GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, ?. OKTOBRA 1958 LETO V., ŠTEV. 7? OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA KOČEVJE 385. Na podlagi 2. in 9. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1958 (Uradni list FLRJ št. 54/57) družben ga plana Ljudske republike Slovenije za leto 1958 (Uradni list LRS št. 3/58), družbenega planu okraju Ljubljana za leto 1958 (»Glasnike št. 45/58) ter 10. in 24. člena statuta občine Kočevje je Občinski ljudski odbor Kočevje sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 22. aprilu t958 DRUŽBENI PLAN Občine Kočevje za leto 1958 PRVI DEL Splošni pregled gospodarskega razvoja v letu 1957 Kakor v zveznem, republiškem 'n okrajnem merilu je bilo tudi v obči,,; Kočevje v letu 1957 doseženo v°Iiko povečanje proizvodnje. Mno- je k povečanju proizvodnje priponi ogla zelo ugodna jesen in zima, zlasti pri tistih podjetjih, ki proizvajaj o in opravljajo storitve v Nezaprtih prostorih. Ugodne vremenske razmere v letu 1957 pa so *elo ugodno vplivale na povečanje donosov kmetijskih pridelkov. Indukcijska podjetja so v letu 1957 v primerjavi z letom 1956 povečala Proizvodnjo za 15.7*/». To povečanje dosegla sledeča industrijska pod-let. a- i . i... v„x..„7 »/_ Le čevje 34,3"/o. Rudnik rjavega premoga Kočevje, čeprav je imel predvideno manjšo proizvodnjo nasproti letu 1956 za 4,9®/», je proizvodnjo povečal za 9,8®/», Časopisno založniško podjetje »Kočevski tisk« Kočevje pa je povečalo proizvodnjo za 40,5®/». Ostala podjetju so povečala proizvodnjo oziroma storitev v letu 1957 nasproti letu 1956 kot sledi: Splošno avtoprevozniško podjetje »Avto« Kočevje 27°/», Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje v panogi kmetijstvo 11,1®/». v panogi gozdarstvo pa je doseglo le 97,6®/o realizacije iz leta 1956, to pa zaradi zmanjšanega obsega sečnje lesa, komunalna podjetja skupaj 9,7•/», obrt (državna) skupaj 21,7®/e, gostinstvo skupaj 11.2•/». zadružni sektor skupaj 104,7 ®/». SGP »Zidar« Kočevje je doseglo celotni dohodek v primerjavi z letom 1956 le v višini 92,3®/», čemur je bilo vzrok predvsem zmanjšanje investicij v gospodarstvu. Trgovine (skupaj) so v letu 195? presegle promet nasproti letu 1956 za 20®/o. V celoti je vrednost proizvodnje in sloritev v letu 1957 večia nasproti letu 1956 zu 10,8®/». To povečanje proizvodnje in storitev temelji v glavnem le na povečani storilnosti in boljši organizaciji dela ter le delno na povečanju obratov in naprav. V kmetijstvu je proizvodnja v letu 1957 dosegla največji uspeh v povojnem razdobju in bi bila še večja, če ne bi bil spomladi zaradi pozebe uničen pridelek na sadju in oljni repici. Povprečni hektarski donosi nekaterih najvažnejših pri- industrijski obral KGP Ko- delkov v letu 1957 Socirtliklifiti Rektor so bili naslednji Privatni ječmen — ozimni 21 q 18,5 <| ječmen — jari 19 q 18 <1 oves 24.81| 15,7 (| pšenica 17.8 (| 12 3 >il<,_KoKnvsk« R"k« Od krneli isk ih površin io n i: v sadove inkoV in v’ooornrlov to 265« ho «1i (3 05®/», ne*«In površino pr n,1 v* o vi i n io |r»v-P Ih n in lirhvl - h afere P« ho ir..l>„ rnrndi sloho donosnosti »ho! išovnfl 4for »n 1,il» v lnlii 101« kmetijah pr,«« — ...p,1,, g i, —pip n crod n« so v Ini n '«“® « > nričnlf» lo no««k«n nora it P-:č'hp„.,p j pp--.i-i kmeti irke nraitrnlnin k i n«i til h11 «« Spn,«-Ha*iK[,pp, aahlpri" 10 7« »*, n« .OrJ. rphlprlfi p«, «t 1 »'a 1,0 O«'‘d - stftvli«!' zlasti v priv«*««m sektorju v nreepišn }i meri pridnlnk n« sadili, ki le bil v letu 1*157 -nradi pozebe skoraj v celoti uničen. I. Poljedelstvo Hektarski donosi bodo v primerjavi z donosi, doseženimi v letu 1957, predvidoma naslednji: ječmen — ozimni ječmen — juri oves pšenica krompir k mišku pesa črna detelja lucerna krrnsko korenje 244 Na povečanje hektarskih donosov bo v veliki meri vplivala povečana uporaba umetniji gnojil ter pravilno in smotrno gnojenje z njimi, kakor tudi uporaba zdravega semena odgovarjajoče vrste. V večji meri kot doslej se bodo morale kmetijske organizacije oziroma posestva posluževati raznih zaščitnih sredstev proti rastlinskim boleznim in škodljivcem ter drugih agrotehničnih ukrepov. 1958 18 1| 18 q 15 q 14 Jcrscy« pasme. Kupljene krave »Hereford« pasme so nabavljene za povečanje proizvodnje meso, dočim so krave »Jersev« pasme nabavljene zato, da se s križanjem popravi odstotek tolščobe pri sivorjavih kravali. V letu 1958 bo predvidoma Kme-tijsko-gozdnrsko posestvo Kočevje nabavilo 100 krav frizijske pasme. Povprečna molznost krav se bo v letu 1958 povečala kot sledi: 1957 1958 Kmetijsko gozdarsko^posestvo Kočevje 3.040 3.400 Državno posestvo »Snežnik« Kočevska Reka 2.902 3.300 Privatni sektor 1.350 1.400 Do se bo omogočilo povečanje število in kvalitete goveje živine na državnih posestvih, bo davna nalogo v izboljšanju travnikov in ko-Šenic ter ureditvi sodobnih čred inskih pašnikov. Kmeti isko-gozdarsko posestvo Kočevje bo v letu 1958 izvršilo čiščenje na površini 600 ha košen ic in uredilo 275 ha čred in škili pašnikov. Zn izvršitev tega bo potrebnih 35 milijonov dinarjev. — Državno posestvo »Snežnik«, Kočevska Reka na namerava v letu 1958 očistiti 150 ha košen ie in no teh površinah urediti čred inske pašnike. Z melioracijami potokov in drenažo zemljišča nameravajo pridobiti novih 35 ha ornih površin. Za ta dela bodo predvidoma porabiti 33 milijonov dinarjev. Na posestvih socialističnega sektorja sc bo v letu 1958 delno z lastnimi sredstvi in delno z investicijskimi krediti: — nabavilo aparate zn strojno molžo v skupni vrednosti 13 milijonov dinarjev, s čimer se bodo zmanjšali proizvodni stroški; — nabavilo razne kmetijske stroje v vrednosti 14 milijonov dinarjev; — nabavilo plemensko živino v skupni vrednosti 25 milijonov din; — zgradilo mlekarno in predelovalnico mleka v Kočevju, ki sc je pričela graditi že v letu 1957. Skupni z napravami zn predelovanje mleka bo stala 144,7 milijona din; — zgradilo cisterno za vodo v Starem logu v vrednosti 800.000 din; — zgradilo dve sušilnici za žito pri Mlaki in Cvišlarjih v skupni vrednosti 3 milijonov dinarjev; — dogradilo cisterno za vodo v Polomu v vrednosti 1,5 milijona din; — dogradilo hlev za 100 glav goveje živine v Cvišlarjih v vrednosti 4 milijonov dinarjev; — zgradilo vodovod in napajališče v Knežji lipi in zbiralnico mleka v skupni vrednosti 5,3 milijona dinarjev; — dogradilo hlev za 100 glav goveje živine v Livoldu v vrednosti 3,5 milijona dinarjev; — preuredilo dva hleva v Kočarjih v vrednosti 3,6 milijona din; — izvedlo razna manjša popravila gospodarskih poslopij itd. v skupni vrednosti 9 milijonov din. 4. Zadružništvo Na območju občine je 5 splošnih kmetijskih zadrug s sedežem v Kočevju, Banjaluki, Fari, Osilnici in Predgradu. Za izboljšanje kmetijske proizvodnje na privatnem sektorju bodo morale v letu 1958 splošne kmetijske zadruge v povezavi z zadružniki neposredno sodelovati v proizvodnji tako z vloženimi sredstvi (stroji, semeni in gnojili), kakor tudi z organizacijo strokovne službe in odkupom tržnih viškov. Da se bodo mogle kmetijske zadruge v večji meri posvetiti svoji osnovni nalogi kmetijstvu, bodo v letu 1958 opustile vse dejavnosti, ki nimajo zvezo s kmetijsko proizvodnjo. Tako bo kmetijska zadruga Kočevje opustila trgovino, kmetijska zadruga v Osilnici pa obrtno dejavnost. Vse kmetijske zadruge na območju občine, razen Kmetijska zadruga Kočevje, imajo možnost povečati predvsem sadjarstvo, ki ima na območju teh kmetijskih zadrug zelo ugodna tla in ugodno podnebje. Zato bo poglavitna naloga kmetijskih zadrug v letu 1958, da z zadružniki proučijo možnost za povečanje sadovnjakov ter do pristopijo k načrtnemu in sistematičnemu delu v medsebojni kooperaciji. Kmetijska zadruga v Ranjaloki, ki ima na svoji ekonomiji že urejen strnjen sadovnjak v Kostelu, v katerem je posajenih 780 sadnih dreves, večinoma jablan, bo morala v letu 1958 dopolniti manjkajoča drevesa z novimi ter pripraviti teren za nadalj-no razširitev sadovnjaka. Živinoreja pri kmetijskih zadru- gah v občini ni na zadovoljivi višini saj je mlečnost krav za 55%> manj' ša od socialističnega sektorja v občini. Da sc taka razlika med živin0 soialističnega in privatnega sektorj8 zmanjša, bodo morale kmetijske zadruge zainteresirati zadružnike, <;a bodo nabavljali plemensko živino >** izločali slabo živino. Za izboljšanj6 živinoreje bodo morale kmetiji*6 zadruge poskrbeti, da se uredi pašniki, ki so večinoma zaraščeni i° zanemarjeni. ,. Poljedelstvo na