Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlje • Urejuje uredniški odbor <» Odgovorni urednik Stane Šuštar ® Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telefon štev. BI * Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 62-KB-10-148 • List izhaja vsako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna ioo din, mesečna 40 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani • Cena izvodu 10 din • Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo. ✓ TRBOVLJE, 17. AVGUSTA 1957 Leto X. dni po svetu Morda bi ostali angleški vo-teki mnogo raje doma, kot pa narašča in ponekod je A futiti prve znake nemira, z®«* vse sindikalne orpani-y-ie zahtevajo, da ne bodo *lavci nosili velikih izdatkov, jih zahteva vojna v Alžiru. S PLENUMA O K LMS TRBOVLJE V zadnjem času je bilo mnogo razprav o realizaciji perspektivnega načrta za razvoj našega kmetijstva. Tudi mladina se je zbrala k delovnemu razgovoru, da doprinese svoj delež k razvoju socialističnih odnosov na vasi. Živahna ,razprava, ki je sledila skrbno pripravljenim referatom, je nakazala mnogo nalog in problemov, o katerih sodijo mladi ljudje, da je treba govoriti in tudi jasno povedati, kakšne so naloge vseh družbenih činiteljev na vasi. Mladi ljudje mislijo, da je treba krepkeje in hitreje odpravljati vse ne-* gativne pojave v razvoju naših vasi- Velika razdrobljenost kmetijskih posestev, primitivizem in konzervativnost so osnovne značilnosti, ki onemogočajo uspešnejše delo na vasi. Resolucija Zvezne ljudske skupščine o pospeševanju kmetijstva je jasno začrtala pot in odprla perspektivo za kmetijske proizvajalce. Uporaba modeme tehnike na najširši fronti bo omogočila dvigniti materialno osnovo kmetijskih proizvajalcev. Jasno je, da se bodo Individualni pro- izvajalci morali posluževati agrotehnike samo v kooperaciji s kmetijskimi zadrugami. Na sestanku je mladina govorila tudi o subjektivnih slabostih v razvoju vasi. Tako je bilo poudarjeno, da nikakor ne more biti v prid pospeševanju kmetijstva stanje v naših kmetijskih zadrugah, ki se skoraj po večini ubadajo in ukvarjajo samo z razprodajanjem živilskih artiklov, dosti manj pa z načrtnim delom za pospešitev kmetijske proizvodnje- Upravni odbori zadrug bodo morali posvetiti dosti več skrbi temu delu in ne prepuščati vso dejavnost odkupa in organizacije tržišča uslužbencem zadruge. Ni naključje, da v nekaterih krajih ni mogoče dobiti zelenjave :n drugih kmetijskih pridelkov. v okraju deluje 18 aktivov mladih zadružnikov. Več ali manj so v svojem delu vsi uspešni. Posebno skrb so posvečali poskusnemu delu za razne kmetijske pridelke. Zemlja, k-i so jo dobili v ta namen, je last socialističnenga družbenega sektorja. Toda iti bodo morali dalje: v kooperaciji s kmetijskimi zadrugami na širšo obdelavo večjih parcel z uporabo vseh agrotehničnih metod, seveda na osnovi gospodarskega računa-Prav 'tako so govorili o raznih tekmovanjih koscev, žanjic itd., ki nikakor ne morejo prispevati k razvoju kmetijstva, saj je vsem jasno, »da s primitivno obdelavo In delom ni mogoče pričakovati v kmetijstvu večjih uspehov. Res je sicer, da takšna tekmovanja usposabljajo mlade ljudi v organizacijskem smislu in jim vlivajo voljo za delo — toda pametneje bi bilo, če bi prirejali tekmovanja z modernimi agrotehmč-mi pripomočki in praktično pri- kazali hitrejše delo s kmetijskimi stroji (o čemer pišemo tudi v drugem članku). Ob koncu so napravili sklep o potrebi temeljite priprave na kongres LMS in sprejeli predlog o prireditvi tekmovanja med občinskimi komiteju LMS v počastitev VII. kongresa ZKJ. -at Prve tri na plavalnem prvenstvu na sto metrov (metuljček) Koncilija (Triglav), Horvat (Ljubljana), Breskvar (Celuloza). Berite podrobnejše poročilo na 5. strani VELIKE MANIFESTACIJE V VIDEM-KRŠK EM Odprt je dom »Svobode* hotel in odkrit spomenik Prejšnjo soboto so v Vidmu .Krškem pričeli s praznovanjem drugega občinskega praznika. Slovesnost se je pričela pred upravnim poslopjem tovarne celuloze in papirja, kjer se je domačinom prvič predstavila s promenadnim koncertom tovarniško godba. Nato so odprli nov, moderno urejen hotel. Na de-s nem'bregu Save pa je nastopila gasilska godba pred poslopjem občine, od koder je krenil sprevod, ki je šel skozi mesto. Ob 20. 30 so izročili svojemu namenu dom »Svobode,« kjer se je zbralo okrog 3000 ljudi. V nedeljo dopoldne Je bila slavnostna aeja občinskega ljudskega odbora, nato pa so razvili zastav odreda predvojaške vzgoje in TVD »Partizana.« Od tam so odkorakali pred spomenik, katerega Je odkril predsednik občine tov. Stane Nnnčič. "sem tem manifestacijam so prisostvovali zastopniki OLO in OO SZDL tov. Karel Sterban in drugi. V nedeljo zjutraj je bila v domu TVD »Partizana« slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, zatem pa so na starem sejmišču prisostvovali razvitju prapora odreda pred- SPET JE PRIREDITVENI PROSTOR V ZAGORJU ODMEVAL POZNO V NOC; PET VEČEROV DRAMSKIH DEL, PETJA, GLASBE, SPROŠČENEGA SMEHA IN RESNIH SPOMINOV NA NEDAVNO PRETEKLOST. • Tokrat je pripravljalni odbor za izvedbo petega občinskega praznovanja uspešno opravil svojo nalogo. Ni mu moč skoro ničesar očitati; videti je bilo, da je imel srečno roko pri izbiri programa in hotel je otočanom pripravku res nekaj lepih večerov. Uvodna akademija je bila zdaleč boljša, kot smo jih navajeni ob podobnih praznovanjih. Živahno podajanje nastopajočih je na mah pridobilo zaupanje Zagorjanov in nič čudne, ga torej, če je bilo vsak večer, v dneh praznovanja, na prireditvenem prostoru več sto ljudi. Se pred akademijo pa je bila v zgornjih prostorih doma ”VD »Partizana« intimna slovesnost-zegorska slikarja, tovariša Leskovšek in Kopitar sta pripravila' okusno slikarsko razstavo svojih del in s tem poudarilo letošnje občinsko praznovanje. Le žal, da se večina povabljenih otvoritve, kljub pismenemu povabilu, n,j udele- žilo. V spominsko knjigo vpisana mnenja otoskoval cev pa dokazujejo, da so bili malone vsi brez izjeme zadovoljni z razstavljenimi deli. Slavnostna seja občinskega ljudskega odbora Ko je predsednik Lukač otvo-ril slavnostno; sejo občinskega ljudskega. odbora in pozdravil med gosti sekretarja Okrajnega cdbora SZDL Ljubljane in zagorskega rojaka tovariša Janeza Vipotnika, znanega borca za pravice delovnih ljudi, in zagorskega rojaka Franca Klopčiča in podpredsednika OLO tov Bunkeljca, predstavnike zasavske in moravške občine, zagorske politične, gospodarske in kulturne delavce, je poudaril, da se Zagorje iz leta v leto spreminja v prikupno mestece, in se zahvalil zagorskim podjetjem za njihov delež z® lepši videz rudarskega Zagorja. Kasneje je bilo na letnem prireditvenem prostoru zborova- zborovanj so podali pismo Zvezni ljudski sfkuoščini, v katerem se Zagorjani zahvaljujejo Ljudski skupščini za odločno stališče glede prepovedi atomskega orožja v vojne namene. Sledilo je razvitje zastave zagorskega Društva upokojencev. V soboto je bilo mesto Vi-dem-Krško vse v zelenju, cvetju in zastavah. Vladaao je pravcato praznično razpoloženje. Hiše so na novo prepleskali, očistil-; mesto in uredili njegovo okolico, V popoldanskih urah so se jeli zbirati ljudje, pred up-rav- Predsednik Kunčič predaje zastavo komandantu odreda PV Predsednik Lukač je razvil zastavo Društva upokojencev. To je Ml za zagorske upokojence lep praznik, prisotni pa so prisrčno čestitali upokojen cem k njihovemu prazniku VREME OD 16. DO 25- AVGUSTA. Močne padavine z neurji, nevihtami in močno ohaditvljo se pričakujejo okoli 22. avgusta. V ostalem lepo in v glavnem poletno-vroče vreme, !e v roku med 15. in 16. avg. nekaj krajevnih neviht- Dr. V. M. nje. Natanko ob 8.20 uri so prihiteli nosilci štafet Jz zagorskih vasi in izročili predsedniku Lukaču pozdrave njihovih vaščanov. V govoru, ki ga je imel predsednik Lukač, je v kratkih besedah ponovno obrazložil pomen 9. avgusta za Zagorje, govoril o uspehih naše povojne graditve im razvoja Zagorja. Z govori zastopnikov zasavskih občim in drugih. V tem času pa so nosilci štafet vnovič pohiteli na pot in položili lovorove vence pred spomenike in spominske plošče padlih borcev. Po zborovanju so si gostje ogledal; tovarno »Savo« in nekatere druge gospodarske objekte v Zagorju. Letošnji občinski praznik je pokazal, da v Zagorju nikdar ne bo zamrl spomin na težke čase pred 16 leti. In Zagorjani bodo venomer ta spomin povezovali z nadaljnjimi delovnimi uspeh.1, ki jih bodo dosegali pri svojem vsakodnevnem snovanju. (v) Skrb za male asanaclje v Brežicah V občini Brežice skrbe za male asanecije po vaseh. V oddaljenejših krajih, posebno v poletnih mesecih, povsod primanjkuje pitne vode. Da bi čimprej zgradili vodnjake, je dal občinski ljudski odbor vsem prizadetim vasem na • razpolago dovolj cementa. Tako upajo, da bo vprašanje pitne vode v kratkem rešeno. n im posiopjem tovarne celuloze in papirja. Natanko ob petih je iz tovarne prikorakala tovarniška godba na pihala, ki se je domačinom prvič predstavila s bromenadmim koncertom. Zelja vsakega večjega delovnega kolektiva je, da ima lastno godbo. Za tem je hrepenel korektiv tovarne že več let. Z vsestranskim razumevanjem vodstva so končno prišli do Inštrumentov in vsega, kar je potrebno za tako godbo. Prav gotovo pa so k tej pridobitvi pre-cei pripomogli tudi godbeniki sami. s kapelnikom na čelu, k; so v nekaj mesecih brez pr e Stanka vadili in žrtvovali za godbo skoraj ves svoj prosti čas. Njihov trud ni bil šaman, saj so se v tako kratkem času pripravili za prv; javni nastop in s tem dati svoj delež k praznovanju drugega občinskega praznika. V občini Videm-Kr-škn sta torej dve godbi na pihala. ki bosta lahko dopolnjevali razne programe in še v večji meri razvedrili naše delovne ljudi. Takoj nato je direktor omenjene tovarne tov. Milan Dimnik. kot predsednik gradbenega odbora odprl nov turist hotel »Sremič«, ki ie v neposredni bližin; železniške postaje. Ko se je kolektiv tovarne odločil za gradnjo tega hotela, ni mislil pri tem le na lastne člane. temveč je imej vedno pred očmi potrebe občine. Hotel, ki nudi dvoje družinskih stanovanj, ima na razpolago še 34 samskih sob s 70 posteljami. Vse sobe so opremljene s toplo vodo ter centralno kurjavo. V kratkem bodo pri hotelu uredil; še kegljišče in tako bo domačim, kakor tudi tujim gostom to prijeten kraj zasluženega oddiha in razvedriva. Prot; večeru so se žbrali ljudje pred poslopjem občinskega ljudskega odbora, kjer je igrala gasilska godba na pihala, Od tam so krenili skozi mesto pred dom »Svobode«. Na okoliških hribih so goreti kresovi. samo mesto pa so razsvetljevale številne bakle in rakete. Pred domom se je zbralo okrog 3000 ljudi, da bi prisostvoval; otvoritvi tega nadvse potrebnega objekta. Tovariš 'mg. Vlado Sega, predsednik gradbenega odbora, je po govoru predat ključ novega doma predsedniku DPD »Svobode« tov. Stuparju. S tem je mesto Videm-Krško dobilo svoj dom, kjer 'bodo poleg raznih prireditev tudi predstave kina. Direktor tovarne roto papirja v Videm-Krškem, tovariš Milan Dimnik otvarja nov hotel v Videm-Krškem vojaške vzgoje in TVD »Partizana«. Mladinci PV, član; Partizana in gasilske enote so izvedle paradni mimohod. Med1 najvažnejše prireditve ob drugem občinskem prazniku občine Videm-Krškp. štejemo odkritje spomenika. " Odkril ga je predsednik občinskega ljudskega odbora, v varstvo pa ga je prevzel predsednik občinskega odbora ZB tov. Zajc. Ličen spomenik je posvečen prvim krškim partizanom, padlim borcem in izseljencem. Ob odkritju so pripadniki predvojaške vzgoje izstrelil; častne salve, oktet »Kremen« je zapel žalo-strnke, godba pa zaigrala »Kot žrtve ste padli v ,borbi za nas ...« Vsem prisotnim so se orosile oči. ko so se spomnili svojih padlih svojcev in znancev, kakor tudi svojega trpijo-nja med okupacijo v izgnanstvu. Ob tej priložnosti so najzaslužnejši člani prejeli plakete' in diplome v znak priznanja in nesebičnega dela pr; gradnji tega doma. Pri otvoritvi doma je poteg obeh godb sodeloval * ditve. V ponedeljek dopoldne Praznovanje pa bo trajalo vse do 18. avgusta. Vsak dan so kulturne ali športne prire- tudi oktet »Kremen«, ki je zapel nekaj pesmi, nato pa so 'si V9j prisotni ogledal; novo dvorano. Predsednik obrtne Videm -Krško tovariš Stane Muntič govori na slavnostni seji je bil improviziran napad na mesto, ki so ga izvedli pripadnik; predvojaške vzgoje, gasilci in pripadniki PAZ ter .rezervni oficirji pod pokroviteljstvom organizacije ZB. V jutranjih urah so štiri letala obkrožila mesto in letela tik nad Savo. Sirene so oznanjale alarm in opozarjale ljudi na zračni napad. S stadiona je bilo slišati detonacije bomb, pozneje pa streljanje pušk. Pričel se je napad, ki le trajal skoro eno uro. Naloga, ki je bila zaupana napadalcem. obrambi in saniteti, ie v celoti uspela, kar dokazuje. da ao se "na to vajo temeljito pripravili.. Istega dne' zvečer je bila v novem domu »Svobode« premiera (Norman Krasne) komedije »Draga Ruth«, naslednji dan pa je imel koncert oktet »Kremen«, o čemer bomo še poročali. —a tiSBUBSSRR vabi na proslavo republiškega .Izseljenskega dneva, ki bo danes, v soboto, 17. avgusta ob 18. uri na telovadišču TVD »Partizana* v Trbovljah. — Na slavnosti bo govoril tovariš IVAN REGENT, predsednik Slovenske izseljenske matice. Kulturni program bodo izvajali člani Radia Ljubljane, in sicer: ZADOVOLJNI KRANJCI — znani pevci: Danica Filipič, Greta Ložar, Stojan Vene, Marjan Marinc (Boris) z Veselega večera ter drugi znanci Radia Ljubljana, med njimi tudi Janez Rohaček. VLJUDNO VABLJENI! Stran 1 w KRATEK OBISK V LESNOI NDUSTRIJS KEM PODJETJU V ZAGORJU Ce bi dobili samo PET MILIJONOV... Kolektiv, ki je v zadnjih letih razširil svojo dejavnost in hoče korakati vštric z zagorskimi podjetji — Njihovi izdelki so danes v neštetih zagorskih domovih - rezan les grešlrom po Zasavju — Trenutno najvažnejše delo: oprema za zagorski Delavski dom in pa skrb za povečanje zmogljivosti pohištvenega obrata in gradnjo sušilnice Tudi v Lesnoindustrijskem podjetju v Zagorju se je začelo prav tako kot v večini naših po vojni zraslih podjetjih- Brez kakih večjih izkušenj st® dva mizarja pričela urejevati skromen pohištvena obrat. Tak je bil torej začetek. Kmalu pa se je začela doba razcveta, čas trdega dela in iskanja načinov za povečanje proizvodnje im obratov. Danes ja Lesnoindustrijsko podjetje že daleč naokrog znan delovni kolektiv, čigar izdelki morda niso še tako kvalitetni, kot želijo mizarji in drugi delavci, so pa zato med naijcemej-šiimi. Mizarji so v zadnjih letih napravili na desetine pohištvenih izdelkov, neštevilno oprem za novozgrajene stavbe, danes pa gredo ti izdelki že tudi v Ljubljano. Zlasti njihovi stavbarski izdelki Bredo dobro v denar, če pa bi bila na primer zmogljivost njihovega žagarskega obrata večja, bi lahko pošiljali rezan les ne samo gradbenim podjetjem v okraju, marveč tudi za ostale kraje. Letos je kolektiv precej povečal proizvodnjo. Tako je v prvem polletju presegel proizvodni načrt za 25 odstotkov in se uvrstil med tista zagorska proizvodna podjetja, ki krepko prekoračujejo začrtane naloge-In tudi tale čas delajo v podjetju s polno paro, kot pravimo. Prevzeli so vsa stavbarska dela za nov Delavski dom. To pač ni majhno delo in treba bo do določenega roka izdelati nešteto oken, vrat, okvirov in podobnih izdelkov. To je torej je pa skrb številka ena, druga pa morda še nekoliko večja, ki ne sme ostati zgolj skrb posameznika, marveč celotnega kolektiva. Sicer pa: trdno smo prepričani, da bodo odgovorni činitelji razumeli njihove želje za povečanje obsega dela. Gre samo za pet milijončkov