da ga boste čimbolj izpolnjevali. V njem mora biti: čimveč telesnega gibanja, zdrave prehrane, sprostitve, dobre volje in optimizma; in čimmanj nezdrave hrane, alkohola, cigaret in slabe volje.
Vaš moto v življenju je samodisciplina in doseganje življenjskih ciljev v največji meri na račun lastnega truda. Osnovno gibalo zdravega življenja je pri vas zaupanje v svoje telesne sposobnosti in kadarkoli izpustite priložnost, da bi naredili kaj koristnega za svoje zdravje, dobite slabo vest, češ »nisem se dovolj potrudil«. Vaša prednost je v tem, da s svojim trudom izgrajujete trdno zdravje in fizično moč. Bodite pa pozorni na dejstvo, da vas določene bolezni, ki se jih strašansko bojite (rak, infarkt, sladkorna), vržejo iz tira, vam v hipu vzamejo življenjsko voljo in vas pahnejo v popolnoma drugo skrajnost. Da bi obvarovali svoje zdravje, prenesli in premagali bremena večine bolezni, vam svetujem: Recite si — nikoli ni prepozno; naredite dober načrt in si zadajte, da ga boste čimbolj izpolnjevali. V njem mora biti: čimveč telesnega gibanja, zdrave prehrane, sprostitve, dobre volje in optimizma; in čimmanj nezdrave hrane, alkohola, cigaret in slabe volje. □
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Poporodna ohromelost
Poporodna ohromelost je presnovna bolezen, katera se pojavi največkrat ob ali pa 48 ur po porodu pri najboljših kravah molznicah. Bolezen je poznana tudi pri ovcah pred ali po jagni-tvi, največkrat se pojavlja kot problem celotne črede. Pri kobilah je bolezen poznana kot mlečna tetanija in se najpogosteje pojavlja nekaj tednov po žre-bitvi. Pri svinjah je bolezen zelo redka, ravno tako pa tudi ni pogosta pri psi-cah in mačkah.
Vzroki
Bolezen nastopi zaradi padca nivoja kalcija v krvni plazmi, ki nastane kot posledica naglega odtekanja kalcija v mlezivo (kolostrum). Krava, ki proizvede 10 l mleziva, izgubi 23 g kalcija pri enkratni molži. Ta količina je približno 9x večja kot je celotna količina kalcija v celokupni krvni plazmi. Tako izgubljen kalcij se pri večini krav nadoknadi iz dveh virov in sicer s povečanim vsrkavanjem kalcija iz črevesja (hrane)
ali z mobilizacijo kalcija iz kosti, najpogosteje pa iz obeh virov hkrati. V času presušitve se omenjena vira kalcija zaradi relativno majhnih potreb ne aktivirata. Ob telitvi pa je potrebna za zadostitev potreb velika količina kalcija v krvni plazmi.
Koncentracija kalcija (Ca) v krvni plazmi je regulirana z biološkim mehanizmom, ki ga sestavljajo kalcitonin, hormon, ki ga izloča žleza ščitnica, pa-ratiroidni hormon ali parathormon (PTH), ki ga izloča žleza obščitnica in presnovna oblika vitamina D (1,25 di-hidroksiholekalciferol). Zadnja dva se sproščata ob znižanju nivoja kalcija v krvni plazmi, medtem ko se prvi izloča ob povišani vrednosti kalcija. Parat-hormon je odgovoren tako za črpanje kalcija iz kosti in povečanje filtracije kalcija v ledvicah, kot tudi za stimulacijo ledvičnih encimov k pretvorbi vitamina D v ustrezen metabolit, ki sodeluje pri vsrkavanju kalcija iz črevesja.
Med vzročne dejavnike, ki prispeva-
jo k nastanku bolezni sodijo:
^ Znano je, da so nekatere pasme krav bolj nagnjene k nastopu bolezni kot druge. Raziskovalci so mnenja, da so razlike ravno v zmožnosti vsrkavanja kalcija iz hrane, ki je pri nekaterih pasmah slabša zaradi določenih razlik v zgradbi črevesne sluznice. Možne so tudi individualne razlike znotraj pasme, kar pogojuje različno vsebnost kalcija v mleku in tudi različna količina izločenega mleka. Našteto tudi vpliva na potrebno količino kalcija v krvni plazmi.
^ Bolezen je pogostejša pri starejših kravah, ki so v obdobju največje mlečnosti (po treh teletih), ko se potrebe po kalciju še stopnjujejo. Pri starejših kravah je nastop bolezni pogostejši tudi zaradi slabše sposobnosti mobilizacije kalcija iz kosti ter zmanjšane proizvodnje oblike vitamina D in s tem povezane zmanjšane zmožnosti vsrkavanja kalcija iz črevesja.
^ Prehrana v obdobju presušitve ima verjetno največji vpliv na pojav bolezni. Pri tem imata največjo vlogo prevelika količina kalcija in fosforja v obdobju presušitve ter tudi nepravilno razmerje med njima. Pri preveliki količini kalcija v krmi v obdobju presušitve (več kot 100 g na dan) ne prihaja do izločanja parathormona in s tem povezanega mehanizma dviga kalcija v krvni plazmi. Iz omenjenega razloga lahko pride do »polenitve« žleze obščitnice, ki tudi
september 2004
Veterinarski nasveti
23
v času povečanih potreb po kalciju ne izloča zadostno količino parathormo-na, ki je odgovoren za oskrbo organizma s kalcijem v primeru povečanih potreb (ob in poporodno obdobje). Ravno tako lahko ob povečanem dotoku kalcija s hrano v obdobju presušitve pride do povečanega izločanja hormona kalcitonina, ki znižuje nivo kalcija v krvi. Koncentracija le tega je lahko v krvi še povečana tudi v času povečanih potreb po kalciju, kar privede do nastopa bolezni. V novejšem obdobju prihaja v ospredje tudi razmerje med anioni (negativno nabiti delci npr. klor in žve-plova spojina) in kationi (pozitivno nabiti delci npr. natrij in kalij) v krmi, pri čemer naj bi nastop bolezni povzročilo porušeno razmerje med njimi.
^ Nastop bolezni lahko pospešijo tudi nekatere okužbe vimena kot je to bakterijsko vnetje mlečne žleze, ki ga povzroča bakterija E.coli. Omenjeno vnetje lahko povzroči oslabitev funkcije črevesja in tako posledično zmanjšano vsrkavanje hranilnih snovi, med drugim tudi kalcija.
Poporodna mrzlica največkrat nastopi v roku 48 ur po telitvi, nevarnost za nastop pa obstaja znotraj 10 dni po te-litvi. Redkeje se bolezen pojavi zadnjih nekaj dni brejosti ali med porodom in 6 do 8 tednov po porodu. V zadnjem primeru gre v večini za ponovitve, ki se kažejo v precej bolj blagi obliki.
Obolevnost in smrtnost
Obolevnost na splošno ni tako visoka, največkrat je od 3,5 do 8,8 %, v redkih primerih tudi do 30 % (na velikih farmah). Smrtnost je ob učinkovitem zdravljenju nizka, največkrat so živali izločene zaradi drugih posledičnih vzrokov kot so: pljučnica, težave z gibali, vnetje mlečne žleze idr.
Bolezenska znamenja
Bolezen se pojavi nenadoma in v večini primerov po lahkih porodih. Žival v začetni fazi preneha jesti in prežvekovati. Izločanje mleka se zmanjša ali pa tudi povsem preneha. Kažejo se živčni znaki kot so: prestopanje, otepanje z repom, stopanje v jasli, mukanje in škrtanje z zobmi. V tej fazi še ni spremembe v telesni temperaturi, ki kasneje pade pod normalo.
V nadaljevanju se kažejo znaki delne ohromelosti, večinoma zadnjega dela telesa. Živali se opirajo na zid ali na sosednje živali ter imajo težave pri vstajanju ali pa sploh ne vstanejo. Znamenja se stopnjujejo vse do popolne nezavesti, ko žival leži na strani z iztegnjenimi okončinami ter nazaj zavito gla-
vo. Glavo ne moremo zravnati zaradi krča vratnih mišic. Žival ravno tako ne reagira na zunanje dražljaje.
V	kolikor pravočasno ne ukrepamo, žival pogine v nekaj urah, najkasneje pa v dveh do treh dneh. Zato je bistvenega pomena, da pravočasno poskrbimo za strokovno pomoč.