območju splošna* kmetijskih zadrug nima sicer možnosti za tak razvoj, kot ga iniaj0 posestva družbenega sektorja, vendar se bodo z uporabo agrotehnični0 ukrepov in drugimi pripomoči* dvignili hektarski donosi. Na območju kmetijske zadruge Fara >a tudi drugod ob Kolpi bo treba nastopiti k melioraciji zemljišč, s «;l" mer se ho zboljšala rodovitno* zemlje. Predvsem pa bo dokonča1 urediti že delno inelioriruno zen* ’ 1 j išče pri Slavskem lazu. Odkupne postaje pri kmetijski zadrugah bodo morale biti v j*1' 1958 bolje organizirane kol so o' doslej. Da se bo omogočilo kmetom območja Kmetijske zadruge Ošili**6 prodati odvisne količine mleka, j* na tem področju odkupovala rok* Kmetijska zadruga Fara. ki ga vf predelovala v svoji mlekarni t«*f tem znatno povečala proizvodni mlečnih proizvodov. Boljša org**0 zacija odkupnih postaj pri km«'*1, škili zadrugah se bo morala prl‘f vsem pokazati v tem, da bo Inf : Kočevju bolje založen s kmetijski" pridelki domačih kmetijskih zadri**' III. poglavje GOZDARSTVO . V občini je 59.819 ha gozdov f 60,7% celotne površine. Površ'0 gozdov — last splošnega premoženja, meri 32.561 ha ali SL" s vseh gozdov, ostalih 7258 lin ^ 18,2 % gozdov pa je privatna >*'. Poleg teh gozdnih površin je v < čini še okrog 4000ha površin, terc bo treba delno pogozditi, de*, pa očistiti in usposobiti za km«' sko proizvodnjo. Zaradi prekomernih sečenj v *’ < vojnih letih in prej se sečnja I«-'8* zadnjih letih zmanjšuje. ai Zaloge lesa v gozdovih po st" , v začetku leta 1958 in letni pri ra8 ki sc predvideva, kot sledi: Zaloga Zaloga Zaloga Letni prirantok skupaj iglavcev listavcev Iglavcev Lintaircf m* m« m* m1 *n» SLP 5,096,890 2,268.407 2,828.483 53.140 67.979 Privnt. sekt. 490.568 164.319 326.249 4.127 9.128 Skupaj 5,587.458 2,432.726 3,154.732 57.267 77.107 V letu 1958 sc bodo posekale naslednje količine v brutto masi: Skupaj Iglavcev Listavcev iz SL P 105.720 32.628 71.092 iz privnt. sekt. 13.400 3.300 10.000 Skupaj Kmetijsko-gozdnrsko posestvo Kočevje bo v letu 1958 izvedlo naslednja gozdnotehnična dela: Pogozdilo bo 78 ha gozdnih površin s sadikami in 52 ha s semenom ter pripravilo 81 ha gozdnih tol za naravno nnsemenitev. V ta namen bodo porabili približno 551.000 sadik in 1560 kg semena. Stroški zn to pogozdi te v pa bodo predvidoma znašali 9,8 mili iona dinarjev. Nadalje se bo izvršilo čiščenje gozdov na površini 490 ho, žetev plevela na 220 ha, gnojenje na 90 lin, melioracijsko sečnja pa na 722 ha, kleščc- 117.120 35.928 81.192 n je drev ja na približno 7370 ^1? Ta nega gozdov bo predvidoma ' jij-’" 23.6 milijona dinarjev. V 1«'*'^ i'l se bo gradilo dve gozdni c<,V,l))f' sicer no Stojni in Rogu v s, ,v j'1 dolžini 5 km. Zn varstvo g«1*! (,tir ureditev 7886 Im gozdov bo iz(,č<’v*! sko gozdarsko posestvo .tja«’* imelo približno 16.6 milij«*"0 jev stroškov. m 1958 V privatnem sektorju bo«'1' /(|in' 8 izvedena naslednja / $JP| ,|l tehnična dela: Pogozdilo se cl]fl0*( gozdnih tal v skupni vr, ,,ni f 2,2 milijona dinarjev. Pob'# b° pogozdilo Se 54 ha gdzdnlh po-VtSin bivših agrarnih skupnosti, za kar bodo znašali stroški približno 2i4 milijona dinarjev. Za pogozdovanje se bo porabilo okoli 500.000 Sftdik in preko 150 kg semena. Žetev Plevelu in čiščenje se bo izvršilo na ™ ha, za kar bodo predvidoma znašali stroški 541.000 dinarjev. Nadalje bo na območju Kmetijske zadruge Kočevje uredilo 600 m vlak v vrednosti 46.000 dinarjev, na območju Kmetijske zadruge Prcdgrad se bo uredilo 400 m gozdnih cest in 1500 m vlak v skupni vrednosti 555.000 dinarjev, na območju Kmetijske za-aruge Banjaluka se bo uredilo 5500 Uietrov gozdnih cest v skupni vrednosti 807.000 dinarjev, na območju Kmetijske zadruge Para se bo ure-ujlo 2800 m gozdnih cest in 600 m vlak in na območju Kmetijske za-uruge Osilnica se boi uredilo 5600 m Kozdnih cest in 500m vlak v skupni vrednosti 662.000 dinarjev. IV. poglavje GRADBENIŠTVO Gradbena dejavnost bo v letu .•S usmerjena predvsem na gradnjo stanovanj in objektov družbenega standarda. . Vsa večja gradbena delu v obči-n' bo izvajalo Splošno gradbeno Podjetje »Zidar« Kočevje. Ker ima |° Podjetje precejšnjo zmogljivost, b° svojo dejavnost razvijalo še na J?*nih gradbiščih izven domače ob-nne. Naloga delovnega kolektiva Podjetja in njegovih organov ho v et" 1958 utrditev podjetja, ki je 'Bradi slabe organizacije dela v pre-nklosti zašlo v težavi-, tako da je "stalo celo vprašanje njegovega "daljnjega obstoja. Več pnžnje bo Posvetiti vprašanju strokovnega ka-'ru- zlasti bo treba gledati, da se število zidarjev s prekvali-s Racijo delavcev. Stroje in naprave. ' katerimi podjetje razpolaga in ki ‘ugovarjajo sodobni gradnji, pa bo Ton/km Pot/km tw> 11.876.000 4,480.000 ^Zmogljivost voznega parka, ki ^7 tovornih avtomobilov v skupni ■■ i"'!tlŽi 279 5 tone; 19 tovornih pri- 1 — v skupni tonaži 198 ton in 2()nVl,,l,usov s skupno zmogljivostjo v ^iulp/t'v in c*nii«iv» in nnnri. "Jen "edežev in 70 stojišč je nepri-1111 ve,v,ja od potreb po prevoznih "giih, ki jih izkazuje občina. 11 h> ho naloga podjetja, da bo v »a P rej obdržalo svoja zastopstva ijp,-i"hliani, Celju. Mariboru, na VC,J-v Zagrebu, Sisku, Osjeku. Note,. j,.11- Nišu, Beogradu in Šabcu ttn 'i j*h ho po potrebi še razširilo ,Jr“Se kraje. pttri11 ho podjetje imelo svoj vozni Ht0r ,Vedno v uporabnem stanju, bo r»„0 lo skrbeli za dobro organizi-delt|vs!l|žbo v remontni in servisni %|n’0i ter v strojnem obratu <1,ki bo v letu 1958 predvidi, Proizvedlo 15 12-tonskili avto-0h|.,)»sk|h prikolic i% 200 kolesnih j tcr ^vcdla pa se ho v letu 1958 drav|j, obratu tudi proizvodnja hi-. "ih univerzalnih avlodvigal. V kelVll°hlu?r,i P«rk je tiri podjetju *i"nj(, R'abem stanju. Da se bo to Ni,,,, ‘zholjšalo bo predvidoma Natl6 .delno iz svojih lastnih yedit„ *er delno z. Investicijskim 4>*0husfl' ni,havilo le dva večja VI. poglavje pr() trgovina v Nm'ne- v *rKovini bo v letu 1958 e6Jl z letom 1957 v" občini 7-85%. Predvideno pove- treba izkoriščati v največji možni meri. Zaradi stalnega pomanjkanja zidakov in velikih transportnih stroškov, se bo v sklopu Rudnika rjavega premoga Kočevje organizirala opekarna, ki bo delno že v letu 1958 krilu del potreb po zidni opeki v občini. Obrtni obrati SGP »Zidar« Kočevje, ki se bodo v leiu 1958 osamosvojili, bodo morali tudi v bodoče v še večji meri kot do sedaj opravljati potrebna gradbena dela in bo treba za to v polni meri izkoriščati obstoječe zmogljivosti. V okviru stanovanjskih skupnosti bodo organizirane manjše gradbene skupine, ki bodo izvrševale razna manjša popravila na stanovanjskih stavbah in na drugih komunalnih napravah. Osnovna nalogu investitorjev v letu 1958 bo, sprejemati od projektantov načrte, ki bodo poenostavili in pocenili zidavo stanovanj, kar bo precej pripomoglo k hitrejšemu oniiljenju stanovanjske stiske v Kočevju in njegovi najbližji okolici. V. poglavje PROMET Splošno avtoprevozniško podjetje »Avto« Kočevje je edino podjetje te dejavnosti v občini. V letu 1957 beleži to podjetje izreden uspeh, ki ga je delno pripisati tudi zelo ugodnim vremenskim razmeram, zlasti v zadnjem tromesečju. V letu 1957 je podjetje povečalo promet zn 27*/« v primerjav iz letom 1956. Z dobro organizacijo dela, z utrditvijo na domačem tržišču in z uvedbo mednarodnega transporti run ja blaga v cestnem prometu, kakor tudi z nadomestitvijo izrabljenih prevoznih zmogljivosti z novimi nabavami za približno 170 ton, pa bo podjetje v letu 1958 predvidoma povečalo promet za 8,1 °/o. Podjetje bo v letu 1958 v primerjavi z. letom 1956 in 1957 izvršilo naslednji količinski promet: W7 tore 17,050.000 20,000.000 5,282.000 6,000.000 Čanje prometa je utemeljeno s predvidenim povečanjem artiklov v trgovini. ruzširiivijo trgovskih poslovalnic in trgovin v Kočevju jn v povečanju osebne potrošnje, ki temelji mi povečanju plač zaposlenih. Zaradi povečanja prometa v trgovini na drobno v Kočevju je otež-kočena hitra in kulturna postrežba. Zaradi tega bodo v letu 1958 v Kočevju odprte tri nove trgovine, in sicer: trgovina s tehničnimi pred-meti, trgovina s stanovanjsko opremo in trgovina z obutvijo. Naloga trgovskih podjetij v letu 1958 je iz lastnih skladov čimveč vložiti v izboljšanje lokalov ter uvesti sodobnejšo in hitrejšo postrežbo, ki jo lahko v veliki meri dosežejo tudi s prodajo vnaprej embaliranega blaga. V Kočevju bo v letu 1958 zgrajena tržnica, kjer bodo imele kmetijske zadruge iz območja občine, državna posestva in individualni proizvajalci možnost po najkrajši poti, brez posrednikov prodajati kmetijske pridelke potrošnikom. Zaradi pomanjkanja sodobnega skladišča v Kočevju bo naloga vseh trgovskih podjetij v Kočevju, da skušajo v okviru možnosti in z medsebojno pomočjo urediti obstoječa centralna skladišča v Kočevju. O zgraditvi centralnega skladišča za povrtnino, sadje in druge poljske pridelke pa bo moralo nujno razmišljali Kmetijsko gozdarsko posestvo v Kočevju kot neposreden proizvajalec. Da hi se zmanjšali režijski in drugi stroški, se bodo dosedanja razdrobljena trgovska podjetja v občini, ki povprečno zaposlujejo od 2 do 8 oseb, združila v večja podjetja. S tem bo omogočena tudi boljša družbena kontrola. VII. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM Promet v gostinstvu se bo v letu 1958 predvidoma povečal za 2,42°/o, kar je nižje od povprečja v okrajnem merilu. Predvideva se, da povprečje ne bo moglo biti večje predvsem zaradi manjšega dotoka prebivalstva iz drugih občin, kur je pripisati ukinitvi kočevskega okraja. V občini Kočevje je 51 gostinskih podjetij in.gostišč, od tega jih je 15 iz socialističnega sektorja m 16 iz privatnega sektorja. Gostilne socialističnega sektorja se nahajajo v glavnem v Kočevju in.v večjti naseljih v njegovi okolici. V letu 1958 se predvideva, da bo izven Kočevja ustanovljenih nekaj novih gostiln privatnega sektorja, in to zlasti v tistih krajih, kjer obstaja potreba po gostilnah. Novih gostinskih podjetij in gostišč socialističnega sektorja se v letu 19>8 ne ho ustanavljalo, poč pa bodo morala obstoječa gostinska podjetja in gostišča čimbolje urediti gostinske prostore iz svojih razpoložljivih sredstev. Da bodo imela podjetju zagotovi iona potrebna sredstva, se določa plan skupne pavšalne obveznosti v višini, ki je sorazmerna s prometom v letu 1957 in predvidenim planom v letu 1958. Posebna olajšava pri določanju pavšalnih obveznosti se prizna tistim gostinskim podjetjem in gostiščem, ki opravljajo pretežni del prometa s hrano. 7n dosego realnejše odmere sredstev in rednega plačevanja prometnega davka in dohodnine se bodo v letu 1958 tudi zasebnim gostiščem določale obveznosti v pavšalnem znesku. Pri določanju višine pavšalne obveznosti sc bodo upoštevalo potrebe za obnovo in izpopolnitev obratov. S pavšalno pogodbo se bodo morala privatna gostišča obv‘‘/'“*'-da se bodo določena sredstva v pogodbi V letu 1958 uporabila za ureditev poslovnih prostorov in opreme, kur bo tudi pripomoglo k pove- rl.,..e «= ustvarjajo dovolj lastnih sredMev za dopolnitev opreme ih 'zpop°l» * tev mehanizacije, bodo morale P zadete gospodarske organizacije vložiti v obrate družbene prehrane potrebna finančna sredstva iz svojih skladov skurme uporabe, kot sredstva za družbeni standard. Za javne menze in mlečne restavraci je, ki jih je ustanovil Občinski ljudski odbor. bo dajal po potrebi ugodne kredite in dotacije, in sicer iz sredstev povišanega občinskega prometnega davka na alkoholne pijače od 10 na 20»/,. Za poživitev izletniškega turizmu se bo v letu 1958 podprlo turistično društvo za izgradnjo turističnih postojank in nnorav pri Kostelu ob Kolpi, pri Črnem potoku in Mahovniku, in to delno iz sredstev občinskega prometnega davka na alkoholne pijače, delno na nuj hi prispevale tudi gospodarske organizacije, ki naj tesneje sodelujejo a turističnim društvom. Vlil. poglavje OBRT Obrt socialističnega sektorja so je v zadnjih letih v občini močno razvila In ima vse pogoje za nadaljnji razvoj. Pri nekaterih pod- jetjih je ovira samo pomanjkanje primernih poslovnih prostorov. Pa tudi lo stanje se bo v letu 1958 delno izboljšalo, kur ho vplivalo na kvalitetnejšo izdelavo in povečanje prometa. V letu 1957 beleži največji porast v proizvodnji v primerjavi z letom 1956 »Fotolik« Kočevje, kar znaša 121 °/o, zatem »Tapetništvo in sedlarstvo« Kočevje 84.2°/o, »Kovaštvo« Kočevje 52,2®/o, »Ključavničarstvo« Kočevje 29,8°/o, »Čevljarstvo« Kočevje 20,77®/o itd. Zmanjšan obseg proizvodnje, v primerjavi z letom 1956 beleži samo »Splošno kleparstvo« Kočevje, in sicer 5,8»/o. Naloga kolektiva lega podjetja v letu 1958 bo najti način, kako povečati proizvodnjo oziroma storitev. Razvoj obrti v socialističnem sektorju je v precejšnji meri zavrl razvoj obrti v privatnem sektorju, zato obrt v privatnem sektorju ne zaznamuje bistvenega porasta v proizvodnji. Plan predvideva, da se bo obseg proizvodnje iri storitev v obrti v letu 1958 jiovečal v družbenem sektorju za 4,1 °/o. dočim bo predvidoma v privatnem sektorju ostal na višini realizacije v letu 1957. V letu 1958 bo dograjena delavnica za »Zensko krojaštvo« Kočevje. 5 tem bo zaposlila lahko nove šivilje in povečala proizvodnjo in storitve. Delovni kolektivi obrtnih podjetij bodo morali skrbeti, da se bodo njihova sredstva prvenstveno uporabljala za povečanje in me.lia-nizacijo lastnih obratov. 1 osebno skrb morajo posvetiti obrtniškemu kadru. Število kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev mora v obrti stalno rasti, s čimer se bo zagotovila kvalitetna obrtniška storitev. Za zagotovitev potrebnega šte-vila vajenskega kadra v Kočevju se bo v letu 1958 pričel graditi vajenski dom iz sredstev okrajnega skladu zn kadre, kjer se bo vajencem nudilo najboljšo vzgojo. Da se bo zagotovil razvoj obrti, bo Občinski ljudski odbor tudi v bodoče, to je v letu 1958, določil plačevanje pavšalnih obveznosti obrt-nim podjetjem po njihovih zmogljivostih in jim pri tem omogočil še formiranje sklada skupne uporabe, s,čimer se bo Zainteresiranost ozir. storilnost dela dvignila. , Podjetje »Ključavničarstvo«, ki je naj večje obrtno podjetje v občini Kočevje, je prešlo pretežno na serijsko proizvodnjo raznih kovinskih izdelkov, bo predvidoma odprlo nov obrat v Fari, kjer sc bo zaposlilo približno pet kvalificiranih delavcev. IX. poglavje KOMUNALA Kot komunalne gospodarske organizacije bodo v letu 1958 poslovala sledeča podjetja: »Elektro« Kočevje, Pekarna m slaščičarna Kočevje ter Kino »Jadran« Kočevje. V rednost komunalnih storitev tu proizvodnje se bo v letu 1958 dvignila za 2.22®/«. Povečanje storitev in proizvodnje predvideva le podjetje »Elektro« Kočevje za 2,6°/«. dočim podjetja »Pekarna in slaščičarna« Kočevje in Kino «Jadran« Kočevje predvidevata obdržati višino pro-vodnje ozir. storitev na višini realizacije v letu 1957. »Pekarni in slaščičarni«, ki zaradi zastarelih peči in premajhnega poslovnega prostora ni mogla povečati proizvodnje, bo občinski ljudski odbor dodelil iz. občinskega investicijskega sklad kredit v višini 6 milijonov dinarjev za dozidavo prostora za novo več in za nabavo nove peči, s čimer sc bo povečalo proizvodnja. »Elektro« Kočevje bo v letu 1958 opremilo razdelilno trufopostujo v Kočevju s transformatorjem jakosti 2500 kVA, 20/10 kVA in nabavilo še ostalo potrebno opremo, kar se bo financiralo iz amortizacijskega sklada podjetja v višini 20 milijonov dinarjev. S tem se bo jakost električnega toka znatno povečala. Iz sredstev amortizacijskega sklada bo podjetje »Elektro« Kočevje prispevalo tudi še 1,6 milijona dinarjev za zgraditev trafopostaje jakosti 10/04 kV, 250 kVA za naselja Rudnik-Šalkn vas in Zeljne, delno pa bo k zgraditvi trafopostaje prispeval tudi Rudnik rjavega premoga Kočevje. Iz sklada zn investicijsko vzdrževanje bo podjetje »Elektro« Kočevje prispevalo: 1. zn rekonstrukcijo električnega omrežja v Kočevju 2,000.000 din; 2. zn rekonstrukcijo električnega omrežje Šalka vas-Zeljne 1,500.000 dinarjev; 3. za rekonstrukcijo električnega omrežja Slnvski laz-Enra 2,000.000 dinarjev; obenem se bo to omrežje (z okoliškimi vasmi) priklopilo na trafopostajo v Slavskem lazu; 4. za okrepitev električ. omrežja v Predgradu iz enofaznega na tro-fazni tok 500.000din. S kreditom 12.000.000 din. ki ga bo podjetje »Elektro« prejelo od Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje, bo zgrajen 10 kV daljnovod Kočevje—Stari log, ki je bil predviden že v letu 1957, pa za to ni bilo razpoložljivih sredstev. Poleg tega se bo s tem kreditom zgradila v Starem logu tudi trafopostaja jakosti 10/04 kV — 30 kVA. Iz sredstev občinskega ljudskega odbora bo podjetje »Elektro« Kočevje zgradilo: 1. nizko napetostno omrežje Jesenov vrt—Drežnik; 2. nizko napetostno omrežje Mu-verc—Brsnik; 3. nizko napetostno omrežje za naselje Bosljiva loka; 4. trafopostajo jakosti 10/04. 