Ameriška Domoviim/i ■ ■im, ■:■' 5: NO. 213 FOReSCUN6uiTToNiv CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 5, 1973 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R LETO. LXXV. — VOL. LXXV Skupni irg razdeljen o olju za Nizozemsko Za potrditev Saxbeja ne pričakujejo težav WASHINGTON, D.C. — Vodniki Senata pretekli teden še niso bili odločeni, ali nadaljujejo razpravo o imenovanju poseb- Ko so arabske države usta-__________ vile dobavo olja Nizoz'em-; ne„a" tojjica namesto A. Coxa ski, se države Skupnega: alirtse ]otlj0 tako;j postopka za trga ne morejo zediniti o.potrditev sen. w. Saxbeja za tem, kaj naj store. . | pravosodnega tajnika. LONDON, Vel. Brit. — Nrzo-j Ni;hče ne pričakuje pri tem zemska se je v vojni na Sred-j pogebnih težav in ovir. Pravijo, njem vzhodu izražala prijazno? da pred 12 novembrom ni modo Izraela in je, kot trdijo A‘| g0lSe računati na zaslišanja v rabci, dovolila Združenim drža-1 zvezi s potrditvijo imenovanja iz Zahodne Vam prevoz orožja Nemčije v Izrael. Nizozemski | Vodniki sicer trdijo, da Arabci položaj narobe sodijo in da o Vsem niso pravilno in dovolj poučeni, toda ti so dobavo olja Nizozemski enostavno ustavili. Nizozemska se je obrnila na sočlanice Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega trga), naj ji pomagajo in jo one posredno oskrbujejo z oljem. Glavni olje-vod v zahodno Evropo vodi iz Rotterdama, pristanišča na Nizozemskem, v notranjost. Nemški kancler W. Brandt se zavzema za skupno pomoč Nizozemski, temu pa se upirajo Britanija, Francija in Belgija. Vse se bojijo, da bi Arabci utegnili olje ustaviti tudi njim. Francoski predsednik Pompidou in predsednik britanske vlade Heath sta v stalnih stikih z vodniki arabskih držav, ki izvažajo olje, tudi z libijskim Kadafijem, v upanju, da bosta preprečila ustavitev dobav a-rabskega olja Evropi. Arabci zatrjujejo, da bodo dobavo olja dalje omejevali, dokler ne bo Evropa pomagala arabski strani do prevlade nad Izraelom. Sličen pritisk vrše Arabci tudi na Japonsko. | Saxbeja. Breip@s®l!Mli le 45%! Brezposelnost je v preteklem mesecu nepričakovano bila znižana na 4.5%. Ko izražajo vladni predstavniki nad tem zadovoljstvo, se boje novega vala inflacije. WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo zadnji petek, da je brezposelnost v ZDA pretekli mesec padla na 4-5%, kar je bil sicer cilj Nixo-frove vlade vse od lani. V septembru je bilo brezposelnih še Vedno 4.8% in nekateri so napovedovali, da se bo brezposelnost povečala. Načelnik Nixonovega gospodarskega sveta H. Stein je dejal kovinarjem, da je “ta razvoj kadvse dobrodošel”, ker prinaša blagostanje milijonom Američanov, pa dodal, da dopušča malo možnosti za povečanje produkcije z uporabo nezaposlene delovne sile. Zato povečuje po-^en zdrave denarne politike zvezne vlade in omejevanje rasti denarja kot sredstva za boj Proti inflaciji. V oktobru je bilo skupno zaposlenih v rednih službah 85.7 bilijonov oseb, 570,000 več kot v septembru. Število brezposel-^delovne sile je pri 4.5% naj-nižje od marca 1970. Od lanskega oktobra je zaposlena delovna ®ila porastla za 3.2 milijone, kar 1® kekaj izrednega. Povprečni tedenski zaslužek je bil $147.63, y8.13 več kot pred enim letom. Vremenski prerok Nixon vedel že preje, da posnetka manjkata Predsednik je vedel vsaj že en mesec, da dva cd zah-tevaniih posnetkov njegovih razgovorov v Beli hiši manjkata. WASHINGTON, D.C. — Richard Nixon je vedel nad en mesec preje, predno so njegovi odvetniki razkrili sodišču, da dva važna