Zdravljenje
V	kolikor ne pride do komplikacij (npr. zlomi okončin, medenice, pljučnice idr.) je bolezen relativno dobro ozdravljiva. Živali dobivajo infuzijsko raztopino kalcijevih soli, hkrati z nekaterimi drugimi potrebnimi zdravili. Včasih se je v praksi tudi uporabljajo sterilno napihovanje vimenskih četrti z zrakom, katerega namen je bil vračanje kalcija iz vimena v krvni obtok. Omenjena metoda v novejšem času zopet pridobiva na veljavi. Poleg omenjenega je pomembno, da živalim dobro nasteljemo s slamo ter v primeru dolgotrajnega ležanja poskrbimo za obračanje živali iz enega boka na drugega. S tem preprečimo nastanek preležanin, ki so pri tovrstnih obolenjih še kako pogosta.
Preventiva
Od vseh preventivnih ukrepov je najpomembnejša prehrana med presuši-tvijo. Kot je bilo že omenjeno, nikakor ni primerna hrana, katera vsebuje velike količine kalcija in beljakovin (npr.
lucerna). Omenjena je bila že tako imenovana »polenitev« žleze obščitnice, ki pa jo je moč s pravilno prehrano stimulirati k izločanju potrebnega parathor-mona in s tem povezanega mehanizma zagotavljanja kalcija. To lahko dosežemo s pokladanjem krme, v kateri je manj kalcija in nekoliko več fosforja. Primerno razmerje med kalcijem in fosforjem je tako 1:3,3 v korist fosforja. Prav tako pa tudi vsebnost fosforja ne sme biti prevelika, saj le ta lahko zavira proizvodnjo aktivne oblike vitamina D.
V praksi se poslužujemo tudi drugih načinov kot so npr.:
^ Dajanje kalcija v obliki gela kalcijevega klorida ali kalcijevega propio-nata. Prva učinkovina je nekoliko slabša, saj lahko povzroči razjede v ustni votlini in zmanjša ješčnost živali. Kalcijev propionat pa ima še to prednost, da ima pozitiven učinek na dvig krvnega sladkorja. Uporaba gela se priporoča 24 ur pred porodom, nato 1 do 2 uri pred porodom in še 10 do 14 ur po te-litvi.
^ V uporabi je tudi injekcijsko dajanje vitamina D oz. ene od njegovih različic. Le ta pa ima učinek le, če se jo aplicira 2 do 8 dni pred porodom, nikakor pa ni smiselna ob pričetku bolezni ali 24 ur pred porodom. □
O
URNIK AMBULANTE NA VIDMU
PONEDELJEK	7.00 - 15.00
TOREK	12.00 - 20.00
SREDA	7.00 - 15.00
(vmes od 9.00 do 11.00 STRUGE)	
ČETRTEK	12.00 - 20.00
PETEK	7.00 - 14.00
Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite v redne ambulante, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonske številke:
78 19 009, 050-624-071, 781-84-00 ZD GROSUPLJE, 781-90-09 ZD IVANČNA GORICA (za čas dežurstva), 050-624-071 MOBITEL ZA ČAS DEŽURSTVA.
^ Moje finance
Piše: David Jakopič, uni.dipl.econ.
KAM VLAGATI PRIHRANKE in KAJ POMENI DONOS 130% V TREH LETIH?
V Sloveniji se veliko posameznikov, gospodinjstev in družin v sedanjem času srečuje s tem vprašanjem. Do sedaj je veljalo, da je dobro in modro varčevati v banki. Danes pa smo priča precej agresivni marketinški kampanji za vzajemne sklade. Vsak dan slišimo na radiu in vidimo na televiziji veliko reklam za vzajemne sklade. Vse reklame nekako ponujajo dober donos vaših prihrankov in za primerjavo navajajo pretekle donose vzajemnih skladov. Ljudje množično vplačujejo in kupujejo točke teh »odličnih« vzajemnih skladov. Sami pri sebi si že prekalkulirajo, koliko bodo zaslužili v treh letih, ob 140% triletni donosnosti. (cca 30-40% letno). Danes vložim 1 mio SIT in čez tri leta bo iz tega nastalo 2,4 milijona. To pa je zelo lepa številka.
Na tem mestu bi želel opozoriti na množično zavajanje s takimi reklamami. Vsi strategi v vzajemnih skladih dobro vedo, da pretekli donosi NIKAKOR niso garancija za prihodnje in če je kaka korelacija, velja ponavadi ravno obratno. Tisti sklad, ki je v preteklosti dajal nadpovprečne donose, bo v prihodnje verjetno delal podpovprečne.
Najprej nekaj informacij, kaj sploh je vzajemni sklad (podrobna predstavitev vzajemnih skladov pa bo v prihodnjih številkah) in kako deluje:
Vzajemni sklad je zbrano premoženje vlagateljev, z namenom investiranja v vrednostne papirje. Sklad je v lasti vlagateljev, z njim upravlja družba za upravljanje (DZU). Družba za upravljanje ni lastnica sklada in stroga zakonodaja ji onemogoča kakršnokoli lastninjenje tega premoženja. Zbrano premoženje DZU nalaga v podjetja tako, da kupuje delnice ali obveznice. Bistvena prednost varčevanja v vzajemnem skladu je ta, da se investitorjevo premoženje razprši na več delnic in da s premoženjem upravljajo strokovnjaki - upravljavci premoženja. Vlagatelj tako pridobi predvsem na varnosti in stroških. Individualna razpršitev premoženja na več delnic stane bistveno več, kot je naj-
večja provizija v vzajemnih skladih.
Zdaj pa poglejmo, kaj poganja donosnost vzajemnih skladov. Skladi rastejo predvsem zaradi rasti premoženja, ki ga imajo v lasti. To so predvsem delnice v delniških in obveznice v obvez-niških. Osredotočil se bom na delniški sklad. Rast delnice poganja dobiček podjetja. Temu bi rekli realna rast premoženja. Rast poganja tudi pričakovanje o dobrih poslovnih obetih in rasti dobičkov v prihodnosti. Tudi ta rast ima neke realne predpostavke. Rast delnice pa poganja tudi povečano povpraševanje po delnici. In ravno rast zaradi povečanega povpraševanja in skromne ponudbe je za investitorja v vrednostni papir nevarna. Ta rast vrednostnega papirja namreč nima realne osnove in je napihnjena. Govorimo o ti. borznem balonu, ki se napihuje ob stalno povečanemu povpraševanju. Žal je ta značilnost trenutno prisotna na Ljubljanski borzi in posledično v vseh slovenskih vzajemnih skladih. Slovenski vzajemni skladi po zakonu ne smejo vlagati več od 10 % svojega premoženja v tujino. Se pravi 90% vsega premoženja, ki se vplačuje v slovenske vzajemne sklade pride na Ljubljansko borzo. To so izredno veliki prilivi in povpraševanje po delnicah je vseskozi visoko. Vse to se odraža v hitri rasti borznega indeksa in posledično v rasti premoženja vlagateljev v vzajemnih skladnih. Ta pozitivni trend se nadaljuje že vse od konca leta 2000. Slovenski borzni indeks je v tem času zrasel za 168 %, posledično pa so za tak odstotek zrasli tudi vzajemni skladi.
Kakšna pa je bila dejanska rast premoženja podjetij? Za analizo vzemimo slovenskega paradnega konja Krka d.d.
V pričujoči tabeli prikazujem nekatere rezultate novomeškega podjetja Krka d.d. V prvem stolpcu so prikazana leta, v drugem dobiček podjetja v milijardah tolarjev, v tretjem stopnja rasti dobička, glede na predhodno leto, v četrtem knjigovodska vrednost delnice Krke d.d. v petem rast knjigovodske vrednosti glede na predhodno leto v šestem tržna vrednost dosežena 31.12. na borzi in v zadnjem stopnja rasti tržne vrednosti glede na predhodno leto:
Dobiček se je vseskozi povečeval, in sicer največ v letih 99/2000 (58%) in najmanj v letih 02/03 (5,8%) Knjigovodska vrednost delnice, ki odraža povečanje dobička in s tem kapitala, se je v tem času povečala za 60%, tržna vrednost delnice na borzi pa za 102%. Normalno je, da je tržna vrednost delnice višja od njene knjigovodske vrednosti, saj tržna vrednost vsebuje tudi pričakovanja in prihodnje donose.
Vendar iz primera, ko dobiček in knjigovodska vrednost rasteta po padajoči stopnji in tržna vrednost po naraščajoči, lahko sklepamo, da se tržna vrednost delnice napihuje.
