66
V Gorici, v soboto dne 18. avgusta 1906.
\jht\i dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto ti uri prodpoldne ter stane  po poŠti prejomana
iTGori.-i na dom pošiljana:
Pl |eto    ¦  •.....'3 K 20 v, aH gld. 6-00
Jrtfcta.......8   .40   .   .     »    170
[^siiiiifii' številko stanejo 10 vm. <V SOČA" ima naslednje izredno jmloge.:J)l>vnp-!i „Kattpot po Goriškem in "Gradiščanskem"?in Ipot po Ijubljani in kranjskih mestih", daljo dva-i „Yozni red železnic, parntkov in poštnih ir.es-c-nii prilogo ..Slovenski Tehnik". \'a;cti>»ri° sprejema upravništvo v Gosposki ulici ' ;' J. natNtr. v »Goriški Tiskani« A. GabrSček. jiiroltta brez doposlane naroCnine se de otffanro. fl«lj$i in poslanice se računijo po 1'etit-vrstah či> ^ i-kiv.t 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 19 v vsaka rfA Vfckrut po dogodbi. Večje črke po prostoru. -."»ui-aiii'.' i" spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za
Tečaj XXXVI.
&*:¦ '3 v;
¦sebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
>Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
**                        '                                                                                   .¦:............                                    '   '"   "¦""¦
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
so nahaja v Gospos i ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogo?.; govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 11 dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 8t. 7 v I. nadatr. .ia lovov tiskarni-
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se posojajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ue spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ut, Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos-Verdi, Peter Krebolj v Kapucinski ulici, 1. Bajt v po-kopalisčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiiski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Talafon it. 83. —
»Gor. Tiskarnam A. Gabržček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
IV.
Glavno ulogo na tem »katoliškem«
L^ju v Ljubljani  bo  igral   sorodnik
0uha  dr. Ivan  Šusteršič,  načelnik
Ikinke Ljudskih Sleparjev  na  Kranj-
po. —
Sodnije in poslanska zbornica na Liiaju so razsodile, da ima ta nesrečni Lnk od žlindre umazane roke. To je Ig škandal, da mu ga ni kmalu para. Itaka poštena stranka bi bila hitro »računala s takim človekom ter ga upodila daleč proč od sebe, samo kle-piaina stranka na Kranjskem je padla Jiko nizko, da ga je obdržala na po-raju še nadalje za svojega načelnika. m označuje stranko najbolj. Riba pri Kavi smrdi.
Kakor ima dr. Ivan Šuster-U o d žlindre umazane roke, iko ima umazane tudi od volilne reforme.
Kakor znano našim fiitateljem, je bodal štajerske in koroške Slovence, KMe (kriške pa je z dr. Gregorčičem ponižat nm s tem, da so dobili Lahi s [posredovanjem njega in dr. Gregorčiča Iot mandat, tretji, da bode imela v lii! deželi ena tretjina prebivalstva pliko poslancev kolikor dve tretjini; h ?,a ta nov laški mandat nista uiti (whtevala nikake kompenzacije za Slovence. Korošci se mu pošteno upirajo br tudi ne pojdejo na katoliški shod. Jako so sklenili in tega se bodo držali. h takega človeka naj bi šli častit v febljano naši ljudje? Kje bi bili z Kito V
I Dr. Šusteršič dela tako samo radi k$a, ker v družbi z vlado ve, da je p Kranjskem urejeno po volilni reformi pe tako, da pripade njemu vse. Popol-pcffla strankarsko stališče ga je privedlo p> izdajstva in do prodaje interesov ptonejnih Slovencev.  Njegova volja na
Kranjskem se mora vršiti, pa če pri tem potonejo v tujem morju vsi obmejni Slovenci kaj njemu mar! Koroški Slovenci so zavzeli edino pravo stališče, da ne gredo na katoliški shod v Ljubljano prav radi dr. Šusteršiča, ker njegovo postopanje s koroškimi Slovenci glede volilne reforme ni le protislovensko, ampak tudi protikatoliško. Prav storijo torej goriški Slovenci le v tem slučaju, če no pojdejo na katoliški shod v Ljubljano. Niti jeden naj bi ne šel! Morda pa jih naberejo nekaj g priliznjenim vabljenjem, s terorizmom in grožnjo -~ ali prepričani smo že danes, da veliko ne bo: če bode sploh kaj, bo ta kaj tako neznaten, da bo v čast goriškim Slovencem!
Vsi gospodje nunci in njihovi posvetni pajdaši so na delu za katoliški shod. Vedno migajo in migajo, vabijo in lažejo, neprestano lazijo okoli, da bi ulovili kaj Ijudij, ki bi šli gledat v Ljubljano lepega dr. Šusteršiča. Korošci ga no pojdejo gledat - ker se jim studi gledati izdajalca. Kaj goriški Slovenci naj bi šli v Ljubljano na mesto njih občudovat ga in se mu klanjat?! Ne in ne!
Zasluži, da se mu pljune v obraz, ne pa da bi se občudovalo velikega hinavca, in ne da bi se kdo klanjal pred njim, kateremu jo vse slovenstvo deveta briga, kateremu služi katoličan-stvo za molzno kravico.
Kmet potrebuje denar za svoje potrebe, ne pa da ga bo nosil v Ljubljano. Vedno se Čuje tožbe, da ni denarja in ga ni, kmet se zadolžuje okoli po posojilnicah, tu pa ga zapeljujejo naravnost v zapravljanje. Mi smo proti vsakemu zapravljanju, bodisi doma ali kje drugje, zato pa označujemo tudi romanje v Ljubljano edinole za zapravljanje, če bi ostal n. pr. tisti denar, katerega zapravijo po »božjih« potih lepo doma ter bi ga obrnili v druge svrhe, bi bil Že s tem rešen precejšen del kmetskega  vprašanja.  Sedaj pa še
noro zapravljanje s katoliškim shodom! Zato da bodo gledali žive svetnike: škofa, dr. Šusteršiča, dr. Gregorčiča itd., naj gredo zapravljat v Ljubljano! Ti »svetniki« so vredni, da bo jih otepe in običa, ne pa da se radi njih zapravljajo krone, katere si je kmet z žulji prislužil. Zatorej stori le dobro delo vsakdo, kdor odžene od sebe posvečenega ali neposvečenega agenta za katoliški shod.
DOPISI.
IZ Kobarida. (Kmetijski s h o d.) — Dne 12. avgusta t. 1. se je vršil v prostorih »Občinskega doma" dobro vspeli kmetijski sh^d. Udeležniki, katerih je bilo okrog 100, so z zanimanjem sledili izvajanjem treh govornikov. Ko pozdravi g. Josip Rakušček, nadučitelj, ude-• ležnike, se izvoli predsednikom shodu g. Josip Rakušček, župan v Kobaridu.
Gospod nadučitelj Josip Itakušček pojasni v kratkih potezah rozdvoj c. kr. kmetijskega društva na Goriškem ter vspodbuja kmetovalce za pristop k nanovo ustanovljenemu ,,Goriškemu kmetijskemu društvu." Zavzema se za organizacijo kmečkega stanu, povdarjajo, da v združenju tiči moč, da na ta način se kmečki stan osamosvoji ter otrese vsake nad-obiusti drugih stanov.
Gospod Rudolf Zdoljšek, potovalni učitelj, predava o živinoreji iu mlekarstvu. Pripore*?, prodajo ie slabših krav in junic in le boije naj se obrani doma za plemenite v. Nadalje priporoča zračne hleve, snažnost v hlevu in pri živini. Za izdelovanje masla priporoča centrifugo. Pojasnil je steriliziranje in pasteriziranje mleka za transport.
Gospod Fran Bogataj, nadučitelj v Kobaridu, je razsežno in poljudno govoril o ustanovitvi zavarovalnice za govejo živino. Izvoli se odsek 5 udov, kateri vse potrebno ukrenejo, da se ta potrebna zavarovalnica v najkrajšem času ustanovi. V odsek so izvoljeni: Fran Bogataj, Fran Poutar, Anton Juretič, Anton Monfreda, župan v Idrskem, in Josip Itakušček, župan v Kobaridu.
Nato se soglasno sprejmejo naslednje resolucije:
1.  Javni kmet. shod v Kobaridu pozdravlja z veseljem pričeto delovanje „Gor. kmet. društva" ter prosi visoko c. kr. vlado, naj bi zdatneje podpirala novo društvo, ki si je postavilo nalogo: povzdigniti kmetijstvo na Goriškem na tako stopinjo, na kateri bi moralo že zdavito biti z ozirom na lego dežele. Državnih podpor, kateri je bilo doslej deležno c. kr. kmetijsko društvo v Gorici, naj bode deležno po večini novo društvo, katero čakajo važne naloge radi sedanjega zastajanja v napredku.
2.  Slov. deželni in državni poslanci se poživljajo, da store* primerne korake, da bode država primerno podpirala novo „Gor. kmet. društvo" v Gorici.
3.  Poživlja se visoka vlada, da dogovorno z deželnim odborom predloži dež. zboru spremembo zakona v pospeševanje živinoreje iz leta 1903., veljavno z namestništvenira razpisom 1. 1904, tako, da bode odgovarjal razmeram dežele z ozirom na novo „Gor. kmet. društvo".
4.  Naprosijo se slavna uredništva vseh v deželi izhajajočih časnikov, da propagirajo to akcijo začetega delovanja „Gor. kmet. društva".
Kmetijski shod izrazi željo, da bi komisija za liceueiranje bikov začela svoje delovanje.
Razdelilo se je kakih 25 izvodov knjig o umetnih gnojilih. K novemu „Gor. kmet. društvu" je pristopilo tudi nekaj novih Članov.
Kmetovalci! Postavite se na lastne noge, saj vsakdo sam najbolje ve, kje ga »čevelj žulP\
Iz Kobarida. — Željno smo pričakovali otvorjenje nove železnice, upajoč, da bomo v marsičem, sosebno radi hitrejše dobave poštnih listin, dosti na boljem. Ljudje božji 1 nikar se ne čudite, Če vam povem, da smo sedaj, ko žvižga hlapon, v tem pogledu še na slabšem. „Sočo" smo dobivali poprej še isti dan, sedaj šele drugi dan; tudi „Slov. Narod" dobimo kak dan pozneje. Upamo, da se županstvo zgane in naredi primerne korake pri poštni direkciji v Trstu, da se te nedostat-nosu* odpravi.
Urof Monte Cristo.
napisal fllexnndre Doaias.
(Dalje)
-«Hto se vrne v svoj kabinet in položivši desno roko na P*> twvi:
Mfi sem enega upornika, tri tatove in tri požigalce; f^toio mi je samo še morilca,  in tu ga imam; zasedanje
III.
Prikazen.
kakor je rekel kraljev prokurator gospej Danglarsovi, '•»Mina ge ni popolnoma okrevala.
izmučena vsled prestanega trpljenja, je morala ležati in tUil gospe Villefortove je izvedela v svoji sobi dogodke:
ežala
smo pravkar  pripovedovali,   namreč,  da je  Evgenija in so Andreo Cavalcantija,  oziroma Benedetta zaprli
>« morilca.