posnetka, ki ju je sodišče zahtevalo, manjkata. To je pred sodiščem izpričal posebni predsednikov pomočnik Stephen Bull, kateremu naj bi bil povedal sam. predsednik Nixon. Sodišču je bilo to sporočeno šele zadnji torek. Vladni odvetniki nameravajo zahtevati od Bele hiše avtomatične posnetke od 4. junija, ko je znano, da je Nixon poslušal posnetke razgovorov v svojem u-radu. Iz njih bi naj bilo mogoče presoditi, ali je predsednik tedaj poslušah posnetke od 15. a-prila, ki jih sedaj ni. Sodnik Sirica je odklonil zahtevo javnih tožilcev po takojšnji izročitvi posnetkov od 4. junija. Pri tem ni gotovo, ali je Nixon tedaj poslušal posnetke s slušalkami ali brez njih. V slučaju, da je rabil slušalke, potem ni na posnetku 4. junija nič o tem poslušanju. Predsednikov tiskovni tajnik Gerald Warren je v Key Biscay-ne zadnji petek dejal, da je predsednik pripravljen izročiti sodniku Sirici osebni memorandum, ki ga je 15. aprila diktiral po svoiem razgovoru z J. Deanom, če dobi preje zagotovilo, da bo pri tem zaupnost memoranduma ohranjena. Republikanci mislijo o odstopu predsednika Ko razpravljajo republikanski kongresniki in senatorji o odstopu Nixona, jim je prva naloga potrditev G. Forda za podpredsednika ZDA. WASHINGTON, D.C. — Kongresni republikanci vseh političnih smeri in njihovih odtenkov resno premišljajo o odstopu predsednika Nixona in o načinu, kako bi pritisnili nanj, da bi se za to odločil. Kong. Robert H. Michel iz Illinoisa, načelnik Republikanskega kongresnega kampanjskega odbora, je dejal, da se o odstopu predsednika Nixona veliko razpravlja, da pa je trenutno najvažnejša naloga doseči potrditev imenovanja Geralda Forda za podpredsednika ZDA. Nixonov tiskovni tajnik Gerald Warren je v Key Biscayne v Floridi, kjer je bil predsednik za konec tedna, izjavil časnikarjem, da Nixon “ne misli na odstop”, pa nato povedal naravnost: “Predsednik nima namena odstopiti.” Warren je trdil, da hoče Nixon “to reč razčistiti, ne pa enostavno iti od nje” in da “je prepričan, da bo ameriško ljudstvo razumelo, ko bodo iznesena vsa dejstva”. Med tem je Gallupovo zadnje povpraševanje pokazalo, da je le še 27 % povprašanih zadovoljno s predsednikom Nixo-nom in njegovim vodstvom de- §e@u! se epravišil Tekli; zaradi, ugrabitve TOKIO, Jap. — Predsednik južnokorejske vlade Kirn Ching Pil je zadnji petek prišel sem in se osebno opravičil japonski vladi za ugrabitev južnokorejskega opozicijskega vodnika Kirn Dae-Junga 8. avgusta letos sredi japonske prestolnice in njegove odvedbe v Južno Korejo. Predsednik južnokorejske vlade je izjavil, da južnokorejski diplomat, ki je bil vpleten v u-grabitev Kima, ni dobil za to nobenega naloga od svoje vlade, ampak je clelal na lastno roko. Opravičenje predsednika vlade Južne Koreje je spravilo spor z dnevnega reda in obnovilo redne odnose med obema državama in seveda tudi tok japonske gospodarske pomoči v Južno Korejo. NIXON NE BO ODSTOPIL Kljub pozivom znanih časopisov, kot so New York Times, Detroit News, Denver Post in Time ter pritiskom od dela politikov, ne izvzeinši same republikanske stranke, je Bela hiša izjavila,, da predsednik Nixon ne misli odstopiti, ker “čuti, da ima šte veliko storiti za ta narod”. :: ........, Mariner 10 na poti proti Veneri in Merkurju CAPE CANAVERAL, Ela. — Vesoljsko vozilo Mariner 10 je v soboto zjutraj ob 0.45 pognala j York Time, tednik Time, dnev- WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je pod hudim pritiskom javnosti, zlasti dela časopisja, radijskih in televizijskih