In kaj ima s tem primerom skupnega vplačevanje v vzajemne sklade? Če posplošimo primer Krke na celotno Ljubljansko borzo, lahko rečemo, da je pri ostalih podjetjih podobno. Poenostavljeno rečeno, se precejšen del vplačanih sredstev v vzajemne sklade pojavi na borzi. Vzajemni skladi pa predvsem kupujejo delnice iz borznega indeksa SBI20, ki vključuje 15 najboljših slovenskih podjetij.
Vplačevanje v točke slovenskih vzajemnih skladov je zato v tem trenutku precej tvegano. Borzni balon je precej poln in se zaradi povečanega povpraševanja vzajemnih skladov na borzi še napihuje. Možno je, da bodo mnogi, ki danes vplačujejo v slovenske vzajemne sklade, kmalu razočarani. Seveda je tu-
1	2	3	4	5	6	7
Leta	dobiček (mlrd SIT)	rast dobička	knjigovodska vrednost delnice (SIT)	rast %	tržna vrednost delnice (SIT)	rast %
1999	4,50		16.993		25.784	
2000	7,11	58,0	19.929	17,3	27.391	6,2
2001	9,10	28,0	23.147	16,1	28.711	4,8
2002	10,40	14,3	25.123	8,5	42.458	47,9
2003	11,00	5,8	27.240	8,4	52.187	22,9
Vir: Poslovna poročila podjetja Krka d.d. in Ljubljanska Borza d.d.
di to samo ocena, samo sam si v sedanjem trenutku ne upam nobenemu svetovati, da naj v slovenske vzajemne sklade vloži večji del svojih prihrankov. Zaradi nacionalnega ponosa in zaradi zaupanja v slovensko gospodarstvo je priporočljiva stopnja vlaganja v slovenske sklade do 20% premoženja, ostalih 80% pa je smiselneje naložiti v tuje sklade.
Tuji skladi so zaradi pretekle svetovne recesije precej podcenjeni, ker se namreč postopek, ki sem ga prej opisal, dogaja tudi na negativni strani. Kadar gospodarstvo usiha, borzne vrednosti padajo precej hitreje in bolj kot realne vrednosti. Takrat običajno pride do podcenjenih delnic, ki pa SO dobra srednjeročna varčevalna priložnost. Takrat gre za presežke ponudbe, ker se v trenutku vsi hočejo znebiti delnic. Povpraševanje je takrat nizko. Podobno je bilo leta 99 v Sloveniji, saj je bilo pred tem obdobje rasti gospodarstva in stagnacije borze. Res je, kdor je takrat vložil v slovenske sklade, je realiziral dobre donose. Donosi v preteklih letih so resnično rekordni.
Borzo poganja psihologija ljudi. Ljudje se večkrat obnašajo čredniš-ko. Dobre rezultate na borzi lahko dosega tisti, ki se temu sistemu zo-perstavi in dela v obratni smeri. Ko vsi kupujejo, je presežek povpraševanja, zato je cena visoka. Racionalni investitor bo ob visoki ceni prodajal. Ko vsi prodajajo, cena pade, zato se takrat splača kupovati.
Previdnost pri vlaganju v slovenske vzajemne sklade torej ne bo odveč. Reklame so v veliki meri zava-jujoče in škoda je, če bi bilo veliko varčevalcev ob prvem stiku z borzo razočaranih. Varčevanje v vzajemnih skladih je gotovo NAJBOLJŠA oblika dolgoročnega varčevanja, samo ne smemo ob tem verjeti vsakemu oglasu. Donosi bodo lahko pozitivni, samo na dolgi rok gotovo ne bodo 130% na tri leta! Svetovno povprečje je 12-15% na leto, če gledamo povprečje 20 let. Če je sklad v treh letih ustvarjal 30-35% na leto, lahko vsak izračuna, koliko približno bo ustvarjal v ostalih sedemnajstih letih. Tri dobra leta pa so v tem trenutku žal že izgubljena. □
Alojz Nučič
Letošnji obisk gora je tako zaradi manj lepih dni kot zaradi konstantnega zmanjševanja pohodnikov pri velikem delu družin zmanjšan. Na sestankih v PZS so redna vsakoletna usklajevanja, da bi cene v planinskih kočah obdržali na čim nižjem nivoju. Z vsesplošno obdavčitvijo te dejavnosti je razvoj dokončno blokiran. Ob izgubljanju lastništva iz slovenskih rok pa se hitro zmanjšujejo tudi donacije firm v to dejavnost. Najbolj neposreden je bil dialog v še obstoječem Planinskem muzeju v Mojstrani: »Vstop v Triglavski narodni park bi moral biti vsaj 20 000 SIT, saj tako Trenta kot Jesenice praktično nimata delovnih mest?« Podobno je z njihovo željo za izgradnjo dragega Nacionalnega planinskega muzeja, s katero nas bombandirajo na vsaki skupščini PZS.
Tudi 13. srečanje planincev na Kamen vrhu je bilo neprisiljeno, spontano in O.K, kljub vztrajanju nekaterih o vraževerni številki obletnice.
Tako na srečanju kot teden dni kasneje na društvenem izletu se je potrdila statistika o dokaj lepem vremenu ob začetku koledarske jeseni. Čeprav je naš tradicionalni dan izleta letos sovpadal s farnim romanjem na lepe Višarje in obiskom upokojencev pri prijateljih, je bil avtobus poln. Upam, da je bil ob celodnevni vožnji izlet tudi poln vtisov. Prehod meje je sedaj, na izrecno vprašanje, če smo vsi Slovenci, tekoč.
Po Karavanškem predoru smo z avtoceste skrenili na deželne ceste v dolini Drave. Le tako je mogoče ogledovanje urejenih naselij in posameznih objektov. Pred Spittalom (560 m) smo preko manjšega vzpona prišli na seve-ro-vzhodno stran Miltstatskega jezera
8588 m) pri Dobriach-u. Vzdolž 20 km dolgega jezera je bilo mogoče videti številno infrastrukturo, podobno celi Avstriji, za doseganje izjemno uspešnih prihodkov od turizma. Jezero ima pretok v reko Lieser, katera se pri Spitta-lu izliva v Dravo. Ob njej smo pod viadukti avtoceste v smeri Salzburg, skozi Gmund prispeli do vstopne postaje Innerkrems, gorske panoramske ceste skozi Nacionalni park Nockberge.
Za obuditev spomina: v Gmundu smo 24. junija 1995 zavili na ogled 200 m visokega betonskega jezu Malta, z 200 milijoni m3 akumulacije na 2000 m, pod 3380 m Hochaln. Že po devetih km mimo zaprtega rudnika železove rude, »naseljem« svizcev smo bili na prelazu 2042 m pod lepo dostopnim 2336 m Konigstuhl-om. Zaradi granitne vodne prepustne podlage so gore zatravljene in pašne s številnimi potočki in jezerci. Podobno kot smo 4. septembra opazovali okolico s svizci na 2369 m platoju cesarja Franca Jožefa pod Grossglocknerjem. Z avtobusom se je bilo enostavno spustiti na 1481 m in ponovno na 2024 m Glockenhutte.
Pot nas je vodila skozi tako letna kot zimska turistična središča kot Bad Kleinkirchen, Feld am See, mimo Ger-litzen na 12 km dolgo Osojsko jezero ter mimo Feldkirchna v Celovec. Tu je sledil še ogled miniatur svetovnih znamenitosti v Minimundusu. Za sponzorski prispevek pri izletu se PD lepo zahvaljuje J. Kirnu. Ob večjem soprispevku se kakšen izlet še podaljša.
Članstvo PD obveščamo o aktivnostih prek oglasne omarice. PD se zahvaljuje vsem prizadevnim za potrebna dela ob Srečanju, popravilu poti, pripravi drv ... Trenutno je dokajšen zastoj pri geodetski menjavi parcel na Kamen vrhu. □
26
Iz TD Podgora
september 2004
Srečanje družin, prijateljev in vaščanov v Podgori je bilo letos že desetič
TD Podgora in vaščani Podgore so 11. julija že desetič po vrsti organizirali prireditev Srečanje družin, prijateljev in vaščanov v Podgori. Žal jim je prav za jubilejno prireditev ponagajalo vreme, tako da so morali srečanje prestaviti za teden dni.