Toda Valentina je bila tako slabotna,  da te novice niso eui'e na njo takega utiša, kakor bi ga bile naredile, če ! 4« zdrava.
:ek "    •lj°Jl-i glavi  ,mšc mlade PrUateli*ce se Je mešalo le 'J nejasnih pojmov, ki pa so se kmalu umaknili njenim
,sebn«» čustvom.
^    ° dnevi je vzdrževal Valentino v realnosti s svojo pri-
u s   J0 ^»rtier, ki se je dajal nositi k svoji mladi unukinji
°stftjai prj „j^  Cuvftje j0 8 gvojjrn očetovskim pogledom.
Kadar se je vrnil Villefort iz urada, je prebil eno ali dve uri pri svojem otroku in svojem očetu.
Ob šestih je odhajal Villefort v svoj kabinet; ob osmih je prihajal gospod d'Avrigny, ki je sam prinašal nočno pijačo, namenjeno deklici; nato so Noirtierja običajno odnesli.
Postrežnica, ki jo je poiskal zdravnik sam, je odhajala šele ob desetih ali enajstih, ko je Valentina zaspala.
Ko je odhajala, je vselej oddala ključ Valentinine sobe gospodu Villefortu samemu, tako da k bolnici ni bilo mogoče priti drugače nego skozi sobo gospe Villefortove in sobo malega Edvarda.
Vsako jutro je prišel Morrel k Noirtierju, da bi izvedel novice o Valentini; in zdelo se je, da je Morrel vsak dan manj nemiren.
Dasi še bolna in silno razburjeua na živcih, seje Valentina vendar dan za dnevom boljšala. In ali ni Moate Cristo, ko je pritekel k njemu Yes obupau, rekel, če Valentina ne umrje tekom dveh ur, da je rešena ?
In Valentina je še živela, dasi so. minuli že štirje dnevi.
Živčna razburjenost, katero smo omenili, je ostala Valentini tudi v spanju, oziroma v zaspanosti, ki ji je legala na oči. V nočnem molku in v poltemi, ki jo je razsvitljala le motna svetilka skozi mlečnato steklo, je videla, kako se -po bolniški sobi gibljejo sence.
Zdelo so ji je, kakor da prihaja njena mačeha in ji žuga. Nato se ji je zdelo, da izteza proti nji svoje roke Morrel, in večkrat so bile to tudi tuje osebe, kakor na primer grof Monte Cristo; in godilo se je to celo z opravo, ki se je v tem njenem deliriju pričela gibati in begati po sobi; trajalo je to običajno do dveh ali treh zjutraj, ko je leglo na oči mlade deklice trdno spanje, ki je trajalo potem do jutra.
Zvečer onega dne, ko je Valentina izvedela, da je Evgenija ubežala in so Benedetta zaprli, ter so se ti dogodki nejasno mešali po njeni glavi, je po Villefortovem, Avrigujrjevem in Noirtierjevem odhodu, baš v hipu, ko je bila ura v stolpu cerkve Saint-Philippe du Roule, postavila postrežnica poleg bolničine roke pijačo, ki jo je pripravil zdravnik, zaklenila vrata sobe in šla v služabniško sobo, kjer je trepetajo poslušala pripovedovanje služabništva o žalostnih dogodkih, ki so se tekom zadnjih treh mesecev pripetili v hiši kraljevega prokuratorja. Tedaj se je v tej tako skrbno zaklenjeni sobi zgodilo nekaj posebnega.
Bilo je kakih deset minut po poslrežničinem odhodu.
Valentino je kakor običajno mučila nočna groznica. V njenih možganih, katerih ji ni bilo mogoče krotiti, so sa ponavljale običajne misli in običajne prikazni.
Nočna svetilka je sipala iz sebe tisoč in tisoč svitlih, čisto posebnih žarkov. Tedaj se je Valentini naenkrat zazdelo, da vidi, kako se odpira knjižnica, stoječa blizu peči, ne da bi provzročala le najmanjši šum.
V vsakem drugem trenotku bi bila Valentina potegnila za zvonec in poklicala na pomoč; toda v sedanjem svojem stanju se m čudila ničemur več. Zavedala se je, da so vse te prikazni le posledica njenega delirija, in do tega prepričanja je prišla, ker so vsi ti fantomi vsako jutro brez sledu izginili.
Za vrati se prikaže moška postava.
Valentini so bile vsled njene groznice take prikazni pre-domače, da bi se prestrašila; odpre samo .svojo velike oči, nadejajo se, da zagleda Morrela.
Postava se približa njeni postelji, pri kateri obstane, in zdi se, da napeto posluša.
Ta hip pade žarek^ svetilke na obličje nočnega obiskovalca.
„To ul on>* zamrmra Valentina.
Iz Kamnika. — (Otvoritev planinske koče na , Kamniškem sedlu (18 79 m.) DnG 12. t. se je otvorila nova planinska koča na Kamniškem sedlu ob obilni udeležbi vrlih planink in planincev. Največja je bila udeležba iz Kamnika in Ljubljane, počastilo nas ja lepo število vrlih Čehinj in Čehov, zastopana je bila tudi podružnica kranjska, radovljiška, tržaška, vipavska, podravska, v pičlem številu so bili zastopani bližnji Sa-vinčani, pogrešali pa smo celjske rodoljube. Cerkniška planinska podružnica pozdravila je našo podružnico sledeče: „Zadržani pozdravljajo najvažnejšo čuvajko slovenskih planin". — Ob 10. uri je imel g. frančiškan o. Engel-bert Pollak propoved in sv. mašo na verandi, ter blagoslovil novi planinski dom. Načelnik kamniške podružnice „S1. pl. društva«, gosp. notar E. Orožen je v otvoritvenem govoru srčno pozdravil došle turistinje in turiste, podal črtico o gradnji koče in zahvalil dobrotnike, ki so omogočili to veliko stavbo. Načelnik osrednjega društva g. prof. Fr. Orožen je razložil bajeslovni pomen Savinskih planin, podal zgodovinske črtice o teh planinah iz turške iu francoske dobe in čestital kamniški podružnici na tej veličastni stavbi. S tem je bila ofici-Jelna slavnost končana in pričela se je neprisiljena veselica ob lepem petju kamniškega pevskega društva »Lire", ki je tudi pelo pri sv. maši. — Prav trdno usidrana in s plače-vino krita koča je 13 m dolga in 8 m široka, ter ima na južni strani odprto prostorno verando. Iz verande je vhod v kuhinjo, ki ima prav lepo štedilno ognjišče. Na levi strani proti Brani je prostorna moška spalnica (8 postelj); naravnost iz kuhinje prideš v damsko sobo (4 postelje). Na desno od kuhinje proti Planjavi je jedilnica, ki ima prostora za 20 ljudi. Iz jedilnice drže" stopnjice v hladno klet, druge stopnjice pa na podsfc*^šje, kjer je sobica (2 posteči), skupno ležišče (6 postelj), ~«obica za oskrbnika in ležišča za vodnike. V pritličju je dvoje stranišč.—
Velike zasluge za to stavbo imajo: kamniška meščanska korporacija, ki je dala stavbni les, in osrednje društvo, ki je podarilo večino notranje oprave. Mnogo daril je dobila kamniška podružnica „S1. pL dr." od kamniških meščanov in ljubljanskih prijateljev.
Iz ZgORlka. — čakali smo, da g. župan kaj odgovori na dopis v „Soči*} ali on se jezi ; le doma in pravi, da kdor za njim govori, temu se ne odgofori. Kdo da se ima jeziti, je razvidno že iz tega, ker nam piše tako imenitne razglase, da niti datuma ne pove> do kedaj so računi na upogled občanom. Hvali se,;, da je sposoben tudi v nemškem uradovati. Če bi znal prav slovensko, bi bilo bolj prav. V Zgoniku je usilil .za občinskega načelnika nekega moža, kar pa občinarjem ni po volji; kaj nam sili takega človeka, ki se slači p > krčmah in v pozni uri rogovili po pokopališču. Taki ljudje tičejo kam drugam in - "ne za n&v lirika, in da še celo tak mora priti v občinsko starešinstvo. Izrazil se je župan tudi, da potrosi 4000 K pri prihodnjih občin-činskfii volitvah, aii kakor se čnje od razumnih mož, mu jih ne bo treba potrositi; pravijo, da ne bodo ne pili ne jedli za njegove tisočake." —
Tisti nič-mojster in župan sta šla v Sa-motorco k podražili cerkvi ter sta tam kon-statirala, da treba cerkev zapreti in tam nekaj popraviti, češ, da je nevarno. Svetovalo bi se jima poprej končati farovž, potem iti k podružnici; naj ne mislijo, da spravijo zopet koga na limanice.
IZ PanOTŠke Okolice. — Čital sem v cenjenem listu „SočaB z dne 8. t. m. 1906. dopis iz Gorice, kateri odgovarja na dopis iz Panov-ške okolice.
Dopisnik pravi, da ne ugaja dopisniku iz Panovške okolice zaprt Panovee. Ksj H bo-demo plezali kakor opice čez ograjo, ko vendar nam je bil še pred 3 meseci Panovee odprt in smo hodili skozi, kot so hodili že naši pradedje pred sto in sto leti, danes pa je vse zaprto. Kar se tiče gozdnega osobja, nas jako veseli, da je enkrat c. kr. vlada poslala može, kateri razumejo deželni slovenski jezik, in upamo od gosp. oskrbnika iz Panovca, da vse razmere natančno preišče, da se nam ne bodo več krivice delale. Sedanji oskrbnik je še le pred par meseci nastopil službo, te krivice, kateie se nam gode, so se izvršile na ukaz prejšnjega oskrbnika, torej toliko na znanje slav, občinstvu, da ne bode slabo sodilo.
Dopisnik pravi, daje gozdar Idrijčan; mi to vemo dobro, dopisnik trdi, da ni „Heilo-vec". Ako bi se bil dopisnik dobro informiral, bi bil gotovo rekel: res je, kar je pisal dopisnik iz PanovSke okolice, ako noče verjeti,
naj se obrne na dotičnega zidarja; dd mu boljše informacije.
Da je  „heilovec"  kot najhujši privan-
| dranec iz rajha, to je resnica. Da pa opravlja svojo službo vestno, to je pa njegova dolžnost; da bode pa on hodil „heilat" na naša tla in delat dražbo, tega pa nikakor ne trpimo, da bode on pretil med domačini, da jim vlada vzame v 20 letih naše že razdeljene pašnike, tega tudi nočemo slišan.
Kar so tiče lova, povemo gosp. dopisniku, da kar nas ni lovcev, nas nič ne briga, kar pa. je lovcev, imajo bolje love na razpo~ lago kakor je v Pahovcu.
Kar je omenil naš dopisnik radi poti, to je popolnoma resnic«, in teh pravic se bodemo mi tudi držali.