komentatorjev in novičar-jev, da naj odstopi, ker da “ni več sposoben voditi dežele učinkovito in uspešno”. Na ves ta pritisk in na vse pozive, tudi na one iz lastne republikanske stranke, je odgovor iz Bele hiše isti: Nixon ne bo odstopil. Tako je k zadnjim pozivom včeraj izjavil predsednikov pomožni tiskovni tajnik Gerald L. Warren, da predsednik ne bo odstopil, ker “čuti, da ima še veliko storiti za ta narod v zunanji in domači politiki, vključno razči-ščenje Watergate zadeve”. K pozivom in izjavam prejšnjih dni so se pridružili včeraj vodilni časopisi dežele New raketa Atlas-Centaur v vesolje na pot proti Veneri in Merkurju. Vzlet je potekal v redu in Mariner 10 je točno na začrtani poti. Če pojde vse po načrtu, bo nika Detroit News in Denver Post. Zadnje dva sta lani podpirala ponovno izvolitev Nixona za predsednika. Oglasil se je znani republikanski senator, edini črnec v Se- Mariner 10 5. februarja prihod-' natu Edward W. Brooke iz Mas- nje leto 3,300 milj od Venere, 25. marca pa se bo približal na 625 milj planetu Merkurju, ki kroži najbližje okoli Zemlje. To žele. Ta odstotek je še vedno,bo prvi pogled' na Merkur iz višji od onega, na katerega je, bližine, če bodo seveda snemal-zdrsnil predsednik H. S. Tru- ne naprave v vesoljskem vozilu man malo pred koncem svoje delovale v redu. poslovne dobe. Cene gasolina pri Sohiu 10% dražje CLEVELAND, O. — Standard Oil Co. (Ohio) je zadnjo soboto povišala ceno gasolina za 4c pri galonu, ceno kurilnega olja pa za 2.7c pri galonu. Kissinger govoril s poslaniki NATO WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik dr. H. Kissinger je zadnji petek obrazložil ves potek krize na Srednjem vzhodu poslanikom NATO držav in jim obljubil, da se bo v bodoče posvetoval z njimi. Zastopnik Italije, ki je govoril v imenu vseh skupaj, je dejal, da so bili razgovori “obsežni, konstruktivni, odkriti in pri- vinarji, če je bilo na sestanku tudi kaj govora o ostrih besedah ZDA na račun njihovih zaveznikov v zadnjih tednih, je Italijan odgovoril, da “to ni bila prilož- sporedu CBS “Face the Nation” sachusettsa, ki je lani govoril na Volivnih shodih v podporo Nixona. Za danes napovedujejo, da se bo tistim, ki hočejo, da predsednik odstopi, pridružil še sen- Peter Dominick, konservativni republikanec iz Kolorada. Vsi ti trdijo, da je Nixon izgubil zaradi Watergate afere v zadnjih mesecih toliko podpore v javnosti, pa utrpel na ugledu tudi v tujini v taki meri, da ni več sposoben uspešno in učinkovito voditi dežele. Sen. Howard W. Cannon, demokrat iz Nevade, načelnik senatnega odbora za pravila, ki trenutno obravnava postopek za potrditev imenovanja kong. Forda za podpredsednika ZDA, je drugačnega mnenja. Včeraj je na televizijskem Iz Clevelanda in okolice Policaj ustrelil 7 drugih in sebe— Včeraj zjutraj med 8.30 in 910 je 31 let stari Cyril J. Ro-verjeten in tudi ne potreben. . • 1 vansek Jr., policaj na University je še vedno priložnost za Nixo-1 Heights zadnjih 8 let, ustrelil v na, da se ponovno uveljavi, v svojem domu na 1215 E 169 St. svojo ženo in svoja dva otroka, moža in ženo, ki sta živela v hiši nad njim, ter njuna dva otroka, nato pa še samega sebe. Oblasti, j ki pomor in samomor preiskujejo, ne vedo, kaj naj bi do tega privedlo. Pokojni Cyril J. Rovanšek Jr. je bil na splošno znan boljši luči”. Kljub temu je pripomnil, da Kongres utegne “pri potrjevanju podpredsednika potrditi prihodnjega predsednika ZDA”. Predsednik Nixon je bil čez konec tedna v Key Biscayne s svojimi glavnimi sodelavci