30 kV A pri naselju Ceplje in odcep 10 kV daljnovoda pri Cepljah v dolžini ca. 600 m; 5. nizko napetostno omrežje,Ceplje—Vimolj—Kralji; 6. nizko napetostno omrežje od osnovne šole pri Papežih v naselje Papeži. Ker v občini ni večje elektro delavnice zn popravilo elektromotorjev. električnih aparatov in naprav ter radijskih aparatov, bo predvidoma do konca leta 1958 dograjena nova elektro delavnica v sklopu podjetja »Elektro« Kočevje, t. j. v sklopil zgradbe, kjer bo to podjetje imelo skladišče in garažo. Na Kočevskem je še vedno pereče vprašanje vodne preskrbe tako zn prebivalstvo in živino, še posebej pa za naraščajočo industrijo. Zaradi tega bo v letu 1958 občinski ljudski odbor temu vprašanju posvetil večjo skrb. V letu 1958 bo občinski ljudski odbor prispeval sredstva zn gradnjo vodovoda na Trato, Faro in Vrh. Iz republiških sredstev ter delno iz občinskih na bo dokončno zgrajen vodovod Slovenska vas — Kočevje. X. poglavje INVESTICIJE Občina Kočevje izkazuje velike potrebe po investicijah. Potrebno bo razvijati obstoječo industrijo in ostala podjetja, predvsem po bo treba dograditi in opremiti »Kemično tovarno v izgradnji ter izvršiti rekonstrukcijo jamskega obrata na Rudniku rjavega premoga v Kočevju in rekonstrukcijo tovarne »Tekstilnim« Kočevje, strojnega in servisnega obrata »Avto« Kočevje in podjetja »Mizar« Kočevje. Skupnih investicij za leto 1958 še ni možno dokončno predvideti, ker se ne ve, katera podjetja bodo uspela na natečajih za posojila iz splošnega investicijskega sklada in iz republiških skladov, zaradi tega se posebej investicijskih del po podjetjih ne izkazuje. Jz občin, stanovanjskega sklada se bo kreditiralo 105,934.000 dinarjev za gradnjo stanovanjskih hiš in osnovno šolo v Banja loki. Predvideva se, da bo v letu 1958 dograjenih 30 stanovanj. Z.a elektrifikacijo podeželja se bo Investiralo iz občinskega proračuna 6,5 milijonov dinarjev, za ostala komunalna dela pa 11,5 milijona dinarjev. Za male nsanacije se bo iz proračuna finansiralo 5 milijonov dinarjev, od tega se bo porabilo zn manjše vodovode na deželi 4 milijone dinarjev. Iz občin, investicijskega sklada, ki bo v letu 1958 razpoložljiv v višini 14,937.000 dinarjev, se bo kreditiralo gospodarskim organizacijam in občinskemu ljudskemu odboru za obratna sredstva in razna investicijska dela. V letu 1958 se bo pričel graditi v Kočevju »Dom Partizana«, in sicer delno iz sredstev občinskega prometnega davka na alkoholne pijače ter delno z dotacijami gospodarskih organizacij. Na Rudniku bo v letu 1958 dokončan sindikalni dom iz razpoložljivih sredstev skladov Rudnika rjavega premoga Kočevje in delno s prostovoljnim delom članov sindikata. TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI OBČINE . ZA LETO 1958 XI. poglavje AMORTIZACIJA t. V letu 1958 plačujejo gospodarske organizacije poln znesek amortizacije, ki jo določajo zvezni predpisi. 2. Sezonsko gostišče »Koča ob Kolpi« plačuje amortizacijo samo za čas, ko bo poslovalo. XII. poglavje ZEMLJ ARINA Kmetij, organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam se odstopa del zemljarine, ki ostane po odbitku obveznih prispevkov v sklade, določenih z zveznimi predpisi. Odstopljeni del zemljarine morajo kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vložiti v svoje sklade, razen v sklade skupne uporabe. Zemljarinn ostalih zavezancev pripada občinskemu investicijskemu skladu. XIII. poglavje OBRESTI NA OSNOVNA IN OBRATNA SREDSTVA 1. V letu 1958 morajo gospodarske organizacije plačevati obresti na osnovno in obratna sredstvo po stopnji 6%, če ni z zveznimi predpisi in s tem družbenim planom določena drugačna stopnjo. 2. Za podjetja, ki plačujejo druž-beek* zlfevMiicati v pavšalnem zne- sku, so obresti od osnovnih in obratnih sredstev vključene v pavšalu. 3. Splošne kmetijske zadruge plačujejo v letu 1958 obresti na osnovna sredstva po stopnji 2% in gredo v sklad osnovnih sredstev splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. 4. Trgovska podjetja ozir. trgovine z živili plačujejo obresti od osnovnih sredstev po stopnji 2°/o. Te obresti gredo v občinski investicijski sklad. 5. Komunalna podjetja in obrti plačujejo obresti od osnovnih sredstev po stopnji 1 Ve in so dohodek občinskega družbenega investicijskega sklada. XIV. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ 1. Prispevek iz dohodka, ki ga plačujejo komunalne gospodarske organizacije (»Elektro« Kočevje, »Pekarna in slaščičarna« Kočevje, Kino »Jadran« Kočevje), gre v celoti v občinski proračun. 2. Del prispevka iz dohodka trgovskih podjetij, ki predstavlja razliko med prispevkom iz dohodka, obra. čunanim po 18. in 19. členu zakona o prispevku Iz dohodka gospodarskih organizacij, se vplača v občinski družbeni investicijski sklad. 3. Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo 80% dela dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodku v svoj sklad osnovnih sredstev, in 20% v občinski investicijski sklad za finansiranje investicij zn pospeševanje kmetijske proizvodnje. XV. poglavje PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA t. Od proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki ostane po odbitku zveznega deleža, pripada proračunu TRS 46®/o, proračunu občine pa 54%. XVI. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA 1. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka v višini 10°/o proračunskega prispevka iz osebnega dohodka plačujejo sledeče gospodarske organizacije: »Tekstilnim« Kočevje, Lesno industrijski obrat Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje, v višini 5*/« pa Rudnik rjavega premoga Kočevje. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka je dohodek občinskega proračuna. XVII. poglavje DRUŽBENE OBVEZNOSTI V PAVŠALNEM ZNESKU t. Pavšalne obveznosti do družbene skupnosti se pavšalirnnim podjetjem določajo s pogodbo o pavšalnem znesku, ki obsega: L Pavšalni znesek iz dohodka: n) prispevek iz dohodka, b) obresti od skladu osnovnih sredstev, c) obresti od sklada obratnih sredstev, č) zemljarina. 2. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka. 3. Prometni duvek. 4. Stanovanjski prispevek. Od skupnega pavšalnega prispevka se odvaja: — prispevek iz dohodka, ki gre v višini 60°/« federaciji in 40% v občinski investicijski sklad; — obresti od sklada osnovnih sredstev, ki gredo v občinski investicijski sklad; — obresti od sklada obratnih sredstev, ki gredo v občinski investicijski sklad; — zemljnrino, ki gre v občinski investicijski sklad; — proračunski prispevek iz osebnega dohodka, ki gre v občinski proračun v višini 80%, 20% pa se odvaja federaciji; — občinski prometni duvek, ki gre od obrtnih podjetij v občinski proračun, od gostinskih podjetij pa na poseben račun za preprečevanje alkoholizma; — stanovanjski prispevek, ki gre v celoti v občinski stanovanjski sklad. XVIII. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK Glede pobiranja občinskega prometnega davku od prometa z izdelki in storitvami, veljajo do izdaje občinskega odloka o občinskem prometnem davku tarife okrajnega odloka o pobiranju občinskega prometnega davka za območje okraje Ljubljana (Glasnik štev. 50/56 in 53/57). Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v g°' stinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja ter po individualnih proizvajalcih *c obračunava in plačuje z veljavnostjo od t. aprila 1958 dalje l)° posebnem odloku ObLO Kočevje (Glasnik št. 32/58). Občinski prometni davek od pr«' metu na drobno se plačuje po odloku ObLO Kočevje o občinske** prometnem davku od prometa «* drobno (Glasnik št. 81/57) oziroii)* po odloku ObLO Kočevje (Glas«1* št. 32/58). XIX. poglavje OBČINSKE DOKLADE L . f Na območju občine sc pobira letu 1958 občinska doklada na hodek od kmetijstva, od sninost<’J nih poklicev in premoženj po P sebnem odloku občinskega ljudsK ga odbora (Glasnik št. 25/58). XX. poglavje SREDSTVA PRORAČUNA IN SKLADOV Sredstva s katerimi bo razpolagal občinski ljudski odbor let« 1958, se bodo stekala iz sledečih virov: PRORAČUN Proračunski dohodki: 1. 54% proračunskega prispevka iz osebnega dohodka jio odbitku zvezne participacije: a) iz gospodarstva......................... b) izven gospodarstva...................... 2. 10% dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka........................ v 000 dl« 38.922 15.377 3.12» 1 1 1 I 1 1 1 i Usnik 80 */o proračunski prisp. Iz osebnega dohodka Pavšaliranih podjetij........................ •Prispevek iz dohodka komunalnih podjetij . . • 20% od skladov skupne uporabe gospodarskih . organizacij................................ • 60%) dohodnine: a) od kmečkih gospodarstev po odbitku obvez n ih prispevkov po zveznem družbenen , planu ........................... "J od obrtništva in ostalih poklicev . obveznih 4 6/o doklad od kmetijskih gospo 8 Carstev................................. • Uoklade od kmečkih gospodarstev nad 4 %> 10 nokla,l“ na dohodnino ostalih poklicev . 11 Lr,)me'l|i davek zasebnikov............... 12 /nfinski promet, davek od prometa na drobm 11 J., !,,ski prometni davek od alkoholnih pijai U prometni davek.................... )5' 'mčinske takse......................... I< Dohodki državnih uradov in ustanov . . „• Prispevek Ol.C) za javno gozdarsko službo ;£• 9«iaii dohodki Id , lUM oonouKi............................. 19 p0So.i'l° iz investicijskega sklada ObLO . . 20 )0sojil° 'z stanovanjskega sklada . tacija OLO Ljubljana Skupaj dohodki I Proračunski izdatki: 2' ^'bninistrativni proračun........... j' ^gospodarske investicije............ 3.960 13.956 Skupaj izdatki . . . XXI. poglavje DOHODKI OBČINSKIH SKLADOV 1 Investicijski sklad 2 % obvezni doklad od kmečkih gospodarstev . . . •20% zemljarine kmetijskih organizacij in splošnih 3 *,r|etijskih zadrug................................... 4'£em|ja-rina nekmetijskih gospodarskih organizacij . . 3 p mljarina zavodov in uradov.......................... 6 an'sPevt‘k iz dohodka trgovskih podjetij.............. V* 0i z živili........................................ Ij’ JV*/« prispevka iz dohodka pavšaliranih podjetij . . . • ybresti od sklada osnovnih sredstev pavšaliranih podil ^‘'i ................................................. mresti od sklada obratnih sredstev pavšaliranih podit. joti!............................................ . 13 , !* lukse na priprave za proizv. in hibrid, trto . . , l( pn,*itete............................................. rcnosi sredstev iz leta 1957 ....................... 2.862 6.596 1.500 17.916 1.075 2.780 600 9.200 10.148 13.339 2.515 1.262 1.000 937 5.500 5.587 9.050 14.360 163.655 140.245 9.050 14.360 163.655 778 1.700 1.066 1.000 3.546 2.170 4.160 9.859 2.480 234 1.648 740 746 63 2.290 14.937 Skupaj investicijski sklad Razpoložljiva sredstva v letu 1958 ltoS| 'l s'v» občinskega investicijskega sklada ob fočJ, . »rslvo občinskega ljudskega odbora proti 1" občinskemu ljudskemu odboru. . . . 47.417 . . . 14.937 razdelil svet za naknadnemu po- 1, Stanovanjski sklad 2. 55^'bovanjski prispevek iz gospodarstva .... X ^""ovanjski prispevek pnvšalistov................. L K.n,n,)y»njski prispevek zavodov, uradov in ostalih X U0?°‘|ki od prodanih hiš SLP...................... X Vni « °V?"jskim zadrugam ?■ •S|„S^0,*arskim organizacijam 3 7«VodV6njakim skuphostim . Pbči.,°im 8 samostojnim financiranjem . , . > D-i f®" ljudskemu odboru Kočevje . . . ' Oela®£fNeyanje_ gradenj iz leta 1957 . . . . CCln in uslužbencem 53.311 1.702 31.987 6.000 3.000 7.800 5.000 32.564 14V.364 9.480 131.884 107.054 4.000 51.000 732 5.000 Cestni sklad 1. Prometni davek od zasebnikov . . 2. 30 °/o takse na vprežna vozilu . . . 3. Občinska taksa na motorna vozila . 4. Prenos sredstev iz leta 1957 .... )*.*,« 2.500 ...... 378 ................... 750 .................. 2.876 Skupaj cestni sklad . . . 6.504 Razpoložljiva sredstva v letu 1958 . . . 5.053 Sredstva cestnega sklada se bodo porabila za vzdrževanje občinskih cest. XXI. poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje. Štev. Ot/1-2427/1. Kočevje, dne 22. aprila 1958. 0BČ3NA LJUBLJANA-SENTVID 386. Na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona t> pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57), 26. člena statuta občine Ljubljana-Sentvid, v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1958 (Ur. list FLRJ št. 54/57), določbami družbenega plana LR Slovenije za leto 1958 (Ur. list LRS št. 3/58) ter določbami družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1958 (»Glasnik« št. 45/58) je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Sentvid na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. aprila 1958 sprejel DRUŽBENI PLAN ' občine Ljubljana-Sentvid za leto 1958. PRVI DEL 1. Razvoj gospodarstva v letu 1958 V smernicah in ukrepih za nadaljnji razvoj gospodarstva v občini so upoštevane značilnosti zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana. Te značilnosti se odvažajo v nadaljevanju politike preteklega leta za stabilizacijo tržišča in dvig življenjskega standarda. Plan predvideva povečanje proizvodnje v vseh panogah gospodarstva, povečanje stanovanjske izgradnje in nadaljevanje začetih komunalnih naprav. Investicije iz občinskega investicijskega sklada bodo usmerjene v razširjeno reprodukcijo uslužnostnih obrtnih obratov, v priprave za melioracijo kmetijskih površin, priprave za sodobnejšo ureditev trgovske mreže in za potrebe povečanja obratnih sredstev gospodarskih organizacij z.a razširjeni obseg poslovanja. Nov način razdelitve dohodka stimulira gospodarske organizacije k večji poduktivnosti, od česar zavisl tudi povečana osebna potrošnja. Na gospodarskih organizacijah bo ležala odgovorna naloga pri odločanju o uporabi njihovega lastnega ustvarjenega dohodka. Pri tem morajo skrbeti, da se bo ostanek dohodka uporabil za povečanje obratnih in osnovnih sredstev, za finansiranje priprav za rekonstrukcijo in modernizacijo razmeroma zastarelega načina proizvodnje in obrabljenega strojnega parka. Investicijam, ki lahko neposredno vplivajo na povečanje življenjskega standarda je posvetiti glavno skrb. Predvideni plani po panogah ima- Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Rigler 1. r. jo realno bazo, doseči pa jih bo mogoče z dvigom produktivnosti, z načrtno uporabo razpoložljivih sredstev, z aktivnim delom organov delavskega samoupravljanja, družbenega upravljanja in krepitvijo družbene kontrole. 2. Pregled gospodarstva občine v letu 1956 in 1957 ter smernice za razvoj gospodarstva v letu 1958 Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva, ki so bili Izvedeni v letu 1056, so ugodno vplivali tako na proizvodnjo kakor tudi na druga področja družbene dejavnosti. Družbeni proizvod je v letu 1956 znašal 1 milijardo 827 milijonov. Plan je predvideval 4 % povečanje v letu 1957, realiziran pa je bil z 2 milijardi 284 milijonov, kar je za 26 % več od leta 1956. V enakem porastu je bil tudi narodni dohodek. V letu 1958 se predvideva nadaljnji porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka za 10 % od leta 1957 ali 37% od leta 1956. Največji porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka je v Industriji, saj je ta dvignila proizvodnjo od 1 milijarde 517 milijonov v letu 1956 na 1 milijardo 927 milijonov v letu 1957, predvideva pa se v letu 1958 ustvaritev družbenega proizvoda na 2 milijardi 68 milijonov. Narodni dohodek raste v enakem sorazmerju kakor družbeni proizvod tudi v ostalih panogah gospodarstva. Produktivnost dela, merjena s številom zaposlenih in narodnim dohodkom, ne dosega okrajnega in republiškega povprečja. Družbeni plah zaradi tega nalaga vsem gospodarskim organizacijam v letu 1958 obveznost, da izvršijo potrebne ukrepe, da bo produktivnost dela porastla v prihodnjem letu do višine okrajnega povprečja. I. POGLAVJE SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Družbeni plan občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Sentvid za leto 1958 upošteva osnovne smernice obče državne ekonomske politike, ki stremi za nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva, razvoj in krepitev komunalnega samoupravljanja ter hitrejše naraščanje produktivnosti dela. Na tej osnovi sc predvideva, da bo za razvoj občine Ljubljana-Sentvid v letu 1958 značilno naslednje: 1. skupni družbeni proizvod in narodni dohodek celotnega gospodarstva se bo povečal za 10 %. Po posameznih gospodarskih panogah se gibljeta družbeni proizvod In narodni dohodek takole: Skupaj . . 9.030 Družbeni proizvod Indeks Narodni dohodek Indeks . . 22.302 R. 1917 P. 1918 1918/17 n. 1917 P. 1918 1918/17 industrija 1,925.857 2,067.743 107 1,843.252 1,985.035 108 , , 107.054 proizvod, obrt 104.877 135.474 129 100.693 129.460 129 usluŽ. obrt 17.259 19.857 115 16.611 19.437 117 promet 18.531 19.817 107 16.392 17.528 107 trgovina 76.502 114.157 149 72.502 110.224 153 gostinstvo 36.267 40.772 113 35.463 39.956 113 kom unala 11.280 10.750 95 11.097 10.536 95 gradbeništvo 59.432 75.494 127 57.849 73.526 127 kmetijstvo 14.695 15.597 106 13.152 13.941 106 KZ 18.906 1.588 12 16.931 1.523 11 Skupaj 2,283.606 2,501.199 110 2,183.942 2,401.146 110 2. Povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka temelji na boljši izrabi zmogljivosti instaliranih kapacitet, vloženih investicij v letu 1957, ter povečanju produktivnosti dela in števila zaposlenih. 