Da se izdajajo vstopnice za par vinarjev, to je zvijača c. kr. gozdnega urada; nam je prav dobro znano, ko se je šlo za vožnjo pot po Lijaku, takrat je tudi nekatere gozdni urad ulovil v svoje mreže s par vinarji; kateri so plačali, so zgubili stare pravice; kateri smo se pa držali starih pravic,  imamo še danes
j pot, drugi so jo pa zgubili.
Na nekam tak način nam hoče sedaj c. kr, erar vzeti naše stare pravice. Saj vemo, da kdor enkrat plača, izgubi svoje pravice. Za
i kaj pa smo še pred ti meseci hodili po Panovcu nemoteno? Kako pa izdaja gozdni urad vstopnice, to vemo mi dobro, kako je morala neka ugledna oseba podpisati reverz pri prejšnjem oskrbniku. Mi, kar nas je prizadetih, ne potrebujemo vstopnic, ker imamo stare pravice in teh se bodemo tudi do skrajnosti držali; mi ne potrebujemo ključev, mi  hočemo
I imeti Panovee odprt, kakor je bil  pred  ne-
I dolgim časom.
Radi gostilničarja mu povemo, da je ravno toliko prizadet kakor vsi okoličani, da skrbi veino za dobro jed in pijačo, to se razvidi iz gostov; kdor enkrat pride, pride še. To pa lahko dokaže tudi gozdar iz Panovca, ki je tam 2 dni zaporedoma heilal; ako bi bil dobil slabo pijačo, bi jo gotovo preje odkuril. Radi drvi pravi da so okoličani slabi odjemalci; to pripoznavamo sami, ali kdo je temu kriv? Dopisnik gotovo ni videl drvi v Panovcu; mi mu svetujemo, naj jih on na-
I kupi vsakih po 1  voz,  potem gotovo  pošlje
j cenj. listu „Soča" popravek svojega dopisa, j Borovcove veje so najslabši les za kurjavo in
| sploh za vsako rabo, in vse so   stresene po gozdu,   in  kdor  ukupi, ima vedno več stro- i škov kot so vredne.  Hrastove  veje   stanejo kron 1*50, to so tiste veje, katere so  ostale i ogljarjem, kjer ni nobena debela več kot 2 cm iu so vse stresene po vsem Panovcu;   takšne veje se bile pred leti po 10 vinarjev, danes ' pa po K 150 za 1 meter.
Debela hrastova drva so tiste cule, katerih ne marajo spraviti v c. kr. zalogo drv v Gorico, ker je vse gnilo in gobasto, in ta drva ue nam prodaja po kron 4*50 za en meter; vožnja stane 2 kroni; scepiti 2 kroni, torej skupaj kron 850 za 1 m popolnoma slabih drv. Tukaj je tista nizka cena, katero nam je dal gosp. dopisnik. Glede oglja povemo gosp. dopisniku, da se ni oglje žgalo, ker so drva imela segniti, ampak v najbolj mlr.dem gozdu, ; ko so morali ogljarji drva sekati; tam ni bila nevarnost, da bi drva segnila. Zakaj pa se nam ne pojasni stvari radi vode v Panovcu in j poti na Lijaku V                       Okoličan.
Iz Tolmina. (Veliko narodno slavlje v Tolminu dne 8. se p 1.1.1.) - Nadalje so se priglasila k slavnosti nastopna društva: 21. Čitalnica v Solkanu po deputaciji. — 22. Pevsko in izobraževalno društvo ,,Pešeren'; v Št. Petru pri Gorici. Poje Bajdrih: „Na boj".
—  23. Bralno in pevsko društvo v Brjah kor-porativno z zastavo. — 24. Akademično feri-jalno društvo „Adrija" v Gorici po deputaciji.
—  25. Slovansko pevsko društvo v Trstu po deputaciji. — 26. Pevsko in bralno društvo „Naš Prapor" v Pevmi pri Gorici korpora-tivno. Nastopi z mešanim zborom: „Pobra-timija*. — 27. Slovensko pevsko in bralno društvo »Triglav« v Radovljici po  deputaciji.
—  28. Narodna čitalnica v Bovcu korpora- j tivno. Poje ,,Poputnica". — 29. Čitalnica na Grahovem po deputaciji. --• 30. Prostovoljno gasilno društvo v Kobaridu korporativno. -- I 31. Pevsko in bralno društvo v Mirnu pri I Gorici po deputaciji. — 32. Gospodarsko bralno I društvo v Cerknem korporativno.
S Krasa. (Neznosne razmere nove I železnice.)    - Že mnogokrat me je poti vodila po opravilih po železnici do štaujelske postaje. Peljali smo se, in menil sem, zdaj smo na postaji in izstopim, pa vlak je drdral mimo, in ko se je vstavil, ni bilo več postaje I videti in sprevodniki so klicali St. Daniel - j
Kobdil, Štanjel - Kobdilj. Jaz se oziram po postaji, a stali in izstopili smo med tiri pred neko stražnico, na levi magacin in nasip. Prasam: ,,Kje je postaja?" Tam doli prilično 300 m daleč, odgovori mi sprevodnik. No/ tu je lepa, mislil sem si. Ni mi ostalo drugega, kakor iti 300 m do postaje, in kaj mislite, kakšna pot, s kamenjem, debelim kot pest, posutim, velika poletna vročina, da sem b\\ ves moker, ko sem vend&r dospel do postaje. Kaj pa je ob zabavnih vlakih, mislil sem si. Tedaj se ubogo ljudstvo muči a takim romanjem in je vedno v nevarnosti, da na taki hribolftzki poti, tako posuti, vmes žeblji in železo, ne zgubi mestnega obuvala in boso na postajo ne pride. — Ko pridem na postajo, iščem izboda, pa mesto k temu, pridem k straniščem, tu najdem komaj izhod. Pride vlak od druge strani, drdra istotako dalje ia se ustavi zopet 300 m daleč. Pridal sem enkrat načelnika: „Zakaj smo so vstavili tako daleč?" Odgovoril mi je: „Stroj je moral vodo zajeti." Rekel sem mu: „8»j bi lahko le stroj vozil do vode in vlak ostal pred postajo. Kako pride do tega, da morajo potniki, na enem, kakor drugem kraji pri stražnici izstopiti, ako hočejo v Štanjel ali Kobdilj?" Odgovoril mi je: „Po predpisih morajo vlaki k vodi voziti."
Na to sem se prav čudil, kaj takega se na svetu nikjer ne godi, le potnike se muči, ki morajo vožnjo že itak drago plačevati. Ako mora strojevodja po predpisu tako daleč voziti, kako morajo potem potniki po predpisu od tam do izhoda hoditi, ker je strogo prepovedano no progi ljudstvu hoditi, ker so navadno dva ali več vlakov na postaji. Ako so gre sem ali tje, uslužbenec ljudstvo zavrača i» opozarja na predpise radi nesreče. Kaj bo pa po zimi ob burji in mrazu, dežju, snegu? O tem sera čul vsakikrat veliko pritoževanja in godrnjati po progi od vode do postaje in isto v vasi Štanjelu in Kobdilju. To je res nevarno, ker se mora po progi hoditi in se prav lahko vsak dan nesreča prigodi.
Pokladam prav toplo našim poslancem na srce, da se o tem lahko sami prepričajo, naj se peljejo enkrat skozi postajo Štanjel-Kobdilj. Da se prej kaka nesreča ne prigodi, kedo bo temu odgovoren. Gotovo je tudi županstvo stprilo v to svoje korake. Naj se poslanci pobrigajo na pristojnem mestu, pri ravnateljstvu in če to ne pomaga, pri mini-sterstvu, ali v državnem zboru, da se vlaki pred postajo vstavljajo.
Večkratni potnik in občinstvo iz Štanjela-Kobdilja.
Kmet in trgouina
s kmetskimi pridelki.
(Nekoliko odgovora.)
Čudno se nam zdi, da nam kmetom piše nekdo v »Soči*, da mu moramo biti hvaležni, ker je pridobil zase Nemce in katere ima še sedaj, da kupujejo krompir. Kmetje pa nismo ve6 tako nevedni, da bi kar vse slepo verovali. Mi se hočemo organizirati in priti vsaj na tisto stopinjo, na kateri je dandanašnji delavstvo.
Res, treba je orati ledino, ker je med nami še mnogo starokopitnežev, ali z odločnim in požrtvovalnim delom razumnikov se lahko doseže, kar se hoče doseči.
Onemu, ki nas uči z Nemci, povemo, da ko so prišli Nemci kupovat krompir v deželo, predno jih je on pridobil, se je plačeval prvi krompir do 12 K kvintal, pozneje je bil krompir drag le par dni j; to pa radi tega, ker je znal zniževati cene. <e je kedo hotel, naj se krompir plačuje dražje, je bil ozmerjan.
Vemo, kako je bil neki kmet sklenil pogodbo z nekim odjemalcem iz Dalmacije in mu že nabral krompir, kar dobi zvečer od odjemalca brzojavko, da ima ponudbo po nižji ceni. To je bila dobrota, storjena kmetu!
Kar se tiče zadruge, ki se ima osnovati, se pač no moro reči že naprej, da bo izguba. Kmetje se zanimajo za njo ter so se izrekli za njo v Št. Andrežu, v Vrtojbi, v Šempetru.
Toliko na kratko za danes!
Kmet.
[Na kmetijskem shodu pcbirali ter za. katoliiki shod.
Na shod v Šempetru je prišel tudi tan kajSni gosp. kaplan. Ko sem ga zagleda), Sei
I si mislil, da se mož zanima za kmetsko drugo. Ko smo prišli v dvorano,  kjer se .-
I vršil shod, je začel šempeterski g. župan r,c
j birati od kmetov neki denar in ga znašati, kaplanu. Kmalu sem spoznal, da sft nabira mh vstopnina; mislil sem, da se je ustanovili kakšno novo društvo. Zatorej sem vpr8fe kmeta, ki je bil poleg mene, za kakšno dri. štvo da se nabira vstopnina? Odgovoril [tjj ;e da so nabira vstopnina za katoliški S|J0{i v Ljubljani.
Milo se mi je storilo pri srcu, k n;J?c
j vedel, kaj bi rekel, posebno  zaradi ie»it >J!
j se jo videlo, da se ljudje bolj j;a:. maj o za katoliški shod v Lj uMja-kakor za shod, na katerega jih je .-kihu j potovalni učitelj kmetijstva za name:i, (ja • jim pojasnjeval, kako zboljšati njih bedi:u hh ¦ v gospodarskem oziru. Kakor se \i<li. i,*,; šemperski kmetje tisti, ki napravijo >ryiv zavednemu goriškemu ljudstvu s svojiu, j.;,;_ vanjem na katoliški shod v Ljubljano.
Ali je res potreba kmetu, da hodi tak. daleč na katoliške shode, kjer zapravi^ dragi čas in ravno tako drag denar. Ne. Y\uk. je vse kaj drugega potreba, kakor mlH^-v.. nje dalnjih katoliških shodov. Za izpoli.ji-va.7> svojih krščanskih dolžnostij zadostuje mu <;. mača cerkev, da se udeležuje ob ned"!jah |: praznikih domače službe božje, V t<:n mr. bi morali biti pa tudi noši g. duhov ni !,: vestni in naj bi ne silili ljudi za tnk-tn- :. potrebne potrate.