dinarjev, ki bi jih potrebovali za razširitev mizarskega obrata in gradnjo nove sušilnice, kajti stara je tako slaba, da ovira redno delo. .Ce bi se ita želja torej uresničila, bi razširili delavnico za 140 kv- metrov in zaposlili bi lahko še kakih 15 ljudi. Naj povemo še to, da so začetna dela pri gradnji nove sušilnice že opravljena, zdaj je le še vprašanje, kdaj bodo z delo-m lahko nadaljevali. Pet milijonov dinarjev n-' kdo ve kolikšna vsota, čeprav moramo v isti sapi pribiti, da bi v tem podjetju verjetno podvojili vrednost tega zneska, kajti kolektiv je pripravljen na vsakršno žrtev. Zdaj velja torej čimprej napraviti podroben investicijski načrt in ni nobenega dvoma, da bo podjetje prej ko slej lahko uresničilo svojo zamisel. Kajpak: 6e bo šlo vse po sreči, bodo lahko že prihodnje leto močno povečali proizvodnjo in se tako uvrstili med večje zagorske proizvodne kolektive. (v) Žagarski obrat, ki je v okviru LesnoandustrijsktiTa podjetji v Zagorju, ima toliko dela, da ne zmore opraviti vseh naročil v predvidenem času. Zato je treba zelo paziti, da ne pride do okvare, kajti to pomeni izgubo časa Podružnica izseljenske matice v Trbovljah Lesnoindustrijsko podjKtje v Zagorju želi povečati svoje obrate, podjetja pri vsakdanjem delu. Na sliki: delavci tega Deset let nezgodnega zavarovanja šolske mladine Mladina je razgibana, podjetna in drzna! Kdo ji more to lameriti? To je njena značilnost, njena pravica. Toda živahnost, neizkušenost je zanjo kaj lahko usodna: pogoste so nezgode pri otrocih in mladih ljudeh. V časopisih o tem vsak dan či-tamo, in tudi sami smo čestokrat priče takim nesrečam. Posledice so lahko prav težke: zgodi se, ko nezgoda povzroči trajno nezmožnost za delo, ali celo smrt. Nezgoda pa ima za posledico tudi nepričakovane denarne izdatke in s tem tudi poslabšanje gmotnih razmer v družini. Zato je potrebna zaščita mladine in staršev ob nesreči. Kmalu po osvoboditvi j« Državni zavarovalni zavod — DOZ — uvedel po šolah zavarovanje učencev in dijakov. Letos je od tega poteklo že deset let. Pri nas je redko katero zavarovanje doseglo tolikšen razmah in si pridobilo tolikšno popularnost. Danes ni šole v Sloveniji, ki tega zavarovanja ne bi uvedla, verjetno pa tudi ni šole, v kateri ne bi bila izplačana vsaj ena odškodnina. DOZ je v Sloveniji izplačal v tem ča.su za več kot 16 000 poškodb zavarovanih učencev in dijakov nad 35 milijonov dinarjev odškodnin. 2e ta podatek zgovorno dokazuje, kako koristno iji potrebno je zavarovanje šolske mladine. Kakšni so pogoji zavarovanja, oziroma kakšna je zavarovalna zaščita? V zavarovanje se priglašajo učenci in dijaki ob začetku vsakega šolskega leta. Vplačajo enkratni prispevek za zavarovanje, ki traja ves čas pouka, počitnic in še 30 dni- po pričetku novega šolskega leta. Zavarovalni prispevek znaša 50 in 100 dim. Jamstvo pa velja za nezgode v Soli, doma, pri pouku, igri, delu, športu itd. Smisel zavarovanja je v lem, da je gmotna pomoč najbolj potrebna, če ostane učenec ali dijak zaradi nezgode trajno nesposoben za delo — invalid. Odškodnina znaša v primeru popolne trajne delovne nezmožnosti 100000 din, če je vplačal zavarovanec pri vpisu v zavarovanje RO din prwnf;t»; pri plečarth sto din premije pa znaša odškodnina 200.000 din. Pri dnini invalidnosti se ravna odškodnina po stopnji ugotovljenega trajnega zmanjšanja delovne sposobnosti. .Ce zavarovanec zaradi nezgod* umre, je zagotovljeno 10.000 din za pogreb, pziroma 20.000 din, kar je odvisno od vplačane premije. Stroški zdravljenja — zdravnik, zdravila, bolnišnica, prevozi itd,, ki so nastali v zvezi z nezgodo, povrne DOZ ma podlagi predloženih računov in potrdil do 3 000 oziroma 6 000 dinarjev. Ce teh stroškov ni, ker se je zavarovanec zdravil pri socialnem zavodu, izplača DOZ prispevek za nego po 25, oziroma 50 dinarjev na dan od osmega dne dalje, kd je postal učenec ali dijak nesposoben za šolsko delo, največ za 100 dni. Kakršna koli odškodnina iz zavarovanja šolske mladine je v popolni neodvisnosti od morebitnih dajatev socialnega zavoda. Ce je zdravljenje brezplačno iz naslova socialnega zavarovanja, se izplača prispevek za nego. Učenci in dijaki socialno zavarovanih ali nezavarovanih staršev so torej v svojih pravicah popolnoma izenačeni — zavarovanje je za prve kot druge enako koristno in potrebno. Mimo svojega gmotnega učinka pa ima to zavarovanje za našo mladino tudi vzgojni pomen. Uči jo spoznavati, da je gospodarska moč v skupnosti, kjer je eden za vse, vsi za enega! Zavarovanje pa jo opominja tudi k stalni" previdnosti. Starši in vzgojitelji! 2e ob začetku šolskega leta pomislite o tej potrebni zaščiti šolske mladine! Učenci in dijaki naj oddajo čimprej prispevek za zavarovanje na šoli- Vsako odlašanje postane 'lahko psodno, saj često zadene nesreča tistega, ki ni zavarovan. To velja tudi za učence in dijake, dokler ni-, so prinesli v šolo premije za zavarovanje. -B Pred kratkim je bil v Trbovljah ustanovni sestanek za ustanovitev podružnice Slovenske izseljenske matice. Ni naključje, da so v Trbovljah med prvimi v Sloveniji ustanovili to podružnico, saj je znano, da je iz Trbovelj pred desetletji odšlo veliko domačinov v tujino za kruhom. Prav zaradi tega so člani Izseljenske matice štel: za po‘rebno. da se v tem rudsrskem središču ustanovi organizacija, ki bo imela še bolj tesen kontakt z našimi rojaki — izseljenci širorj po svetu in da pobliže seznanja domačine s problemi naSh izseljencev. V Trbovljah je* zadnja štiri .leta delal zgolj pododbor Izseljenske matice, ki je bil predvsem aktiven v času dopustov naših rojakov v tujini ter je med sezono pomagal raznim povratnikom in drugim urejati zapletena vprašanja pokojnin, otroških dodatkov itd. Tako je bilo delo tega pododbora plodno skozi celo leto, vendar se je pokazala potreba ustanovitve širše organizacije, ki bn kot celota delala za čimteenejše zbližani® med izseljenci in domačini ter spoznavala probleme naših izseljencev. Na ustanovnem sestanku podružnice Izseljenske matice je o dosedanjem delu organizacije poročal predsednik pododbora tov. Anton Kukoviča ter naka,-zal glavne smernice zg nada'1-nje delo. Podružnica šteje sedaj 7() članov ter je naloga vseh članov in prijateljev -Slovenske izseljenske mat-ce ter RZfiT«. da se članstvo Izseljenske matice razširi in s tem ustvari močno jedro za delo z izseljenci . Zbrani člani so na sestanku nakazali vprašanja, s katerimi se še vedno bore povratmki, in Sevnica Člani aktiva mladih zadružna studencu pri Sevnici so tekmovali AMZ Studenec, ki že precej časa uspešno Izvršuje svoje naloge v pospeševanju kmetijstva, je priredil v nedeljo, 4. t. m. tekmo koscev. Najboljši tekmovalci, ki so na površini 1 ari pokazali svoje znanje in spretnost, .so bili: Martin Mrgole, Zalokar in Mlakar, medtem ko ostali niso dosti zaostajali za njimi. Po tekmi so tamkajšnji gasilci priredili vajo gašenja požara in pokazali vsem prisotnim, kako s sodobnimi sredstvi čuvamo liud-Vn premoženje- O .K. ostale probleme, naših rojakov izven meja naše države. Za sedaj so vsi navzoči potrdili za nadaljnje delo člane dosedanjega pododbora ter določili, da bi bil v jeseni ponovni sestanek, na katerem bi izvolili novo vctistvo podružnice Izseljenske matice v Trbovljah. A.K. |iiiiHt!:giimiiimtiiiiniHinHiiiMutiwoiKBtitttitigi’iniitHiiiiiiitiiiiiiitiiiwimiiiinnmBHtTiinmtmii::riuiinimtitHiiii:itutiiiniiUBmtBniBniiiiiiiiiiilnilllll»iaeil!li^ 1 | Vsem občinskim odborom ZB NOV Slovenije! Glavni odbor Zveze borcev organizira za bivše borce §j in aktiviste dopisni pripravljalni tečaj iz nekaterih 1 predmetov snovi nižje gimnazije za kasnejši vpis v doli pisno ekonomsko srednjo šolo- Tečaj je organiziran z namenom, da se omogoči vsem | članom naše organizacije, ki nimajo zadostne osnovne 1 izobrazbe, šolanje na ekonomski srednji šoli in s tem g pridobitev kvalifikacije ekonomista. Pripravljalni tečaj bo posredoval vsem tečajnikom E snov iz predmetov slovenščine, matematike, kemije in 1 zemljepisa. Tečajniki bodo sprejemali pisana predavanja, § pošiljali naloge v popravilo in oceno profesorjem ter obi- 1 skovali seminarje. Ob zaključku tečaja, ki bo predvideno 1 trajal pet mesecev, bo vsak tečajnik napravil izpit iz 1 slovenščine in matematike na nižji gimnaziji ali osem- S letki. Vodstvo šole pa bo ocenilo njegovo znanje iz ostali lih dveh predmetov s pomočjo kontrolne naloge- Sprejemni izpit za prihodnji letnik Dopisne eko-g nomske srednje šole bodo morati opraviti obvezno vsi g kandidati- Zato svetujemo vsem tovarišem, ki se strne- 1 ravajo vpisati v prihodnji letnik, da se prav tako vklju- | čijo v pripravljalni tečaj in ponove snov nižje gimna- 1 zije, ki je pri marsikomu zaradi časovne odmaknjenosti S že precej pozabljena. Razpis za ta tečaj je bil že objavljen v dnevnem 1 časopisju ter Radiu Ljubljani, vendar sodimo (za potreb-1 no, da vas še posebej obvestimo o tem tečaju- Od vašega odbora pričakujemo, da seznanite članstvo 1 o tem razpisu, o pogojih in poteku tečaja, predvsem P3 = da zaiteresirate vse tiste borce, ki žele, da si pridobe jt potrebno izobrazbo- Število kandidatov za sprejem v te- 1 čaj n; omejeno. Tečaj bo pričel z delom v začetku sep- 1 tembra, zato je prav, da se vsi kandidati pravočasno Pr>- jj glasijo preko vašega odbora okrajnim odborom Zveze jj borcev NOV- Rok za priglasitev v razpisu je določen za jj 25- avgust, razposlani pa so v ta namen tudi okrajnim 1 odborom posebni fornfularji- Za GO ZB NOV Slovenije: sekretar Bertoncelj Marijan, 1. r. B I I IrniiHniiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. LETNA KONFERENCA ZK SENOVŠKE - OBČINE — PRVA V NAŠEM OKRAJU Več ideološkega dela in skrbi mladini Nad sto komunistov senovške občine je zadnjo nedeljo pregledalo na letini konferenci občinskega komiteja ZKS svoje dosedanje delo in sprejelo več smernic za prihodnje, med katerimi je treba vsekakor v prvi vrsti omeniti večjo skrb za ideološki dvig članstva in za razširitev vrst ZK. Konference, na kateri je poročal občinski sekretar Zveze komunistov, tov. Karel Šterban, so se udeležiti tudi zastopnik CK ZKS, član OK ZKS in član ObK ZKS Trbovlje. Seno-vški komunisti so ob zaključku svojega dela poslati pismo Zvezni ljudski skupščini, v kateri se ji zahvaljujejo in pod. pirajo njena prizadevanja za prepoved uporabe atomskega orožja v vojne namene. V delu ZK na'Senovem v času od zadnje letne konference do danes je videti lep napredek. To je pokazal tudli referat - mestoma morda preobširen in premalo konkreten v nakazovanju nalog članov ZK, - ki je zajel vse politično, gospodarsko in društveno življenje v komuni. Občinski komite ZK ugotavlja, da je povsod tam, kjer so se člani Zveze komunistov ž resnostjo lotili svojih nalog, opaziti čedalje lepše rezultate pri delavskem samoupravljanju, v delovni storilnosti itd. - tam, kjer delo komunistov še ni bilo«" zadovoljivo, pa tudi te stvari na splošno še močno šepajo. Senovška občina je s svojimi 8.200 prebivalci, dvema večjima industrijskima podjetjema, ki lepo uspevate, obrtnimi podjetji im kmečkim zaledjem zaokrožena gospodarska enota. Vedno bolj je opaziti politično in društveno razgibanost. Socialistična zveza, se je zadnje čase organizacijsko okrepila, ops,ziti pa je tudi večjo dejavnost po vaseh. Največja problema senovška občine sta nerazvito kmetijstvo in obrt. Hektarski. donos v kmetijstvu je pod republiškim povprečjem, obrt pa domala nerazvita, saj manjka na Senovem še kgipa raznih uslužnostnih delavnic. Na področju ObLO Senovo je trenutno 11 osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki štejejo skupaj 219 članov. Večina teh aktivno dela tudi v raznih drugih množičnih organizacijah in društvih, nekateri pa so absolutno preobloženi s funkcijami in je vprašanje, če je tako njihovo delo lahko povsod zadovo. ljivo. Ko so komunisti pregledovali svoje dosedanje delo, so ugotovili, dia so včasih premalo napravili za svoj idejni dvig, dai sc posvečali premajhno pozornost mladini, hkrati pa smo laj- hko slišali, da se je disciplin® v njihovih vrstah močno popravila, da so začeti v večji vae-ri skrbeti za dotok novih članov, med katerimi ne manjka tudi žena, za, vztrajno delo pa velja še posebej pohvaliti komuniste na rudniku im elektrarni v Brestanici. Naloge, Iti čakajo senovšk0 komuniste pri njihovem nadalj-njem delu, niso lahke. Še več morajo storiti za krepitev socialistične zavesti na naši vasi, ustanoviti nove osnovne organizacije povsod tam, kjer sc za to možnosti, skrbeti za dvig članstva itd. Na koncu so vsi navzoči izvolili nov 17-članski občinski komite. KMETIJSKIM MANIFESTACIJAM DAJMO POLEG TRADICIJE IN. LEPOTE Vsebino in smoter Tekme koscev in žanjic niso najboljša spodbuda za nadaljnji napredek kmetijstvo. Res je, do je treba ohranjati in tudi še dalje razvijati tradicije kmečkih ljudi, toda obenem je treba ob tem opozarjati na velikanski napredek, ki je bil dosežen v kmetijstvu v zadnjih desetletjih. Ali ne bi bilo koristno, če bi poleg tekme koscev ali žanjic organizirali tudi košnjo s strojem, oranjem traktorjev itd.? Na ta način bi ostali zvesti tradiciji, hkrati pa bi ljudem prikazali napredek v obdela-' vi, ki go po pravici lahko imenujemo revolucijo v kmetijstvu. Menim, da bi kmečko mladino tako tekmovanje, bolj spodbujalo in 'ji dajalo večjo voljo za nadvse važno borbo za povečanje kmetijske proizvodnje. Niso redki kmečki, mladinci, ki prav spričo primitivnosti v kmetijstvu izgubljajo veselje do kmečkega dela in zapuščajo posestva. Če N JI S KOMENTAR TE DNI BO PRISPELA V JUGOSLAVIJO PARTIJSKA IN VLADNA DELEGACIJA LJUDSKE REPUBLIKE MONGOLIJE, PRIJATELJSKE DRŽAVE V OSRČJU AZIJE, KI MERI 1,621.201 KVADRATNIH KILOMETROV IN IMA KAKIH DVA MILIJONA PREBIVALCEV Mongolija Je ena Izmed najzSnlml-vejših azijskih držav. To je dežela, ki v Izredno težkih pogojih fevdalizma in nomadskega načina življenja postopoma Izgrajuje osnove socializma, ne da bi prešla kapitalistično fazo razvoja Do konca prve svetovne vojne je bila Mongolija ena najzaostalejšlh azijskih dežel. Najprej je bila samostojna In njena oblast je segala od Tihega oceana do Sredozemskega morja. Nad dve stoletji so ji vladali Mandžurci. Leta 1911 je dobila avtonomijo v okviru kitajske republike. Osem let kasneje so v njej zavladati Kitajci, toda njihova oblast ni dolgo trajala. Revni kmetje, ki so jih izkoriščali posvetni In cerkveni fevdalel In tuji kapitalisti, so se začeli upirati. Leta 191* so v Mongolijo prodrle ruske belogardistične tolpe. Tri leta kasneje sta voditelja revolucije Bator In Čojbalsan ustanovil* Ljudsko stranko Mongolije in združila partizanske odrede v Ljudsko revolucionarno vojsko. Julija 1920 Je ta vojska s pomočjo Rdeče armade osvobodila Mongolijo. Mongolska revolucionarna vlada je najprej vzela fevdalcem njihove Izkoriščevalske privilegije. Zemljo je proglasila za državno last. Odpravila je oblast knezov, črtala kmečke dolgove, uvedla progresivni sistem obdavčevanja Itd. Tem ukrepom so se fevdalci ogorčeno upirali. Njihove upore pa je revolucionarna vojska zatrla. Leta 1924 je bila proglašena Ljudska republika Mongolija. Od tedaj je Mongolija močno napredovala. Leta 1928 je -njen parlament Izdal zakon o zaplembi lastnine fevdalcev, V enem letu so nacionalizirali 670 veleposestev fevdalcev. Leta 1930 so nacionalizirali tudi Imovlno samostanov. Leta 1910 je Mongolija dobila novo ustavo, ki je dokončno likvidirala fevdalizem. Likvidacija fevdalizma je ustvarila pogoje za hiter razvoj narodnega gospodarstva. Zmaga revolucije na Kitajskem je omogočila občutno zmanjšanje izdatkov za armado. Mongolija