M. Steklasa
Pravzaprav je vreme poskrbelo za to, da so imeli prireditev kar dve nedelji zapored. Kajti deževno vreme že prvič ni pregnalo vseh obiskovalcev. Vsi, ki so ostali, so se kljub turobnemu vremenu imeli lepo. Zabaval jih je oktet iz Tunjic in tamkajšnja plesna skupina Štupi. K veselemu razpoloženju pa so prispevali tudi harmonikarji — učenci Damjana Erčulja.
Dodatna reklama in lepo
vreme pa je naslednjo nedeljo v zadovoljstvo organizatorjev privabilo v Podgoro rekordno število obiskovalcev. Trumo-ma so prihajali v čudovito okolje ob robu gozda, kjer se srce napolni in duša odpočije, kot je slikovito opisala ta kotiček občine voditeljica in povezo-valka programa Pavlina Novak. Pred veselim zabavnim delom, za katerega so poskrbeli člani ansambla Fantje z vasi, so nastopili dobrepoljski godbeniki in vokalna skupina Mavrica ter harmonikar Kle-
men Babič iz Podgore. Za prijetno glasbeno presenečenje pa je poskrbela s svojo udeležbo skupina Pepel in kri.
Turističnemu društvu in vaščanom Podgore se je trud obrestoval. Pred leti se je vse skupaj začelo z idejo o druženju, ki se ji je pridružilo razmišljanje, kako s pomočjo naravne dediščine dati vasi dušo. V desetih letih se je načrtovano uresničilo. Pa ne samo od sebe. Potrebnega je bilo veliko truda in požrtvovalnosti
ter organiziranosti vaščanov, da se zdaj lahko pohvalijo s tem, da je prireditev postala tradicionalna, množično obiskana in da so svoji vasi ustvarili prepoznavnost. Morda pa je od vsega najbolj osrečujoča zavest, da si pri vsem doseženem tudi sam sodeloval, je med drugim dejala Pavlina Novak in zagotovo tako čutijo tudi njeni sovaščani.
Na fotografijah je še nekaj utrinkov z jubilejnega srečanja. □
Živahen utrip na prvi šolski dan
V letošnjem šolskem letu je stopilo v prvi razred na OŠ Dobre-polje skupno 32 učencev. Prvi razred na Vidmu bo obiskovalo 23, v Kompoljah 4, v Strugah pa 4 učenci, medtem ko bo v Ponikvah v prvem razredu le en učenec. To je najšibkejša generacija prvošolčkov do zdaj. Kar 21 jih je manj kot v lanskem šolskem letu. Naslednji dve leti se bo število učencev v prvem razredu nekoliko povečalo, potem pa se obeta spet številčni upad.
Tekst: M. Steklasa, Fotografije: Matej Kalan_
Na prvi šolski dan so se prvošolčki matične in podružničnih šol Ponikve in Kompolje skupaj s starši zbrali v jedilnici matične šole in se radovedno in polni pričakovanj ozirali okrog sebe, kaj neki jih čaka na zanje tako pomemben dan.
Živahen otroški živžav je prekinil šolski zvonec, ki je simbolično naznanil novo šolsko leto. Prvošolčke je nato pritegnil prijazen pozdrav ravnatelja Ivana Grandovca, ki je s spodbudnimi besedami nagovoril najprej njih, nato pa se je obrnil še na starše. Govoril je o pomembnosti vzgoje, ki nikoli ni bila lahka, današnji čas pa prinaša vedno nove izzive. Med drugim je poudaril, da je pri vzgoji najpomembnejši zgled in dodal, da v življenju ne moremo priča-
kovati vedno le vrhunskih rezultatov. Pridejo tudi razočaranja in padci, kar nikakor ni sramotno, pomembno kje le, da vsakokrat, ko pademo, tudi vstanemo. V tem duhu naj bi šola in starši vzgajali otroke.
Na prvi šolski dan pa je prvošolčke obiskal tudi policist. Obljubil je, da bo za pogovor z njimi še veliko priložnosti med šolskim letom, zato je več besed namenil njihovim staršem, ki naj bi pomagali vzgajati svoje otroke za varno obnašanje v prometu.
Prvošolčki so z zanimanjem poslušali, še z večjo zavzetostjo pa so prisluhnili napovedi igrice z naslovom Tiho, tukaj beremo, ki so jo zaigrali učenci drugega in tretjega razreda devetletke. Še prej pa so z navdušenjem skupaj z mentorico Martino priklicali na oder pevce, igralce in domače živali, ki so nastopile v napovedani igrici. Učence je nato čakala še sladka pogostitev, nato pa so jih bodoče učiteljice in vzgojiteljice popeljale v učilnice, kjer so navezali prve stike in o strahu pred šolo, če ga je bilo sploh kaj, ni bilo niti sledu.
Prijetno popoldne pa so prvošolčki in njihovi starši v prijateljski družbi drugošolčkov preživeli tudi v Strugah. Šolski prag so prestopili štirje prvošolčki. Vsem prvošolčkom želim lepo in uspešno šolsko leto. □
MISEL
Besede nepremišljene ostrina nalije v dušo večkrat nam pelina.
Finžgar
Šola v naravi
Z obiska na Debelem Rtiču
30. avgusta je vseh 37 učencev četrtih razredov matične in podružničnih šol odšlo v šolo v naravi na Debeli Rtič. Izkušena in uigrana ekipa plavalnih učiteljev in spremljevalcev (Andrej Škantelj, Alenka Leskovar, Jelka Samec, Danilo Strah in Mare Strah) je poskrbela, da so učenci poleg učenja plavanja uživali tudi ob različnih športnih dejavnostih, družabnih igrah, ogledih in še marsičem drugim, kar jim je popestrilo enotedensko bivanje na morju.
Fotografija s plaže. Z učenci je bilo 5 plavalnih učiteljev in spremljevalcev: Jelka Samec, Alenka Leskovar, Danilo Drobnič, Andrej Škantelj in
Mare Strah.
Pripravila M. Steklasa_
Ko so prihajali, je bilo med njimi šest neplavalcev, ob odhodu domov ni bilo nikogar več, ki bi ga lahko še šteli med neplavalce. 14 učencev je osvojilo bronastega delfinčka, 19 srebrnega, štirje pa kljub strogim merilom zlatega delfinč-ka (Tanja Gačnik, Kaja Prhaj, Luka Medvešček - Huskič, Gregor Klinc)
Šesti dan bivanja v šoli v naravi sem se odpravila k njim na obisk. Prišla sem prav med treningom za plavalnega del-finčka. Priložnosti, da bi učence kaj vprašala, ni bilo. Še opazili me niso, tako jih je prevzel tekmovalni duh in želja po uspehu. Gruča učencev je ob bazenu zavzeto sledila navodilom plavalnih učiteljev, drugi so že plavali v vodi. Že na obrazih je bilo videti, da so zadovoljni in da ne pogrešajo ničesar.
Ko so kasneje vsi navduše-
ni prihajali iz bazena, sem pre-stregla eno od učenk. Predstavila se je kot Tanja Gačnik in ko sem jo vprašala, kako se imajo, je dejala: »Najbolj mi je tukaj všeč učiteljica Alenka. Všeč pa mi je tudi vse drugo. Najbolj zabavno je bilo sinoči, ko smo se igrali zabavne igre v vodi. Predvčerajšnjim smo šli z ladjo v Piran. Tam sem si kupila prstan. Tudi plavanje mi je všeč. Zadnji dan bom poskušala plavati za zlatega delfinčka.«
Po plavanju pa je bilo posebno med fanti zaznati nekakšno pričakovanje in vznemirjenje. Kar nekam mudilo se jim je s plaže, čakala jih je namreč nogometna tekma, v kateri naj bi se pomerili z učenci iz Šentvida pri Stični, ki so bili ob istem času v šoli v naravi. Ker sem tekmo zamudila, sem po koncu povprašala po rezultatu Davida Levsteka in Ambroža Šinkovca, ki sta vsa zadihana prite-
kla z igrišča in se jima je že na obrazu videla slaba volja. »Zgubili smo 5 proti 4. Tekma je bila dobra in napeta vse do konca. Najboljši od naših je bil Jan Grm, dobri so bili tudi Franci, Gregor in Luka. Midva sva bila v rezervi. Škoda, da smo zgubili«, sta skoraj v en glas dejala.
Vendar je bilo razočaranje kmalu pozabljeno, zagotovo pa že po večerji, ko je učence čakal večerni program. Pred njim pa sem izkoristila priložnost in postavila nekaj vprašanj vodji šole v naravi. To je bil Andrej Škantelj, ki se je prav letos že dvaj-setič po vrsti udeležil šole v naravi kot plavalni učitelj.