in pravnimi svetovalci. Delal naj | kot miren, vljuden in ljubezniv bi bil na programu za oskrbo z j človek, ki se je v prvi vrsti bri- gorivom in bil v stiku z državnim tajnikom Kissingerjem, ki odhaja danes na 10-dnevno pot na Srednji vzhod, v Iran, Paki gal za svojo družino. Nekateri sosedi so opazili v njem od zadnje srede neko spremembo, čutili naj bi bili, da ga je nekaj stan, na Kitajsko in Japonsko, j tlačilo, o čemer pa ni govorili z Nocoj se bo predsednik vrnil v!nikomur. Washington. dežefnii pridelkov S8 ZilSZlIe Zsš 4 odstotke Maud Avenue, N. E- tekom r>re- Štirji v prepiru ustreljeni v bolnišnici— Štiri osebe, med njimi trije otroci, so bile sinoči ranjene na WASHINGTON, D.C. — Deželni pridelki so bili 15. oktobra za 4% cenejši kot 15. septembra, pravi vladno poročilo. Posebno so se znižale cene živine, pšenice in jajc, višje pa so cene mleka, oranž, riža in fižola. Znižanje cen deželnih pridelkov od 15. septembra do 15. oktobra za 4% je sledilo znižanju teh za 8% v času od 15. avgusta do 15. septembra. Ker so te ce- pira dveh tujcev.. Dve žrtvi, Weslley F. Gibson, 38 let, 997 Maud Avenue, in njegova hčerka 14 let stara Pamela, sta v Mt. Sinai bolnišnici. Jeffrey Gibson, 8 let, in njegova sestrična Barbara Warren, 10 let, 994 Maud Ave., pa sta bila prepeljana v bolnišnico, obvezana in puščena domov- Policija je uro po streljanju, ki se je dogodilo okoli 8.30 zvečer, prijela dva moška ne v prejšnjih mesecih tako po- j ^ ženske, ki so se prepirali skočile, so še vedno za 42% viš-%n nato streljali zaradu ukrade-je, kot so bile pred enim letom. avtomobilskih gum- Avto Poljedelsko tajništvo in Svet Mustang 1966, ki je bil iskan v za nadziranje življenjskih stro- zvezi s streljanjem, so odkrili, škov pričakujeta, da se bo zni- ie Prav hotel na cesto na 6517 jateljski”. Ko so ga vprašali no- nost za to dejal, da Nixonov” odstop ni žanje cen deželnih pridelkov skoro poznalo tudi v prodaji na drobno. Tam bi naj morale biti cene že v septembru za vsaj 5% nižje, pa so bile le za 1.5%! Zvezne oblasti dolžijo predelo-, Seja— valce in posrednike, da so si vse j preveč povečali dobiček, ko niso znižanje cen, zlasti cen živine za zakol, prenesli na prodajo mesa na drobno. St. Clair Avenue. Ko je voznik opazil policijo, je hitel nazaj, pa so ga prestregli, prav tako moškega, ki je skočil iz avta in skušal bežati. DUE JE VAŽNO ARABSKO OROŽJE COLDER Oblačno in mrzlo z možnostjo Poljaki in Kanadčani vključeni v enote ZN ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Po več dneh trenj in tajnih razgovorov so se ZDA in ZSSR sporazumele, naj bodo v vojaških enotah Združenih narodov na Srednjem vzhodu poleg Kanadčanov tudi Poljaki, prvi so v NATO, drugi v Varšavski zvezi. Sovjetska zveza je vztrajala na stališču, da mora biti Varšavska zveza tudi v sestavu čet, če je tam NATO. Dogovorjeno je bilo, da bodo Kanadčani in Poljaki odgovorni za oskrbo in ne bodo vršili neposredne službe nadzorovanja premirja. Oborožene enote za nadzor bodo sestavljali oddelki vojaštva Paname, Peruja, Nepala, Indonezije in Gane. Dnevno načrpajo milijonov sodov olja Libija 2.2 Irak 1.4 Savdija 6 Rezerve olja v bilijonih sodov 25 36 145 Dohodkov od olja letno v bilijonih dolarjev 1.6 0.954 2.3 sporu na Srednjem vzhodu jih potreb. Nad 75% ga prido- te ponudi Kuvajt Katar Abu Dabi Iran 0.48 je postalo olje važno, če ne celo odločilno orožje. ZDA za enkrat Naletavanja snega. Najvišja tem- ne dobivajo iz arabskih dežel Psratura okoli 38. F (4 Qr ‘.več kot 10%, olja