je z velikimi lastnimi napori In s pomočjo socialističnih držav začela graditi Industrijo, urejati kmetijstvo, zlasti živinorejo, šolstvo In zdravstvo, boljšati promet. Precej se je razvila prehranska Industrija, pa tudi v rudarstvu so dosegli velike uspehe. Vendar je živinoreja še vedno glavna gospodarska panoga. Nad 90*'» vseh prebivalcev je živinorejcev. Mongolcl goje kakih 15 milijonov ovac, 4 milijone koz, 3 milijone goved, 2 milijona konj In 1 milijon velblodov. V zadnjih letih se je na vaseh okrepilo zadružno gibanje. Lani so ustanovili 338 delovnih zadrug, v katere se je včlanilo nad 20.000 posestnikov. Danes imajo zadruge In državna posestva nad polovico vse obdelovalne zemlje In nad petino živine. Zlasti težavno stanje je podedovala Ljudska republika Mongolija na področju zdravstva. Leta 1920 je umrl vsak drug otrok. Sele leta 1926 so usta- novili prvo polikliniko, leta 1928 pa so odprli prvo lekarno. Danes je v Mongoliji že’ na vsakih 2.400 prebivalcev 1 zdravnik (v Etiopiji na vsakih 50.000), Imajo številne bolnišnice In porodnišnice. Višja življenjska raven In zdravniška skrb sta omogočili hiter porast števila prebivalcev. Velike uspehe so dosegli tudi na področju prosvete. Leta 1926 je bilo v Mongoliji le 10.000 pismenih. Danes nepismenosti ni. Imajo 350 osnovnih šol, nad 50 sedemletk, 31 srednjih šol, 15 tehničnih šol in univerzo, na kateri študira več tisoč študentov. Pred 35 leti pa je bila v Mongoliji le ena šola, samostanom pa je bilo 747. Suverenost Ljudske republike Mongolije priznavajo razen Jugoslavije, Sovjetske zveze in drugih socialističnih dežel tudi Indija, Burma in Indonezija. Vendar Mongolija ni članica OZN. Na zasedanju Generalne skupščine OZN leta 1955 je Cang Kaj fickov predstavnik s svojim vetom preprečil spčejem Mongolije v OZN, čeprav Ima ta napredna azijska dežela vso pravico, da enakopravno sodeluje v dolu te mednarodne organizacije. bi tej mladini prikazovali perspektive, ki se ji nudijo, bi jim z njim vrnili ljubezen <1° zemlje in jo pridobili za napredek v kmetijstvu. Take vrste tekmovanja, kot sem jih malo prej omenil, bi prav gotovo koristile pridobivanja, kmečke mladine za novo in boljše. V prihodnje bi bilo torej priporočljivo, če bi organizirali na eni njivi tekmo žanjic, medtem ko bi no drugi njivt 'prikazali, koliko dragocenega časa in truda nam lahko Prl" hrani en sam stroj. Nazorno bi lahko prikazali napredek v obdelavi zemlje in tudi Pr* košnji na travniku, če bi gle' dolei imeli priložnost videti utrudljivo košnjo s kosami in neverjetno hitro košnjo s fosilnim strojem. Tudi primerjava traktorskega dela in oranja s plugom bi' nas navdušila za sodobno kmetijsko obdelavo. Na koncu naj omenim samo še to, da je treba dati bodočim kmetijskim manifestacijam, P° najsi bodo to razna tekmovanja, razstave in podobno, ne samo lepoto in tradicijo, ampak tudi vsebino in predvsem smoter. -no Priprave za praznovanje 40. obletnice oktobrske revolucije Politične organizacije v Trbovljah so na svdjih sejah razpravljale v pripravah ni praznovanje 40-letnice oktrobr-ske revolucije v Rusiji. Tako je v Trbovljah v načrt« organizacija predavanj P«1 lektivih, šolah, Ljudskih univerzah itd. o pomenu oktobrskj tevolucije v Rusiji. V ta n* men je nadalje predvidena vrsta Internih slovesnosti v k° lektivih, šolah tn še drugod, tako naj bi bila v Delavskem domu v' Trbovljah centralna a demija v počastitev 40. obletni velike oktobrske revolucije. Občinski sindikalni svet v Trbovljah Je pooblastil svoje^ tajništvo, da tvori ožji štab organizacije trga praznovati po kolektivih oz. po sindikata podružnicah In rta tn delo crdinira z odborom S" - *H. o* ne Trbovlje. PRED NOVO KULTURNO SEZONO V TRBOVLJAH Polletni obračun Delavskega doma e dobrih Štlrinasjst dni, in Že obisku v Domu nam dajejo še dje spregledajo ln jih seveda Invalidi trboveljskega okraja na Pohorju, pri spomeniku padlega Pohorskega bataljona intervju spet Solarji Vsak teden trikrat so se zbrali v dvorani doma SZDL v Trbovljah. Bilo jih je štiriintrideset, in prihajali so od pozne jeseni do pozne pomladi. Na vratih se je vsakokrat zasvetil avtotlrativen. napis: »Ne moti — šola!« Tu so spet prijeli za šolske knjige, zvezke in svinčnike ljudje, ki so že odrasli, ki so bili že pred mnogimi leti šolarji, a sta jim takratno težko življenje in tudi vojna preprečila večjo strokovno izobrazbo. Ti ljudje so po večini (28) nekdanji borci in aktivisti, ki so bili prva leta po vojni preobloženi z delom, da bi lahko mislili na sxroj študij. Se zdaj gre pri mnogih od njih trda s časom — a ko Je bila lani v Trbovljah ustanovljena stalna Ekonomska srednja šola (ESS) in ko je ZB NOV Trbovlje pripravila za svoje člane večerno ekonomsko šolo, so se vsi s srcem odločili za vpis vanjo in zaceli naporno vojno z matematičnimi formulami, blagoznan-stvom, tujim jezikom in ostalimi učnimi predmeti, ki tih ni razen strojepisja ir. stenografije — nič manj kot v redni ESS. Zdaj so prvo šolsko leto skončali in prvi zaključni izpiti so še za njimi. Čaka jih le še jesenska preizkušnja, ki bo v septembru. Zato knjig in zvezkov niso odložili niti v teh vročih poletnih dneh, Pri marsikomu pa seveda tudi letni dopust ni takšen kot druga leta. A nič zato; vsi se zavedajo, da je treba za vsako dobro stvar nekaj doprinesti in potrpeti, saj se trud gotovo izplača. Zanimalo nas je. kal meni o teh nenavadnih »šolarjih« In o njihovem dosedanjem delu ter križih in težavah ravnatelj ekonomske srednje šole. tov. Bogdan Steh. Naprosili smo ga, da nam odgovori na nekaj kratkih vprašanj. »Zlasti bi kotel poudariti,« Je dejal ravnatelj Steh, »da so se vsi slušatelji že takoj od zadetka z veliko resnostjo oprijeli študija in tako vztrajali vse do zadnjih dni šolskega leta. Len dokaz za to je prav gotovo stalno obiskovani^ predavanj, saj večina izmed njih ni manjkala na njfii sk^zj vse leto niti enkrat.« IVMr »Kateri predmeti so jim dri-VH največ preglavic?« On?» Razumljivo: matematika, e-lovcriščina — — — sprva pa tudi bingoznanstvo.« Mi: »Kako so si pomagali Pri študijo?« On: »Neknteri so se učili sami. drugi so delali v krožkih, nnkiterj r>a so se poslužili tudi in^trukcii.« Mi: »Ali imajo ljudje, ki so se vpisali v večerno ekonomsko šolo, v svoiih podjetjih plpde študija kakšne ugodnosti?« Oo: »Prosto soboto ■— to je vse!« Ml: »in s kakšnimi občutki ste Šli ob koncu prvega šol-*ke«m leta k izpitu teh Šolarjev?«« On; »Po nravlcl povedano — bilo me je malo strah. Vse mrnčne mi«di na so se ob dobrih odgovorih, ki niso nič zaostajali za tistimi 1z redne šolo. kmalu noraizgubile: če bodo v*i tovariši in tovarišice tudi na jesen tako pripravljeni. kot so bili tokrat, smo lahko samo optimisti.« -Jak IZ KONGRESNEGA GRADI VA IZLUŠČIMO najboljše predloge Po celem okraju so v teku razprave o gradivu kongresa delavskih svetov. Delegati s kongresa obiskujejo posvetovanja delovnih kolektivov in delavskih svetov ter na njih poročajo o delu kongresa in o svojih vtisih. Najuspešnejši so bili v tem pogledu v Hrastniku, kjer so delegati obiskal i že vse delovne kolektive in jim poročali o kongresu- Tudi na Senovem so še kar uspešni, saj so imeli itake razgovore že na rudniku, v elektrarni v Brestanici in drugje. V Zagorju je bila konferenca delavskih svetov, kjer so med dirugim obravnavali smernice kongresa. V Trbovljah bo taka konferenca 20. avgusta, v Brežicah pa nekaj dni pozneje. Tudi v ostalih občinah so v teku priprave za širše razprave o gradivu kongresa, čeprav so delegati s kongresa v nekaterih podjetjih že poročali o zaključkih in sploh o delu kongresa. Da bil razprava o gradivu kongresa šla še bolj v širino, je treba opozoriti na to, da se je dosedanje razpravljanje omejilo vse preveč samo na delavske svete. V prihodnje bp treba prenesti to razpravo tudi med ostale člane delovnih kolektivov, od katerih je v mnogem odvisno uspešno "izvajanje kongresnih zaključkov- Nadalje je treba poudariti, da ni dovolj, če se organizirajo samo splošne razprave p gradivu kongresa. Mnogo koristneje bi bilo, če bi v okviru delavskih svetov ustanovili posebne komisije, ki bj^ sistematično proučile ves mate-" rial s, kongresa in skušale 'iz njega izluščiti vse tiste predloge, ki jih je, upoštevajoč dane razmere, možno takoj uporabiti za večji napredek podjetja in delavskega samoupravljanja. Se se bo pričela nova kulturna sezona. V zvezi s tem pa je dobro če spregovorimo nekaj besed o dosedanjih uspehih in neuspehih novega kulturnega središča v Trbovljah — Delavskega doma Obenem naj bi bil to tudi pregled celotnega kulturnega dela. kt se le razvijal v novem Delavskem domu. Delo v Domu se Je razvijalo v vseh razpoložljivih prostorih kolikor niso stalilo oddani DPD »Svobodi - Center«. Prav zanimiv je številčni pregled prireditev, ki so bile v štirih prostorih, to je gledališki dvorani, dvorani kina, predavalnici in foyerju. Tako je bilo v šestih mesecih skupai 536 prireditev s 146.321 obiskovalci Od teh ima seveda največ kino. namreč 371 predstav s 101,289 obiskovalci. Ce pogledamo izkori-ščenost prostorov, potem dobimo sledečo sliko: v gledališki dvorani 58 prireditev z 21.570 obiskoval ci, v predavalnici 77 prireditev s 6.26.5 obiskovalci, v foverju 8 prireditev s 7.940 obiskovalci in v dvorani kina 393 prireditev s 110.546 obiskovalci. Brez kino* predstav Je bilo vseh ostalih prireditev 165, od teh so domača društva izvedla 144 prireditev vseh vrst. Vemejšo sliko o prireditvah in naslednje številke o povprečnem obisku prireditev. Dnevno so bile v Domu povprečno po 3 prireditve, povprečen obisk v Domu 813 obiskovalcev, povprečen’ obisk prireditev 273 obiskovalcev, vsak Trboveljčan pa je bil v Delavskem domu povprečno devetkrat. Številke, ki smo jih navedli, naj ne veljajo kot nekako opra vičilo -o nujnosti dograditve novega Delavskega doma. saj so o tem že dovolj razpravljal: in vsi prišli do enoglasnega zaključka, da je bil Delavski dom v Trbovljah nujno potreben. Ta statistični pregled naj velja kot pregled obiska in dejavnosti kulturno -prosvetnih organizacij v šestih mesecih v Delavskem domu. Te številke bodo koristno služile za interesiranim kulturno - prosvetnim organizacijam in tudi posameznikom. ki jim je delo ln uspeh vseh nastopajočih pri srcu ALI JE BIL DOM IZKORIŠČEN V CELOTI? Brez skrbi lahko zapišemo, da se je kulturno - prosvetna sezona v novem Domu uspešno končala, da pa prostori zdaleč niso bili stoodstotno izkoriščani. Kje je vzrok? Delno v tem. da domača društva s svojimi sekcijami niso v zadostni meri uporabliala Otroci padlih borcev okraja Trbovlje taborijo Pod platnenimi strehami je pač na j lepše preživeti počitnice. Okrajni odbor Zveze borcev v Trbovljah pripravlja že več let otrokom padlih borcev počitniška letovanja in taborjenja. Več let zaporedoma se srečujejo ti otroci zdaj tu zdaj tam pod šotori, kjer prežive naj lepši deJ počitnic. Pred dnevi sem obiskal tabor — drugo izmeno - otrok padlih borcev okraja Trbovlje — v Šmarjeti na Dolenjskem. Ob robu gozda je pred tedni preko noči zrastel tabor, ki je postal začasni dom veselih k>trok iz zasavskih revirjev in ostalih krajev okraja Trbovlje. Prijeten je pogled na platneno vasico, pred katero vihra v poletnem soncu na visokem drogu trobojnica. Red in čistoča v taboru sta priča, da prebivalci v šotorih poznajo taborniške dolžnosti. Mislim, da je to zasluga vestnega tabornega vodje, tovariša Vilija, ki z resnim pogledom spremlja življenje tabornikov — zna pa se tudi smejati, posebno takrbi1. ko 7arlaro.1i, nb V Šmarjeti taborijo naši naj mlajši in pravijo, da jim je tu doli zelo lepo . . . večeru taborni ogenj- Takrat se smejijo vsi, saj so točke programa ob tabornem ognju vesele, zabavne in poučne. 1 Vesel in zdrav vrišč me je takoj ob prihodu pred hotel Šmarjeških toplic opozoril, kje so naši taborniki. Našla ' sem jih na igrišču blizu kopališča, ko se je pravkar končala nogometna tekma med ‘reprezentancama Zagorje—Hrastnik. Nogomet je pač naj privlačnejša igra vseh pionirjev in mladincev, zato ni čudno, da se radi pomerjajo med seboj: Kopanje v prijetno topli vodi kopališča je največji užitek vseh. Razigrani so krenili z igrišča v kopališče. Razmeroma majhen bazen je bil v nekaj trenutkih poln — glava pri glavi. Vse je plavalo; ne vem, ali res znajo vsi plavati ali jih je samo plavalno navdušenje držalo na površini vode-Po prijetno preživelem'dopoldnevu je kosilo vsem teknilo, in kako tudi ne, saj pripravljajo kuharice nadvse dobre obroke. Preden pa je posedla številna družina h kosilu, so zapeli nekaj veselih partizanskih pesmi, pionir pa se" je v imenu vseh zahvalil tov. Slavki Završnikov; za njeno neutrudno požrtvovalnost lin skrb. ki jo posveča vsa leta po vojni otrokom padlih borcev. Tovarišici Završnikov! gre poleg predsednika OO ZB NOV Trbovlje, tov. Ivana Soma. res vse priznanje za prizadevanje, ki ga vlaga vsako leto za organiziranje počitniških kolonij otrok padlih borcev. Upravnik tabora tov. Stefan Lasnik, ekonom tov. Miha Jerič, kuharice in vodiči skrbe za veselo družimo, ki s pesmijo in 'mehom izraža svoie zadovoli-stvo in hvaležnost vsem, ki očetovsko skirbe zanje-Otroci spoznavajo na tem letovanju bližnjo okolico šmar- jeških toplic in zgodovinska obeležja \z časov NOV- Prva skupina otrok je' z avtobusi obiskala tudi Kočevski Rog in bazo 20. Prevoz sta jam omogočili podjetji »Železnina« - in »Pionir« iz Novega mesta. Prepričana sem, da jim bo ta izlet cstal v trajnem spominu. Udeležil; so se tudi slavnosti odkritja spominske plošče v vasi Selo pri ŠmarjeM, kjer je bila v letih 1942 in 1943 partizanska bolnišnica. Druga izmena tabornikov je obiskala Šentjanž, Krmelj in vas Mumice — hišo, v kateri se je'28. oktobra 1941- leta herojsko boril z Nemci tovariš Milan Majcen. Prevoz z avtobusi sta organizirala rudnik Krmelj in OLO Novo mesto. — Vsem. ki so na kakršen koli način pomagali in še pomagajo vodstvu tabora za Prijetno preživetje počitnic otrok padlih borcev, iskrena hvala! Se nekaj besed mamicam otrok, -ki jih organizacije Zvez« borcev vsako leto pošiljajo v kolonije in na " taborjenja: zakaj posvečajo organizacije ZB širom po naši domovini tolikšno skrb otrokom padlih, vemo vs: Iji to smo .tudi dolžni tistim. k! trohnijo p'o gozdovih, ali pa jih je morda izžel ilad v koncentracijskih taboriščih. V=i se jih s pieteto spominjamo! Prev pa je. da jih pe pozabrio niihovi sinovi im hčerke, in da jim mamice povedo, kje in kdaj je padel nbhov o*e. in zakaj s® je vključil v NOV. Otroci padlih bmrc-v monairi Hiti in ostati najzvestejši čuvarji pridobite-narr-dncovrohrvdilno^a Hoja. sai je to S krv'o nMhov.ih o*«t"r zanicgna nooroVM Taborniki v Šmariet: na T)o-leniskem! Želim vam še velik" veselja in zabave y "rialih dn«k počitnic — v novem šolskem letu pa dobrih učnih uspehov! —F— prostorov v Delavskem domu. delno tudi v tem. da trboveljski občani niso vedno zadovoljivo obiskovali nastopov ln predstav domačih društev iz- tega ali dru gega razloga. Ker pa je obstajala bdjazen, da Dom ne bi bil v celoti dovoli Izkoriščen, je njegova uprava navezala stike z drugimi zunanjimi kulturnimi ansambli in skupinami, da s svojimi nastopi dopolne in požive domača prizadevanja. V »Zasavskem tedniku« Je tov. Joža Zagorčeva pred nekaj tedni v svojih »Mislih o trboveljski kulturni politiki« ta prizadevanja uprave Delavskega doma zamerila. čei da so prepogosta g->sto vanja kulturnih ansamblov in skupin zakrivila slab obisk domačih predstav in nastopov. Ka- že, da tov. Zagorčeva ne pozna v celoti podrobnosti o skle panju dogovorov za gostovanja iz drugih krajev in dodaja