Učenci poslušajo zadnja navodila, preden se bodo pomerili v plavanju.
Andrej, to je res lep jubilej. Čestitam. Kako pa si zadovoljen z letošnjo skupino?
Odlično. Vsi so zelo pridni. Prav nobenih težav ni z njimi. Še nikoli do zdaj se ni zgodilo, da ne bi nihče zbolel in da ne bi bilo treba klicati staršev, da bi prišli potolažit svojega otroka. Nihče nima domotožja.
Lepo. Vidim pa, da imate zelo pester urnik, da jim res ne more biti dolgčas. Kaj vse imate na programu poleg plavanja?
Vsak dan je na programu kakšna od športnih dejavnosti, naprimer plezanje po steni, badminton, kros, suhi slalom, odbojka na mivki, turnir v namiznem tenisu in še kaj. Zanimiv je bil izlet z barko v Piran z ogledom mesta ter sprehod z vrtnarjem po parku na Debelem rtiču, na katerem nam je opisal rastlinstvo, ki se nahaja v parku. Včeraj smo imeli tudi piknik.
In kakšne aktivnosti so na programu danes?
Poleg dopoldanskega in popoldanskega plavanja so bile po zajtrku likovne delavnice, po večerji pa bo večer s kvizom in pokaži kaj znaš.
Kaj imajo učenci najraje?
Za vse jih je mogoče motivirati, najbolj pa so bili razigrani v vodnih igrah.
Vam je kaj nagajalo vreme?
Oblačno je bilo le en dan, takrat smo bili v notranjem bazenu.
Kako boste preživeli zadnja dva dneva?
Jutri, v nedeljo, je planiran trening za kondicijo, po popoldanskem počitku pa imamo na bazenu rezervirani dve
tekmovalni progi, na katerih bodo naši učenci pokazali svoje znanje plavanja. Sledila bo podelitev delfinčkov. Že zdaj je gotovo, da bodo bronastega dobili vsi, štirje učenci pa so tako dobri plavalci, da bodo skoraj gotovo dobili tudi zlatega. Po večerji bo sledil zabavni večer z ansamblom Malibu. Na dan odhoda pa bomo imeli v dopoldanskem času prosto kopanje in igre v vodi.
Ni težko opaziti, da šola v naravi ni le učenje plavanja. Kateri so še drugi cilji?
Osnovni cilj je, da se vsi učenci naučijo plavati in osvojijo vsaj bronastega delfinčka. Pomembna pa je tudi socializacija in vzgoja za samostojnost ter skrb zase. Tako vsak dan ocenjujemo urejenost sob. Učence spodbuja tekmovalnost, saj za najbolj urejeno sobo dobijo nagrado. So pa še drugi cilji, kot so ogledi naravnih in drugih znamenitosti itd.
Kako kaže s šolo v naravi v prihodnje?
Pričakovati je, da v prihodnje skoraj ne bo več neplavalcev, vendar nudi šola v naravi toliko pozitivnega, da bo zagotovo ostala v rednem programu osnovne šole, napolniti jo bo treba le z novo vsebino. □
Dobitniki zlatega delfinčka
Za osvežitev z lučkami so poskrbeli starši Tanje Gačnik, ki so prišli na
obisk.
Iz društva upokojencev
Piše: Konrad Piko
Po dveh mesecih in po dopustih in oddihu se spet slišimo. Upam, da ste se imeli lepo, kjer koli ste že bili. Naše upokojensko delovanje pa se nadaljuje.
Na zadnji seji, 1. avgusta, smo razpravljali o kopalnem izletu, pikniku v Dragomerju in koordinaciji v Ivančni Gorici. Na kopalnem izletu smo poleg tega, da smo se kopali, videli Piran, Portorož, Izolo in druge obmorske kraje z ladje. Kopali smo se v našem hotelu Delfin kot vsako leto. Bilo je enkratno. Ladjar nam je razkazal, kje je meja, ki je tako sporna. S seboj smo imeli tudi harmonikarja Jožeta Zevnika, ki nam je ves čas igral in krajšal čas.
Piknik v Dragomerju je bil 4. septembra, udeležilo se ga je 33 članov. Bili so zadovoljni in razpoloženi, saj jim je igral na harmoniko eden od novih, ki jih je znal razveseliti z raznimi igrami.
Naša koordinacija društev Šmarje Sap, Grosuplje, Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični, Stična, Višnja Gora in Dobrepolje je bila na letališču pri Šentvidu pri Stični. Udeležilo se nas je 35 članov upravnega odbora in mešani pevski zbor Škrjan-ček, ki je tudi zapel dve pesmi. Bil je lep in bogat program in je trajal dve uri. Tudi druga društva so nastopila z zbori in skeči.
Pred nami je letos še en izlet na Dolenjsko, in sicer 16. oktobra 2004. O njem bo poročala Pavlina Novak. □

V nedeljo 17.10. ob 10 uri vas vabimo na
skavtsko mašo ob začetku
skavtskega leta v farno cerkev na Vidmu. S
tem letom začenjamo z novo mlajšo vejo v naši skavtski skupini, zato bodo po maši možne prijave za otroke in mladostnike od 11. do 21. leta. Takrat bo tudi čas, da nas marsikaj vprašate in razrešite vsa nerešena vprašanja o skavtih, ki vas morda že leta mučijo.
Dobrodošli vsi mladi, ki si želite postati del nas, vsi starši, ki nas podpirate in vsi, ki vam je naša družba prijetna.
Iz našega Almanaha
V letu 2002/2003 smo prostovoljci Centra za socialno delo Grosuplje skupaj z mladostniki in otroki izvedli literarni natečaj, v katerem smo vsi skupaj sodelovali z zelo raznolikimi prispevki. Med nami so tako vešči ilustratorji kot pesniki in pravljičarji pa tudi pripovedovalci smešnih zgodbic in izumitelji zabavnih ugank. Vse te prečudovite izdelke smo zbrali v izvodu našega glasila, ki smo ga poimenovali Almanah. Nekaj najzanimivejših prispevkov bi radi delili tudi z vso skupnostjo, v kateri živimo.
Nekaj prispevkov smo že objavili, za tokratno številko Našega kraja pa smo izbrali prispevek z naslovom ROŠLIN IN ŠALAMON.
Daleč nazaj, še preden so živeli dinozavri, je obstajalo majhno ljudstvo, ki se je imenovalo Plemstvo palčkov. Palčkov pa zato, ker so bili ti ljudje zelo majhne rasti, tako majhni so bili, da bi današnjemu človeku segli komaj do kolen. Vendar niso bili vsi tako majhni, med njimi je bil tudi Rošlin, ki pa je bil tako velik kot povprečen človek. Bil je trikrat večji kot drugi. Zaradi njegove velikosti so ga nekateri sovražili, še posebno poglavar Šalomon. Vsi drugi palčki pa so ga imeli zelo radi, kajti vsem je zelo rad pomagal, zlasti pri obiranju plodov z dreves, ker so bila tudi drevesa malo manjša, kot so v današnjih časih, tako da je bil vsem dobrodošel. Imel je tudi svojo hišo na robu vasi.
Skrivnost njegove velikosti je bila ta, da je bila takrat, ko se je rodil zvezdnata noč in je nekaj tega zvezdnega prahu padlo na trebuh njegove matere. Ko se je rodil, je bil še zelo majhen, še manjši od drugih palčkov, vendar že, ko je bil star pet let, je bil večji od svojih staršev.