za kritje svo- bivamo doma, ostanek pa dobivamo iz Kanade in Venezuele. Sedaj se pripravlja Indonezija, ki ima precejšnja ležišča olja, da 1.1 0.226 v izkoriščanje ZDA. Drugačen je položaj ameriških zaveznikov v Evropi. Ti dobivajo nad tri četrtine svojega olja iz arabskih držav in se jim zato 18.9 0.497 55.5 ne marajo in ne morejo zameri- Sadat se posvetoval s svojimi zavezniki KAIRO, Egipt. — Položaj na Srednjem vzhodu se je koncem tedna znova zategnil potem, ko je predsednik Sadat v Kuvajtu govoril s predsednikom Sirije Asadom in z vladarjem Kuvajta in Savdske Arabije, ki Egipt in Sirijo v vojni podpirata s finančnimi sredstvi. Ta dobivata od velikih in bogatih ležišč olja. V Kairo je prišel na kratek o-bisk in razgovore tudi predsed- | SŽZ št. 14 ima sejo, jutri, v torek ob 7. uri zvečer v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave- Jutri so volitve— Jutri, v torek, 6. novembra, imamo v našem mestu volitve župana , mestnih odbornikov in mestnih sodnikov. Odločiti moramo tudi o več važnih vprašanjih. Pojdimo torej volit, izpolnimo svojo državljansko dolžnost. Volimo po svoji najboljši presoji, preudarno in trezno. Ne dajmo se vplivati po kričeči vo-livni propagandi! Lučke so prižigali— Včeraj, v nedeljo, popoldan se je zbralo kljub mrzlemu vremenu precejšnje število slovenskih ljudi pri Spominski kapelici na Slovenski pristavi. Prižigali so lučke rajnim in desettisočerim padlim v Sloveniji v zadnji vojni. Molitve pri kapelici sta opravila duhovni vodja č-g. Pavel Krajnik in č.g. Jože Božnar. Seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v sredo, 7. novembra, ob dveh popoldne važno sejo. Po seji zabava in prigrizek! Nagel postopek NEW YORK, N.Y. — Ko je potniška prekomorska ladja Queen Elizabeth pristala v tukajšnjem pristanišču, je izkrcala 2000 potnikov, naložila 100,-000 obedov in sprejela 2000 potnikov v pičlih dveh dneh in nato zopet odplula. Čiščenje ladje, njenih kabin ti. To moramo upoštevati, kadar nik Alžirije Boumedienne, ki je in obsežnih skupnih prostorov razmišljamo o sporu na Sred- znan po svoji odločnosti in ne- je brez dvoma zahtevno delo, njem vzhodu in potih za njego-, popustljivosti v boju za arabske vo reševanje. j pravice z Izraelom. posebno še, če je čas tako na kratko odmerjen. Ameriška Domovina 6U7 St. Clair Ave. — 431-U628 — ClcvelancU Ohio 4410^ National and International Circulation Published daily rr-epr. Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weex of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £« Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 213 Monday, Nov. 5, 1973 tako, da sprva skoraj niso vedeli, kaj početi z njo. Skoraj hi jim bila, nevajenim, prej nevarna kot odrešujoča. Tedaj se je pojavil med njimi moderni slovenski misijonar, jih prijel za roko in jih vodi varno po poti svobodne izbire v pravo svobodo božjega ljudstva. Iti v cerkev ni več zaničljivo in kaznivo zaznamovanje na čelu; družiti se v verskih in prosvetnih društvih brez “socialistične” zvezde na praporu ni več prepovedano; biti zvest Bogu in Cerkvi je duhovna odlika, ne pa nazadnjaštvo in mračnjaštvo. Misijonarjev nauk in vpliv se kakor žlahtno olje razliva po žilah teh ljudi in žlahtne sadove rodi. Škoda le, da so službe božje v materinem jeziku in sestanki in zborovanja večidel redka — čreda je velika, pastirjev malo. Vendar bo premnog iz te “črede” po povratku domov sam postal misijona^ s svojim nemim zgledom, ki govori glasneje od najboljšega pridi-garja. Na to kdaj pomislimo, in