še mi- sli, da uprava Doma premalo skrbi za propagando domačih prireditev. Mislim, da si mora vsako društvo, ki v Domu gostuje, samo preskrbeti primerilo propagando za sveto vsakokratno prireditev (pripomba uredništva: kar zadeva propagando oz. opozorila na kakšno prireditev v časniku Je »Zasavski tednik« taka obvestila objavljal brezplačno, ♦endar se društva te ugodnosti niso vedno posluževala). In še to: Delavski dom ni bil zgrajen v muzejgjce namene, namreč za oglede in razkazovanje njegovih značilnosti in posebnosti, pač pa za redno in razgibano kulturno življenje v njem. Ce pa je nastala v delu domačih dru štev kakšna praznina, je bilo prav. če Je uprava Doma to praznino zapolnila, pa čeprav z gostovanji iz drugih krajev, in še to po možnosti s takimi, ki so res nekaj pokazala in seveda, če niso bila taka gostovanja predraga. Kdo bi to upravi Doma zameril? Mar naj prazne dvorane vse >eto čakajo na dve do tri gledališke premiere domačih kulturnih drii-štev? Omenimo naj še. la ere razvoj družbe vedno nipr« in ne nazaj, zato je pravilno četudi Trboveljčani vidilo v svoji sredi vsaj naše slovenske oo -me .dramske in instrumentalne umet nike. ki dosegajo uspehe ne samo doma. temveč tudi izven meta naše domovine. Z zgraditvijo novega Delavskega doma je odpadlo tudi to vprašanje. da namreč v Trbovljah ni prostora za večje prireditve in za gostovanja Pomembnejših kulturnih ansamblov S tem 1e bila ustvarjena možnost, da vsi občinstvo in domači Igralci razširilo svoie ob-zorle. hkrati pa 16 s tem omogočeno, da široki krog občjnstva lahko stvarno oceni vrednost prizadevam domačih .kulturnikov — amaterjev, da se približujejo profesionalnim kulturnim skupinam. Se nekaj o propagandi IN OBISKU PRIREDITEV Ce se povrnem spet na propagando za obisk domačih nastopov in gledaliških predstav, nai poudarim še enkrat, da mora zanjo poskrbeti pač nastopajoče društvo. Krivde, da so bile domače gledališke predstave ln drugi nastopi krajevnih društev preslabo obiskani, ne moremo valiti na upravo Delavskega doma Dač pa moramo iskati vzroke drugje, namreč tam, kjer je treba. Kdo pa je bil potem kriv slabega obiska te ali one* domače prireditve v starem Delavskem domu ali Pa v drugih domovih naših »Svobod«? Res Je. da oosvečamo propagandi premajhno skrb in bi bilo treba izkoristit! vse možnosti ki so na razpolago, kajti dobra propaganda je že polovica uspeha. Ne samo z lepaki in letaki, objavami v časnikih, tudi z ustno propagando med delovnimi kolektivi in med občinstvom je treba opozarjati na to ali ono kulturno prireditev, teh možnosti smo se na doslet vse Dremalo posluževali pri nas in tudi v drugih naših krajih Velik del kriVde za slab obisk domačih prireditev Je pa treba Iskati tudi v nenačrtnem delu. V Trbovljah in tudi v drugih, krajih Je določen del občinstva, k' stalno obiskuje na prlm«r gledališke predstave, če pa teh 'ni po določenem redu, se kaj rado zgodi. da če se kakšno no»o gledališko delo uprizori šele po ”*č mesecih. da takšno prireditev llu- spregledajo nanjo. ’ Večjo povezanost med domačimi kulturnimi skupinami bi lahko dosegli s tesnejšim kontaktom z delovnimi kolektivi naših podjetij in ustanov ter z vodstvi t.a-ših šol. S tem bi rešili dva problema: pridobili bi nove stalne prijatelje, obiskovale ln poslušalce, marsikdaj pa b; lahko šole prevzele celotno prireditev v Trbovljah in ne bi bi"n treba hoditi v Ljubljano ali Ccije. Dober obisk te ali one kulturne prireditve ali gledališke predstave je pa odvisen tudi od datuma ali vremena in seveda tudi od dobre volje posameznika. Sicer pa obisk kulturnih prireditev ni problematičen samo •r Trbovljah, ampak tudi v ostalih krajih, in to celo. da je bila za eno ali drugo kulturno prireditev napravljena dobra propaganda. Torej le ni uprava Delavskega doma kriva slabega obiska. Pa še nekaj: lansko leto Je uprava Delavskega doma poslala poziv vsem domačim in ostalim zasavskim kulturno - prosvetnim društvom in »Svobodam«, da pravočasno sporoče svoja dela in nastope, ki jih nameravajo izvesti v prostorih Delavskega doma. Odziv na to pa Je bil klavrn — zato je bilo upravi Delavskega doma težko odrediti termine Pozivu se je lansko leto odzvalo le DPD »Svobc.la« Dobrna Kakšen bo odziv na letošnje vabilo? PRAVOČASNO REŠIMO PROBLEME ZA BODOČO GLEDALIŠKO SEZONO Zopet naj bi bila uprava Delavskega doma kriva, če gledališka sezona ne bo dovolj bogata. V »Zasavskem tedniku« Štev, 30 je izšel članek, ki o tem razpravlja. Bralci smo dobili vtis. da člankar skuša, kako naj bi rešili, vprašanje gledališkega dela v »Svobodi - Center«. Pisec Je "S člankom odprl anketo o delu ln problemih ter konsolidaciji amaterske družine tega društva. Ta vprašanja so res žgoča in zahtevajo izdatno pomoč in rešitev. Pravzaprav pa je pisec nekako opravičeval slabo žetev gledališke sezone v preteklem letu. namreč odrske družine »Svobode - Center«. kateri verjetno sam pripada. Ce je bilo to delo v pretekli sezoni neuspešno, je treba krivdo za to iskati drugje, ne na spet pri upravi Doma. Znano je, da je Delavski doni. ki ga upravlja ln vodi le en organ. družbeni organ, in sicer upravni odbor, ki ga Je imenovala občina Trbovlje še pred otvoritvijo Doma. DPD »Svoboda - Center« pa Ima v Domu v najemu ustrezne prostore za svoje sekcije in upravo. torej društvo ne upravlja (Nadaljevanje na 4. strani.) Dieta pri črevesnih boleznih (Spisali dr. Mira Rosina ln gosp. učit. Jožica Pirc, Izdala Založba centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, Ljubljana.) Po izjavah naših zdravstvenih delavcev je zadnja leta opaziti-občuten porast črevesnih bolezni. Zato bo knjižica »Dleta pri črevesnih, bolezni«, ki opisuje slmp- ime bolezni, daje zdravstvena 'navodila, hkrati pa navaja po 10 jedilnikov za akutni in kronični črevesni katar in zaprtje, nedvomno . p*>memben pripomoček pri zdravljenju teh bolezni. Za Jedi. ki Jih vsebujejo posamezni Jedilniki, Je v knjižici več kot 200 receptov s preraču- nano biološko ln kalorično vrednostjo, tako da se je bo brez skrbi za zdravje lahko posluževal sleherni črevesni bolnik. Mimo vsega omenjenega boste našli v knjižici še razlago nekaterih kuharskih izrazov in splošna navodila za pripravo dietne hrane pri črevesnih boleznih, ki se zlasti glede uporabe maščob zelo razlikuje od pripravljanja hrane za zdrave ljudi. Dalje vsebuje tabelo živil glede na njihovo kemično sestavo In kalorično vrednost in navodila za domačo pripravo sadnih sokov, ki jih tdravnikl zelo priporočajo pri za-Irtju. t • 1Pi Z ..Lastovo” od Reke do Pireja in nazai 2e lani je Jadranska linijska plovidba na Reki uvedla redno linijsko vožnjo Trst Pirej in nazaj. Izmenoma vozita vsak teden i>Lastovo« in »Istra*. Ladji prevaja tovor, s seboj pa jemljeta tudi pot-n'ke, domače in tuje. Potovanje je turi-s(ično zelo zanimivo; potnik lahko spozna ^tio obalo in pomembna obmorska mesta |er del grške obale in nekaj pristanišč. ratanski svet navedenega podjetja je več-y,Lustovo« se je ustavilo v Zadru, lbcniku, Splitu in Dubrovniku, na po-rjfatku pa tudi v Čoki Kotorski. Ob grški i a'i .le postalo na otoku Krfu, v isto-?}enskem mestu, nadalje v Patrasu -in l9ionu na Peloponezu ter v Pireju, ob f^atku pa še v Iteji. od koder je lep pt v Dei/i, slavni kraj Apolonovega kul* Pod vznožjem Parnasa Seveda je tak izlet in ogled znamenitosti za naše pojme precej drag. Grki znajo svoje zanimivosti sila dobro prodati oziroma pri njih dobro zaslužiti. Ker je ladja imela v slehernem pristanišču po več ur postanka, smo imeli dovolj lasa za ogled mest in njihovih znamenitosti; tako v Zadru, Šibeniku, Splitu in tudi Dubrovniku. Ca s ogleda mest smo si uredili tako, da smo se lahko tudi kopali. Najtoplejše morje je bilo na otoku Krfu. Kopališče je v bližini rezidence grškega kralja, kjer je bil lansko leto na obisku pri kraljevski dvojici tudi tovariš Tito s svojo soprogo. Grki zelo cenijo Jugoslovane, zlasti kadar slišijo ime Tito s posebnim ponosom izražajo svoje simpatije. pirhi — najveCje grško PRISTANIŠČE V Pirejii je bilo »Laslovo« zasidrano dva dni. Imeli smo dovolj časa, da smo si ogledali to veliko pristanišče, ki v precejšnji meri povezuje Evropo z Bližnjim in Daljnim Vzhodom, v neposredni bližini pa tudi grško prestolnico — Atene. Pogled na Pirej in njegovo zaledje je z morja veličasten. To mesto je svojo usodo delilo z Atenami, zdaj pa sta se že tako zbližala, da sta skoraj eno. Pirej lahko prištevamo med večja pristanišča v E-v-ropi. Zgodovina njegovega razvoja sega daleč nazaj v rimske čase. Posamezne kraje Grčije bolj veže kot ločl, in pomor- ske poti so bile za Grčijo vedno važnejše kot težko prehodne poti med kotlinami. Pomorska trgovina in prevozništvo sta še vedno važna vira zaslužka za prebivalstvo, ki mu zemlja ne more dajati dovolj za preživljanje. Razmeroma velika grška trgovska mornarica daje s prevozništvom zaslužek precejšnjemu delu prebivalstva. Zato je razumljivo, da je Pirej postal tako pomembno pristanišče. »Lastovo« se je zasidralo na levi strani pristanišča, to je v tovornem delu. Imeli smo dva dni časa. Prvi. dan smo si ogledali Atene, glavno mesto Grčije, predvsem pa Akropolo in ostale zgodovinske spomenike, umetnine in zanimivosti. Na slednji dan smo si ogledali še Pirej, nekateri pa so spet skočili v Atene, kajti s podzemeljsko železnico si v petnajstih minutah tam. V pristanišču so seveda ladje vseh velikosti in pbrekel. Velikanske in obsežne so pristaniške naprave za razkladanje, nakladanje in skladiščenje blaga. Številna sodobna dvigala ter veli kanska skladišča ustvarjajo videz velikega prometa, ki se razvija preko te luke. V pristanišču se srečavajo ljudje, ladje in blago različnih narodnosti, porekla. Dober vtis, ki ga dobi človek, ko se vozi v pristanišče, pa potem, ko stopiš na obalo, precej poleže. Tu ni tistega reda in čistoče, kakršne smo pri nas vajeni, čeprav še ni na kako visoki stopnji, vendar se ta razlika v Pireju močno občuti. Blago, ki je pripravljeno za nakladanje, je bolj razmetano kot pa zloženo in pomešano z drugim blagom. Med kupi vreč bombaževega semena leže razni zaboji in železarski izdelki. Tu in tam je blago razsuto in ljudje hodijo po njem. Promet pa je izredno živahen. Na desetine kamionov odvaža ali dovaža blago za nakladanje in prevoz v prekomorske dežele. Človek, ki ni vajen takega prometa, mora biti zelo previden, sicer se mu lahko kaj zgodi. V tem pristanišču se steka blago iz vseh koncev sveta, od surovin za industrijo, proizvodov lahke in težke industrije, do velikih strojev in strojnih naprav. Mnogo blaga pripeljejo po železnici in ga nakladajo na ladje za države Bližnjega,, in Daljnega Vzhoda, z nasprotne struni pa dovažajo surovine za industrijo in vsemogoče drugo blago. Velika japonska ladja, ki se je zasidrala v neposredni bližini naše, je pripeljala več tisoč vreč plodov neke oljne rastline, še večja ladja iz New Yorka pa je potem, ko je razložila svoj tovor, naložila razne zaboje in drugo blago, namenjeno v Ameriko. Na »Lastovo«. so pa naložili kože drobnice za našo predelovalno industrijo. Na skladiščnem prostoru srno videli izdelke in blago raznega porekla: cevi za naftovode iz Češkoslovaške, velike zaboje z neznano vsebino z napisi »Mode in SSSR«, Mercedes tovornjake, Unimoge, hladilne naprave, poljedelske stroje in še razne druge stroje. V Pireju se ne steka samo blago, preko tega pristanišča potuje dnevno tudi več tisoč potnikov, domačih in tujih. Potniški promet je izredno živahen, kar je razumljivo, saj je v neposredni bližini glavno mesto Grčije. Pripravljali smo se že na Odhod, ko je priplula v pristanišče ena izmed največjih grških potniških ladij »Kraljica Friderika«, ki vzdržuje redno ladijsko linijo z Neu) Yorkom, in pripelje več sto potnikov. Tiste dni je bila tu zasidrana tudi naša šolska ladja »Galeb*, ki je bila na krožni vožnji po Sredozemlju Desno stran pristanišča, kjer pristajajo potniške ladje, še obnavljajo, ker je bilo med vojno precej porušeno in bo kmalu sprejelo še več ladij. (Konec prihodnjič/ »Lastovo« je ena izmed naših manjših ladij in potovanje le bilo kar udobno V četrtek, 8- avgusta, je bila v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah delovna konferenca Ljudske mladine Strojne tovarne v Trbovljah. Referent tov. Vidic je v svojem poročilu precej obširno govoril o nekaterih aktualnih vprašanjih' podjetja. Poročilo je bilo skrb-' no pripravljeno in je seznanilo mlade ljudi s proizvodnim planom tovarne, z izkoriščanjem njenih zmogljivosti, s plačnim sistemom in drugimi važnimi stvarmi, ki marsikateremu udeležencu dotlej niso bile znane. Zelo bogata in pogumna je bila tudi razprava po poročilu, ki se je skrbno izogibala raznih načelnih ugoditev in sploh nepotrebnih besed in fraz ter se zaustavljala predvsem pri konkretnih problemih podjetja ali pa mladih ljudi. Tako je tudi prav, kajti v borbi za večjo produktivnost in storilnost ter za bcUjše življenjske pogoje delovnih ljudi so potrebna predvsem dejstva, ne pa samo splošne in prazne ugotovitve, ki na rode nobenih rezultatov. Nekateri mladinci so opozorili na to, da bi lahko zmanjšali stroške materiala v podjetju, če bi z njim bolje ravnali. Dostikrat se namreč zgodi, da material ne ustreza naročilu, zasedi česar seveda takoj izgubi svojo vrednost- Mladi delavci so nadalje opozorili na pomanjkanje orodja, kar je tudi nemalokrat vzrok, da dolo-' čeno delo nS opravljeno v predvidenem času. Tudi materialne odpadke. Je mogoče koristno uporabiti pri Izdelavi raznih predmetov. Izdelava dokumentacije predstavlja še vedno ozko grlo v podjetju. Mladi ljudje so spet ponovno predlagali, da bi v konstrukcijskem oddelku zaposlili ljudi iiz proizvodnje, ki.žele delati v tem podjetju in imajo tudi smisel za ito delo. Glede ostalih vprašanj v podjetju, kot je na primer nihanje proizvodnje, so na konferenci skle- nili, da bodo o tem natančneje razpravljali v klubu mladih proizvajalcev in skušali izdelati predloge za rešitev teh vprašanj. To bo obenem omogočilo, da se bodo mladi ljudje spoznavali s problemi svoje -tovarne in se usposabljali za bodoče upravljanje. Na konferenci so med drugiirj poudarili, da bo treba čimprej zadovoljivo rešiti vprašanje prehrane mladih delavcev, ki se hranijo v obratih kolektivnih gospodinjstev. Odkar je podjetje opustilo svojo menzo in odpravilo regres, se je hrana v gostinskem podjetju »Majolka« že nekajkrat podražila, tako da slane sedaj že kar 6150 din mesečno. Da bi si mladi ljudje lahko kupili obleko, ali si privoščili kakšno 'razvedrilo, se zgodil da se morajo odpovedati enemu ali celo dvema obrokoma hrano na dan,' nekateri pa si morajo celo sami kuhati, da se ceneje prehranjujejo. Mladinci, ki stanujejo v samskem domu, so opozorili na pomanjkljivo ureditev tega doma. Da bi se samci v prostem času lahko koristno izživljali, bi bilo treba urediti igrišče za odbojko, preskrbeti šahovnice itd. Mladi ljudje sp se v razpravi dotaknili tudi vprašanj v zvezi s strokovno vzgojo članov delovnega kolektiva. Izrazili, so zadovoljstvo nad skrbjo,, ki jo podjetje posveča strokovni vzgo. ji mladih ljudi. Zelo so bili nadalje veseli novice, da bodo v pcdjeitju odslej delili dobiček •na drug način: za razdk itev polovice dobička bo merilo plača, druga polovica pa se bo razdelila med vse člane kolektiva enako, ne glede na njihove redne prejemke. Udeleženci konference so prav tako pozdravili sklep, da bodo odslej deležni regresa tudi tisti člani kolektiva, ki se ne bodo odločili za letovanje ob morju-Ze uvodoma sem omenil, da je bila to delovna konferenca, zato je razumljivo, da je na njej prevladovala predvsem razprava o slabostih, ki ovirajo še uspešnejše delo v podjetju. To pa ne pomeni, da podjetje ni doseglo lepih uspehov, o katerih so naši časniki že precej pisali. O Strojni tovarni v Trbovljah gre glas tudi preko okrajnih meja, da je eno izmed najboljših industrijskih podjetij v Sloveniji, tako glede doseženih uspehov v proizvodnji, kakor tudi glede razvijanja novih socialističnih odnosov. Tega se zavedajo tudi mladi delavci Strojne tovarne in so na to na moč ponosni. ' Zaradi tega jim ne smemo zameriti, če so na konferenci malo več razpravljali o slabostih, ker so to delali v iskreni želji, da bi podjetje v’ prihodnje še uspešneje poslovalo. —ne iBIll« o P®1 :tSj-: ■ . '.