Zatorej apelujein na vse zavedm- !jt::. da nevedne podučite to le: kar kou;u L pravi, ali ga za kaj napeljuje, naj dol?o \\ vdaii, ali mu prav pravi ali ne, in š.' Iv \ tem, ko so je sani prepričal, da je pru\. i.i_ se za kaj odloči. Torej ne, ker mi pnni ti, učeni gospod, mora biti prav, ampak kur ,j spozna, da je zu njega prav in za uj.„, sum.
Torej, goriški kmetje, ne po.siu-u. kranjskih kmetov, ki napredujejo lete ,..s. toui črez morje v Ameriko, doma |u /.-_. ščajo neobdelano zemljo.
I           Ne poslušajmo ljudi,  kateri  iii»o ;y *
telji našega napredka, ki skrbijo r/.u  ¦..-<> v*, drugega kakor da bi bili mi zavedni  \\u.-\.
J hitimo za drugimi  stanovi v deželi, isi ;>
I vimo se na lastne noge, da ne, buderu.i *.-¦;
le, za orodje, da nas bode  izrabljal  /a s., i
namene.                                                         j
Torej, kmetje, ne  na  daljnje  k;ii«!:?v
shode!                                         rdelr.v,--
Opomba uredništva:   ('ii-imv ¦>! nam zdi, kako sploh more priti na tiik; p .¦!.¦::. do tega, da  so  pobira  za katoliški  J?^ Ljubljano?! Kmetijski  shodi, ki se  ;¦¦'-'*;¦. j za ekspertno zadrugo, vendar ne Mm v !-' j
l stiki z gonjo za katoliki >hod. Saj > \ ne bo imela naloge, eks>ortinui \-.-u • katoliške shode!!                                          1
Domače in rame nooicc.
CtSirjt! rojStll im.       Danes n.   ¦¦*.-;; rojstni dan je bila ob 10. uri dop. <¦! ¦"¦ roaSa v Stolni cerkvi  ob udeležbi v,-;. -!si.". civilnih dostojanstvenikov.
Po mesto vihra z državnih p--V. rasnih privatnih hiš nekaj eesj,i\4:ih :- i--nih zastav.
Nid?ojiotia FfMirik r 6§rir.      v :-::^ »7» pop. je dospel nadvojvoda lViti-1^ < '  j rico k Kanala,   kjer je inspiciral   t?.'-.«^' S lovce.   V njegovem  spremstvu .se nul.-p poveljnik 3. voja Succovatv. Xa koii'^-" I g i pričakovali vojaški in civilni do>tr;r.r.-'   I
i n*-.:   župan,  rddelek  vojakov 47. pt^H*".^ gode    in zastavo ter precej  občinstvu ki; ¦ ] slabemu  vremenu.  Nadvojvoda se j»v »'.a--'^ : v hotelu »Sildbuhn".  Zvečer je igr.ua m «¦ lovadnent trgn me<'.»r  godba,  na vrtu h^"'1 pa vojaSka.  Včei j ,• jutro  so  se vi>iie v-v Krombergu, okoli  10. ure se je vojuM« • nadvojvodo vrnilo« Sinoči r.a prsdvei-er con-' jevega rojstnega dr.e sta svirali po mestul" godbi,  grad je bil razsvetljen in častnik- * oskrbeli  umetnine   ognje,   katere je Ll0il:' obilo občinstva na Travniku, tudi nadvojvo^ Davi ob 7. uri je bila vojaška mnSa na ^ \ cah,   katere   se je  udeležilo   vse   tuk^V
I vojaštvo.
POfOka, — Danes seje poročil v (ira^M
j ob Soči gospod dr. Srečko KovačK', odsi
12774819
Mlma „SBftB" it. tsti. i dne 18. avpta IBDB.
Mjd kandidat v Gorici, iz Široko znane rodo-i.. jjjjg rodbine pri Sv. Luciji na mostu, z vi-j porodno gospico Julijo Klodičevo pl. I ^ladosko, hčerko c. kr. dvornega svetnika i "Ispoda Antona Klodiča, viteza Sablados-\L% Vse najbolje!
Smrtni kosa.    - Neusmiljena smrt, ki nam i    pobrala že toliko  nadebudnih mož in mla* [ vj^v,  na katerih naj bi slonela prihodnost SiSe^a naroda, je zahtevala* v.6p6t kruto" Mev.1" Suta suSica je uničila 1U. avgusta 1906. ob • oo Vouoti m,ado živlJenJe nadepolnega mladiča Rudolfa H r o b Rta. sedniošolea tukajš- *| aiega c.  kr.  gimnazija,   ki   je  bil  ves  čas ' Jpiffljak. Pogreb je bil danes ob 8. uri pred-toiudne v  Dobravljah  na Vipavskem«- JfodesJ ' (iaega   mladeniča   priporočamo   v  prijazen ' Jjoin. Preostalim naše sožalje. "*    V petek ob  8. uri zj. je umrla gospa '•iiiiiua Gasser, soproga g. Ivana Gasser-ja, 5 aamestn. tajnika Jos. Gasserja itd.
V torek je umrl v Opatjemselu g. And. •tlen, ugleden posestnik in dolgoleten  po-Waik Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici. '*' preostalim naše sožalje.
Dramatična ŠOla „PrOSI8teu prične sredi sep-..3v«. Vabijo se g.čne in gospodje, ki imajo .^* do gledališkega igranja, da se javijo (j,, fejcca t. m. pri g. dr. Dinkii Pucu ali -rij;. Josipu Moleku.
Prva predstava utegne biti začetkom oktobra.
Nadejati se }t\ da ostanejo zveste in f^sti dosedanje g.čne igralke in igralci, vabijo ?t> pa tudi nove »noči.
6oiiskG trgmrsk« obrtno druStvo je sklenilo v-
.veji ^dnji seji prirediti v metropoli naših ¦.crš. v Tolminu, strokovni shod trgovcev ;s olutiiikov v s vrbo stanovske org a-cU^-ije.
7. oziroin na resen položaj in važnost i-^.-k*1 obrtne organizacije v naLi deželi se :rt'':ikuje   mnogobrojne   udeležbe   prizadetih
Pritožbe gleda n postaja u Biaači bo zašli-
iiv.il v ponedeljek 20. t. nt. ob '.». url do-jolilcf- v uradni sobi postajnega načelnika v.;ji  ^avbeni   svetnik   Rohaczok  v družbi z
¦ ii/ortiikom Martinom.
Slovenci imamo pritožeb neizmerno. Naj zt \a tudi ne zamudi tn prilike, da se nate:;'!;!) razložijo pritožbe.
h kadilca la prodajalni« tobaka.     Trgovina
H lis^rs-ek naznnnja, da je prevzela glavno n\w -valčičnega papirja v korist družbe #r.1'ir'h in Metoda, Pnpir bodo tobakarne AviraU' po j»ko ugodni ceni. — Kadilcem ri povemo, da je ta papir povsem enak [ u/!!in, ki j»» /nan pod imenom „Abadiea. Uarl jfl i.'»- t. ni. v Gorici c. kr. Šolski '^Jr.ik v pokoju Karol Kompan1.
Isti dan je umrl biv.Vi profesor verona-sb Ant. Sofifb, star 90 let.
Sgrevgdaiki kličejo iaena postaj na planinci
f«^r;iri, kakor se jim zljubi, sedaj pravilno j-ovtMisko in nepravilno tuje, kjer je usiljena '.r:i i-Kikn, sedaj pa le tuje, prezrši popolnoma r,:v»:-.-k(» ime slovenskega kraja. Včasih se ";»?•'-. da se fuje pri iretjrm razredu klic po vi-....sko, pri drugem in prvem pa kličejo izr \¦:;<taje le po tuje, kakor da bi s« vozili > v irfsjem   razredu  Slovenci,   v drugih  p:;
¦ Vi /a katere seieda ni slovenske besede ;'.i <lr/.ivnih železnicah. Zahtevamo, da se po '•»b. t.a?ih postajah kličejo imena postaj po >.ovp. ,-ko ter se prav  nič  ne silijo nrevef. s
VSiJao pols! $3 »lak! na novi železnici, zlasti ?a o- nedeljah in praznikih. Na praznik v ;^'i'.; je bilo istotako. Zato pa so tudi za-~*t* -:a»ne. Popolurine osebni vlak z Jesenic .-;• b>•". žarami kar 2 uri, bil je pa tudi na-'•^-*r, L izredne dolg. Za potujoče občinstvo •i) fcikv zamude prava muka.
V Tolnifttl je toliko letoviSčarjev, da je vse **J«ter.!). Istotako v Sv. Luciji, kjer so mo-*: eivrniti obilo tujcev, ki bi bili radi pre-r'-: tatu nekaj tednov. Potreba novih ¦:*';: za tujce!
f, C[B iS viazaa izstopi potnik iz vlakov Nur.ke **]oznice, Le se le količkaj dlje pelje. *«:?j jo kriv premog najslabše vrste, kate-j*!?a v rabi na novi železnici; umaže ta dim MJ^c pri mnogih tunelih, ko so okna v vo-J?J»h odprta. ljudje, ki se pripeljejo v Go-«co po novi železnici, vprašajo že na kolod-T«ru. kjer je kakšna kopelj, da se morejo po-Ktno oprati.
t OohodM iužae JlllzolU so zaostali v dobi od »•#do 10. avgusta za več nego 100.000 K za Joriodki lanskega leta v isti. poslovni dobi. To J° posledice konkurence nove planinske železnico.
Ostudna spaka Auzza Se '™no straži po postaji v Avčah. Ljudje godr-y.[°> col° drugafie v takih stvareh tako brez-n2ne ženice se »podtikajo nad to spako ter j« kar ne more v glavo, kako so mogli dati "'ji« »ne postaji sredi a&talh Slovencev.
Svoj čas smo poročali, da je županstvo v Avčah protestiralo proti tej laški spaki, ali je za to dobilo celo ukor od okrajnega glavarstva! Županstvo naj nikdar ne odneha ter naj ponovi zuhtevo, da se odpravi žaljv^je Slovencev s postajo v Avčah. Za tisto laško spako je prostora edinole na skalah pod brvjo za postajo, ob katerih naj se razbije!
•#t-»*.^L.i^ijPriliH trebft P"0^ ^a tud* v Svl Luciji je Ž^eiollovenskTlijpdstvo. Kako pridejo Slovenci tam okoli do tega, da se blišči na postaji v Sv. Luciji na prvem mestu: St. Lucia-Tolmein in še le na drugem Sv. Lucija - Tolmin,' ko bi bilo edinele prav, da bi'stal tam samo napis: Sv. Lucija-Tol-m i n. Kaj ni bilo nikogar, ki bi se bil pravočasno postavil po robu žaljenju Slovencev v Sv. Luciji in Tolminu? Dol z nemškimi napisi! —              -
V  Kanalu je Še vedno Canale - Kanal, v Playeh Plava-Plave. In Slovenci naj vse to mirno gledamo dan na dan V!