iščimo poti, kako bi kaj sami pripomogli. ^ p i i | BESEDA IZ NARODA Še kaj o “Sedmi republiki” Pred par tedni smo v našem listu načeli pod naslovom “Sedma republika” vprašanje slovenskih delavcev, ki so kot začasni delavski “gostje” zaposleni v raznih zapadno-evropskih deželah. Poudarili smo, da je številka 100,000 takih delavcev za mali slovenski narod zelo visoka in zelo pomembna; tudi smo naglasili z ozirom na to, da je narodna in verska dolžnost celokupne naše emigracije, da se za ta, v sedanjem položaju gotovo najvažnejši, zdomski problem aktivno zanima in od svoje strani tudi kaj napravi. Ti tisoči in tisoči naših bratov po krvi in jeziku naj čutijo našo skrb za njihovo usodo, in našo pripravljenost priskočiti na pomoč, kjer in kadar bi se pokazala umestnost in potreba, zlasti na duhovnem področju njihove težke poti skozi sedanjo življenjsko fazo. Zapisali smo, da je treba gledati v tej nalogi pravo misijonsko dolžnost. Ta stvar se nam zdi v verskem in narodnem oziru tako velika in važna, da se mora zopet in zopet o nji pisati, naše bralce z njo seznanjati in jo tako popularizirati. Jako bi bilo prav, če bi se k temu še kdo oglasil in povedal svojo misel. Preden se o tem še kaj več pove, se zdi potrebno poudariti, da tu ne gre za politiko. Misijonska ideja, ki jo zasledujemo, ne sme biti strankarsko pobarvana, če naj ohrani misijonski značaj in namen. S tem je jasno povedano vse. 0ar@¥Š za Slovenski starostni dom CLEVELAND, O. — V septembru je prejel Slovenski dom za ostarele v Clevelandu sledeče darove v spomin dobro poznanega rojaka Johna Drenika, kateri je bil dolga leta Domov dobrotnik in veliki prijatelj: $50 Mr. in Mrs. Joseph Kozan; po $25: Mr. in Mrs. D. C. Phillips, Mr. in Mrs. Robert Kozan; $20 Blaine in Betty Kelly; $15 Josephine Kenikman; po $10: Mr. in Mrs. J. Demshar, Jr., Mr. in Mrs. Frank Jakše, Thomas J. O’Toole, Mr. in Mrs. Edward J. Schneider, Martin Antončič, Slovenski radio program, Mary Kramer; po $5: Mrs. John Erzen, Joseph Rajer, Louis Stru-kel, Mr. in Mrs. John Mohorčič, Charles M. in Anna F. Škufca. Posameznim darovalcem hvala lepa, prizadeti družini naše Zakaj pripisujemo pravzaprav razpravljanju o tem vprašanju tako velik pomen? Več je razlogov za to, a za.globoko sožalje! V Domu bomo sedaj bomo obravnavali le nekaj tistih, ki se nam zdijo naj- j vedno častili Johna Drenika in bolj odločilni in važni. Najprej je tu ogromna množina teh' ljudi. Za majhen narod kot smo Slovenci je procentualno sto tisoč mladih ljudi v najlepših letih, z učinkovito delovno silo, pa tudi z znanjem in izurjenostjo, tako visoka številka, da se mora človek zgroziti. Če bi nam to bujno cvetje z našega narodnega drevesa zaradi moralnega in verskega hiranja ali celo propada uvenelo in se osulo, bi moral vsak veren kristjan in dober slovenski človek to občutiti za veliko, nenadomestljivo zgubo. Taka zguba bi' ležala na ga obdržali v spominu. Za odbor Vida Shiffrer “Tabor” ss zahvaljuje CLEVELAND, O. — Že dolgo ni bilo tako lepo in razveselji- 0h svežem grobu p. Bernarda Ambrožiča EUCLID, O. — Ko mi je v četrtek, 25. oktobra, bila dostavljena Ameriška Domovioa, so se oči ustavile ob sliki in imenu Rev. Bernard Ambrožič — umrl... Hipno me je v duhu objela zavest, da smo v njegovi osebi zgubili zopet enega tistih vidnih ljudi, ki so nam v izseljenstvu zaorali globoke brazde. Odšel je za drugimi, ki so za naš katoliški nazor, o smislu življenja, toliko pomenili, da smo o-hranili naj dražjo dediščino, vero v Boga in nesmrtnost