-.til Senovška godba na pihala Senovo Planinski teden. — Senovški planinci pripravljajo Planinski teden, ki bo letos po vsej verjetnosti še bolje organiziran ln pisan, kot Je bil doslej. V tem Tednu, ki bo trajal od 26. avgusta do 1 septembra, nameravajo sodelovati razen planincev Še strelci, »Partizan« in »Svoboda« s Senovega, Ul bodo spored še bolj obogatili. Podroben program prireditev bodo še objavili. Zaključek planinskega tedna pa bodo slaviti na Bohorju, ln »iger dovršitev druge faze dela v gradnji nove planinske koče, ki je v grobem že skon-tana in pokrita s streho. S tem so senovtki planinci dokazali, da Je mogoče s krepko voljo marsikaj doseči, saj bodo z novo kočo planinstvo poživiti tudi v tem delu Spodnjega Posavja. Obisk Bohorja, četudi koča še ni Obisk v dispanzerju za žene 'Te dni je pričel v Trbovljah delovati dispanzer za žene v preurejenih prostorih ambulante na Vodah. Obiskal sem zdravnico dr. Ivančičevo v ordinaciji. Rade volje mi je odgovorila na nekaj vprašanj. — KATERE USTANOVE SO, KI SKRBE ZA ZDRAVJE MATER IN OTROK? — Dispanzer za otroke in šolska poliklinika ter dispanzer za žene služijo temu namenu. V dispanzerju za ženo je še posvetovalnica za noseče žene in kontracepcijska ambulanta. Dlspn-zer za otroke, kjer dela specialist, je namenjen predvsem predšolskim otrokom In tudi šolskim, če je potrebna pomoč Včasih je bila Sevnica znan turistični kraj, ki je močno privlačeval tujce. Tudi danes ■e je ohranil ta" sloves, le da bo treba marsikaj storiti za lepši videz kraja, zlasti pa okolice. Polletni obračun Delavskega doma Doma, Delavski dom Je ustanova s samostojnim finansiranjem. Pisec pile o nesoglasjih, ki zavirajo ali celo onemogočajo delo te ali one sekcije. Upravnemu odboru Delavskega doma pa ni znan noben primer, ki bi oviral delo te ali one sekcije društva, ker bi »Svoboda - Center« po svojem zastopniku, ki le član upravnega odbora, na njegovih rednih sestankih to prav gotovo omenil. Ce pa Je prišlo po upravi Doma do kakšnega ukrepa, potem je bil ta potreben, kajti red in disciplina morata vladati v Domu. Ni prav, da pisec članki izkorišča nevednost bralcev in dolži upravni odbor Doma, ki ima in Je dokazal najboljšo voljo in želje, da se kulturno življenje v Domu razvije do največjih možnosti v korist vseh. Ce stvar »ne gre« tako, kot bi morala ttl. mora pač biti nekdo kriv — to pa Je v glavnem nedelavnost nekaterih sekcij društva. Ob sklepu naj se dotaknem še nekega vprašanja, in sicer da pogoji za ustanovitev podpokllc-nega gledališča v Trbovljah za sedaj niso dani, razmišljati pa bo treba, če Je mogoče te pogoje ustvariti. In še nekaj- marsikdo se spotika ob najemnine za nastope in prireditve v Delavskem domu. Upravi Delavskega doma se očita visoka najemnina, to pa neupravičeno. Domačim in bližnjim društvom zaračuna uprava le polovico vseh efektivnih stroškov, ki so v zvezi z vsakokratnim nastopom. Pripominjamo, da Je Delavski dom ustanova s samostojnim finansiranjem, ki mora svoje izdatke kriti z lastnimi dohodki, kajti niti država niti občine se ne moreta vzdrževati brez prispevkov državljanov v tej ali oni obliki. Tako se tudi Delavski dom ne more brez prispevkov najemnikov njegovih prostorov. Upravni odbor Delavskega doma* pa ima nalogo ln želi. da se najemnine sčasoma znižajo tn celo odpravijo, če bodo sredstva za vzdrževanje Doma s proračunom zagotovljena. Vabimo vsakogar, vse kulturno prosvetne delavce ln vse občane, da delo in prizadevanja uprave Delavskega doma kakor tudi kulturno prosvetnih društev z razumevanjem spremljajo, da delovni ljudje obiskujejo prireditve v Domu. da dvigajo ln dopolnjujejo .svojo izobrazbo. ds utrjujejo dobro voljo vseh nasto-pa.ločih. hkrati pa omogočajo rešitev številnih vprašani, ki so ostala odprta še izza časa cradnle Delavskega doma. T. L. specialista. S higienskega in pedagoškega stališča je napredek, da imajo otroci ločeno čakalni, co in ordinacijo. Šolska poliklinika pa pregleduje šolarje in jim nudi zdravniško pomoč. — KAKŠNO POMOČ BO DISPANZER NUDIL ŽENAM? — V dispanzerju bomo pregledovali in nudili pomoč ženam po porodn. Želimo, da bi se čimveč žena po porodu zatekalo v to ustanovo, ker se morebitne poškodbe, ki nastanejo ob porodu, laže pozdravijo, če jih pravočaeno zdravimo. Poporodna zaščita traja leto dni. Sistematično pregledujemo žene vsakih šest tednov, po potrebi pa jih napotimo na zdravljenje. V dispanzerju bomo pregledovali tudi žene, ki zaradi šibkega zdravja žele splaviti. Dispanzer za žene bo delal od ll". t. m. vsak ponedeljek in petek od 8. do 10. ure dopoldne. — ALI JE PRAV, DA SE SPRIČO VELIKEGA ŠTEVILA SPLAVOV ZATEČEMO K UPORABI SREDSTEV ZA PREPREČITEV ZANOSITVE? ZARADI splavov je Ze mnogo Zena izgubilo Življenje ALI PA ZAPRAVILO ZDRAVJE. PO DRUGI STRANI PA SPLAVI NEDVOMNO RUSIJO ZAKONSKO SREČO IN RAZKRAJAJO DRUŽINO. — V kontracepcijski ambulanti, ki deluje v prostorih dispanzerja za žene, bomo vsak ponedeljek od 2. do 4. ure popoldne dajali ženam diafragme In poučili, da jih bodo znale pravilno uporabljati. To sredstvo je v pomoč ženam brezvestnih mož, ki jim ni mar, če žena vsak mesec splavlja in si tako uničuje svoje zdravje. Žene po svetu in pri nas se teh sredstev čedalje pogosteje poslužujejo. To bo gotovo vplivalo na to, da se bo zmanjšalo število kriminalnih splavov ln obvarovalo žene pred nezaželeno zanositvijo. V.T. Se en razred na Dobovcn. — Na Dobovcu je doslej imelo 90 učencev ln učenk pouk v eni sami učilnici. Zdaj so sklenili preurediti iz dosedanjega stanovanja' šolskega upravitelja še en razred, za stanovanje upravitelja in samsko učiteljsko stanovanje pa bodo zgradili majhno hišo. povsem skončana, dokazuje, dl zanimanje za bohorske planine vse bolj narašča. Do nedavnega so že zabeležili okrog 1.200 obiskovalcev, kar je nedvomno lep uspeh in ni bojazni, da se obisk Bohorja v bodoče ne bo še bolj razmahnil. Številni planinci ln ostali delovni ljudje pa so svoj letošnji dopust že preživeli na Bohorju v zasilni baraki. Vsi ti in še mnogi drugi poudarjajo, da bodo v bodoče. ko bo na Bohorju stala nova planinska koča, preživeli svoj letni dopust na njem. Za i. september pa senovški planinci vabijo vse. da pridejo na Bohor in se z njimi povesele dosedanjih uspehov v graditvi te planinske postojanke. Delavska godba »Svobode« na pihala se kvalitetno zboljšuje. S prihodom novega kapelnika tovariša Sabca iz Brestanice, ki je prevzel vodstvo delavske godbe na pihala na Senovem, se Je že v kratkem času pokazal lep napredek pri tej godbi. Nedavni koncerti in nastopi se-novške godbe so pokazati, da se Je. kvaliteta godbe že znatno zboljšala in so celo tisti, ki so ob odhodu starega kapelnika zmajevali z glavo, češ kaj bo sedaj, zadovoljni z napredkom in uspehom godbe. Delavska godba Je prav tako kot ostala društva, ki ee ponašajo s svojimi uspehi, ponos Senovča-nov, zato bi bilo prav, da ji tudi v bodoče posvečajo vso pozornost in jo podpirajo v njenem prizadevanju. Godbi želimo, da bi pod taktirko svojega novega kapelnika dosegla nove uspehe. PO TRBOVLJAH II- p^nnvtv* čzr>ia ivj dobila centralno kurjavo. — V letošnjih šolskih počitnicah so končno le začeli s prepotrebno adaptacijo II. osnovne šole v Zg. Trbovljah, ki bo trajala več det. Za sedaj bodo opravili le najnujnejše: zgradili novo stopnd. i šče, ki bo dajalo hodnikom več svetlobe, izboljšali bodo sanitarne prostore in uredili centralno kurjavo, v naslednjih etapah pa nameravajo obnoviti strope, tla in polotiti parket* ter obnoviti oz. spremenit} okna. Gradbene dela opravili a SGP »Zasavje«, inštalaterska pa Kovinsko podjetje iz Celja. Del» na Partizanskem vrhu* — Solo na Partizanskem vrhu bodo še letos zunaj ometali, popravili pa jo bodo. tudi v notranjosti, ker so okvare pereče. ff&us ftkLfwitedliyeJS^ TRBOVLJE, Res ne vem, kaj naj človek stori, ali naj se jezi ln preklinja ali kaj Vraga naj napravi: številni naši občani in občanke se na razne uredbe in predpise, ki jih občinski ljudski odbor izda v korist vseh občanov, kratko malo »požvižgajo«. Tako je tudi s potokom Trboveljščico. Akoravno predpisi ljudi opominjajo, naj v potok ne mečejo smeti in drugih odpadkov, naletiš v Trboveljčic! na kupe smeti in pepela, plevela, drv. papirja, cunj, prelukanjanib posteljnih posodic in tako dalje in tako dalje. Vsako leto se nabere te navlake v potoku na kupe. Pred dnevi smo spet imeli priliko gledati delavce, ki so odstranjevali to nesnago iz Trboveljščice. — Menim, da bi bilo le dobro uvesti ob potoku tu in tam kontrolo, in tiste, ki so jim higienski predpisi deveta briga, primerno kaznovati. Kaj rad grem na stadion »Rudarja«, da si. ogledam . kakšno nogometno tekmo. Tudi na zadnji sem bil, toda kaj vraga, da se je nekdo zadnje čase spomnil, da po tekmi ali pa še prej vedno zapre glavna vrata stadiona, tako da morajo vsi gledalci odhajati z igrišča skozi stranska vrata. Ne vem, zakaj so to napraviti: ati zato, da ljudje delajo nepotreben ovinek ati morda zaradi tamkajšnjega bifeja? Avsenikov kvintet, Danica Filipič In drugi znanci Iz Radia Ljubljana -o v Trbovljah zelo priljubljeni. Tako so jih tudi preteklo soboto zvečer povabil na Terezijo na vrt bivše Izlakarjeve hiše, kjer ima podjetje »Majolka« svoje gostišče. No — vse Je v redu, na zabavo je prišlo nič koliko ljudi ln zadovoljni sp biti s programom — ni pa prav, da so cene pijače in Jedače tako »zasolili«, saj so, kakor sem slišal, prodati ob tej priliki kar 700 vstopnic po 100 din... Zadnjič sem bral v »Zasavskem tedniku« o nepričakovani spremembi obratovalnega časa v mestni brivnici pa Vodah, ob tej priložnosti je brivnica tudi povečala cene svojim uslugam. Sel sem se brit k privatnemu brivcu, da vidim, kako je s cenami tamkaj. Pa so mi dejati, da so »iz solidarnosti« z mestnimi brivnicami tudi tu povišati cene, da ne bo nobene zamere ... Gradnja trboveljske ceste gre sedaj, kakor sem opazil, malo hitreje Izpod rok. Brž ko bodo oporni zidovi skončani, jo bodo tlakovati, tako da bo cesta na sektorju od Drea proti železniški postaji, menda letos le dokončana. — Kaj pa je s cesto za Savo od Trbovelj do Hrastnika? Ta je. kakor kaže, posebno poglavje. Ce se pelješ z motorjem po njej, moraš biti kar pravi akrobat, da te s ceste ne zanese v deročo Savo, toliko kotanj in lukenj Je na njej. Ati ne bi bilo umestno, da bi se tudi za to cesto malo pobrigali ln navozili nekaj peska, da si pešec ponoči ne zlomi v cestnih jarkih noge? ZAGORJE V Zagorju so Jo spet pogruntali, kako priti do denarja. Tamkajšnje pokopališče Je spet lep vir dohodkov. Neverjetno ati vendar resnično Je: v zagorski mrtvašnici je sedaj pisarna, kjer pobirajo denar... — najmenino za grobove. Ljudje bi s tem še kar nekako sprijazniti, če bi povišanje te takse veljalo v naprej, a na občini so se odločili, da Je treba plačati takso tudi za par let nazaj. In zagrozili so; kdor ne bo plačal, temu bomo grob prekopali! Denar sedaj leti na kup, kajti vsak ceni in spoštuje svoje rajnke in rad plača pristojbino za grob tudi za nazaj, če le more. Tud} po 1.5110, 5.000, 6.000 ln tudi po 11.000 so nekateri plačali! Uprava Je zadovoljna nepa toliko plačevalcl, rajnikom pa je menda vseeno ... Ml mislimo takole: če se Je torej podražil tudi svet za zadnje ležišče človeka, potem naj bi uprava pokopališča poskrbela vsaj za druge stvari. Tako na primer za vodo. Kdor Jo potrebuje, mora v Kotredešco ponjo; vemo tudi. da kokoš} brskajo po grobovih in da razni pobalini pobirajo z grobov, cvetje in sveče. V Zagorju pravijo, da bi želeti, če bi jim kdo na kakšem sestanku povedati kako Je z ureditvijo tega vprašanja ... In še nekaj: zagorski gostinci so Jo upokojencem prav lepo*»zagodll«. Namesto da bj Jih ob zadnjem občinskem prazniku pogostili in jim sami organizirali veselico, so na zaključni dan vse naprtili v breme upokojencev; zgodilo se Je celo to, da so Jim vino zaračunali kar za 10 din draže kot ostalim odjemalcem na veliko! SEVNICA Ko sem ondan potoval skozi Sevnico, ni bilo druge nesreče, kot da bi se bil kmalu na cesti zadušil v prahu, zato sem jo udaril proti Šmarju. Zantmilo me Je tudi, kaj pišejo na oglasni deski občinskega ljudskega odbora. No — pa je bila prazna... Ljudje so ml povedati, da je omarica po navadi prazna, če pa Je kdaj kakšna objava, je obesijo kar na kostanj... • VIDEM-KRSKO Kar za trdno sem se odločil, da se bo-m preselil v Vldem-Krško, kjer 'majo na razpolago lep bazen, moderen hotel, vsako leto pa bom lahko gledal konjske in motorne dirke, ki so moja slabost. Toda ostalo bo kar pri starem, kajti pot me Je na vso srečo zanesla mimo tržnice, kjer sem se bridko razočaral: svoji boljši polovici sem hotel napraviti veselje In ll nakupiti nekaj za domači lonec. A kar sapo mi Je vzelo, ko mi Je branjevka povedala, po čem je paprika. Pomislite, paprika je na trgu po 70, paradižniki pa po 60 din! Teh cen moja plača žal ne prenese, zato sem se, kar ee preselitve tiče, premislil. Krčanom pa bi svetoval tole: pustite v miru domače branjevke, če ne bodo popustile s ceno; več družin naj izbere nekoga, ki se bo peljal po zelenjavo v Zagreb, kajti tam Je paprika po 30 din, paradižnik pa Je še cenejši. Aktualne naloge občinskih komisij za družbeno upravljanje Ker se nekatere občinske komisije za družbeno upravljanje že niso uveljavile, ali pa celo le niso začele s delom, je prav, če se v tem članku pogovorimo e njihovih prihodnjih nalogah. Komisije za družbeno upravljanje pri občinah bi morale na svojih prvih sejah razpravljati o tem, kako potekajo v delovnih kolektivih razgovori o gradivo kongresa delavskih svetov; ali se razprava o tem omejuje samo na delavske svete ali pa zajame tudi ostale člane delov kolektivov. Komisije bi morale vplivati na podjetja, da bi zabela sistematično študirati gradivo kongresa, osvajati njegove predloge In Jih Izkoristiti za nadaljnji napredek podjetja ln delavskega samoupravljanja. ČRNA ROMA RIS* IN PIŠE! IVAN SPITALE* W: ti. r m is. V Štab obveščevalnega centra brigade Je pravkar prispel Rigo. — Kurirji pravijo, da so slišali na planini strele. Sl mogoče poslal v to smer kakšno obveščevalno patruljo? — Bert je spremljal nekega ranjenca, ki je šel na okrevanje Mepim, da sta odšla v tisto ■mer. 17. — Gotovo sta padla v zasedo, Je rekel Rigo in stopil po brzostrelko. — Grem, da pogledam. — Tam operira črna roka, je mimogrede omenil šef. — Imam točna poročila. — Ali veš za člane, Je vprašal Rigo, ko je bil že pri vratih. — Pokliči me, ko se vrneš. Je rekel šef, preden so se vrata za Rlgom zaprla. Ko Je Bert zapustil Jaso, »e Jc še enkrat ozrl. Z mesečino obsijana koča Je bila videti še bolj stara In trhla. Ze se je obrnil, ko Je opazil skozi zidne razpoke slabotno loč. Prihajati je morala Iz kleti. — Počakam, Je odločil, vendar bliže koče ne stopim. 