Županstva in poslanci so dolžni storiti vse, da se končno odstranijo te žaljive spake z državnih poslopij na slovenskih tleh — ker ljudstvo jo vedno bolj razburjeno. (• o h i in Nemci bi kar sami pometali s postaj žaleča jih tuja imena!
V  Kefcarid je dospel nadvojvoda Friderik v sredo. Župan v Kobaridu mu je izročil spomenico, katera vsebuje prošnjo za stalno vojaško posadko in gradnjo lokalne železnice do Kobarida.
Dne 13. t. m. je pripeljala vojaška eskorta 3 laške begunce. Prijeli so jih v Breginju.
Hadwjwda Friderik na ll«k«. — Pišejo nam: Dohod nadvojvode je bil za Livčane redek dogodek, Postavil se je, kakor običajno pri enakih prilikah, pred uhodom v vas krasen slavolok, za kar se je trudil v prvi vrsti poveljnik tukajšnje finančne straže. Tudi vas je bila primerno okrašena. Sprejem je imel popolnoma slovensko lice, kar je edino prav. Prihod nadvojvode in njegovega spremstva je bil naznanjen za 11. uro predpoldue, a gostje so se pripeljali nepričakovano že ob 0. uri. Vršilo so je običajno predstavljanje in navadni nagovori pred slavolokom, kjer je zbrano ljudstvo živahno pozdravljalo visokega gosta z „živiou-klici. Nato se je odpravil nadvojvoda s spremstvom takoj peš na približno eno uro oddaljene Kavno, kjer je bil sprejem sicer skromnejši, a vendar mnogo prisrčnejši. Pozdravilo ga je namreč troje deklic z nalašč za to priliko sestavljenimi besedami gospe Kopačeve : Me revne planinske smo deklice, nimamo srebra, zlata, ue dragih rož: le skromnih planinskih rožic smo nabrale, in kličemo Vam iz srca: Hog živi Vašo carsko Visokost! — Na. to mu je izročila Tonica Kutinova, krasen Šopek planinskih cvetlic. Nadvojvoda je bil vidno ginjen in razveseljen. Pohvalil je deklice in jih pobožk&l. V imenu Havnjanov ga j«* pozdravil g. Josip Matelit. Nadvojvoda se je informiral o položaju prebivalstva, s čim se peča in kako je zadovoljno. Gospod Jakob Faletič se je pritožil radi slabih potij in ga prosil pomofij, kar je nadvojvoda obljubil. Ko si je nad v. ogledal lego vasij, ustavil se je skoro celo uro v hiši g. Mateliča, kjer si je dal predstaviti vse člane družine. Ta hiša ima naravnost slikovito lego in razgled po Italiji in po Jadranskem morju.
Okrog poldne se je vrnil nadvojvoda na Livek, kjer je bil v gostilni g. S. Hrasta obed, h kateremu je bil povabljen tudi gospod župan Ltnrm. Nadvojvoda se je ponovno pohvalno izrazil o vsem ter se. okoli li,2. odpeljal j>roti Tolminu.
MatllitOda RMulk. — Generalni uadzornik čet, nadvojvoda Friderik, je 15. t. m. na svojem inspicijskera potovanju dospel s Trente preko Predila in Bovca v Idersko, kjer ga je vgprejel okrajni glavar tolminski. Kjer se je nadvojvoda ustavil, so ga vaške oblastnije in prebivalstvo slovesno vsprejeli Tudi Tolmin je bil v zastavah. Zvečer je bil trg razsvetljen.
Pot S postajo f Mih I flOŽlB|. — Zadej za postajo v Avčah je nad veliko globino čez Sočo napeta brv, katera veže postajo z desnim bregom Soče. Od brvi pa gre strmo navzgor steza do glavne ceste, odkoder je par minut v Roči'V Ta steza je naporna, zato pa zgradi ročinjsk* občina, katere last je sedaj omenjena brv t napravili so jo inženirji ob času gradnje železnice), od brvi bolj zložno pot do glavne ceste.
Delfini se podijo po morju zlasti okoli GradeŽa ter prizadevajo velikansko škodo ribičem. Pri Tržiču se je prikazal te dni velik delfin sredi kopajočih se gospa in gospodič>!? ter jim uzročil velik strah, ker ho je mislilo
v  prvem   treuotku, da  se je  pojavil morski pes. --
NOfl gorski VOdnlkl. — Ker se je slovensko planinsko društvo" prepričalo, da je gorsko vodništvo v naših krajih pomanjkljivo in nedostatno osobito glede na pričakovani večji promet v naših planinah po otvoritvi nove že-leznise, je sklenilo izobraziti sposobne mladeniče in može za vodniški jmseljn jih^ potem priporočiti pristojnim oblastyom v pooblastitev za službo gorskih vodnikov. V to svrho bo prirejal osrednji odbor Slov. planinskega, društva v Ljubljani strokovne tečaje za gorske vodnike, na katerih bodo strokovnjaki teoretično in praktično poučevali in vežbali gojence v raznih gorskim vodnikom potrebnih vedah. PrVi tak tečaj je priredil osrednji odbor Slov. plan. društva letos spomladi v Ljubljani; udeležilo se ga je 20 gojencev. Vsi gojenci so se izkazali sposobne in spretne za vodniški posel, vsled česar so dobili izpriče-čala, na katerih podlagi šo vložili pri pristojnih oblastvih prošnje za pooblastitev za službo gorskih vodnikov. Od teh gojencev so bili naslednji oblastveno pooblaščeni za službo gorskih vodnikov: V Mojstrani: Košir Janez star. posestnik h. štv. 12; Košir Janez mlj. posestnika sin h. štv. 12; Bertoncelj Valentin, čevljarski mojster h. štv. 10; Lah Gregor, vgo. Preckin, kajžar h. štv. 51. V Ratečah: Kuri Janez posestnika sin h. štv. 57; PetraŠ Janez posestnika sin h. Štv. 57. V Bohinjski Bistrici: Rozman Valentin vgo. Roža« posestnika sin h. Štv. 49; Ravnik Jože vgo. Koder krojač h. štv. 91; Logar Lorenc vgo. Ozebek posestnika sin h. štv. 11. V Češnjici v Bohinju : Stare Valentin, vgo. Močilnikar občinski sluga; Langus Martin vgo. KovačiS posestnik v Srednjivasi v Bohinju : Germ , Anton vgo. Mežnar posestnika sin h. štv. 65. V Kranj-skigori: Žerjov Gregor vgo. Kravanja posestnik h. štv. 23; Žerjov Janez vgo. Černe posestnik 24. V Radovni: Zima Jože vgo. Klo-menček delavec h. Štv. 21. V Begunjah (pri Radovljici): Pogačar Franc vgo. Starček suk-njar h. stv. 03. Na Mlinu pri Bledu: Jan Blaž vgo. Turčič tesar h. štv. 2. V Lučah na Štajerskem: Pečovnik Jakob vgo. Pečnik posestnika sin h. štv. 41. V Stahovci pri Kamniku : Prelesnik France vgo. Korelnov posestnika sin h. štv. 7.
Utopil Sfl Jf v Soči 18 letni Franc Petrevčič iz ulice Coronini. Gnal je konja napajat v Sočo. Sedel je na konju, ki ga je prevrnil v veliki vodi. Dasi so ga potegnili kmalu na suho, je bil mladenič vendar že mrtev.
Porodila Je na Sv. gori neka Brika. Šla je na božjo pot, in komaj je prišla gori, je povila zdravo dete. Pomagal jej je mežnar.
Padel je iz stanovanja 8 m globoko petletni Bruno Sachetto v Gradišču ob Soči. Dečku pa se ni zgodilo nič posebnega.
Zahvalic — Podpisani se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem, ki so milostno segli v svoj žep in tako pripomogli s svojim darom, da si v kratkem Času moremo nabaviti brde. Darovali so: g. Anton Štrekelj, drž. potovalni učitelj v Gorici 5 K, po 2 K so darovali gg. Ivan Črne, krčmar, Al. Pahor, krojač, in g.a Marija Batistič, po 1 K so darovali gg. Ivan Zorn, uadučitelj, Fran Faganelj, zidarski mojster, Jožef CučiČ (Lopa), Ivan Batistič, krčmar, Štefan Pahor, Jožef Nemec (Krpan), Anton Batistič, obrtnik, Janez Turel iz Dol. Vrtojbe, Kristina Toplikar, kovačeva, Terezija Pavlin,  Antonija Černe, Šivilja, Jožefa Černe.
V veselih družbah se je nabralo 15 K 75 vin. Zahvaljujemo se dosedanjim darovalcem in se priporočamo tudi drugim rojakom za podporo. — Tamburaši društva „Napredeka V Gor. Vrtojbi.
Ptilloižfial kazaje«Gl, — Cesar je pomilostil 47 kaznjencev, med temi 2 v Gradišču, 4 v Kopru.
Revežu snedel dobro dedščlao.   ¦ v šempasu
je umrl župan pl. Monari, ki je bil postavil v oporoko za dediča svojega zvestega hlapca. Monari ni bii oženjen, s sorodniki ni živel v prijateljstvu. Hlapec mu je bil zvest in udan ter priden gospodar; zato mu je hotel zapustiti vse. Ali to ni bilo všeč župniku Grči. Hodil je okoli bolnega Monari-ja toliko časa, da sta končno prenaredila oporoko. Zvesti hlapec, desna roka Monarijeva, ki je delal 25 let, je dobil po novi oporoki užitek od nekih zemljišč, lastniki bodo še le otroci, in dve hišici ter nekaj grunta ¦— vse drugo (tudi lepo hišo-vilo) pa dobi župnik Grčal Komentarja ni treba.
Toča. — V noči na petek proti 3. uri v jutro je padala v Gorici in v okolici po nekaterih krajih kot oreh debela toča, ki je storila mnogo škode.  Pobila je v mestu vm
polno šip, na novem kolodvoru pobila je šipe v shrambi za stroje, mnogo je škode na trtah in sadju. Šempeter, Vrtojba niso nič prizadeti, pač pa Kronberg, Solkan, Pevma, Podgora itd. Škoda mora biti prav velika.
Pfl SV. Luciji na mostu so poskusili v nedeljo klerikalci svojo srečo. Sklicali so nekak shod, ki je bil pa jako klaverno obiskan. ^Somišljenikov", razvetf par nezrelih pobičev, nič. Govorili so dr. Brece^j, dr. Dermastija in zadružni minister Luka Premru, ki je hotel osrečiti Sv. Lucijo z različnimi »gospodarskimi« društvi in podjetji. Ko je šlo za posojilnico, /m je bilo navzočih še 5, pa še ti so bili proti. Dermastija je pridigal o katoliškem shodu v Ljubljani. Tolminu so napovedali boj, vse pride sedaj v Sv. Lucijo, Tolmin čaka smrt Ljudje so rekli, da že dolgo niso slišali toliko neumnosUj. Gospodje so odšli žalostni v Gorico. Dopis, kateri smo dobili o tem shodu, priobčimo prihodnjič.