3. Sredstva investicijskega sklada, s katerim razpolaga občina, se bodo trošila za povečanje zmogljivosti obrtnih podjetij in za pripravljalna dela na melioraciji 200 ha neplodnih površin. Za nadaljevanje gradnje komunalnih naprav vodovoda in kanalizacije bo občinski LO najel Investicijsko posojilo pri Mestni hranilnici Ljubljana, ker z le- Gospodarska organizacija Elektrarna Medvode-Brod Elektro Lj. — obrat Tacen Indos — obrat Tacen Tov. kov. galuni. — obr. Tacen fnd. za elektrozveze keram. Šentvid Telekomunikacije — obr. Pržanj Toplovod — obr. Šentvid »Tiki« Trata »Skip« Vižmarje Bombažna tkal. Vižmarje »Rašica« — obrat Gameljne Planica šport — obrat Skupaj Število zaposlenih bo noruslo v večjem odstotku od narodnega dohodka zaradi tega, ker je bilo v letu 1957 izvršenega nadurnega dela ekvivalentno 120 zaposlenim. Poleg tega bo podjetje »Telekomunikacije v svo^je radijske sproejmnike vgradilo in izpopolnilo več instrumentov, ki bodo povečali materialne stroške, prodajna cena pa bo ostala neizpremenjena. Predvideno povečanje industrijske proizvodnje je rezultat ekonomskih zakonitosti dosedanjega razvoja, rednejše oskrbe z reprodukcijskim materialom, večjo produktivnostjo dela in razširjenimi kapacitetami. Nnjvečje povečanje se predvideva v tekstilni industriji za 15,5"/o. Bistveno povečuje proizvodnjo podjetje TIKI za 36«/o, ostala podjetja pa sorazmerno s številom zaposlene delovne sile. IU. poglavje KMETIJSTVO Predvideva se, da bo na območju občine celotno kmetijska proizvodnja porasla zn 56/e v odnosu na leto 1957. Porast je pričakovati predvsem v sadjarstvu, kjer je preteklo leto donos zaradi pozebe skoraj popolnoma izostal. Vzporedno s povečanjem proizvodnje bo poraste! odkup tržnih viškov približno za I76/«. a) Poljedelstvo Poljedelska proizvodnja se bo razen krompirja povečala za 2*/o. Na temelju izkušenj in gnojilnih poizkusov, večje in smotrnejše uporabe gnojil večje porabe kakovostnega sortnega semenja in intenzivnejše obdelave je računati, da bo ta odstotek prekoračen. Predvideva se efektnejša zaščita rastlin pred boleznimi in smotrno izvajanje zu-tiralnih akcij. tošnjim proračunom ni bilo mogoče zagotoviti dohodkov za negospodarske investicije. 11. poglavje INDUSTRIJA Na osnovi doseženih uspehov industrije iz preteklih let, povečanju delovne sile in vloženih investicij se predvideva porast industrijske proizvodnje za 14*/« v odnosu na leto 1957. Celotni dohodek, družbeni proizvod in narodni dohodek ter število zaposlenih se bo v letu 1958 glede na leto 1956 in 1957 gibal ta- le: Celotni Družb. Narodni Število dohodek proizvod dohod. zaposlenih indeks indeks indeks indeks 97 80 51 100 101 103 111 m 116 116 116 108 103 102 102 108 131 140 143 100 111 94 94 120 110 113 113 100 133 133 134 122 104 98 99 110 103 101 101 100 129 134 134 114 181 139 144 175 114 107 108 115 Pristopilo se bo k pripravam za melioracijo zemljišč, s čimer bomo pridobili ca. 2000 ha rodovitnih površin. b) Živinoreja Številčno stanje živine se bistveno ne bo spremenilo. Povečala se ob kakovost klavne živine, kakor tudi molznost zn S6/«. To povečanje bo doseženo z zboljšanjem krmljenja živine in boljšo osnovno krmo. Prav tako se bo povečala krmska baza na škodo žit. Umetno osemenjevanje naj bi se razširilo za 85*/i. Za napredek pra-šičjereje bodo nabavljeni novi plemenski merjasci. S tem ukrepom se bo preprečila degeneracija prašičev. Predvideva se povečanje produkcije sesalnih prašičev, hitro rastočih svinjskih pasem. Izpitnlo naj bi se 500 bekonov. V perutninarstvu se bo spitalo 2000 piščancev. c) Veterinarstvo V veterinarski službi bo izvršena vrsta ukrepov. V teku leta bo izvedena tuberknlinizacija 800 govedi, na brucelozo pa pregledanih 150 goveje živine in prav toliko svinj. Proti kužni presušitvi vimena bo pregledana vsa goveja živina na družbenem sektorju tor na individualnih posestvih: kjer bo obstajal sum te bolezni. \n metil iavost bo pregledanih in zdravljenih 500 glav goveje živine. Proti svinjski rdečici bo zaščitenih in dvakrat cepljenih 1600 prašičev. proti svinjski kugi pa bodo cepljeni prašiči tam. kjer bo nevarnost okužbe. Proti kokošji kugi bo cepljena vsa perutnina v krajih, kjer se običajno pojavlja. Izvedeno bo obvezno cepljenje psov proti pasji steklini; v vaseh Polie, Vojsko. Skaručna pa bo izvedena na vseh psih dehelmintizacija proti tra-kuljavosti. Poostrena bo kontrola živil živalskega izvora s higiensko ureditvijo mesnic. Za prosvetljenost živinorejcev bodo organizirale kmetijske zadruge osem veterinarsko-živinorej-skih predavanj. č) Zadružništvo V tem letu bo izvedena preusmeritev splošnih kmetijskih zadrug k pospeševanju kmetijske proizvodnje. V ta namen bodo opustile KZ trgovske obrate z. živili in mami-fakturo in jih priključile trgovskemu podjetju »Koloniale«. Glavno skrb bodo zadruge posvetile kmetijski proizvodnji v kooperaciji z individualnimi proizvajalci in odkupom tržnih viškov. V povezavi s proizvajalci bodo KZ sodelovale v proizvodnji z vloženimi sredstvi, in sicer: s stroji, semeni, gnojili, boljšo organizacijo strokovno služ-■ be ter strokovnimi nasveti in predavanji. d) Sredstva za investicije v kmetijstvu Za izvajanje ukrepov, ki bodo vplivali na povečanje kmetijske proizvodnje, bo iz občinskega investicijskega sklada na razpolago dva milijona dinarjev. Sredstva iz tega sklada naj bi se uporabila za priprave pri meliorizaciji ter za kmetijske zadruge in državno posestvo Vodice, ki bodo za večjo proizvodnjo potrebovale ta sredstva. e) Davčna politika Odmera- dohodnine v kmetijstvu se bo v letu 1958 vršila na podlagi dosedanjega katastrskega dohodka in davčnih stopenj. Občinske doklade se bodo v letu 1958 povečale na 22°/o in bodo veljale za ves teritorij občine. IV. poglavje GOZDARSTVO Površina gozdov v naši občini znaša 3232 ha. V upravi gozdnega gospodarstva Ljubljana in last SI,P je 2°/o. gozdne površine. Vsa ostala površina je last zasebnih gozdnih posestnikov. Sečnja v gozdovih na področju občine se bo vsklajevala s prirastkom in bo znašalo v mejah izračunanega etapa 88% povprečnega prirastka. Na področju zelenega pasu pa se bo dovoljeval le 40% posek od prirastka. Dovoljeni posek v letošnjem letu znaša 3798 m8. Gojitvena dela bodo obsegala 8,40 ha površin, čiščenje, žetev plevela in drugo bo pa izvedeno na površini 2 ha. Posajenih bo 15.900 raznih gozdnih sadik. Varstvo, gojitev, nego in vzdrževanje gozdnih komunikacij bo v zasebnih gozdovih zadružnikov izvajala gozdarska poslovna zveza Ljubljana s sodelovanjem K7, in gozdnih posestnikov. V. poglavje GRADBENA, STANOVANJSKA IN KOMUNALNA DEJAVNOST Gradbena dejavnost bo v letu 1958 predvidoma dosegla vrednost 202 milijona dinarjev in bo za 68°/ prometa, ki se izvaja po l,l>l .k'; ki imajo sedeže izven naše -V okrajnem merilu se predv' povečanje pri tovornem prevo di 28°/«, pri potniškem pa za ^<1 Kapacitete tovornih prevoznin ' ^ ^ štev se bodo povečale za 47°/o. ^ Ijlvost potniških prevoznih sr*'1 | ^ po za 6°/o. te VII. poglavje jji OBRT y " Plan predvideva, (In se h<> | P obrtniško proizvodnje pove* M, 17%. Storitvena obrt bo °s mejah leta 1957, dočim bo Pr° / na obrt porasla v navedeni* « ... stoiku, V zasebnem sektorJ||j)k 'r predvideva 4°/o povečanje <>',r proizvodnjo in uslug. |fii| Pregled celotnega dohodka|jtllii,!,‘ benega proizvoda, narodnega |1 j ku in številu zaposlenih v r *- predvideni plan za leto Celotni dohodek indeks Družbeni dohod. s* 1957 1958 l«ll! 1957 1958 lil Oprema Šentvid 34.085 38.000 111 16.157 18.304 Spori oprema 30.068 33.300 III 12.068 14.224 t<2 Opekarna Vodice 21.756 21.000 96 * 13.474 14.720 ,|W Mizarstvo Vižm. 11.681 12.300 106 5.647 6.130 i d[ Galvanu Vižmarje 22.390 24.600 110 7.307 7.708 tff Sodar. zadr. Tacen 69.650 75.000 108 27.212 59.187 Modna oblačila 95.200 129.920 136 23.012 35.001 Skupaj 284.830 334.120 117 104.877 135.47* Narodni dohodek Indeks Število saposl. Indeks 1957 1958 1958/57 1957 1958 1958/57 Oprema Šentvid 15.541 17.681 114 30 35 117 Šport oprema 11.724 13.805 118 23 33 144 Opekarna Vodice 11.782 12.740 108 46 48 104 Mizarstvo Vižm. 5.487 1970 109 l6 8 80 Culvana Vižmarje 6.975 7.320 105 10 12 120 oodar. za dr. Tacen 26.472 28.447 145 42 4-6 109 Modna oblačila 22.712 34.497 152 51 55 107 Skupaj 100.693 119.460 129 212 237 113 IX. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM P.-omet v gostinstvu sc bo povečal za 22%. Predvideno povečanje prometa v gostinstvu -je višje od okrajnega povprečja. Na večji promet v gostinstvu bo vplivalo povejta davka na alko-kor tudi povečanje Čanje prometnega h čl ne pijače, kake . Produktivnost, merjena z narod-“l,n dohodkom in številom zaposlenih, se je v proizvodni obrti družnega sektorja gibala takole: * jetu 1956 376.000 na 1 zaposlenega, v jetu 1957 504.000 na 1 zaposlenega, v letu 1958 544.000 na 1 zaposlenega. Cc vzamemo indeks proizvodno-lota 1956 100, je v letu 1057 134, v. letu 1958 pa se predvideva 144. ejbolj ho porasla produktivnost pri Mizarstvu Vižmnrje od 187.000 v letu 1956 na 774.000 v letu 1958. Tej sledi obrat Modnih oblačil od 317.000 v letu 1957 na 626.000 v letu 1958. Ostala proizvodna obrtna podjetja povečujejo produktivnost dela sorazmerno s številom zaposlenih in novo vloženih sredstev iz občinskega investicijskega sklada. Razvoj obrtnih podjetij usluž-nostnega značaja ponazorujejo sledeči pokazatelji: Celotni dohodek Indeks Družbeni proiz. Indeks 1957 1-158 I95JV57 1957 1958 1958/57 Pleskar Vodice 844 1.200 142 763 637 83 Čevljarna Šentvid 10.500 12 000 114 4.389 5.449 124 j-idur Vodice 1.500 3.200 213 1.290 2 954 229 • pleskar, in sobosl. 12 869 12.865 100 8.775 8.775 92 Šentvid, krojačnica 1.327 1.327 100 985 985 92 Moda Šentvid 1.293 1.293 100 1.057 1.057 85 Skupaj 28.329 31.885 113 17.259 19857 115 Narodni dohodek Indeks Število zoposl. Indeks 1957 1958 1 ‘>58/57 1957 1958 1958/57 Pleskar Vodice 520 637 122 3 3 100 !?cvljurntt Šentvid 4.317 5.377 124 12 13 108 '■idn r Vodice 1.265 2904 230 4 4 100 ''leska r. in sobosl. 8.511 8.511 100 25 23 92 Šentvid, krojač. 981 981 100 4 5 125 Modu Šentvid 1.027 1.027 100 4 4 100 Skupaj 16.611 19.437 117 52 52 too 6 1* prikazanih tabel je mogoče totoviti, da narodni dohodek na ort?11 zaposlenega konstantno raste Z uda 1956. V letu 1956 je znašal rodni dohodek na enega zaposleni^1 v uslužnostnih obrtnih delav-„,7 282.000. v letu 1957 520.000 in ^'.‘videno za leto 1958 374 000 di-hilr'č.Uv- Najlepše se razvija čcvljar-LilS,ntvid, ki je v letu 1957 povc-v |6, Proizvodnjo za 1.400.000 din in W, 11 1958 za 2,400.000 din nasproti " 1956. hj(|^ tem letu je predvidena izgrad-llj^.d^hižnostnih obrtnih delavnic % 'javničarake. elektroinstaluter-kleparske in vodovodnoinstnln-H».8,roke. Predvidoma bodo to hnj,.111 Ce pričele obratovati v pri-Hii *‘*1'1 Na nadaljnji razvoj aviiin0vllc °brti in si-rvisnili de-bilo potrebno misliti v 'l« i11 stanovanjske izgradnje, tako ° v blokih, ki se bodo per-oku, vno gradili, upoštevani tudi %n. ,!l obrate uslužnostnega zna- ,-Vs<‘b omenjenih obratov je ”Pii|8 ■;<>vH»rna Šentvid dobilo po-kl8,lQlz občinskega investicijskega M-ni,,.. z.u kompleti ran je svoje de-vlCe 1.100.000 dinarjev. v obrti je potrebno težiti »v i^o-v VxJttniu scrv*snih delavnic, iV|‘titi 0Wk trgovina L *e l,V4 let,, dru8(‘m polletju pretek-f^b( n: Prevzelo bivše podjetje 1 material« trg. podjetje osebnih dohodkov prebivalstva. Število zaposlenih se bo povečalo za dva gostinska delavca in bo predvidoma znašalo 62 zaposlenih. Družbeni proizvod se bo povečal za 13%, narodni dohodek pa za 12,6%. Gibanje prometa družbenega proizvoda in narodnega dohodka naj nam ponazori sledeča tabela: celotni dohodek družbeni proiz. narodni dohodek število zaposl. Narodni dohodek na enega zaposlenega se je gibal takole: v letu 1956 324.000, v letu 1957 599.000, v letu 1958 pa se predvideva 644.000 dinarjev. Zaradi uveljavitve novih predpisov zakona o delavnih razmerjih, ki omejuje nadurno delo na minimum, bodo podjetja morala povečati število zaposlenih. Kor so vsa gostišča poslovala le z majhnim številom delovne sile, bodo te omejitve zelo neugodno vplivale na dohodek gostišč, saj nekatera ne bodo mogla prenesti povečanja delovne silo Zu dosego predvidenega večjega prometa bo potrebna mnogo boljša organizacija dela in strokovnejše vodenje obratov. Predvideva se, da so bo spremenil kvalifikacijski sestav v korist kvalificiranih delavcev. kar bo znatno vplivalo na kvaliteto gostinskih storitev. Zu strokovno izobrazbo bodo poleg rednih tečajev za pripravo za strokovne Real. Real. Plan Indeks 1956 1957 1958 1958/57 71.651 74.635 91.0% 122 19.346 36.267 40.7*2 113 18.176 35.463 39.936 113 56 59 62 105 izpite pri gostinski zbornici organizirani še posebni izpopolnjevalni tečaji za specializacijo v kuhanju in strežbi. Pri odmeri pavšalnih obveznosti do družbene skupnosti je upoštevati pri gostiščih, da morajo odpraviti pomanjkljivosti, da se zadosti uredbi o minimalni ureditvi gostinskih obratov. Gostišča, ki se Davijo tudi z družbeno prehrano, naj bi imela nižje pavšalne dajatve kakor ostale. Za dosego realnejše odmere dajatev in rednejše plačevanje prometnega davka iz dohodnine, se predvideva tudi za zasebna gostišča odmera obveznosti v pavšalnem znesku. Tudi pri teh gostiščih naj se predvidijo potrebna sredstva za obnovo in izpopolnitev obratov. S pavšalno pogodbo naj se gostišča obvežejo, da bodo predvidena sredstva v letu 1958 porabila za ureditev poslovnih prostorov in opremo. na debelo »Metalka«. Predvideva se, da bo vrednost blagovnega prometa v trgovini na drobno in na debelo znašala v letošnjem letu 1 milijardo 899 milijonov dinarjev in bo zn 55% večin od preteklega leta. Gelotni dohodek se bo v trgovini na debelo povečal za 135 milijonov, v trgovini na drobno pa zn 51 milijonov. Število zaposlenih se bo povečalo zn t8%. Predvideno povečanje blagovnega prometu je utemeljeno s povečanjem industrijske proizvodnje, zlasti blaga za široko potrošnjo. V letošnjem letu se predvideva odcepitev trgovin KZ in priključitev teh k Trgovskemu podjetju »Kolonialne. Glede nn manjše število trgovin nasproti predvojnemu stanju je potrebno širjenje trgovskih lokalov. Zlasti tam, kier so nastala nova našel in, je v kompleksih stanovanjskih predelov potrebno pričeti s pripravami zn gradn jo lokalov. (dede na premajhno kapaciteto skladišč zn trgovsko blago bo podjetje »Koloniale« že v letošnjem letu pripravilo potrebne načrte zn-povečanje skladiščnega prostora. Za nadaljnji razvoj trgovine je važno utrjevati potrošniške svete, njih delokrog pa še razširiti in jih uvesti tudi pri mesnicah in ostalih trgovinah. Več pozornosti je potrebno posvetiti izpopolnjevanju kvalificiranih delavcev in njihovi vsestranski strokovni vzgoji. Posebno skrb je posvetiti vajenskemu naraščaju. V tečaje, ki jih bo prirejala Okrajna trgovska zbornica, nu j trgovska podjetja v čim večjem številu pošiljajo svoje osebje no strokovno izpopolnjevanje. X. poglavje POTROŠNJA SKLADOV Investicijski sklad v 000 din 1. Za ruzširitcv obrt. podjetja Mizarstvo ....... 4.800 din 2. Za pripravljalna dela in načrte melioracij ter za opremo obrt. gospod, organizacijam................. 1.587 „ 3. Za posojila gospodarskim organizacijam za obratna sredstva..........................................4.130 „ 4. Posojilo zu kritje prorač. izdatkov............... 6.000 „ Skupaj 16.517 din Potrošnja stanovanjskega sklada 1. ObLO dva bloka in dograditev bloku ob želez. . 47.452 din 2. Telekomunikacije Pržanj 3 bloki po 9 stanov. . . 30.000 „ 3. Stanovanjska zadruga »Moj dom« za 6 stanovanj . 6.000 „ 4. Tajništvo za notranje zadeve 2 bloka........... 15.000 „ 5. Adaptacija stanov, hiše Vodice 2 stanov......... 4.000 „ 6. Stanovan j, hiša v Šmartnem 4 stanov........... 8.000 „ 7. Prispevek Mest. svetu za gradnjo šol........... 19.000 „ Skupaj . . . 129.452 din Cestni sklad 1. Vzdrževanje občinskih cest in poti............... 2.369 din DRUGI DEL EKONOMSKI UKREPI OhLO LJUBI,] AN A-ŠENTVID Z A LETO 1958 XI. poglavje AMORTIZACIJA Vse gospodarske organizacije plačujejo amortizacijo po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. XII. poglavje OBRESTI NA OSNOVNA SREDSTVA Obrestna mera od sklada osnovnih sredstev znaša zn: a) Trg. podjetje »Koloniale« 2%. Te obresti gredo v občinski investicijski sklad. b) Kmetijske zadruge 2%. Te obresti gredo v sklad kmetijske zadruge, ki jih plačuje. XIII. poglavje ZEMLJARINA Kmetij, organizacijam in splošnim kmetijskim zadrugam sc odstopa del zcmliarine, ki ostane po odbitku obveznih prispevkov v sklade. določene z zveznimi predpisi. Odstopljeni del zemlja rine morajo kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vložiti v svojo sklade, razen v sklad skupne uporabe. Zemljnvinn ostalih zavezancev pripada, Občinskemu investicijskemu skladu. XIV. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA Del dohodka, ki ustreza znesku prispevka od dohodka, vlagajo: a) Kmetijsko posestvo Vodice, Repnje in Umetna valilnica Šentvid: 20% v občin, investicijski sklad) STKAN 370 80% v sklad osnovnih sredstev ospodarskili organizacij, ki ga planje. b) Kmetijske zadruge: 25% v občin, investicijski sklad; 75% pa v sklad osnovnih sredstev zadruge, ki ga plačuje. XV. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev sc pobira po posebnem odloku ObLO (Glasnik St. 35/58). XVI. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK t. Glede pobiranja občinskega davka od prometa z izdelki in storitvami velja do nadaljnjega okrajni odlok o pobiranju občinskega prometnega davka za območje okraja Ljubljana (»Glasnik« št. 50/56 in št. 53/57). Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja ter po individualnih proizvajalcih se plačuje z veljavnostjo od 20. aprila 1958 dalje po posebnem odloku ObLO Ljubljana-Sentvid (»Glasniki št. 32/58). Občinski prometni davek od prometa na drobno se plačuje po odloku OLO Ljubljana o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane (»Glasniki št. 50/56 in št. 53/57), ozir. po odloku Mestnega sveta mesta Ljubljane (»Glasniki št. 31/58). XVII. poglavje PLAČEVANJE DRUŽBENIH OBVEZNOSTI V PAVŠALNEM ZNESKU Razdelitev pavšalnih obveznosti, ki jih plačujejo manjše gospodarske organizacije; 1. Obresti od sklada osnov, sredstev — v občinski investic. sklad. 2. Obresti od sklada obratnih sredstev — v občinski investicijski sklad. 3. Zemljarina — v občinski investicijski sklad. 4. Davek na maloprodajni promet: a) od obrti in komunale (2%) v občinski proračun; b) od gostinstva (20°/o) skupna mestna sredstva. 5. Zvezni prometni davek — v zvezni proračun. 6. Prispevek iz dohodka: a) zveza — 60%; b) občinski invest. sklad — 40%; c) prispevek iz dohodka komu« nalnih podjetij — 100%. 7. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka: a) zveza — 20°/«; b) občinski proračun — 80%. 8. Stanovanjski prispevek — v občinski stanovanjski sklad. 9. Dopolnilni (10%) proračunski prispevek iz osebnega dohodka v občinski proračun. XVIII. poglavje OBČINSKE DOKLADE Občinska doklada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja se zn leto 1958 odmeri po posebnem odloku občine Ljub-fjnna-Scntvid (»Glasniki št. 37/58). Skupaj . 11 265 4.022 XIX. poglavje SREDSTVA OBČINSKEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA Investicijski sklad občine se formira: v 000 din 1. 25•/« prispe, iz doli. za polit, terit. enote..... 2. 40% prisp. iz dohodka pavšalistov . . • • • 3. Prisp. od dohodka kmetij, org., KZ, trgovin in komu nalnih podjetij..........................• • • • 4. Zemljarina od kmet. gospod, organizacij m KZ . . . 5. Zemljarina od ostalih gospod, organizacij......... 6. Obresti od sklada osn. sredstev obrtnih, gostinskih in komunalnih podjetij............................... 7. Obresti od sklada obrat, sredstev.............. 8. 42% obvezne doklade od kmetijstva . . . . ■ ' 9. 45% takse na priprave za proizvodnjo (mlini, kotli za žganje)........................................... 10. Občinska taksa na pse.......................... 11. Anuitete......................................... 193 54 572 2.936 2.792 1.421 240 148 4.506 28.149 Prenos sredstev iz leta 1957: a) neizkoriščena sredstvu iz leta 1956 . b) sproščena blokacija iz leta 1956 . . razpoložljivo v letu 1958 ......... GLAS’ XXII. poglavje BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV Dohodki v 1. 15% delež proroč. prispevku iz oseb. dohodka gosp. organizacij (nepavšalisti) . ...................... 2. 80% delež proruč. prispevka iz oseb. dohodka gosp. organizacij (pavšalisti)........................... 3. 10% dopolnilni prorač. prisp. iz oseb. doli. gosp. org. . 4. 15% delež na prorač. prispevek iz oseb. doliodka delavcev zaposlenih izven gospodarstva................. 5. 10% delež na dohodnini od kmetijstva............... 6. 10% delež na dohodnini od ostalih poklicev . . . . 7. Občinski prometni davek............................ 8. Davek na maloprodajni promet....................... 9. Občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami . 10. 58 % obvezne doklade na dohodek od kmetijstva . . 11. Občinske doklade od kmetijstvu nad 4%.............. 12. Ostale doklade..................................... 13. Občinske takse..........._......................... 14. Razni nepredvideni dohodki......................... 15. Delež na dohodkih javne gozdarske službe........... 16. Posojila iz občinskega investicijskega sklada . . . . 17. Presežek dohodkov iz leta 1957 .................... Skupaj dohodki . . . Izdatki 1. Administrativni proračun...................... . . 2. Negospodarske investicije.......................... 3. Dotacija mestnemu proračunu Ljubljana . . . . . 4. Dotacija mestnemu proračunu Ljubljana za pobijanje alkoholizma........................................ Skupaj izdatki . . . 4.8* 6.0* ] 9t» !»k 7« »kr; Sivih 6.0(5* l.#* 1 1 117.8* 82.il1 la i llfi S , 911; 8.0* Dro ven ler 117.6* XXIII. poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradi'1' vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od 1. januarja 1958. Ljubljana, dne 17. aprila 1958. St. 107/28-58. Predsednik . občinskega ljudskega odbo Franc Pipan 1. r. 0» OBČIMA LOGATEC Raznis Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Logatec razpisuje na podlagi 161. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ št. 53/57) delovno mesto šefa odseka za gospodarstvo — visoka strokovna izobrazba, najnižji naziv referent. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je vložiti v Uradu taj- nika ObLO Logatec, naik>snj roku 15 dni po objavi v »Gla^ uradnem vestniku okraja LjuD Komisija za uslužbenske Vsebino i 183 Družbeni plan r* leto 1958 Če v je |i 38ft l)ru>.heni plan za leto 1918 obČ'n Ijuud-Sentvld .Al Itnzpi.H delovnega mesta 4efn 0 gospodarstvo občine Logatec Zaključni računi gospodarskih cij za leto 1917 Prenos sredstev iz leta 1957 . . . 16.517 Razpoložljiva sredstva v letu 1958 . « , 16.517 XX. poglavje OBČINSKI STANOVANJSKI SKLAD Stanovanjski sklad občine se formira: 1. 90% stan. prisp. iz gospod, brez gradiliŠČ, 7.1 P in pavšalistov........................................ 41,074.000 2. 50% stanovanjskega prispevka od ZTP................ 216.000 3. Stanovanjski prispevek pavšalistov . . . • • • • 3,751.000 4. 90% prisp. izven gospod, in prorač. OLO in ObLO . 13,017.000 5. 90*/« stanov, prisp. proračun, ustanov in zavodov OLO in ObLO.......................................... 3,729.000 6. Prispevek ILA po stopnji 2% . . . • • • • • • 3,820.000 7. Dohodki od najemnin in prodaje stanov, hiš 100 % . 10,652.000 Skupaj . . . 76,259.000 Prenos iz leta 1957 a) neizkoriščena sredstva 64,645.000 b) sproščena blokacija................................ 7,613.000 25 •/•blokacija od dotoka v letu 1958 19.065.000 razpoložljivo v letu 1958 ................. < . . 129,452.000 XXI. poglavje OBČINSKI CESTNI SKLAD 1. Prometni davek od zasebnikov 1,500.000 2. 50% takse na vprežna vozila.................. « • . 501.000 3. Občinska taksa na motorna vozila................ 185.000 Skupaj . • . 2,184,000 Zaključni račun MIZARSKE ZADRUGE, Ljubljana, Postojns** , llzadl* Pod let le obstoja od leta 1SIIB In zaposluje 41 oseh. Ustvarjena rca Jev M,«17.000 — to je S4"li nad planom. J AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 11151 Naziv postavke Znesek v 000 din Na.lv postavko A. Osnovna A. Viri osnovnih In Izločena sredstva 10.834 m Izločenih sredstev i. Sklad < snovnih sredstev l. Osnovni sredstva L Investicijsko posolilo z* « Investicije v teku osnovna sredstva 1. Izločena siedstva In drv- 1.733 1. Razni skladi ga Investicijska sredstva 1. Do'gorečno posojilo ra financiranje Investicij S. Drugi viri financiranja Invesilclj B. Obi ai na sredstva A Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna sredstva 11. IM na sredstva „ 1 Sklad obratnih sredstev A Invesllcljsko posojilo r* obral na si edstva A Pasivne časovne razm” O. Sredstva e obračunu In druga aktiva Ittve C. Viri uretlfktev w obračun In druga paalva 1. Kupci in druge tenaVvn 1.101 10. Dobavitelji In druge A Druga aktive 11.811 obveznosti Skupaj: .10.036 11 Druga pasiva skup