19. Razpotnik Je po odhodu Berta še dolgo zed*l v kleti. Bilo Je hladno In Jelo ga Je po malem mraziti. Ko pa Je »lišal korake, ki zo se oddaljevali, se Je oddahnil. Za trenutek Je le počakal In prižgal luč. Koraki se niso vrnili In Razpotnik se Je odločil, da se vrne v sobo. 20. Na drugi strani pa Je tavala v strmi breg patrulja, ki Jo Je zbral obveščevalec Rigo. Ne moreva več biti daleč, le menil Rigo. — Tl zavohaš Nemca že od daleč, je bil kratek Ratko. Nemci se tod okrog niso obirali. Po tej poti ne prideva nikamor. Bolje Je, če se vrneva Nemci streljajo tudi, če Jih preplaši zajec. Na Isti ali pa na prihodnji seji naj občinske komisije za družbeno upravljanje obravnavajo vprašanje bodoče vzgoje upravljavcev. Kakor znano, so po vseh občinah že končali s poletnimi seminarji za člane DS, zaradi čeear bi bilo treba izdelati analizo njihovih dobrih ln slabih »trpni. Obenem bi se bilo treba pogovoriti o Jesenskih seminarjih za vse tiste člane DS, ki se še niso obeležili dosedanjih seminarjev, In o seminarjih za predsednike delavskih svetov o*, upravnih odborov. Komisije bi morale nadalje razpravljati o možnostih za organiziranje seminarjev za osta. le samoupravne organe. Predmet poeebne seje komisije za družbeno upravljanje pri občini bi morale biti letošnje volitve v delavske svete. Is poročila o rezultatih volitev Je namreč razvidno, da se je v marsikaterem večjem podjetja zmanjšalo število mladine ln Sena v delavskih svetih oa. v upravnih odborih, niso pa znani vzroki tega pojava Nadalnja naloga komisije za družbeno upravljanje bt bil* tudi naliza dela hišnih svetov. Lotiti se bo treba tudi Izvedbe sklepa predzadnjega plenum* okrajnega odbora SZDL o pripravah za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti, ki naj bi * bodočnosti reševale tudi nekatera družbena vprašanja na svojem področju. —ne V Brežicah ee že pripravi!^0 na praznovanje občinskega praznika. Imenovan je pr:PraV' ljalni odbor, ki je v grobem izdelal spored praznovanj*-Praznovali ga bodo od 20. do 27. oktobra. Tisti teden bod° razne kulturne in športne P1-1' reditve, nadalje razstava n*®9 knjige in slik ter vinarska r*f* stava. Za zaključek pa bod priredili tradicionalne motor« dirke. Občinski praznik v Radečah 8. septembra 1945. leta se Je vrnilo v Radeče ln okoliške vaal 1.568 domačinov, ki so Jih fašistične horde v štirih letih svojega uničevalnega del* Izgnale s njihovih domov. V spomin na srečen povratek na rodno semljo, praznujejo v radeikl občini že nekaj let 8 septembra svoj občinski praznik, ki Je s številnimi kulturnimi In drugimi prireditvami nekakšen prikaz danalnjega dela In življenja tamkajšnjih ljudi. Letošnja proslava bo od prvega d» osmega septembra. Pripravljalni odbor je pred kratkim že Izdelal okvirni program vseh prireditev. Radeškl Svobodarji bodo med drugim večkrat nprizorill na prostem spevoigro »Mlinarjev Janez«, ki Jo režira znani reži »er Ivan Pe- šec, godba na pihala bo lr"* promenadni koncert, v načn“ pa je tudi gostovanje celj«*®** mestnega gledališča, družabn* prireditev upokojencev Itd. Praznovanje bodo zaključilii * velikim telovadnim nastopom* ki bo v nedeljo, 8. septembra telovadišču TVD »Partizan«- Kakor vsako leto pa bodo J* dl tokrat lepe slovesnosti v v okoliških krajih. Tako pripravljajo v Zidane«® mostu posebno prireditev koncert železničarske pihala, na Vrhovem leipo a*-mljo, v Loki uprizoritev ne* » gledališkega dela Itd. Podroben program vseh dltev bomo prlneell v 35. ki našega lista, v sobot" g usta. ŠDort v preteklem tednu REPUBLIŠKO PRVENSTVO V PLAVANJU V TRBOVLJAH Manca Kočar premagala Majdo Pelan PRVI DAN: NOV SLOVENSKI REKORD NA 1.500 METROV — DRUGI DAN JE PLAVALKA »RUDARJA« MANCA KOCARJEVA PREMAGALA MAJDO PELANOVO, KI JE 13 LET BRANILA SLOVENSKI REKORD V HRBTNEM PLAVANJU NA 100 METROV — KOCMUR, PLAVALEC »TRIGLAVA«, POSTAVIL NOV SLOVENSKI REKORD V PLAVANJU NA 100 METROV PROSTO V dneh 13., 14. in 15. avgusta je bilo v Trbovljarf 13. povojno Prvenstvo Slovenije v plavanju. Na novem kopališču se je zbrala v torek ob 17. uri vsa sloven- ska elita plavalcev. Po odigranju državne himne je tajnik Plavalne zveze Slovenije odprl trinajsto prvenstvo Slovenije v plavanju ter poudaril, da je to prvenstvo SPOMINSKA SLOVESNOST NA IZLAKAH Odkrit je spomenik peterim .borcem, ki so darovali svoja življenja za zmago nad okupatorjem Tov. Damjan Brvar, član občinskega odbora ZB NOV Zagorje, je ob navzočnosti svojcev padlih in predstavnikov oblasti ter Političnih in množičnih organizacij po spominskem govoru odkril 36. spomenik, posvečen padlim partizanom v obč. Zagorje 9. avgusta,, torej na sam ob-.. zapel nekaj žalostink, nato pa finski praznik občine Zagorje, so na Izlakah za poslopjem iz-laške šole, odkrili spomenik Padlim partizanom: Levstiku, Pečarju in Vidi Napokoj ter zakoncema Baloh, ki su jo Ubili gestapovci. Po sporni n skeip govoru je Pevski zbor »S\ybode« z Lok je spomenik prevzel v varstvo predsednik zagorske občine, tov. Lukač. Na spomenik so svojci, predstavniki oblasti, političnih in množičnih organizacij ter društev položili številne vence. To je 36. spomenik, ki so ga po vojni odkrili v Zagorju. v zadnjih letih med najbolj množičnimi. t Ze prvi dan smo bili priča novemu slovenskemu rekordu v plavanju, ki ga je dosegel član »Triglava« iz Kranja, in sicer na 1500 m — prosto mladi BRINOVEC, s časom 19:53,5, kar pa je tudi mladinski državni rekord. — Kot prve so nadalje nastopile plavalke na 100 m v metuljčku. Prvo mesto je dosegla Barbka Kocilija (Triglav) v času 1:26,7, drugo Horvat (Ljubljana), tretje Vesna Breskvar (Celuloza). Prvi dan so nadalje tekmovale še ženske v plavanju na 400 metrov prosto, kjer. je bila prva Barbka Koncilija s časom 6:19,8. Drugi dan tekmovanja pa je prinesel uspeh tudi mladi Trbovelj-čankt MANCI KOCARJEVI, ki je premagala v hrbtnem plavanju na 100 metrov dosedanjo slovensko prvakinjo v tej disciplini, Majdo Petanovo, ki branila 13 let slovenski rekord v tej disciplini plavanja. — Drugi, dan prvenstva pa je. bil dosežen še en slovenski rekord. Dosegel ga je član kranjskega »Triglava« KOCMUR v plavanju na 100 metrov prosto z rezultatom 1:00,0. Po drugem dnevu tekmovanja Je vodil »Triglav« (Kranj) s 161 točkami pred »Ljubljano« s 84 točkami. »Prešeren« je dosegel 28 točk, Kamnik in »Celuloza« 21 točk; »Rudar« 20 točk. »Ilirija« 12 točk ln iBranik« 5 točk. Tretji dan tekmovanja je prinesel ogorčene borbe, vendar je v njem zanesljivo zmagal »Triglav« iz Kranja. iz Kranja, ki je dosegel ???? točk. KONČNO STANJE TOČK: Triglav 272, Ljubljana 152, Prešeren 45, Celuloza 43, Rudar 34, Kamnik 30, Ilirija 22 In Branik 10 točk. RADEŠKI ATLETI NA PRVENSTVU V VELENJU Medtem ko so športniki rade-ške Papirnice odšli na prvenstvo v Domžale, so tamkajšnji mladinci v oslabljeni poziciji nastopili na prvenstvu celjske aitletske podzveze v Velenju. V konkurenci s številnimi republiškimi prvaki so dosegli nepričakovano lep uspeh, saj so zasedli dobra mesta in so predstavljali za atlete celjskega »Kladivarja« močno konkurenco. Med mlajšimi mladinci je bil Rojc drugi na 100 m s časom 12.3, Uhan tretji v teku ng 1000 m s časom 2:54.02, Knavs drugi v skoku v višino s skokom 155 cm- Stafeita Radeč,anov 4 x 100 m, v postavi Knavs, Pergarm, Uhan in Rojc pa je osvojila prvo mesto v skoku v višino s »Kčladitvarjem«, »VeJenjem«, »Žalcem« itd. Odličen uspeh je dosegel nadalje Lukašček, ki je v članski' konkurenci osvojil prvo mesto v skoku v višini s skokom 174 cm. Tudi ostali radeški atleti so dosegli dobra mesta in na ta način še enkrat potrdili, da je v Radečah dobra atletska vrsta in da bodo bližnja tekmovanja v Radečah zanimiva. J. Z. V torek je bila v Trbovljah otvoritev plavalnega prvenstvi Slovenije PK »CELULOZA« VIDEM—KRŠKO : ZPK II. LJUBJLANA 270:224 VESNA BRESKVAR POSTAVILA NOV DRŽAVNI REKORD športna tekmovanja v počastitev V. občinskega praznovanja v Zagorju Spomenik na Izlakah je ponoven dokaz ljubezni naših ljudi do borcev7, ki so padli v boju s tujci. REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 32. ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradne uganke ta predzadnje številke 'našega lista se glasi: MLEKO. Z,reb je prisodili prvo nagrado za pravilno rešitev uganke Karliju LOGAJU, učencu 2. razreda1 osnov, šole na Mlin šah, pošta Izlake nad Zagorjem, diru go pa Slavku DOBOVŠKU, učencu 1- razreda osnov, šole, pošta Šoštanj ob Savi- Vsem odtalim" 'maudjivlm rešiteljeni uganke, ki jim žreb ni bil naklonjen, za poslane odgovore in pozdrave prisrčna hvala. NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Besede (vodoravno in navpično): 1- molčanje; 2- krstno ime našega velikega pesnika; 3. ime naselja v Trbovljah; 4. plemenitaš. 1 1 L 3 4 Črke: EE, KKK, LL, M, NN, OOOO, T, Z.. Rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 25. avgusta dopoldne. Za pravilno rešitev imamo Pripravljeni dve knjižni nagradi (po odločitvi žreba)-Vsem pionirjem' prisrčne pozdrave! UREDNIŠTVO V okviru letošnjega občinskega praznika v Zagorju so sodelovali tudi domači športniki: namiznoteniški igralci, kegljači, košarkarji in nogometaši. V tekmovanjih za pionirski pokal v namiznem tenisu je nastopilo 12 igralcev, za članski pokal pa pet. Rezultat finala: Pionirji: 1. Jože Juvančič (4 zmage —); 2. Mirko Juvan (3 zmage, 1 poraz); 3. Edi Juvan (2 — 2); 4. Danilo Bantan (1 — 31: 5. Urban Lebeničnik (0 — 4). — Člani: 1. Franci Drnovšek. 2. Janez Kolšek, 3. Janez Hauptman. Pokalnega turnirja kegljačev se je udeležilo 5 ekip: »Zasavje«, »Partizan«, dve domači in »Rudar« izven konkurence. Zmagala je ekipa Proletarca II pred Proletercem I. Rezultati: Proletarec II 330 podrtih kegljev. Proletarec I 305, Zasavje 296, Partizan 248. — Rudar je, izven konkurence dosegel" 341 podrtih klinov: Proleter (Zrenjanln) : Rudar (2:1 (1:0) Proti »Proleterju« Iz Zrenjanina je nogometno moštvo »Rudarja« doseglo v nedeljo zadovoljiv rezultat. Obe moštvi sta imeli dovolj prilik za povečanje rezultata, vendar žoga ni hotela v mrežo. Moštvo »Rudarja« Je to pot igralo z menjajočimi se igralci. Rezultat 2:1 v korist »Proleterja« Je uspešen, vendar bi bil lahko po prikazani igri lahko neodločen. Kolesarske dirke v Trbovljah V nedelje so v Trbovljah priredili kolesarske dirke v spomin Slavka Sramlja. Kolesarji so tek-rfiovali na progi, dolgi 45 km. Zaradi slabe ceste pa Je nastalo mnogo okvar in defektov in tudi rezultati niso bili posebno dobri. Uspehi so bili naslednji: ' Junlorji: (Branik) 1 uro M min. — Mladinci — turisti: 1. Podmtl-šak, Kužman, Predikaka, vsi od Branika, v času 1 ure 27 min. — Člani — turisti: 1. F. Ziherle, 2. J. Ziherle (oba Vodice), 3. Vrhovnik (Rog). V nogometni tekmi med NK »Kočevje« in domačim »Proletarcem« so bili uspešnejši gostje (3:2). V nočni košarkarski tekmi pa je »Rudar« iz Trbovelj porazil domače košarkarje s 77:38 (45:22). Janez Tečaj v orodni telovadbi v Radečah * V Radečah so prejšnjo soboto končali s 14-dnevnim tečajem za orodno telovadbo. Priredila ga je Okrajna telovadna zveza »Partizana« v Trbovljah in se ga je udeležilo 32 telovadcev in telovadk iz okraja. Pod vodstvom znanih telovadnih strokovnjakov Urbanca, Furl-lana, Finca, Ermana-, in Zoričeve Preteklo nedeljo je bilo v Vid-mu-Krškem prvenstveno tekmovanje prve slovenske plavalne lige med PK »Celuloza« in ZPK II, Ljubljana. Zmagali so domačini z rezultatom 270:224. To zanimivo športno prireditev je gledalo preko 80 ljubiteljev vodnega športa. Najbolj jih Je navdušila mlada plavalka Vesna Breskvar, ki je plavala »metuljčka« na 100 m s časom 1:28.3 in tako postavila nov državni pionirski rekord. Ob tej priložnosti je treba dati vse priznanje mladi, nadarjeni Vesni, ki je dosegla tako pomemben uspeh v domačem bazenu. Da je v enem tednu postavila nov republiški in državni rekord, je v veliki meri zasluga trenerke tov. Helene Junčeve, kakor tudi same plavalke, ki je ves svoj prosti čas posvetila rednemu treningu. Ostali rezultati so .bili naslednji: Zenske: 400 m prosto: l. Polonca Lileg (Celuloza) 7:00.1, 2. Nataša Aplenc (ZPK) 7:00,2, 3. Tončka Hrovatin (Celuloza) 7:39,6. 100 m metuljček: 1. Vesna Breskvar (Celuloza) 1:28,3 (nov državni pionirski rekord), 2. Ana Rode (ZPK) 1:40,0, 3. Meta Koncilija (Celuloza) 1:45,0. 100 m prosto: l. Branka Groztna (Celuloza) 1:23,4, 2. Meta Koncilija (Celuloza) 1:30,6, 3. Marija Goslar (ZPK) 1:32,3. 100 nt hrbtno: 1. Branka G rozina (Celuloza) 1:35,3, 2. Polonca Lileg (Celuloza) 1:39,6, 3. Zora Gregorčič (Celuloza) 1:44.4. 200 m prsno: 1. Vesna Breskvar (Celuloza) 3:1«, 5, 2. Ana Rode (ZPK) 3:21,2, 3. Tanja Bukovec (ZPK) 3:31,2. Štafeta 4X100 m prosto: 1. Celuloza 6:06,4, 2. ZPK 6:48,6. Moški: 400 m prosto: 1. Albin Grudner (ZPK) 5:45,9, 2. Niko Zi-bret (Celuloza) 5:46.8, 3. Mitja Cim-peršek (Celuloza) 5:52,1. * 200 m prsno: 1. Zvone Dragan /Celuloza) 3:08,9, 2. Gregor Zibe rt (ZPK) 3:12,6, 3. Janez Švab (Celuloza) 3 a5,6. 200 m metuljček: 1. Zvone Dragan (Celuloza) 3:12.6, 2. Toni Sulc (Celuloza) 3:15,8, 3. Rajko Turk (ŽPK) 3:22.2. ioo m prosto: l. Albin Grundner (ZPK) 1:11.0. 2. Mitja Cimperšek (Celuloza) 1:13,1, 3- Franci Humer (Celuloza) 1:134. ioo m hrbtno: l. Stanko Iskra (Celuloza) 1:23A 2. Igor Abram (ZPK) 1:25,4, 3. Taso BeOnarček (Celuloza) 1:25,6. Štafeta 4X200 m prosto: 1. Celuloza 10:57.7, 2. ZPK 13:01,2. Pri plavalnem delu so domačini vodili z 254:146 točkami. Nato je bila še waterpolo tekma, kjer so zmagali gostje s 7:1 (5:1). PK Celuloza je predal skoke v vodo, ker nima skakalne deske za trening. Ker so se v letošnji sezoni plavalci PK Celuloze že v celoti posvetili vvaterpolu. je nujno, da se jim omogoči tudi trening za skoke, da bi lahko tekmovali še v tej panogi. Kljub temu. da je PK Celuloza pri skokih izgubil 52 točk, Je zmagal z 270:224 točkami. Poskušnja cigaret Tobačne tovarne Ljubljane v Trbovljah Tobačna tovarna v Ljubljani je skupno s trgovskim podjetjem »Tobak« v Trbovljah priredila v sredo, 14. t. m. zvečer v dvorani restavracije »Turist« na Vodah degustacijo cigaret »Morava« in »Zeta«, Pokušnje cigaret se je udeležilo okrog 130 trboveljskih kadilcev. Reči moramo, da je bila ta prireditev, na kateri naj kadilci izrečejo svoje mnenje o izdelkih ljubljanske tobačne tovarne, skrbno pripravljena ln 'je napravila na povabljene dober vtis. Prireditelji so postregli navzočim kadilcem, ki so dobili na pokušnjo vsak po 1 škatlo »Morava« cigaret in po 3 škatle »Zeta« cigaret raznih poskusnih številk, še s turško kavo in obloženimi kruhki, prav takp Je kadilcem kraj- Boksorski dvoboj v Vidmu-Krškem ...... «!.»«.=, V počastitev drugega občinske- domačini z rezultatom 16:4. Posa- so . tečajniki mnogo, pridobili jp, ga praznika občine videm-Krško mezni rezultati so bili naslednji: tako izpopolnili' svoje znanje. ia dovabdl boksarski klub -»Čelu- Muha kateeurliat Rntošek - Fili-TVD »Partizan« v Radečah !n tamkajšnja tovarna papirja sta šla vodstvu tečaja ip (tečajnikov v pomoč, da so lahko uspešno izvedli tečaj. je povabil boksarski klub ‘»Celuloza« na gostovanje boksarski klub »Jesenice«. V nedeljo, 11. avgusta se je predstavilo okrog 1000 gledalcem BK »Jesenice«. Zasluženo so zmagali RADIO v tem tednu Poročila poslušajte vsak dan ob 5.95, 7.00, 13.09, 15.00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.09. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo«, vsak delavnik ob 12.30. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00. NEDELJA, 18. avgusta: 7.35 Zabavne melodije, 9.30 Četrt ure narodnih pesmi, 12.00 60 minut z zabavnimi orkestri, 13.30 Za našo vas, 16.30 Melodije za dobro voljo, 17.00 Prenos meddržavne »vaterpolo tekme med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo za pokal »trofeo Italla« (iz Zagreba). 