—-.— - Vsled otvoritve nove železniške proge Trst-Gorica-Jesenice se je določil s 1. avgustom 1906 za poštne vožnje Sv. Lucija-Bovec, Bovec-Rabelj-Trbiž, Sv. Lucija-Volče, Sv. Lucija-Čerkno, Bled poštni urad-Bled kolodvor in Bled-Lesce-BIed kolodvor naslednji vozni red in sicer:               (Dalje.)
3.   Poštna vožnja Sv. Lucija-Volče.
Odhod Sv. Lucija ob   9-10 dopoludae.
„ Tolmin „ 9.55 „ prihod Volče          „   10.10       „
Odhod Volče        ob   2.30 popoludne
9 Tolmin „ 2.50 „ prihod Sv. Lucija  „    3.30      „
4.   Poštna vožnja Sv. Lucija-Cerkno.
Odhod Sv. Lucya          ob  6.—  uri  dop.
n     Bača                   „   6.15   „     „
„     Idrija pri Bači    „   0.30   „     „
»     Slap                    „   7.10   „     „
»     Dolenja TribuŠa   „   7.40   „     „
n     Stopnik               „   8.20   „     „
„     Reka                  „   8.50   „     „
prihod Cerkno                M   9.50   „     „
Odhod Cerkno               ob  4.30  uri  pop.
n     Reka                   „   5.30   „     „
„     Stopnik               „   G.••-   „     „
„     Dolenja Tribuša   „   G.40   „     „
..     Slap                    „   7.30   „     „
»     Idrtfa pri Bači    „   7.5Q   „     „
n     Uača                   „   8.05   „     „
prihod Sv. Lucija           „   8.20   „     „
5.   Poštna vožnja Bled poštni urad-Bled kolodvor.
Odhod Bled poštni urad ob    9.10 uri dop.
prihod Bled kolodvor      „     9.40  „    „
Odhod Bled kolodvor     ob  1.0.05 uri dop.
prihod Bled poštni urad   „   lf       „'    „
0. Poštna vožnja Iiied-Lesce-Bled kolodvor.
I. vožnja. Odhod Bled poštni urad      ob 12.30 uri pop. prihod Lesce-Bled kolodvor „    1.10  „    „
Bi. vožnja. Odhod Bled poštni urad      ob 12.10 uri pop. prihod Lešce-Bled kolodvot '„    2.50   ,    „
III.  vožnja.
Odhod Bled poštni urad      ob   6.45 uri zv. prhVi Lesce-Bled kolodvor „    7.25  „    „
IV.  vožnja.
Odhod Bled poštni urad      ob   8.30 nri zv. prihod Lesce-Bled kolodvor „    9.10  „    „
I.  vožnja.
Odhod Lesce-Bled kolodvor ob 7.30 uri dop. prihod Bled poštni urad       „  8.10  „    „
II.  vožnja.
Odhod Lesce-Bled kolodvor ob 1.20 uri pop. . prihod Bled poštni urad       „  2,—   „    „
III.  vožnja.
Odhod Lesce-Bled kolodvor ob 3.— uri pop. prihod Bled poštni urad       „  3.40  „    „
IV.  vožnja.
Odhod Lesce-Bled kolodvor ob 7.40 uri zv. prihod Bled poštni urad „ 8.20 „ „ Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva.
S papeževo medaljo je plačal pijačo. — v
neko gostilno blizu novega kolodvora je prišel neki človek ter si naročil pijačo. Pil je in jedel, potem pa jo je popihal iz gostilne, ne da bi bil plačal pijačo. Ko je prišel krčmar, je našel poleg kozarca papeževo medaljo v spomin 25 letnice papeževanja Leva XHI.
Novi podružnica slovenskega planinskega društva se je ustanovila v Pazinu in se imenuje „Istarsko planinsko društvo" podružnica ^Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. Tozadevna pravila je c. kr. namestništvo v Trstu že odobrilo, z razpisom ?'%?'8. avgusta 1906. štev. 1235.
Za družbo Sv« Cirila ir, Metoda v Ljubljani je nabralo omizje novoizvoljenih starašin jn župana v Povirju 6 kron.
Razstavo „Rlle6a Pa" v Kapucuiski ulic!. si je ogledal nadvojvoda včeraj pop. Navzoče je.J)ilo mnogo gospode. Ognjegasci so napravili nekaj vaj.
Samomor na božji poti, - 22-letna Anica
Tavčar, doma iz Barkovelj, je šla v pondeljek z materjo in sestro Dragico na božjo pot na Sv. goro. — V torek zvečer so šle spat vse tri na tamošnje prenočišče, a v sredo zjutraj so našli Anico mrtvo na dvorišču pred prenočiščem: tekom noči je bila namreč nesrečnica skočila skozi okno. Nesrečno dekle je bilo pred par meseci v tržaški opazovalnici za uinobolne..
Tobak. — V tem letu je izredno porasla uporaba tobaka ter je samo meseca julija prinesla 4 milijone kron več nego druga leta.
Bralno In pevsko društro „ŠkolJ" * Šmarjah priredi dne 2. sept. t. 1. veliko veselico.
Ranjen V trebuh. - Marij Toroš, 13 let star, in Ant. Perin, 17 let star, sta se spnč-kala na Prevalih. Perin je nekaj pohabljen ter težko goyori. Ker se je tovariš nekaj norčeval ž njim, je hotel ta reagirati. Tu pa je Toroš vzel nož ter zabodel Perina v trebuh. Perin je v goriški bolnišnici.
Odprti lekaml. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich.
Popočna služba * lekarnah.  —  v času od
19. do 26. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich.
Razgled po suetu.
Koncentracija čeških strank. — v »Narodnih
Listih" priobčuje član mladočeške eksekutive dr. Skarda članek o koncentraciji čeških strank, v katerem članku kaže na nujno potrebo, da se združijo češke stranke v skupno operacijo proti koaliciji nemških strank.
Nova radikalna stranka na Ogrskem. — iz
Budimpešte poročajo, da se v političnih krogih namerava ustanoviti novo radikalno stranko, v kateri naj bi imele mesta vse radikalne stranke.. V njej naj bi bili zastopani tudi mednarodna socijalna demokracija in delavska stranka. Tendenca te nove stranke stremi za tem, da se razbije koalicija in da se neodvisna stranka razcepi v več frakcij, kakor sredstvo za razcepljenje naj bi bila parola »radikalni liberalizem".
Jugoslovanska literatura na češkem vseučilišču.
— Društva jugoslovanskih dijakov v Pragi so izročila "akademičnemu senatu češkega vseučilišča ulogo, v kateri prosijo, da se osnuje na češkem vseučilišču katedra za jugoslovansko literaturo: slovensko, hrvatsko, srbsko in bolgarsko. Število jugoslovanskih dijakov v Pragi se veča od.leta do leta, pa bi se še povečalo, če bi bila na vseučilišču katedra za jugoslovansko literaturo. Baje se tej želji ustreže s prihodnjim šolskim letom.
Akad. ferljal. društvo „$ava" je na svojem
rednem občnem zboru dne 4. avg. 1900. izvolilo slepci odbor: predsednik: tehnik Josip Kremenšek, podpredsednik: tehnik Gvido Gu-lič, tajnik: med. Ivan Matko, blagajnik: tehnik Viktor Plehan, gospodar: tiloz. Josip Šinkovec, odbor, namestn.: tehuik Hugo Widmayer ia med. Josip Klun, preglednika: tiloz. Adolf Turek in farm. Josip Peharec.
Maksin Sorkl o Nev/jorku. — Pod naslovom
„Mamoiiovo mesto" opisuje Maksiin Gorki v reviji „Magazinea svoj prvi utis, kateri je napravil nanj Ne\vjork. Pravi: Daleč tam na obali se vzdigujejo tiho in temno iz megle ogromne zgradbe, prodirajoče oblake. Brez vsake misli na lepoto se dvigajo gomile kamenja proti nebu. V oknih teh ogromnih zaporov ne cvetejo rože in nikjer se ne vidi otroške glavice, ki bi zrla na polje. Kamnate piramide povzdigujejo ceno zemljišč, na katerih stoje do višin, tako visokih, kakor njihovi vrhovi, ali za to ponižujejo okus do nižine svojega osnovnega kamna. Vedno je tako: v velikih zgradbah stanujejo majhni ljudje. Nikjer se mi niša zdeli ljudje tako nesrečni, tako slabi na življenje prikovani kakor v Newjorku. Nikjer jih nisem videl tako tragikomično zadovoljnih, kakor v tej fantasmagoriji iz železa, kamnr in stekla, v tem produktu pohote Merkurja in Plota. In ko sem videl to življenje, sem začel takoj slutiti, da v roki Bartoldovega kipa »Svobode" ne sveti in ne gori zubelj svobode, marveč zubelj dolarja.
V Varšavi je bilo umorjenih 15 policistov, 4 komisarji, več vojakov in orožnikov. Na policijo je bilo vrženih več bomb. Okoli 40 redarjev je ubitih. — V Lodzu so ubili 50 častnikov in redarjev. Revolucijonarji bijejo s policijo najhujši boj.
Strašen potres v Valparaiso. — iz Nesvjorka
poročajo o strašnem potresu v Valparaiso v Čile. Mesto je razdejano, obilo mrtvih in ranjenih. Tudi mesto Mendoza v Argeutiniji je po potresu močno poškodovano.
Ločitev cerkve od države na Francoskem. -14. t. t. je bila priobčena papeževa enciklika „Gravissimo ofieio" na francoske škofe; Enciklika pravi,  da je papež po posvetovanju s
kardinali odobril vse sklepe francoskih Škotov. Papež prepoveduje ustanavljanje cerkvenih občin, dovoljuje pa verske zadruge, ki bodo imele zakoniti in kanonični značaj, a tudi take zadruge se dovolijo Šele potem, ko se zagotovi varstvo papeževih in škofijskih pravic in cerkvenega premoženja, osobito posvečenih poslopij. Enciklika zavrača nadalje obtožbe proti papežu, ker se upira republikanski vladi. Zakon o ločitvi imenuje nasilstvo, tako daje bil papež skoraj primoran, prekoračiti svoje apostolske dolžnosti, toda noče jih prekoračiti.
Vaje naše mornarice. — v ponedeljek so
pričeli v puljskem pristanišču z velikimi kom-binirami vajami in napadi na obrežje. Trajajo cel teden.
Angleška sredozemska eskadra je priplula v
Trst.
Angleška sredozemska eskadra dospe na Reko
25. t. m. ter se ustavi tam 5 dnij.
Orožnika ustrelil. V Dalmaciji je ustrelil v bližini Benkovca neki malopridnež Draea orožnika, ko ga je zasledoval po poljih, da mu odvzame puško, za katero ni imel dovoljenja. Skril se je v turšico ter pomeril na orožnika, Zadel ga je v glavo. Orožnik se je zgrudil mrtev na tla.