Kot sem vam že povedala, je Šala-mon sovražil Rošlina, ker mu je zavidal njegovo velikost in priljubljenost pri palčkih. Bal se je tudi, da bo Roš-lin nasledil poglavarja ljudstva, ko bo ta umrl. Zato je Šalamon nekega dne odšel k vaški čarovnici z namenom, da dobi napoj, ki bo spremenil Rošli-na v enega izmed njih. Čarovnici se-
veda ni zaupal svojih namenov, rekel ji je samo to, da bi rad čarobni napoj, ki ga bo malo pomanjšal. Čarovnica je bila sicer malo začudena, zakaj ga rabi, vendar ni hotela, da kdo ne bi verjel v njene sposobnosti. Tako je hitro zmešala nekaj rastlin, kajti obvladala je svojo sposobnost. Mnogokrat je tudi pomagala pri zdravljenju bolezni. Ko je bil napoj pripravljen, ga je dala Šalamonu, ki je še isti večer odšel na obisk k Rošlinu. Ta je bil sicer malo začuden nad njegovim obiskom, vendar ga je povabil notri. Pila sta čaj in in Šalomon je v trenutku, ko ga Rošlin ni gledal, zmešal v čaj čarobni napoj. Še malce se je pomudil pri njem, a je bil razočaran, ker ni opazil nobenih sprememb. Rošlin tudi ni nič čutil in je šel spat kot ponavadi. Zjutraj pa, ko se je zbudil, se je zelo slabo počutil in ko so kot zmeraj na obisk prišli palčki, se ni smejal kot ponavadi. To jih je zaskrbelo in kmalu je bila že vsa vas pri Rošlinu in tudi čarovnica je prišla. Ta je takoj zaslutila, da tisti čarobni napoj ni bil za Ša-lomona, ampak za Rošlina, saj je njen ostri vid opazil, da se je malo zmanjšal. Zato je odšla nabirat različna zelišča in jih ponudila Rošlinu. In ko jih je ta spil, je bil tak kot vedno - nasmejan in dobre volje. Čarovnica pa je mimogrede odšla tudi k poglavarju ljudstva in mu zaupala, kaj je storil Šalomon. Poglavar je bil zelo jezen in je poslal po njega. Šalomon je nič
hudega sluteč odšel k poglavarju, a tam ga je čakala slaba novica, da se bo moral odseliti iz vasi in se preseliti k drugemu plemenu.
Nauk zgodbe je: NIKOLI NE KOPLJI JAME DRUGEMU, SAJ BOŠ SAM VANJO PADEL.
MISLI
Človek je kot ključavnica: za vsakega je treba izbrati ključ.
Ruski pregovor ♦ ♦♦
Da nad tvojo glavo letajo ptice skrbi in žalosti, ne moreš preprečiti. Toda preprečiš lahko, da ti ne gnezdijo v laseh.
Kitajski pregovor ♦ ♦♦
Takšni so udarci usode na tem svetu: danes te povzdignejo na sedlo, jutri ti naložijo sedlo na pleča.
Firdusi
♦ ♦♦
Vsaka temna noč ima svetel konec.
Nisami
♦ ♦♦
Svoboda ni v tem, da poveš tisto, kar hočeš, temveč da poveš tisto, kar lahko argumentirano dokažeš.
Mirko Galić ♦ ♦♦
Nič me v življenju tako ne razveseli kot to, da merijo, pa ne zadenejo.
Churchill
KOSOVNI ODVOZ
ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Plan kosovnega odvoza:
Ponedeljek, 27. 09-2004_
naselje Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zden-ska vas, Hočevje
Torek, 28. 09-2004_
območje Strug, naselje Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč
Sreda, 29. 09-2004_
naselje Videm in Mala vas, Podgorica, Zagorica
Med kosovne odpadke sodijo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke.
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih kjer običajno pobiramo odpadke.
Naša prihodnost je čisto okolje!
Javno komunalno podjetje Grosuplje
ločeno
zbiranje
odpadkov
Javno komunalno podjetje Grosuplje
TELEFON: 01-78 88 931
FAX: 01 - 78 88 913
Naša prihodnost je čisto okolje
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v jesenskem času zbiralo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Plan zbiranja nevarnih odpadkov od gospodinjstev:
četrtek, 14.10.2004
četrtek, 14.10.2004		
Kompolje,		
Parkirišče pri gasilnem domu	14.30 -	15.30
četrtek, 14.10.2004		
Videm, Parkirišče pri trgovini Vele	16.00 -	17.30
četrtek, 14.10.2004		
Ponikve		
Parkirišče pri gasilnem domu	18.00 -	19.00
Med nevarne odpadke sodijo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
Policijska postaja Grosuplje je v mesecu juliju 2004 na območju občine Dobrepolje obravnavala 6 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. V mesecu avgustu je bilo 5 tovrstnih kršitev. Od tega sta bili 2 kršitvi storjeni v zasebnih prostorih, 3 pa na javnem kraju. Do omenjenih kršitev prihaja predvsem v večernem času ter ob koncu tedna.
V	mesecu juliju smo bili obveščeni o 10, v mesecu avgustu pa o 11 kaznivih dejanjih. Največ je bilo tatvin, vlomov in poškodovanj tujih stvari. Prav tako najpogosteje prihaja do kaznivih dejanj v nočnem času in v času ob koncu tedna. Vlomi so izvršeni predvsem v vikende, delovne stroje, avtomobile in trgovine na območju občine Dobrepolje.
V	juliju smo opravili oglede 9, v avgustu pa 7 prometnih ne-
sreč, v katerih je nastala materialna škoda, prav tako pa je bilo več oseb telesno poškodovanih. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so predvsem neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in nepravilna stran ter smer vožnje. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št. 647 Čušperk-Zdenska vas ter v samem naselju Videm.
Vsi občani, ki bi kaj vedeli o kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali drugem varnostno zanimivem dogodku, ali če opazijo storitve kaznivega dejanja na delu ali begu, naj o tem obvestijo PP Grosuplje
oziroma pokličejo na telefon št. 113.
S sodelovanjem med lokalno skupnostjo — občani in policijo bomo skupaj dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Policijska enota Grosuplje bo vsakodnevno s policijskimi patruljami izvajala nadzor nad cestnim prometom na območju občine Dobrepolje, predvsem na krajih, kjer se zgodi največ prometnih nesreč, največjo pozornost pa bomo dali na hitrost, pri tem pa ostalih kršitev ne bomo tolerirali.
Informacije
Človekove pravice

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
o
P§C
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC
Povšetova 37, 1000 Ljubljana tel. 01 521 18 88, fax 01 540 19 13 el. pošta: pic@pic.si spletna stran: www.pic.si
♦	Imate pravni problem ali vprašanje, ki je povezano s pravom?
♦	Želite pravni nasvet, preden pride do zapletov?
♦	Potrebujete kakovosten in hiter brezplačni pravni nasvet?
♦	Oglasite se pri nas!
KAJ OBSEGA PRVI BREZPLAČNI PRAVNI NASVET?
□
To je svetovalni razgovor, na katerem vam bomo pojasnili vse o:
♦	vašem pravnem položaju,
♦	naravi vaše zadeve,
♦	možnostih za sklenitev izvensodne poravnave,
♦	pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka,
♦	pristojnostih sodišč,
♦	vrsti in naravi postopka,
♦	procesnih pravilih in predpostavkah,
♦	zastaralnih rokih,
♦	možnostih za prednostno obravnavanje zadeve,
♦	obveznem zastopanju strank v pravdnem in kazenskem postopku,
♦	pričakovanih stroških postopka,
♦	pravnih sredstvih,
♦	načinu izvršitve odločbe,
♦	vrstah in oblikah brezplačne pravne pomoči (redna, izredna, izjemna, posebna, nujna),
♦	možnostih in zakonskih pogojih za pridobitev brezplačne pravne pomoči,
♦	v okviru prvega pravnega nasveta vam nudimo tudi pomoč pri izpolnjevanju obrazca za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vključno z opisom podatkov o zadevi, ki jih predpisuje pravilnik o obrazcu za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predložitev listin.
ALI SEM UPRAVIČEN/A DO BREZPLAČNEGA PRVEGA PRAVNEGA NASVETA?_
n
Upravičenci do prvega pravnega nasveta po Zakonu o brezplačni pravni pomoči so:
♦	državljani Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo,
♦	tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji,
♦	drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,
♦	nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene.
KAKO PRIDEM DO BREZPLAČNEGA PRVEGA PRAVNEGA NASVETA?
Pri nas se lahko oglasite vsak delovnik med 9.00 in 16.00 uro. Sprejel vas bo dežurni svetovalec, ki vam bo dal prvi pravni nasvet.
Da bi vam lahko svetovalec pomagal priporočamo, da imate s seboj dokumentacijo, v zvezi z vašim primerom.
ALI IMAM KAKŠNE STROŠKE?
I
Prvi pravni nasvet v posamezni zadevi je za vas popolnoma brezplačen, saj stroš-
ke svetovanja krije Okrožno sodišče v Ljubljani.
V okviru prvega pravnega nasveta se ne sestavljajo tožbe, pravna sredstva in druge vloge, ki jih Zakon o brezplačni pravni pomoči uvršča med opravila pravnega svetovanja oziroma zastopanja!
O možnostih pridobitve brezplačne pravne pomoči za sestavo raznih vlog in zastopanja na sodišču vas bodo seznanili naši svetovalci.