duše. Če s tega vidika ne presojamo vrednote, se morda šele na starost in v bolezni zavemo, da vera nam vse daje, nevera vse jemlje. Če bi pokojni p. Bernard med ameriškimi in avstralskimi izseljenci ne storil nič drugega, vemo, kot da je reševal in utrjeval našo vero, bi bil svoje življenje dobro uporabil. V razodetju (stare in nove zaveze) je jasno pokazana smer, ki si jo vsak posameznik sam izbere, če hoče k Bogu, ali stran od Njega. V tej borbi med ameriškimi Slovenci so se “napredni” zavzeli za nazor: Iz nič prehajamo v nič. njegovi vesti kot neodpustljiv greh, ker bi ne bil ničesar :v0! kot je bii0 na tem družab-, Koga je ta «vera” osrečiia v bo-storil, Še dobro pomislil ne, da SO to ljudje njegove krvi in nem večeru društva Tabor. Do- tezni in na starost, pove krik: jezika, bratje in sestre njegove vere, ki bi jim bil moral biti j volite nam! da se tukaj ob tem varuh in skrbnik v nevarnosti. j času najlepše zahvalimo ge. A- Potem pride poseben značaj te naše misijonske odgo-1 nici Hočevar za njen prevzem in vernosti. Na splošno vidijo ljudje v misijonstvu širjenje | Vso odgovornost pri pripravi ve- božjega kraljestva med pogani. Med nje se poda za božjo čast in zveličanje duš goreč misijonar, med njimi oznanja božjo resnico, pridobiva neumrjoče duše za Kristusa in pri tem redno tudi socialno, kulturno in gmotno pomaga revnemu ljudstvu iz revščine in vseh mogočih stisk in tegob. Taki požrtvovalni širitelji božje besede in krščanske dobrodelnosti so misijonarji v prvotnem pomenu in zaslužijo duhovno in gmotno podporo slehernega dobrega kristjana. Pri tu mišljenem misijonu pa ne gre za pridobivanje novih članov Kristusovega ljudstva in njegove Cerkve, marveč za reševanje in ohranjevanje že krščenih bratov iz te Cerkve, ki so v veliki nevarnosti, da se zgube in bodo pogubljeni. Skrb za take duše rodi moderne misijonarje; ne gredo v džungle med kače in divje zveri, da bi tam med zamorci in rumenokožci pridobivali ljudi za Boga, ampak gredo v velika mesta in industrijske kraje, da bi tam med sodobno razvratnostjo in moderno duhovno siromaščino reševali lastne brate pred peklom — časnim in večnim. Kajti oni, za katerimi ti moderni misijonarji gredo, posebej potrebujejo duhovnega vodstva in pomoči, ker so prišli v tuji labirint zmede in greha iz brezverskih šol in iz izrazitega protiverskega javnega vzdušja v domovini. Med delavci-gosti v “sedmi republiki” je po več ali manj zanesljivih podatkih med Slovenci mnogo takih, ki se ne mislijo več vrniti domov. Kaj jih je nagnilo k taki odločitvi, ni naša stvar. Ta del slovenske delavne sile je v še večji skušnjavi, da se preda valovom tujega morja, kot oni, ki mislijo na povratek. Te poučevati, utrjevati in ohranjati v čer j e, prav tako gre zahvala ženam in dekletom, ki so pomagale v kuhinji in pri serviranju večerje. Hvala vam, drage žene in dekleta! Iskreno se zahvaljuj emo Francu Kastigarju za prevzem bare, hvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri bari. Prisrčna hvala tudi vsem članom Tabora za pomoč pri pripravi in okrasitvi dvorane. Prav lepa hvala našim vrlim muzikantom orkestra “Veseli Slovenci”. Hvala našim gospodinjam za podarjeno pecivo! Nikakor ne moremo mimo Jimi Slapnika in njegove soproge: Iskrena .zahvala za podarjeno cvetje — slovenske nagelj e! Prisrčna zahva- Zakaj sem bil rojen? Pokojnik je v svojih spisih nam ohranjeval zavest, da nismo med nespametnimi “nazadnjaki”, pač pa med modrimi, ki vedo, zakaj živijo. Marsikomu so Bernardovi spisi poglobili