Grozno maščevanje nesrečnega očeta.   - Josip
Lešek, posestnik v Osenici pri Teharjih, je imel nesrečo s svojo družino. Imel je baje dosti vzrokov dvomiti o zvestobi žene, daljo so mu pa tudi hčere delale preglavice s svojim nerednim življenjem. Mnogo prepira in pretepa je bilo v hiši, dokler se ni zdelo Lešeku, da je mera njegove potrpežljivosti polna. Sklenil je, maščevati se nad hudobno družino. Minolo nedeljo je po razburljivih prizorih nagnal iz hiše ženo in hčere. Ko je bil sam, je šel v hlev in tam živino trdno privezal, da bi se mu ne mogla odtrgati in zbežali. Nato je hišo in gospodarsko poslopje zapalil. Da ne bi kedo šel gasit, se je vsedel v bližnji gozdič, odkoder je gledal, kako ogenj uničuje njegovo domačijo, in je vsakogar z nabasahim revolverjem odgnal, kedor je hotel gasili. Pretil jo tudi, da celo Osenco zažge, če mu ne dajo miru. Poslopja so do tal pogorela, ž njim pa tudi vsa živina in vsi letošnji pridelki. Ko je ogenj dogorel, je Sol Lešek k orožnikom, kjer je povedal, kaj je storil. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Celju. Sodi se, da so Lešeka nesrečne rodbinske razmero pripravile ob um. Če se dožene, da je svoje dejanje zapotel v nenormalnem duševnem stanju, dobi rodbina vsaj zavarovalnino za poslopja, ki znaša 1200 K.
Samomor V Trstu. — V nekem hotelu v Trstu so našli v torek v postelji mrtvega nekega tujca, ki se je vstrelil v sence. Tujec je pred nekaj dnevi prišel iz Benetk in se je vpisal v prijavno knj!go pod imenom Oton Planer. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov in vse njegovo premoženje je znašalo 22 vin.
Milijonar Ušel Iz ječe. — Miiiionar M. Lune, ki je bil v ječi, ker je umoril dva delavca, je ušel iz ječe v Caeleo (Peru). Pravijo, da je oblast zatisnila jedno oko, da je milijonar lahko ušel. — Kaj vse stori denar.
Duhovnik in nuna obsojena radi goljufije.
Ljdnija v Lourdesu je proglasila razsodbo, po kateri je nuna Celeste Cousparot, prednica samostana, obsojena na 3 mesece zapora in globo 1000 frankov, ker je goljufala in zlorabila zaupanje nekega gospoda Ordeska. Njen brat duhovnik je radi jednakega zločina obsojen na dva mesaca v ječo in v globo 1000 frankov.
Najlepše ameriške žene v Evropi. — m najlepših žena iz Amerike pride proti koncu tega meseca v Evropo. Te so bile priznane za najlepše v Nevjorku po plebiscitu iz samih ženskih glasov. Največji ameriški list v Nevvjorku jim je priredil potovanje po vseh večjih mestih Evrope.
Italija hoče zmanjšati svojo vojsko? - Londonska „Tribune" poroča iz Rima, da namerava italijanska vlada v novembru predložiti zbornici, da se vojska zmanjša od 12 na 8 vojev. —
Slovenski reservlsti v Ameriki. - k letošnjim
orožnim vajam  deželnih brambovcev na Kranjskem je bilo   poklicanih 1700 reservistov, prišlo jih je   samo 700. Vsi drugi so v Ameriki.
7« itpifoofo 0(l 60 kr- (l° ^M- ll''^> La w«H»MB v vseh barvah. Franko in carine prOStO na dom.  Bogata  uzorna zbirka
z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg v Curlhu
(3)
Sprejme se takoj
trgovskega pomočnika »==« in učenca i==i
A. vd. Berinii  Ra^ias.
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
ppve vrste najboljših tv dk iz Istre, Dalmaci.e Molfette, Bari in Niše
6 prodajo na drobno in debelo.
Prodaja  na  drobno:  Kron    -'80, -'88, •96 112,120,1"36, 1'44, 160,180, 2--.
-------     Na debelo cene ugodne.     --------
Pošilja  poštnine  prosto na dom.  Posodo se pušča  kupcu  do   popolne   v porabe  olja;   po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi   vinski   kis  in  navaden.  Zaloga -------------- mila In sveč.--------------
Cene zmerne.
Postavno zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatis ja kainjiv.
J edin o   pristen je
THIERRY-iev
balzam z znamko zelena  nuna.
Hajstarcjd in neprekosljivo sredstvo proti motenja prebave, želodčnim krčem, koliki, katarja, pranim boleznim, inflnenci itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patentov. zamaSkom E 5 poštnine prosto.
TIHERKY-jevo Centifolijtio mazilo
znano kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poSkodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3'6Q poštnine prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačilu zneska. Lekarnar A. THIEBHI v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj ia poštnino prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnah In mlrodilntcah.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu da bodem vozil z žardinero dvakrat na dan iz Kobarida redno d postaje Sv. Lucija.
Določil sem čas in ceno: Iz Kobarida do Tolmina   . .   1 K 20 » Iz Tolmina do postaje Sv. Lucija 60
Odhod: Iz Kobarida   .... ob 4.   uri Zjutr . Iz Tolmina    .  ...»    6.     »      ,,   ] Prihod na postajo      »    63/4   >      , Odhod iz Tolmina      »    9 V,   > Prihod v Kobarid       »   11 V*   »      »
Odhod iz Kobarida ob   1.   uri   popt Prihod na postajo     *    3%    »      , Odhod iz Tolmina     »    6'/,    » Prihod v Kobarid     »    8       »  zvečer. ce toplo priporočam
odličnim spoštovanjem
France Obleščak.
Dokazano je, da vsebuie
rogaški JEM PEL"-vrelec največ ogUenčeve kisline in zdravlje ohra-njujočih snovij,  =====
Poprava in komisijska zaloga dvokoles
Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom pri
Batjelu
v Gorici, Via Duomo  štev. 3.
Trgovce s perutnino in jajci
¦in za velike in male pošiljatve išče =====
•'                         Josip Grisi v Trstu.
Restavracija
Narodni dom
v MARIBORU
sprejme gostil niča rjfe. Prednost imajo oženjenci. Restavracija se prevzame s 1. septemb.om i I.
=================== Ponudbe na zgornji naslov. ======

•        it
za trgovino z
Oglasiti   se  je   v našem  upravnišlvu.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Kdor hoče dobro In hitro potovati s francoskimi parobrodi 5e» Havre
t Ameriko, na] pifie pred odhodom od doma za pojasnila na naSo
1 ,      rrr— najstarejšo firmo-------                ............__=
Zwilchenbart, Basel (Švica) Ceatralbikiplati 1.
Za dobro In hitro ekspecU&Jo se garantira«
Gostilna Žagar tb državnem kolodvoru!!
I      (Pokopališka cesta št 41.)
priporoča potnikom in slavnemu p:jostvn sploh svojo .<tybi'Q, v^|ep|)t jihio. Lahko postreže o vsakem dnev-
!, času z mrzlimi in gorkimi dlli. Toti vedno sveže pivo zborna brisfca, istrska in ^pavska vina.             • •—•'
Na razpifago so sobe za prenočišča. strežba  točna, cene  zme ne.
krt ivrdka pri kateri se stalni Eplci poslužujejo ie nad 3D let!
Druge reklame ne potrebuj*
moja krojaška
delavnica in trgovina z
gotovimi oblekami.
Vabim cen j. g. naročnike, da si ogledajo vsak eas v moji trgovini te dneve
dospelo
spomladansko in letno blago.
1= flnion Rrušič, —
iraški mojster in trgovec
v Gorici
ffjno "Josipa 35 -- tek, 3o»tpa Oerdi 33.
ZAHVALA.
O priliki nonadomestne izgube nnSe preljubljene in nepozabne
¦CEl-ESTINE.
si štejemo v posebno dolžnost zahvaliti tira potoni vse prijateljice in prijatelje ranjke za umogobrojno udeležbo pri pogrebu kakor tudi za darovane vence. Posebno zahvaljujemo preč. duhovščino g. župnika, kaplana, č. g. Kcršiča ter vse sorodnike, prijatelje in znance. Nadalje zahvaljujemo g.co učiteljico Korftič za pozdravni govor na pokopališču. Srčna hvala vsem ! Bog povrni S V SOLKANU, 14. avgusta IHOU.
Žalujoča rodbina Gomišček.
Zaščitna znnnika: „Sldro"
comp.
NmtoaiMtek nt
P aln-Ex p «11 • r
> sp'rLito priznano kot lavrituo bol bltžujofo msstlo; cena 80 vin., K 1*40 in K S 10 dobita v vseh lekarnah.
Pn nakupovanju tega povsod priljubijo eg.f domaČega sredstva, naj se jemlje le ongit aine steklenice v Ikatljah z niso zaščitno znamko .Sidro" iz Blchterje»e lekarne, pot<*m se je gotovo prejel) originalni  Izdelek.
Gorica  -^-   Gorica
Klimatično ztlravišče.
Hfitel Sodbah
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsveSava. -— Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nid prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj Časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
FjSL^RICHTERJEVA LEKARNA PjjL^l
> . T .1     k ..tlatem levu" t Pragi       f.TJ
m
Restavracija Zlalcrop"
na Bledu
bi i t in i  kolodvora.]
i Izvrstna jed in pijača.            j
jSobe za prenočišča. J
((rasen razgled na jezero. — j *-  Cene zmerne.
'a obilen oldsk *e nljudno pripomču
Ivan Kil', la-tnik.
Dve vili na prodaj
na Bledu.
I   tik jezera % lastnim  vodovodom,  1 oddaljena  5 minut od   glavne  pošte.
Prodajni pogoji so Jako ugodni.
Ocč se izuč u upraonišluo „5 o če".
I   Rimske toplice
¦ u Tržiču (fflonfakone) na Primorskem
vL                                  Slalno podnebje 38   40'.
Siivovka,'s,x**M¦,-™-3™ m D času od 1. junija do konec septembra.
Kalnran f»1«" *-«i,ft*«' u'd  t'•",; i* zijati »JH t tU lit* sel«,  nr«jiil.lj,.ue jrM  I *.«>:. du-
f        ¦ kr.;   Ii.ilj fii        • ¦   - ¦-
i i:, zi ki!.
Vin 131 * !:l 1'ra-a ! «iit ; \-.vz k'^ti trM f "Jdt l ~0; pleri- hre-  Y.>..,li '.»•. kr.; Mib
<v kr.; s':mi!ia v> kr.; Kovina fina za kilo.     Fin* kranjske klobase.
na -2> kr.
Podnlsana ni nsojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dajje — valed pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naroČila
električne luči (.fti JI m in gonilnih naprav,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko.
/ odrom na dolgoletno velbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Biomena & Halke) pričakojeta da, m bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor do-nlej ter zagotavljata solidno in ceno iz-vrtitflv vsakega naročila upadajočega v nafto stroko.