18.00 Glasbeni ZASAVSKI VESTNIK ROJC mozaik, 20.00 Malo od tu In malo od tam, 21.00 Športna nedelja, 22.15 Zaplešimo. ^»»oooc, 20000000COC yyvvvcfinr/yvvvyvvwwvi 3nmnnnnoanmDnnnnoonnnDDonmnnnnc:€]i RAZPIS mm; RAZPIS Kmetijska zadruga Globoko pri Brežicah razpisuje mesto poslovodje ali pa pomočnika. Plača po dogovoru, nastop službe lahko takoj ali po dogovoru. Stanovanje za samca preskrbljeno. — Ponudbe 4 pošljite na KZ Globoko. °OQ«ooooooc Športno društvo »RUDAR«, Trbovlje priredi v nedeljo, dne 1. septembra 1957, ob 14. uri, na stadionu Rudarja veliko tradicionalno tombolo Med dobitki so: motorno kolo, pralni stroj, hladilnik, mikser, opeka itd., Itd. in še okrog 1000 manjših dobitkov, Tombolske srečke so v prodaji po trgovinah, trafikah, pri pismonoših po cent 50 dinarjev. Po tombol) bo velikp športno rajanje na prostem, K obilni udeležbi vabi odbor. Na podlagi temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ štev. 32/55 ter p osklepu 10. redne seje UO Strojne tovarn» Trbovlje razpisujemo naslednje štipendije za šolsko leto 1957/58: I mojstrska šola — strojni oddelek, 3 tehnična visoka šola — strojni oddelek, 1 tehnična visoka šola — rudarski oddelek. Prosilci naj vlože prošnje za podelitev štipendij upravi STT najkasneje do 20. avgusta 1957. K prošnjam je priložiti zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka in obširen življenjepis. STROJNA TOVARNA TRBOVLJE E PONEDELJEK, 10. avgusta: 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah, 9.00 Utrinki iz literature — Bartimeus: Šaljivec, 9.20 Za staro In mlado, 11.00 Avsenikov trio, Dana Filipič, Franc Koren in Tone Kozlevčar pojo ,in igrajo slovanske narodne pesmi, 11.25 20 minut z ansamblom Jureta Robežnika, 12.40 Znani pevci, znane popevke. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, 15.40 Slovenske narodne pesmi, 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, 18.15 Novi posnetki Slovenskega okteta. s TOREK, 20. avgusta: 8.05 Narodne viže, ki jih radi poslušate, 10.10 Od melodije do melodije, 12.00 Mali koncert pihalne godbe JLA, 13.15 Pester spored opernih melodij, 14:20 Radijski leksikon, 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, 18.00 Športni tednik, 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov, 22.15 Vabimo na ples. SREDA, 21. avgusta: 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah, 9.00 Zabavni mozaik, . 9.30 Igra Kmečka godba pod vodstvom Silva Tamšeta, 10.10 Revija pevcev in ansamblov, 11.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe, 12.00 Zaigrajmo ln zapojmo, 14.00 Veseli Intermezo, 14.20 Turistična oddaja. 17.10 Zabavna In plesna glasba, na tekočem traku, 18.00 Sestanek ob šestih, 20.00 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana. ČETRTEK. 22. avgusta: 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah, 8.05 »Sinoč je res luštna noč bila« (pisana vrsta slovenskih narodnih), 9.20 Note plešejo (spored zabavnih melodij), 11.15 Cicibani pojo, 12.00 Pod vročim južnim soncem (zabavna glasba), 13.15 Igrajo Veseli godci, 14.20 Šport, 1740 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. PETEK, 23. avgusta: 7.30 Cicibanom — dober dan! 9.20 Pesmi raznih narodov, 11.oo Ren-des - vous z malimi zabavnimi ansambli, 13.15 Ritmi ln melodije, 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, f7.lo Zabavna ln plesna POZOR — POZOR — POZOR — POZOR 1 □ glasba na tekočem traku, 18.40 Iz naših kolektivov. 21.00 Igra kvjn-tet Mojnnra Sepeta. SOBOTA, 21. avgusta: 7.31) Mladim poslušalcem o počitnicah. 8.05 Češke narodne pesmi, 10.10 Zabavna matineja, 11.10 Domače napeve izvajajo Mariborski ansambli, 11.40 Igra godalni zabavni orkester Radia Beograd, 12.40 Popevkd iz Montmartra, 13.30 Od arije do arije, 14.20 Življenje ob našem morju, 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, 18.45 Okno v svet, 20.00 Veseli ve-22.15 Oddaja za naše izseljence, čer, 21.00 Melodije za razvedrilo. Skrajni rok za priglasitev v 6-mesečnf tečaj za Ekonomsko srednjo šolo je Z0- avgust 1957-Priglasitve sprejema Okrajni odbor Zveze borcev NOV v Trbovljah- Muha kategorija: Sotošek : Filipovič 2:0, bantan kategorija: Kovač : Radovič 2:o /tehnični cnock aut), perolahka kategorija: Azi-movlč : Bernik 2:0, lahka kateg.: Lapuh : Celesnik 0:2, polvelter kateg.: Curhalek : Kunstek 2:0 (tehnični cnock aut), Bratanič : Repinc 2:0, velter kateg.: Urek : Kraševec 1:1, polsrednja kateg.: Stefanovič : AzimoVič 1:1, srednja kateg.: Planinc : Podkonja 2:0 (klasični cnock aut), poltežka kateg.: Kneževič : Haus 2:0. BK »Celuloza« je začel z rednimi treningi šele pred enim mesecem. Preko zime boksarji niso Imeli primernih prostorov, kjer bi lahko vadili, zato se tudi niso mogli vključiti v tekmovanje republiške lige. Z novim domom »Svobode« so dobili tudi oni svoj kotiček, kjer bodo lahko nemoteno vadili po dvakrat tedensko. Ze seddnji nastopi dokazujejo, da imajo za seboj dovolj rutine in izurjenih boksačev, ki bodo lahko uspešno zastopali svoj klub v republiški ligi. -a KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah bo predvajal od sobote do ponedeljka ital. film »SLEPA DEKLICA«; naslednji teden od 20. do 22. avgusta pa jugoslovanski film »V mreži«. KINO »SVOBODA« Trbovlje II bo imel na sporedu od sobote do ponedeljka amer. barvni film »POT ZA HOLLYWOOD«. KINO »SVOBOD A-ZASAVJE« v Trbovljah: od 23. do 26. avgusta ameriški barvni film »SENTJER-NEJSKA NOC«. Predstave ob 17. ln 19.15. KINO BREŽICE: 17. in 18. avg. Ital. barvni film »ATILA«; 18. avg. ob 20. uri amer. barv. film »AVANTURE DONA JUANA«; 20. avg. »AVANTURE DONA JUANA«; 21.—23. avg. ruska barv. komedija »NOVOLETNI PLES«; 24.-25. avg. vista-vlsion film »NISMO MI ANGELI«. KINO SEVNICA: I7.-M8. avg. amer. tlim »SLIKA DORI AN A GRAVA«; 24.—25. avg. amer. barvni film »ZENA V NEAPELJSKIH ULIC«. KINO BRESTANICA: 17. —18.' avg. ital. komedija »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNJE«; 21. do 22. avg. slovenski film »DOLINA miru«; 24.- 25. avg. amer. drama »ANGEL ALI DEMON«. MALI OGLAS Neznanokam je Izginila dne 12. VIII. t. 1. Jožefa Strašek, roj. Bele, dne 15. III. 1910 v Zibiki pri Šmarju, nazadnje stanujoča ija Senovem št. 125. Imenovana Je visoka 160 cm, bolj okroglega obraza. okroglih ličnic, širokega nosu, sivih oči in temnorjavih las (pristriženih). Oblečena je v rjavo letno obleko, pikčasto, s kratkimi rokavi in obuta v letne copate. Zadnje čase je bila nekoliko duševno neuravnovešena. Kdor koli bi kaj vedel o zgoraj Imenovani, naj to sporoči najbližji postaji LM ali pa njenemu možu Francu Strašku št. 125. šala čas domača salonska godba. Prireditev je obiskal tudi direktor Tobačne tovarne v Ljubljani, ki Je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da se kolektiv tovarne resno trudi, da v kar največji možni meri ustreže svojim odjemalcem — kadilcem. Zato je važno, da pride z njimi v ožji stik s prirejanjem takih poskusnih večerov, na katerih naj kadilci izrečejo svoje mnenje, povedo pa tudi želje glede cigaret, kar bo v korist kadilcev, prav tako pa seveda tudi tobačni tovarni. Vsak kadilec Je dobil anketno polo, v kateri naj navede, katere cigarete so mu ugajale in pove tudi druge želje potrošnikov tobačnih izdelkov, Kaj vse so kadilci napisali v anketno polo, nam trenutno, ko to pišemo, ni znano. Iz nekaterih pogovorov ob mizah pa smo čuti, da so bile kadilcem zelo všeč »Zeta« cigarete s števni ko 4 56. Povrnili pa se bomo še na to vprašanje, če bomo zvedeli za pobližje podatke iz vprašalnih Ustav, ki so Jih izpolniti'trboveljski kadilci (seveda, če ti podatki niso moitia tajnost za tobačno tovarno). Priporočljivo bi bilo, da M tovarna tobačnih izdelkov priredila take poskusne večere večkrat, vsaj vsako leto erikrat. To bo prav gotovo v prid podjetju saj bo dobilo od svojih odjemalcev razne koristne nasvete, v korist pa tudi našim kadilcem, ki žele, da so s svojimi cigaretami zadovoljni. . Brežice l'F:>o.D.u.o.o,o.o.o.0.oio.o.ra.c..o.a.o.o.o.olo.olo.o.o.co.o.Q.u.o.o.o.o.o.o.o.c..o.o.oic Elektrifikacija podeželja je y Brežicah posebno vprašanje. Prav zato je občinski ljudski odbor* dal na razpolago okrog 2 milijona dinarjev za elektrifikacijo pišečkeia področja. Vse kaže, da bo »kočica Pišec še letos elektrificirana. • Pri občinskem ljudskem odboru v Brežicah je bil na zadnji seji imenovan svet za kmetijstvo i.n gozdarstvo. Ker se v tej občini ukvarja večji del prebivalstva s kmetijstvom. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta Antona Zupana se najprisrčneje zahvaljujemo dr. Ivki Krasnikov!, dr. Cvetki Novakovi in tov. Smrkolju za njihovo pomoč v bolezni našega" očeta, in vsem sosedom, ki so: nam stali v težkih urah oh stra.r ni. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vodstvu elektrarne in godbi. Najlepša hvala tudi za ganljive besede ob grobu, ter vsem, ki so počastili spomin našega dragega očeta- Družina Zupan, Trbovlje ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem šefu pljučnega oddelka bolnišnice v Brežinah tov. dr. Bricu za uspešno zdravljenje, ter za vso požrtvovalno pomoč, ki mi jo je nudil v najtežjih dneh, ko je že vsakdo obupal nad mojim življenjem. Imam za prijetno dolžnost, zahvaliti se mu na ta način. Martin Kržan, Okljukova gora 20, p. Sromlje pni Brežicah. u h 0 h 0 o o te i. 'la zaključku občinskega praznika bo fivto-moto društvo Videm-Krško dne 18. avgusta 1957 odprlo novo motorno stezo »Posavje«! Ob tej priložnosti bodo no stadionu »Matije Gubca« v Vidmu-Krškem velike motorne speedway dirke z mednarodno udeležbo NE POZABITE, 18. AVGUSTA POPOLDNE VSI V VIDEM -KRŠKO! 0 ■ 0 ■ o ■ o t OPOZORILO Vsakogar, ki bi o meni širil neresnične govorice, opozarjam, da ga bom naznanil sodnim oblastem. — Jože Breznik - Sine, Trbovlje. LISTNICA UREDNIŠTVA Ponovno opominjamo nage dopisnike, da anonimnih dopisov brez podpisa ne moremo objavljati. ^■oioe<=>eoioaoioeoeoeoioaoeoeo.De<=>eOBOiOBOioeoeosoioaoeoaoiDaoeoeoeoeoaoBoaoeoec3aoeoior Uredništvo FL0RENT1NA XIII. nadaljevanje Ko je Ralf pst minut kasneje prišel v svojo sobo in jel nekoliko premišljevati, se ni počutil kdo ve kaj dobro. Vedet je: če ne bo šlo vse po predvidenem načrtu, de se bo kje zataknilo, bo moral pred vojaško sodišče. Zivfitjenje pa se Raifu še ni priskutilo in pomislil je, da kdor ničesar ne tvega, ne more žeti uspehov- Ta misel ga je pomirila- Vzdignil je slušalko telefona, zavrtel številko in dejal: »Zvežite me s komandantom vojaškega zapora Saint Jules-« V tem trenutku-se je začela ena izmed naj razburljivejših dram druge svetovne vojne. »tu se ne Sepeta Naslednji dan je neka sestra v obleki belgijskega Rdečega križa vstopila v sobo za obiske vojaškega zapora v Saint Julesu- Jetnik se je zelo začudil in iznena-dil. In potem je slišal besede, ki so ga vznemirile- »Prihajam kot predstavnik Rdečega križa- Irrvam nalogo, da vas vprašam, če morda kar koli želite in, če je mogoče že&je izpolniti, gospod Demond« Ko je izgovorila te besede, je pogledala nemškega narednika, ki je kontroliral razgovor. Nato je povsem neopazno vrgla pogled na svojo desnico. In jetnik ni b i slep. •. Demond je dejal: »Vaša skrb me navdaja z zaupanjem- Seveda imam nekoliko želja..-« . V tem trenutku se z dvorišča sliši neki vik to krtk in .narednik skoči k oknu, da bi videl tistega, ki se je drznil motiti morečo tišino vojaškega zapora- No nič nevarnega ni bilo: vojaki so igrali nogomet-.. V hipiu, ko je narednik stopil k oknu, je sestra Rdečega križa stisnila jetniku v roke listič papirja, ki ga je na hitro preletel. Bil je droban rokopis polkovnika Zorena. ki ga jetnik dobro pozna- Vsebina pisemca se je glasila: »Dragi prijatelj! Prijatelji so bili na delu in vas bodo osvobodili. Imejte popolno zaupanje v prinašalca pisma. Izpolnjujte vsa njena navodila!« Vaš 2.-. V De-mondovih oziroma Cherveovih očeh je zagorel plamen- Čutil je, kako je z njega padla vsa peza skrbi zadnjih dni. »Rercumel sem gospodična!« Sestra pa je zašepetala: »Spustili vas bodo jutri, približno ob 15. uri, skupaj a poročnikom Nerondom- Avto bo čakal na prvem vogalu, desno od vhoda v zapor •..« V tem h'i!pu se je stražar obrnil- »Hej, vi, tod se ne sme šepetali!! Bodite glasni-« Cherve in sestra sta začela govoriti na ves glas, vse dotlej, dokler ni narednik povedal, da je minil čas obiska- V uipraivnem poslopju zapora pa je neki človek čakal sestro. »Torej, ali je šlo vse tako, kot smo se domenili, Ficrentina?« »Odlično, gospod Ralf.« Nato sta se oba napotil.a v sobo komandanta zapora. Ralf je dejal: »Vse v redu, gospod kapetan, dajte naredniku, ki je odlično zaigral svojo vlogo, nekaj dni zasluženega dopusta- Pa tud; nogometaši so znali vpiti. Kaj morda vojaki večkrat igrajo nogomet?« »Ne«, de kapetan, »le takrat, ko dobijo podobno nalogo, kot je bil to primer danes-«. »Ostane še neka stvar, ki jo moramo urediti« povzame Ralf- »Oba jetnika morata zapustiti zapor jutri, točno ob 15. uri. Oba naj zapustita zapor pri glavnem izhodu, kajti' če bi se karko'i zgodilo, bi šla moja glava z ramen.« (Nadaljevanje sledi) Aktualna prav inča za vroče poletne dni Zgodba o marš Med prebivalci v južnih morjih krožijo številne legende o morskih psih, tako da je nastala o njih pravcata mitologija, ki še vedno živi v ustnem izročilu- Te pravljice povzdigujejo morske pse na stopnjo božanstev z nadnaravno močjo in sposobnostmi, da se po želji tudi spremene v človeška bitja. Na Havajskih otokih je najbolj razširjena bajka v božanskem krailjiu morskih psov z imenom ICamo. Povejmo jo! Pred mnogimi stoletji je bival Kamo, kralj morskih psov, v veliki votlini globoko pod mor-jeth. Nekega' dne je zagledal lepo d ek" e Kalei, ki se je ko- pala v morju. Zagledal se je vanjo. Da bi se ji lahko približal, je močno razburkal valove, tako da bi dekle skoraj utonila, nato pa se je spremenil v lepega mladeniča in je deklico rešil iz morskih valov- k V zahvalo za rešitev mu je dekle poklonilo prijateljstvo, kj pa se je pozneje spremenilo v ljubezen. Mladi par se je poročil. Oba sta živela v vasi srečno leto dni. Ko se jima je imel roditi prvi sin, se je mož ženi razodel lin ji dejal, da mora odpotovati. Ob slovesu ji je povedal, da bo njun otrok imel dvojno naravo im da se bo po želji spremenil v človeka ali v PRVI PREDSEDNIK TUNIZIJE. — KO JE NACIONALNA SKUPŠČINA ODVZELA BEJU PRESTOL IN OKLICALA REPUBLIKO, JE POSTAL NJEN PRVI PREDSEDNIK HAB IB BURGIBA Kratke Iz revirjev pred desetletji (Kaj piše »Rudar«, glasilo slovenskih rudarjev) »RUDAR«, SEPTEMBRA 1911 Občinske volitve v občinah Aržiše in Zagorje ob Savi. Meseca oktobra se vrše v obeh imenovanih občinah občinske volitve. Občini sta pretežno delavskega, proletarskega značaja, zategadelj je povsod naravno, da dobe delavci v njih primerno zastopstvo. Nasprotniki delavstva že delajo na to, da bi delavce izpodrinili, toda ako gredo delavci z vztrajnostjo na delo, tedaj se bodo nasprotnikom njih nakane prav gotovo izjalovile. Za sedaj ie treba predvsem, da delavci pogledajo, če so v volilnem imeniku, ako niso, naj reklamirajo, da bodo lahko volili. Volilno pravico v tretjem razredu ima vsakdo, kdor biva tri leta v eni občini in če plača kaj davka ali ne. Za drugi in prvi razred se zahteva določena vrsta davka. Volilni imenik za občino Aržiše je razpoložen za tri tedne: na vpogled je v konsumni prodajalni na Lokah. Delavci! Vsakdo naj gre pogledat, ali je vpisan v volilni imenik ali ne.