KAJ MORAM PRINESTI S SEBOJ?
I
Na PICu vam lahko nudimo brezplačni pravni nasvet na podlagi soglasja Ministrstva za pravosodje. Stroške samega svetovanja krije Okrožno sodišče v Ljubljani na podlagi poročila o vseh strankah, katerim smo nudili brezplačni pravni nasvet. Zato od vas potrebujemo nekaj podatkov, ki jih v to poročilo vključimo. Na svetovalni razgovor morate prinesti s seboj naslednje dokumente:
Če ste državljan Republike Slovenije:
♦	Osebni dokument
♦	Davčno številko
Če ste tujec:
♦	Dokazilo, da imate dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Brez zgoraj naštetih dokumentov pod nobenim pogojem ne morete dobiti brezplačne pravne pomoči, zato jih ne pozabite prinesti s sabo!
Dejavnost PICa podpirajo:
Trust for Civil Society in Central and Eastern Europe
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS
International Center for Not-for Profit Law
Delegacija Evropske komisije v RS Okrožno sodišče v Ljubljani
Šport
Pripravil: Kuplenk Alojz
ŠD Dobrepolje je v juliju pripravilo prijetno športno prireditev. Organiziralo je nogometni turnir na travnatem igrišču v Bruhanji vasi. Turnirja so se lahko udeležile le vaške ekipe iz Dobrepolja. Prijavilo se jih je pet.Turnir je potekal v izredno lepem vremenu, ki je kar narekovalo vedro razpoloženje med igralci, kar se je odražalo tudi v tekmah na igrišču.
Vrstni red ekip ob zaključku turnirja je bil naslednji:
1.mesto	Cesta
2.mesto	ŠD Struge
3.mesto	Bruhanja vas
4.mesto	Zagorica
5.mesto	Videm
Prve štiri ekipe so bile nagrajene z pokali, pokal pa sta dobila tudi najboljši strelec — Šuštar Jože iz Bruhanje vasi in najboljši golman — Mohar Simon iz Ceste. Ob zaključku so bili enotni vsi — dobimo se ponovno prihodnje leto.
Ogrevanje pred tekmo
SD DOBREPOLJE OBJAVLJA URNIK JESENSKO ZIMSKE REKREACIJE
AEROBIKA (upokojenke )
18.00 - 19.00
AEROBIKA (ostali )		
ponedeljek	19.30	- 20.30
četrtek	19.00	- 20.00
koŠarka		
torek	20.00	- 21.30
ODBOJKA		
sreda	18.00	- 20.00
MALI NOGOMET		
sobota	17.00 -	18.30
Aerobika prične z vadbo z 1. oktobrom, vse ostale skupine pa le v primeru, da bodo skupine štele vsaj deset članov. Vse ostale informacije lahko pridobite v klubskih prostorih ŠD Dobrepolje, oz. na tel.o41 669 227 (Ku-plenk Alojz).
Salf d.o.o.
C. na Krko NH, Grosuplje
Vrtnarija Grosuplje
ob grosupeljskem pokopališču
Spoštovani prijatelji! Naše drage stranke! Poletje gre h koncu, mi pa smo vam pripravili pestro izbiro doma vzgojenih rastlin za prijetne jesenske nasade.
Nudimo vam: TRAJNICE, GRMOVNICE, IGLAVCE, BRŠLJAN, JESENSKE LEPOTICE, MAČEHE, RESE _
Pripravljamo tudi:
LONČNE IN REZANE KRIZANTEME, NAGROBNI PESEK, ZEMLJO, SVEČE, NAGROBNE ARANŽMAJE _
PRIČAKUJEMO VAS OD PONEDELJKA DO
PETKA
od 8.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 15.00
...Uf, kakšna priložnost!
KINOPROGRAM ZA OKTOBER 2004
KIMO »OOmtPOUt« tlOtH 39
DOLBY-DIGITAL ZVOK
PETEK, 1. OKTOBER, OB 20.30
ameriška uspešnica - romantična komedija
KRATKA OZNAKA: Cady si ne more niti predstavljati, kako hudo je lahko, če kot strela z jasnega padeš iz džungle naravnost v tretji letnik srednje šole. Še posebno, če naletiš na najbolj nevarno živo bitje na šoli - »kraljico matico«, najbolj priljubljeno in oboževano dekle, ki ji vse sošolke zavidajo, se zgledujejo po njej, fantje pa sanjarijo o njej. Na šoli, kamor pride Cady, je »matici« ime Regina George. Vedno sta ob njej še drugi dve »plastičarki« - Gretc-hen in Karen, Reginini zvesti prijateljici in podložnici. Ko Cady naredi nepopravljivo napako - zagleda se v Regininega bivšega fanta - se začne zahrbtno in prikrito dekliško obračunavanje, ki nazadnje pripelje do vses-
NEDELJA, 3. OKTOBER, OB 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - animirana druž. komedija
SHREK l.ĐeL
KRATKA OZNAKA: Ste kdaj pomislili, kaj se zgodi po tistem stavku na koncu pravljice »in živela sta srečno za vse večne čase«? V pravljici, ki je že na samem začetku postavila na glavo vse, kar smo dotlej prebrali v zgodbah bratov Grimm, H. C. Andersena in drugih pravljičarjev, se tudi tisti »za vse večne čase« ne more končati kot bi pričakovali. Ko je Shrek premagal zmaja in zlobnega lorda Farquaada ter osvojil prelestno Fiono (vsake oči imajo svojega malarja, to drži kot pribito), se mora spoprijeti s še večjo grozo - njenimi starši. Ko se Shrek in Fiona vrneta z medenih tednov, ju pričaka povabilo v deželo Za devetimi gorami, kjer kralj in kraljica v čast hčerine poroke pripravljata gala ples. In tako se mladoporočenca v družbi nepogrešljivega Osla odpravita na pot ...
PETEK, 8. OKTOBER OB 20.30
ameriška uspešnica - klasični we-strn
SP©PAĐ NA ZAHODU
KRATKA OZNAKA: Razburljiv vestern z oskarjem nagrajenega režiserja Kevina Costnerja (Dances with Wolves) je zgodba o načinu življenja, ki se bliskovito obrne na glavo.Spearman (Robert Duvall), Button (Diego Luna) in Mose Harrison (Abraham Benrubi) skušajo zbežati pred svojo preteklostjo. Svobodo pa lahko najdejo le na divjem zahodu, v pokrajini, kjer zakone določa zgolj narava. Veže jih »zahodnjaška koda«. Z odločnostjo, vztrajnostjo in zvestobo se skušajo izogniti nasilju. Toda v enem izmed sosednjih mest vladata ustrahovanje in nasilje, ki spremenita njihova življenja in jim porušita harmonijo. Življenje Charleyja povsem spremeni ognjevita Sue Barlow (Annette Be-ning), ki osvoji samotarjevo srce in dušo. Pogumni možje se pripravljajo na odločilno bitko, toda spopasti se morajo tudi s svojimi
NEDELJA, 10. OKTOBER, OB 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica - akcijski adrenalinski
MICHEL WILLANT
KRATKA OZNAKA: Michel Vaillant (Sagamore Stévenin) je vrhunski dirkač. Je član složne Vaillantove družine: oče Henri (Jean-Pierre Cassel) in brat Jean-Pierre sta avtomobilska strokovnjaka, mama pa kot vse mame ekstremnih športnikov trepeta za sina. Neko noč jo zbudi grozna mora: na progi 24 ur Le Mansa Michel tekmuje v Leaderjevi trinajstici. Zaleti se in njegov dirkalnik zajamejo plameni. Sin jo zaman prepričuje, da Leaderji že pet let, odkar je umrl njihov sleparski lastnik Wong, ne sodelujejo na Le Mansu in da tam noben avtomobil nima številke 13. Wongova hči Ruth (Lisa Bar-buscia) ga kmalu postavi na laž. Črnolasa zapeljivka, ki zdaj vodi Leaderje, ne izbira sredstev, da bi dosegla zmago, ki se je desetletja izmikala njenemu očetu. Njeni
stali bodo očetje. Umazane plenice niso edina neprijetna stvar, ki jim bo spremenila življenje. Spoprijeti se bodo morali s ponorelimi hormoni svojih nosečih deklet, porodnimi vajami in navsezadnje tudi porodom. Vse to, da bi iz divjih žurerjev postali ljubeči in skrbni očetje. V glavnih vlogah nastopajo Eddie Griffin, Anthony Anderson in Michael Imperioli. OČETJE V PLENICAH je lahkotna komedija v ritmih hip-hopa , za zabavo, za-bavojn^e^nkr^^abavo^^^^
NEDELJA, 17. OKTOBER, OB 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica - akcijska grozljivka
KRATKA OZNAKA: Vojaški častnik Robert Scott (Val Kilmer) dela v tajni enoti za posebne naloge. Leta surove službe so ga dodobra utrdila in mu v svetu vohunstva prinesla veliko spoštovanja pri njegovih vrstnikih in nadrejenih. Scottova najnovejša naloga je poiskati Lauro Newton (Kristen Bell), hčerko visokega vladnega funkcionarja. Scott skupaj z novim varovancem Curtisom (Derek Luke) sodeluje z enoto za posebne naloge, ki jo sestavljajo predsednikovi svetovalci, tajna služba, FBI in CIA. Pri tem naleti na trgovino z ljudmi, ki je morda poveza-^a^^aurinim^jginotjem^^^^
PETEK, 22. OKTOBER, OB 20.30 uri
ameriška uspešnica - dokumentarni film
KRATKA OZNAKA: Pozdravljeni, Lepo prikazano, kako Amerika prinaša okrog ljudi in seveda, kako so ljudje kot ene ovce. Irak je bil samo izgovor, s katerim je Bush že pred leti začel predvolilno kampanijo. Slovenija je imela tudi svojo vlogo v tem filmu, saj je podpirala Busha in podpisala pogodbo, s katero se je strinjala za napad na Irak. Film po vsem sve-
t^žanj^^redne^šfis^i^^^^M
NEDELJA, 24. OKTOBER, OB 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica - družinski animirani film
PETEK, 15. OKTOBER, OB 20.30 uri
ameriška uspešnica - komedija
©ČETJE V PLENICAH
KRATKA OZNAKA: Tri zaprisežene samce doleti nepričakovano - po-
svojega lastnika Jona (BRECKIN MEYER) je Garfield kralj sveta. Ko Jon odpelje Garfielda k lepi veterinarki Liz Wilson (JENNIFER LOVE HEWIT), Liz da Jonu razvajeno, sopeče, z repom mahajoče ščene, ki predstavlja vse, kar Garfield prezira.