Sprejemata ceoj. naročila ter dajata razna pojasnila
spoštovanjem udana
Ivan Potočnik & A. igel
Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode tu električne luči
V Ciricl, uvajUilciitrv.il
kti rapr»!j
Ev. Sire v Kranju.
> I«ta 1ss.*t   Mai.^o jiriztiaiii u (1<«jh ii          K tip « j »mu   \tv.   \Mim
bp njevo olje.
Hopelji se priporočajo posebno proti protinu In reomatlzmu. bolečinam u kolku in Ženskim boleznini Ud. itd.
basfnina Kr. D. kneza Ihurn-Iaxis.
¦^airio, ampak tudi skusiti se mora
Stfckenpferd lilijia mležnato vili
Btigmann & z.% DrestJen ia Min ob Lahi im iJergmannovo lilijno nilečnato »mlo (zuaraka 2 hribovca) za dosego n**ne polti in. odstranitev peg. dodaja komad a 80 vin. = JOSIP Z0RK1K tT GORICI. «
^Goriška ljudska posojilnica''
vpinaiui ir,Adniga % omejeiiitn Jamstvom. (V lastni hlftl, Gosposka ulic« it. 7, 1. madstr.)      Toloffon al. 79.
Rafun poitne hracilnic« Štev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje naCelstva in nadzorstva z dne 28.  nov.  1902 se:
Hranilno vlog« obrestujejo po 4'/t % • Stalne vlo^o od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentm davek plačuje posojilnica sama.
Hran Dne v J opre se sprejem« lo od vsakogar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjiee po 6%.
Glavni doleži obrestujejo koncem leta po 5%%.
Stanj« 31. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.12833. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082 62. -. Vrednost hiš: 112.328---
lailao arodje h posoiiji vuk vrst
fitoaao t«iko poarabnjafto
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za i omako, karo, daj, na-mlini podstavki, umetni lidelkt
Jedioo nadomestilo pravega srebra.
Posebni Izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospodinjstvo itd.     ===== O. kr. dvorni saložnlM
ehristofle & C.'J-Dunaj
I. Onernrlng 5 (Helnrichshof).
' —  Huatrovan cenik na zahtevanje. —
V  vseh mestih zastopano po prekupcih.
j Kot J*ijn«ivo svoja itVirnoBU imajo naSi izdelki i aanapl tov*r»I*ko »*mko Ua ime Obristofle.
v Carici m kon:u v (lastni hiši)
arSiijo naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte,  kotače za blrmance
——---------—™ iti poroke, odlikovane velikonočne pince it«f.  ——-™-»«———
Prodaja razIK-na fittii Y§«• In tife@r{* na drobno ali v originalnih butelkah.
Viporof« se slaviunii« občinstvu  za mnogolrojna nsnilHn t<ir ohljubljn  solidno ponirežbo ¦»P*  po fako zmernih cenah, ~*©
Udhkovana pekarija m siadcicarna
KAROl braščik
Kdor hoče kupiti ovojček za 6 vin., naj zahteva izključno
„Ottoman-ov" ^^
¦ HajttMJit a najhitrejša ?ožoja t Ameriko je s paraiki »SaveronemSkega LlojaV.
i bfsopttfond »KAISER WILHELM II«, »KRONPRNZ VVTLHELM" Ha »KAISER W1LHELM der GROSSE".
Prakamoraka vožnja traja iamo5    Bdnl.      g
Katarini, nnesljiv poduk in veljavne vozne listka u panrito gori navedenega
i parobrodnega društva kakor tudi listke za vse progo ameriSkih železnic debite   r^i
ˇ LJubljani edino le pn                                              J-^
imn TATCARJD, »tete *e 5135  =|
t        nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju".                  tDd i
i Odhod is LJubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se   M
| tičejo pot   inja, točno in brezplačno. — Posirežba poštena, reelna in solidna.   jf3
| Potaikom.      lenfenlm t sapado« države kakor: Colorado, Mexiko, Cslifornijo,    _
Ari      Tvtak  Wioming,  Nevada,   Oregon in  Washington  nudi  nase drnštvo   h_1 ,
'   sgoda*  bi   Isredu*   eino  dre«  fialvaetM,   Odhod   na   tej   progi    s-*3 |
h Bremtoa enkrat meseca«-                                             „. I Tu ee dobivajo pa tudi Itaiki preko Baitimora in na vae ostale dele svete, kakort
Brazilijo, Kubo, BuenoB-Airea, CJolombo, Singapore v Avstralijo itd.            •
ŽELODČNE KAPLJICE
(z varstveno znamko sv. Marka)
500 let je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne kapljice (preje kapljice sv. Marka) po preskušanem zdravniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil na razpolago od nekega zdravnika in delujejo izvrstno na ohranjenju traj-
nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznost, bledica, nespanje, migrena, glavobol vedno posledice slabega prenavljanja, kar provzroči tudi pamanjkljivo tvoritev fcnri. Želodečne kapljice delujejo izvrstno pri prehlajenju želodca, in že-
.._..._  .„ -----,,„.,_ „                                      lodčni Šibkosti, pri slabem
prebavijanju, zaprtju m slabem teku. Izpisek iz zahvalnih pisem ki se m\
<r#
Varstvena znamka.
pošiljajo vsaki dan prostovoljno.
Z Vašimi želodčnimi kapljicami, ki so ozdravile mojo hčer njene dolgoletne bledice, sem f«*av zadovoljen. Prosim pošljite mi za K 8 še 2 ducata. S spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, okr?:ni sodnik v Radenbnrgu.
Vaše Želodčne kapljice so čudovito pomagale  moji  ženi  proti   njeni želodčni bolezni. Pošljite takoj še 12 stekleničic.
S  spoštovanjem JOSIP SCHNEIDER, hišni  posestnik  Dunaj,  Wiener Haupstrasse.
Želodčne kapljice se razpošiljajo: 1 ducat po K 4*—, 3 ducata po K 11*- ,
5 ducatov po K 17*— poštnine prosto, proti predplačilu ali po poštnem  povzetju.  Edina zaloga ni    $> lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka.                                            $+
Kerševani & Guk
v Gorici
Stolnltrg ti. 9 (Pia?za Diiotni)
priporoča svojo
zalogo šivalnih sfnjev
važnih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična delavnica  konec RaŠtelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Šivalne stroj« In  poprava jamčiva od 5-10 let.
iT^-^'^'
Ki
M
I
^
I
I
1
^8&>    k&.      <!^V *      Izmed vseh vrst zavarovanja seje najhitreje iti naj h-, j
"•$$     v5v*     *&          udomačilo za vara vanj o za d to, ker vsakdo, kdor ;
5^ -v«Jv      Qp        doživel krasnih ljubezenskih dokazov starišev v tem, <\-.i ™-         V* »"^^         je dobi', vstopivši v  prakli&ko življenje, kot temelj za ¦,;-
4$*      C$\        mostojno eksistenco kapital,  kalorija so .starimi za  ta  slii>"..;
^V   ^5>         zavarovali, v& ceniti dobroto to institucijo. Toda on oh jnim:;!
*Vp        *2       priznava, da ie njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati t ti j.> v ^y^f          nemanjši mori izkazati svojim otrokom.
^L        Neposredna posledica tega je pomirljivi  fakttun,  da ne manjka dan».
^Sf"      v nobeni rodbini, kateri Je skrb za blagor otrok, življenskn polica. l|F     »Prva fieaka sploSna deln. družba za zavarovanje na življenje« v Prvgl,
obrača na zavarovanje za doto otrok  posebno ppzorno.it; nje to načelo začrtujoči pogoji, odgovarjajo vsem zahtevam dovršenega zavarovanja, pri tem so zelo racionalni in ob jednem kar najccnejl.
Ako se torej zavaruje preskrbitelj (oče, mati, boter, strijc itd.l <ia preskrbi »1»^ svojemu ljubljencu, izvoli si rok za vplačilo zavarovanega zneska tako, dn se pril.-. -i starosti, v kateri naj bi so dete preskrbelo. Ako pa znvnrovatelj satu doživi ta !¦>¦!;, izplača se njemu zavarovani kapital, in on ga zamore porabiti po načinu, kakorsne; i je prvotno določil.
Ako pa zavarovanec (preskrbitelj) tekom zavarovalne dobe umre, preneha plato vanje nadaljnih premij takoj, vendar pa se namišljenemu otroku določeni dan izplaCa \yj zavarovani kapital v polaem znesku.
Primer: 30-letni oče zavaruje za svojo hčerko IO.mK) K, ki naj bi bile phiči:-:.> po 20 letih. Ako umre oče kadarkoli, preneha takoj nadaljno vplačevanje premij i» vrhu-tega se izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namiljeni hCerki, A,-bi pa tudi ta umrla, ostalim dedičem.
Posebna ugodnost tega zavarovanja se javlja iz sledeče prilike: o<%<\ ki j»> f.);v čeval premijo 2 leti, umre; namišljena hčerka umre v lit. letu po sklenjeni p-..- ¦!' i. pri otroških zavarovanjih, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica same \\ i :¦. 3 X 8t)l-70 K (toraj za 2 leti plačano premijo l>rcz obresti) ..PRVA ČEŠKA ¦• niti v tem slučaja zavarovanja ne zruli, ampak itplaCa za leto dnij rodbini popolno zavarov.ir.-3 svoto v znesko 10.000 K. »PRVA CESKA" sploš. del. družba za zavarovanje na življenje ;i ;r: vpeljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in -1 .:¦ vetja, kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3"„, za glavnice v slučaju vt>j;i ^ službe m višjih študij, za razne dohodke ali rente, za prevžitke itd.
Vsa nadaljna pojasnila daje, ter tozadevne cenj. ponudbe iti oglase sprejem:1.
===:  zastopnik za Goriško :^=^=---
Josip Rovan
kotnis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg st  •>.
Ekspert
^ Mizarska zadruga
v Gorici      Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovnrna s strojennim obratom na parno In rodno silo naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
--~-:.......-.......—.~r ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela..............,._-—•~"~-~
Podrninlea v Trstu Via dl Plazza vacrnla 1. Podrui nlca v Spijatu. Zastopstvo v Orijantu
Cene zmerne, delo Učno In solidno.
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
REVMATIZMU in PROTINU
je liker Godina !Ž^lTrlS<Lle^7,ai.,l*i*f*ai,,l,!!a' "•k»r"« «A||» »••»o««« ^n« »aiai«' m »v. j.nobU; j0.ip endm«
¦¦¦¦ras fpAii njaa 9 via ¦•! rai*aata ¦»
cm itttteisfet K 140 U Trit* ¦« aa raioollljt mpnj nego 4 kteklenioe proti potietjn ili n.prej poal.nim zneikom t f     proito pofitnine.
Sirup tamarindo
priprauljen o kemičnem laboratoriju
lekarne Gristoforetti
je najboljša higijenična pijača v poletnem času.
Cena steklenici.80 vinarjev.