* Volilni imenik za občino Zagorje ob Savi še ni razpoložen, pričakujemo pa, da .se to zgodi vsak čas. »RUDAR«, JULIJA 1913 LISTNICA UREDNIŠTVA Trbovlje. Hvala lepa, nekaj objavljam? danes, v rudniški magazin posveti-rrio prihodnjič. Oglasite se še večkrat in si pero na to bando dobro nabrusite. Trbovlje. Drugi dopisnik: Naznanite nam še, kdaj so bili dunajski vampeži pri vas, potem objavimo. Zdravo! (Pripomba našega uredništva: pod »vampeži« so mišljeni upravni svetniki bivše TPD, ki je imela takrat svoj sedež na Dunaju). morskega psa. prosil pa je ženo, naj mu nikoli ne da mesa za hrano. Kmalu po njegovem odhodu se je rodil.lep deček, ki so mu dali inj« Namaue. Bil je prrav tak kot vsi drugi otroci, razločeval se je od njih le v tem, da je imel razen človeških ust na hrbtu še droga usta — žrelo morskega psa. Kalei je zaupala to skrivnost svoji družini- Povedala ' je. kdo je pravzaprav njen mož. Strogo so varovali skrivnost. Otrok je imel vedno na sebi srajco, kij je zakrivala pasje žrelo s strašnimi zobmi. Ko je Nanaue že precej zrasel, mu je dal ded kos mesa. Mladeniču je meso močno prijalo. Jedel je še in Se. V bližini domače hiše je bti ozek zaliv. Tia se je hodil Nanaue pogosto kopat- V vodi se je spremenil v morskega psa im je lovil ribe, medtem pa je njegova mati stala na obali in skrbno paziila, da bi nihče ne opazil njenega sina. Ker je moral varovati svojo skrivnost, se je doraščaj oči Nanaue izogibal ljudi, tudi svojih sovrstnikov. Sčasoma pa je debil tak tek, da je bti vedno lačen. Odhajal je na morsko obalo, kjer je prežal na osamljene kopalce. Skočil je v morje, se počasi približal osamljenemu kopalcu, se brž spremenil v morskega psa in ga požrl. • Sin je postal prav tak, kot se je pred mnogimi leti najbolj bal Kamo, kralj morskih psov, ko je svoji ženi svetoval, naj mu nikdar ne da jesti mesa. Primerilo se je nekoč, da so njegovi sovrstniki med igro opazili na njegovem hrbtu strašne zobe morskega psa. Razbežali so se v strahu in kričalti:. da je Nanaue morski pes- Nanaue je skočil na najbližjega fanta in ga usmrtil s svojimi tirašnimi zobmi. Dogodek se je hitro raznesel po vsem otoku n ljudem je postalo jasno, zakaj so pogosto izginjali samotni kopalci. Na kraljev ukaz so Nanauea ujeli in ga o blodili na smrt na grmadi. Nanaue je poklical na pomoč svojega očeta Kamoja. Ta nvu je dal tolikšno moč, da je potrgal vezi in stekel na morsko obalo. Tam se je še zadnjič ozrl po žalostni materi, ki ga n,i videla nikoli več. Za vedno je Nanaue zapustil svoj rojstni kraj. Tako se je končala pravljica o Nanaueu, človeku in morskem psu- številne pravljice o morskih psih pa omenjajo tudi nekakšne gladiatorske igre med spretnimi plavalci in morskimi psi v havajskih zalivih. Neka taka arena je bila baje tudi v Peeri Hartiourju še malo pred prihodom prvih naseljencev v tiste kraje. Ohranjeno je orožje, s katerim so se pogumni plavalci Barva jih je izdala V pariškem predmestju sta dva policista na svojem rednem vsakdanjem službenem obhodu postala pozorna na — vijoličasto barvo. Ko sta tako začela natančneje opazovati, jima je uspelo našteti — nič več in nič manj kot dvanajst žena, ki so bile vse oblečene v enake vijoličaste kostume. In ko sta policista začela spraševati .te ženske drugo za drugo, kako so prišle do teh enobarvnih oblek, so jima vse odgovorile, da so njihovi kostumi zelo poceni — vsega 4000 din v našem denarju-. Ko so pa začeli raziskovati cenen izvor teh ženskih oblek, se je izkazalo, da leno vijoličasto bi Bigo izvira iz vloma v neko trgovino manufakture na debelo. Trgovca so takoj aretirali. Ta novica pa se Je morala bliskovito naglo razširiti po celem predmestju, kajti kar naenkrat so vsi vijoličasti kostumi žensk izginili z ulic, Verjetno jih sedaj že norijo razne sorodnice teh mladto žena — na podeželju Francije. Najmanj!! zakonski par * na svetu Henry in Emm «> Behrens sta najmanjši zakonski par na svetu. Mož meri od pet do glave vsega skupaj ?6 centimetrov; ona pa je »visoka« 91 centimetrov. Oba sta artista ih sta se spoznala v nekem cirkusu. borili s temi morskimi zvermi. Glavno orožje je 'bila dolga palica, ha katero je bil pritrjen oster zob morskega psg. Ker so ti zobje zelo ostri, so dovolj' močni in spretni plavalci lahko razparali morskim pošastim kožo, čeprav je zelo trda. Če le bil gladiator tako spreten. da se je psu približal od spodaj in se oprijel njegove prsne plavuti, je psu lahko razparal trebuh to tako zmagal v strašnem, dvoboju. Še zadnje sledove te nenavadne arene so uničili Američani, ko so zgradili v Pearl Harbouciu pomorsko oporišče, toda stari prebivalci Havajskih otokov še vedno pripovedujejo o davnih junaških dneh. V čemi motorizacije V Los Angelesu je policija prijela nekega 18-letnega fanita zaradi tatvine avtomobila. Mladenič je v svojo obrambo re, kel: »Mislil sem, da mora vsakdo, ki živi v tem mestu, imeti svoj avtomobil!« Smrt v ringu Trz.g-.ua 10- runda — popolnoma nesposoben za borbo se KarlheLnz Bick naslanja na vrvi v ringu. V njegovih rokah ni več moči, gla.vo pa je sklonil na prsi. Njegov nasprotnik Manfred Neuke, prvak Zahodne Nemčije v lahki, k alegoriji, udarja- neprestano. Bick,. boksarski ljubljenec Nemcev, b-ez moči dviga roko v znamenje predaje. Krči so stresali telo padlega boksarja in kri se mu je ulila iz ust. Odnesejo ga iz ringa. Občinstvo burno ploska Neukeu, ki nič ne sluti o usodi svojega nasprotnika. Medtem pa je čez nekaj časa Bick izdihnil v oblačil,niči ringa: kri mu je udarila v možgane . •. Pred začetkom borbe so oba boksarja zdravniki natančno pregledali. Pregled ni vzbujal nobenega suma. Sama borba med obema boksarjema je potekala vseskozi »fair« — nobenega nepravilnega udarca ni bilo. Bičkovi sekundanti so rekli, da je bti boksar med odmori pri popolni zavesti. Ob tej tragični smrti se spe* pojavlja vprašanje, če je boks res »plemenit šport«, saj so takšni primeri v ringih vse bolj potosti. Bick je bil star 25 leč- Bil je poročen in je imel enega otroka. Pred nedavnim je Sil Bick operiran na mandeljnih. Politični mozaik —— Nehru — ambasador - Britanski list »Daily Telegraph« se pritožuje nad Nehrujem, ker je v Kairu nastopil kot — britanski ambasador in .zagovarjal normalizacijo odnosov med Anglijo In Egiptom- List ne mara takega zagovornika, ker jo »Egipt politično izoliran, gospodarsko pa siromašen«, * bi vendar bilo treba, da izpolni določene pogoje, da London spet vzpostavi normalne odnose s Kairom- Ti pogoji pa so — da Egipt plača Britaniji odškodnino! Vse v tem članku je postavljeno na glavo- No, to postaja karakteristika za konservativce v Britaniji •.. ---- Tri samokritike Trije kitajski ministri so napisali samokritiko, ker so sumili v politiko KP Kitajske. Čang Po Cun, Lo Lung Ci in Cang Naj Ci so obsodili svoje stališče, ki je bilo — kakor pravijo — Inspirirano ob čltanju ameriških In britanskih listov. Ta dogodek zavzema prostor v stolpcih tiska, toda mfcdtem ko zahodni listi delajo iz tega pravo senzacijo, vidijo kitajski listi v tej samokritiki samo normalen razvoj v kitajskem družbenem življenju-Vse na »vetu je — relativno • •. —— Hruščov o zakonu , Na nekem nedavnem sprejemu Je Hruščev navzoče spet spravil v smeh s svojo poznalo duhovitostjo. Ko s* je obrnil na predstavnike zahodnih držav, je Hruščov rekel: »Nehajmo gledati drug drugega kot sovražnika. Mnogokrat se zgodi, da se ljudje poroče in lepo žive — brez ljubezni!« Na posrečen način Je Hrnščov povedal, da je pristal miroljubne koeksistence- —— Barometer Četudi majhni dogodki niso odločilni, so vendar _ ogledalo določene atmosfere, ki se ob »ugodnih vetrovih* lahko spremeni v karakteristično- Na primer: afirmacija egiptovske in sirijske politike med arabskimi narodi J® dejstvo, ki ga morajo na neki način priznat) tudi listi, ki tega drugače ne bi radi storili — iraški poglavarji- Premier Iraka Al| Djevdet je naročil, da se preneha s motenjem radijskih poročit »Glasu Arabcev«. Radia Kaira in Radia Damaska. Razen tega se je iraško vlada v nasprotju s svojim prejintim stališčem odločila, da se bo udeležila nekega, gospodarskega velesejma, ki stoji pod pokroviteljstvom Egipta. • Dasiravno Je bilo vse to mogoče napraviti le pod pritiskom, je važno — da ta pritisek obstaja in da je dovolj močan •.. —— Na čigav račun Neki zahodno«emškl listi so poročali, da se je pr®" kratkim bivši kralj Peter II- mudti v Mflnchenu, Innsbrucku In Saizbnrgn. V teh mestih je ime! sestanke * emigranti Iz Jugoslavije- Dajal je cele izjave o svoj®1’1 morebitnem povratku na prestol, prirejal sprejeme 1° nastopil kraljevsko- Vprašanje je samo: kdo na Zahodu je danes tako kratkoviden, da Igra na to propadlo karto? Kdo Je pl*” tal račune? K. h L SKRIVNOST SANATORIJA 0 Končno proti deseti uri dopoldne, ko je Martina že mislila, da ne bo več mogla zdržati na svojem prostoru, kjer je sedela, je zaslišala nizek glas komisarja, ki je zunaj stopil iz avtomobila. Pogledala je Kbhlerja, ki je pravkar spil zadnji ostanek kave iz skodelice. »Ne premaknite se iz te sobe. dokler sta navzoči v njej vsaj še dve osebi! Slišite? Odgovoren sem za vas!« ji je zašepetal. »Toda ne pozabite name. Tu ne bo posebno kratkočasno,« mu je odgovorila prav tako tiho. Kohler je položil servieto na mizo in odšel iz sobe. Vsi so pogledali za njim. »Strašno, če je človeku vedno kak detektiv za petami!« je rekla Stbylla Perkins precej glasno, toda mlada gospa Eberbach jo je pogledala s svojimi plašnimi otroškimi očmi. .... , »Rajši bi jih imela cel ducat! Potem bi se vsaj čutila varno, da se tako strgšne stvari ne bodo več dogodile.« »Neumnost! Le kdo vam kaj hoče?« je vprašal Roedter. »Imate morda tudi vi celo premoženje briljantov s seboj? — Ne? No, potem ste lahko brez skrbi!« , , , »Oh, lepo vas prosim, ne govorite vendar v takem tonu z menoj,, saj že skoraj umiram od samega strahu,« je moledovala mala gospa vsa spiašena.^ zgodilo kaj posebnega?« je vprašal komisar Fuchs, ko se Je spet nastanil v svoji sobi. »Nič, gospod šef! < je odgovoril Kohler. »In kaj je novega pri vas?« »Cela kopica, dragi gospod,« je dejal Fuchs in zavzel prostor za veliko mizo, na kateri je stal telefon. »Imam prav zanimive novice za profesorja Lorrnssena, in dražestna sestra Agna se lahko tudi na ka.i pripravi!« »Prava sfinga, gospod šef!« se je pritožil asistent. »Pravzaprav ne vem. kako naj ji rečem drugače.* »Kje je gospodična Martin trenutno?« je spet vprašal komisar. »Pustil sem jo tamkaj pri ljubeznivi gospodi, toda zdi se mi, da z njenim tekom ni vse v redu.« , , , , „ . Komisar je položil šop papirjev na mizo. Videti je bil prespan in spočit, akoravno je presedel, pol noči pri teleprinterju. »Ta doktor Warren je dobrega Lorrnssena prav pošteno opeharil Najmanj dvoje njegovih prvovrstnih spričeval je potvorjenih. Samo sestra Agna je delala v tistih bolnišnicah in mu preskrbela ne samo vsa potrebna pojasnila, ampak tudi vse potrebne papirje.« »Tudi jaz sem jo Imel na sumu, da z njo ni vse v redu,« je pripomnil Kohler s svojim režečim obrazom. »Upajmo, da nima še kaj drugega na grbi. Boste to, kar ste zvedeli, profesorju povedali?« »Vsekakor! Morda pridemo prav s tem odkritjem našemu cilju nekoliko bliže. Kriminalni svetnik Hansen, naš spoštovani predstojnik, računa, da bomo hitro zaključili to zadevo.« »To pravi vedno, vendar...« Telefonski zvonec je pretrgal Ktihlerjeve besede. Komisar mu je namignil in Ktihler je dvignil slušalko in si jo položil na uho. Ko je poslušal, je zapotegnil obraz in napravil nemogočo grimaso. Fuchs, ki ga je grozeče pogledal, je slišal samo toliko, da na drugem koncu žice govori neka ženska prav glasno in jezno. »Milostljiva, ali vam je mogoče, da čez kakšno uro še enkrat pokličete?« je zažvrgolel Ktihler v mikrofon, ko je prišel po dolgem poslušanju do besede. »Da, čez eno uro, milostljiva! Takrat bo gospod profesor spet prost in ga bo zelo veselilo, če...« • Asistent je odmaknil slušalko od ušesa in Jo stresel, nato pa dejal: »Bum! Odložila je!« »Kdo pa je bil?« je vprašal komisar silno slabe volje. »Cernu se vedete tako neumno?« »Saj ste vendar sami čuli. da je govorila tako naglo, kakor da bi sprožil strojno puško. Ni mi bilo treba nič reči. Hotela je govoriti s profesorjem Lorrnssenom, toda mislil sem. da ste sedaj vi prvi na vrsti in sem jo zaradi tega potolažil. Bila je silno zgovorna. Stari jo je menda pustil na cedilu ali nekaj podobnega. No, čez kakšno uro si bo menda svojo jezo ohladila.« »Če se bo spet oglasila, tedaj prisluškujte. Sicer to ne bo imelo dosti smisla, toda škodovati tudi ne more,« je dejal Fuchs na kratko. Zložil je spet svoje papirje pred seboj in ukazal: »Pojdite takoj po profesorja Lorrnssena, naj pride semkaj. Poglejte tudi po gospodični Martini in pazite, da na noben način ne zapusti hiše!« Lorrnssen je imel precej napet obraz, ko je vstopil. »Želeli ste govoriti z menoj, gospod komisar? Ste že našli kaj zanesljivega. da pojasnimo to strašno hudodelstvo?« »Najprej bi rad govoril z vami glede doktorja Warrena,« je dejal Fuchs in spet segel po svojih papirjih. »O doktorju Warrenu? So glede njega kakšne nejasnosti?« »Ne — nasprotno! Nekaj smo hitro pojasnili, kar bo verjetno tudi ves zelo zanimalo.« Profesor je dvignil glavo in gledal v komisarja poln pričakovanja-»Gre za njegovo smrt, kajne? — Torej je bil le samomor?« Vprašal je poln zaupanja, toda komisar mu je to upanje takoj podrl s krepkim odkimanjem svoje debele glave. »Ne gre za to! Samomor razen tega sploh ne pride v poštev. Kako dolgo je delal Warren pri vas v sanatoriju?« Lorrnssen je nekaj trenutkov pomišljal. »Mislim, da kakšnih šest let.« »Prišel je semkaj pozneje kot sestra Agna?« »Da, toda ...« »In priporočila vam ga je sestra Agna, kajne?« . »To ne. Ali vsaj bilo ni tako, da sem ga vzel v službo zgolj na njen® priporočilo. Potegoval se je za službo pri nas na inserat, ki sem ga d*1 v naš strokovni list, in sestra Agna, ki je z njim delala v raznih bolnišnicah' mi je rekla, da je sposoben in zanesljiv mož. Njegova spričevala so bil8 v ostalem odlična.« »Torej ste bili z njim zadovoljni?« »Na splošno rečeno — da!« je odgovoril Lorrnssen z nekakih1 obotavljanjem. , »Vam je bilo znano, da sta bila oba v zelo tesnih odnošajih že ve let?« »Sprva sem to samo slutil, pred kratkim pa sem vedel to popolnem8 zanesljivo,« je odgovoril profesor. »In kakšno stališče ste zavreli do stvari? Ste govorili o tem * doktorjem ali s sestro Agno?« , »Kratko pred Warrenovo smrtjo sem slišal nekai besed o tej »tvarij ki so mi vse pojasnile. Sestra Agna )e bila pri tistem prepiru z tu1*" vsa iz sebe ip je delala Warrenu hude očitke. Da, če hočem biti natančen moram reči — da mu je celo grozila!« je pristavil po kratke"1 premišljanju. -a »To nam je že znano,«' je rekel Fuchs. »Ali ste kdaj mislili na to, ° z njegovimi spričevali ni nekaj v redu?« ,,a »Kako, prosim?« Profesor je bil tako presenečen, da natančne) pojasnila niso bila več potrebna. »Spričevala niso bila v redu? Hote morda reči, da šo ...« ge »Tako je! Najmanj dve spričevali* sta bili ponarejeni. Nisem utegnil, da bi dal vsa njegova spričevala preiskati,« je odgovoril FuC in profesor se je globoko sopeč naslonil nazaj na svoj stol. »Toda sestra Agna .je pričel profesor znova. ,a »Je lagala, ker je hotela imeti svojega ljubčka v bližini, kajti up ^ Je. da bo nekoč postala žena doktorja Warrrna. Zaradi tega z resnic®> bila posebno natančna, zlasti ne, ker je vložila svoje prihranke v n)e» študij, ker so Warrenu sredstva za to pošla.« . igf »O tem nisem imel pojma,« je dejal Lorrnssen prestrašeno. »N!R ml ni prišlo na um, da bi o njem ali o njej kdai koli posumil.« . M »Potem vam bom potrebne listine preskrbel, če to želite,« mu 1« 0 Fuchs ustrežljivo. (halje prihodnjič)