Garfield spozna Odieja, ljubkega psička in prvič v vseh svojih devetih življenjih ostane brez besed. Lahkoverni Odie vedno lovi svoj rep, dokler se mu že pošteno ne vrti v glavi, vedno laja brez pravega vzroka, vse, kar počne, pa Jona, ki sprejme Odija v svoj dom, zelo zabava. Film je sinhroniziran v slovenščino zato je primeren tudi za najmlajše obiskovalce, seveda si ga boste z veseljem ogledali tudi starejši. DOLŽINA: 88 MINUT
PETEK, 29. OKTOBER, OB 20.30 uri
ameriška najstniška komedija
PRIVLAČNA SCSEDA
KRATKA OZNAKA: Osemnajstletni Matthew Kidman (Emile Hirsch) je odličnjak, ki nikoli ni živel za nič drugega kot za šolo, dokler se ne zaljubi v svojo novo sosedo, lepo in prikupno Danielle (Elisha Cuth-bert). Ko Matthew spozna, da je njegova popolna soseda porno zvezda, to razburka njegovo mirno nedolžno življenje. Ob njej spozna, da je včasih treba tvegati vse za osebo, ki jo ljubiš.
KRATKA OZNAKA: Svet ne bi mogel biti lepši za Garfielda, najbolj priljubljenega mačkona na svetu. Ob udobnem ležanju na stolu pred televizijo, svoji najljubši hrani - lazanji - in stresanju žaljivk na
NEDELJA, 31. OKTOBER, OB 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - akcijski film
UBILA BOM BILLA 2
KRATKA OZNAKA: Nevesta je pripadala skupini vrhunskih ubijalk, dokler se njihov vodja Bill in druge morilke niso obrnili proti njej. Nosečo jo napadejo na poročni dan in jo s svati pustijo ležati v krvi, misleč, da je mrtva. Pet let kasneje se Nevesta zbudi iz kome in se odloči za krvavo maščevanje. Loti se nekdanjih sodelavk, Billa pa prihrani za konec. Bo Bill ubit, ali pa bo treba posneti še 3. del?
NEPREMIČNINE
ScLVŒ
e
SAŠA KR@IN s.p.
Turjak 17, 1311 Turjak, tel. 041 869 927;
NOVO! Nudim ra~unovodske in administrativne storitve za mala podjetja in s.p., ugodno in blizu.
Še vedno pa nudim strokovno pomo~ pri prodaji in nakupu nepremi~nin.
Iz ponudbe:
-	Prodamo dvostanovanjsko hišo iz l. 1992 na Rašici, z 300 m2 uporabne površine. Stoji na lepi parceli 3000 m2 in nudi ~udo-vit razgled na son~no stran.
Cena: 52 mio sit.
-	Prodamo hišo v III. gradbeni fazi na Grade u, iz l. 1995. Ima 170 m2 uporabne površine in stoji na son~ni parceli 425 m2, na robu vasi. Ne zamudite tega razgleda in ugodne cene 14 mio sit!
-	Prodamo starejšo hišo v Ponikvah, iz l. 1940. Meri 80 m2, stoji pa na ravni son~ni parceli ob asfaltni cesti, ki meri razkošnih 1300 zazidljivih m2. Je delno podkletena, z neizkoriščeno podstreho, potrebna temeljite obnove.
Cena: 12 mio sit.
-	Bi se preselili v Ljubljano? V Guncljah prodajamo polovico lepo ohranjene in vzdrževane stanovanjske hiše iz l. 1972, bruto 105 m2 + 2 garali + atrij 80 m2, za ceno 28 mio sit.
ZAHVALA
Ob hudi nesreči Martina Šporarja bi se radi zahvalili vsem, ki se nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam pomagali in nas bodrili s pozitivnim mišljenjem in molitvijo ter darovali maše in prižigali sveče za njegovo ozdravitev.
Hvala sosedu Jožetu Zrnecu, kije hitro in nesebično priskočil na pomoč. Iskrena zahvala tudi dr. Mariču in reševalcem, ki so s svojo zavzetostjo in hitrim posredovanjem preprečili najhujše. Hvala gospodu kaplanu in gospodu župniku za opravljene maše in molitve.
Hvala vsem, ki ste ga obiskovali.
Hvala Podpečani!
Družina Šporar
Cenik oglasov			
VELIKOST	ŠT. TOČK	VRED. BREZ DDV	VRED. Z DDV
celostranski	150	26.400,00 sit	31.680,00 sit
Celostranski, zadnja stran	200	35.200,00 sit	42.240,00 sit
polstranski	80	14.080,00 sit	16.896,00 sit
četrtstranski	50	8.800,00 sit	10.560,00 sit
1/8	30	5.280,00 sit	6.336,00 sit
1 cm v koloni	6	1.056,00 sit	1.267,00 sit
Predstavitveni članek (1 tipkana st.)	100	17.600,00 sit	21.120,00 sit
			
MISLI
Človeka najlaže spoznamo po njegovih obsodbah drugih. (Mary McCarty) Glava in srce sta enako potrebna za življenje kot želodec. (Černiševski) Stvari niso takšne, kot so. Vedno so to, kar iz njih napravimo. (Jean Anouilh)
Grosuplje, 9. september — V pensionu Podržaj v Grosuplju je bila predstavitev knjige Borisa Kuharja z naslovom Domača hrana za zdravo življenje. To je bil hkrati zaključek enoletnega programa z naslovom »Živimo zdravo v Grosuplju«. Na fotografiji Janez Mer-vič dr. med., ministrica Zdenka Cerar, dr. Boris Kuhar in vodja programa Tatjana Kofol Bric, dr. med.
Struge, 11. september — Konjeniško društvo Struge je organiziralo konjeniško prireditev. Lep in topel jesenski dan je privabil lepo število tekmovalcev in tudi gledalcev.
Ponikve, 10., 11. in 12. september — Društvo »Gibanje — ekspanzija fluida za zadovoljevanje socialnih potreb posameznika in posameznih skupin« je v sodelovanju z vodstvom zavoda Prizma, zaposlenimi in stanovalci pripravilo sklop delovnih akcij z naslovom »Delovni klub optimizma«. Cilj delovnega kluba je bil predvsem druženje in popestritev bivanja stanovalcem zavoda Prizma.
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje
Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.