prepričanje, da ni odpadel in o-stal globoko veren katoličan. Imel je izreden pisateljski talent, ki ga je porabil, da smo ob njegovi besedi uživali. S polnim prgiščem je sejal kleno zrno, ki je marsikje padlo v dobro zemljo in obrodilo sad. Če bi danes kdo zbral vse, kar je napisal (in urejeval) v revijah, koledarjih, čašopisih, bi bilo treba veliko količino papirja, da bi se natisnilo. Bilo bi koristno, da bi se ohranilo. Ni bil samo pisatelj, bil je duhovnik, misijonar, u-stanovitelj župnije sv. Janeza Vianeja v Detroitu, Mich. Uspel la Janezu Žnidaršiču in ženi zajbi tudi, če ne bi iz Kanade, kjer sprejem gostov pri vhodu. jje misijonaril 1. 1940-1941, da bi Ker je nemogoče imenovati tam ustanovil slovensko faro, vsakega posameznika, se tukaj prišel v ZDA, ko ga je p. Kazi-ob tem času vsem, ki so kakor- mir Zakrajšek pozval, da naj pokoli že pomagali ali pripomogli maga zbirati gmotno pomoč sta-k tako lepemu uspehu tega dru- ri domovini, ki. se je najahala v verskem in moralnem življenju ni le prizadevanje za njihizabnega večera’ iz globočine vojni. srečno večnost, ampak tudi za njih zemsko, časno srečo.!srca na-llepse zahvaliuiemo- i Mi, kar-nas je še živih, vemo, Versko in moralno močan mlad človek se vkljub tujini tudi j Pczabiti ne _ smemo zahvale da je bil on duša tej akciji. Ob narodnostno ne bo zgubil. Otetje vsakega mladega človeka' ^ slovenski javnosti, ki nam, 80-letnici njegovega življenja našega rodu je zatorej za maloštevilen narod važna zade- da-’e P°oum in m°e> da nadalju-jsem vsaj grobo orisal nekaj nje-va; otetje stotin in tisočev pa tako važna, da bi morala biti ■’emv° del°’ ki si -Sa ie začrtalo govega dela, ki ga je v tem času v umu in volji slehernega Slovenca, ki mu je bodočnost j druatvo Tabor: Za ohranitev j izvršil. Bil je prvi med prvimi, -- °1- ki je potegnil masko z obraza “Osvobodilne fronte” in ameriškim Slovencem pokazal, kaj se skriva pod njo. Po vojni je storil vse, da bi čim več beguncev iz Slovenije megel rešiti in jih dobiti v Ame- lastnega naroda mar. j slovenstva in spomina na Slo- K tem razmišljanjem se končno pridruži še misel na jvensko domobranstvo, one delavce v “sedmi republiki”, ki se nameravajo vrniti J lskrena hvala vsem, ki ste se domov, ko so si v gotovem času s pridnim in trdim delom, | udeležili tega večera! ob malo Ugodnih življenjskih razmerah in slabili delovnih Za Boga, narod, domovino! pogojih, prigarali toliko, da jih bodo doma prihranki re- * v imenu Tabora med slovenske novoneseljence v Avstralijo, je od takrat na tem kontinentu oral trdo ledino, da zapuščenim ohrani versko in narodno zavest. Njegov sobrat p. Bazilij Valentin OEM. je o-menil, da ni tam “vinograd”, pač pa “kamnolom Gospodov”. Kljub temu je vztrajal p. Bernard tam do svoje smrti. Izpopolnil je revijo “Misli”, ki jo je znal duhovito urejevati in pisati, da je vredno ohraniti njeno vsebino. Pa tudi njemu tako ljube revije v Ameriki “Ave Maria” ni pozabil. Še od tam je napisal za njo par povesti, ki upajmo, da bodo enkrat strnjene v knjigo. Prav redka so bila poročila o njem iz Avstralije. Vemo le, da pred par leti je prestal težko o-peracijo. Lansko leto, ko je pomožni ljubljanski škof dr. Stanislav Lenič ob priliki evharističnega kongresa obiskal avstralske Slovence, je omenil, da radi bolezni ni mogel p. B. Ambrožič slovesnostim prisostvovati. Tako ga je smrt rešila zemskega trpljenja. Čakamo od tam (Avstralije) obsežnejši opis. Iz človeškega vidika, če motrimo njegov življenjski dan, je bil delavec, ki ni zakopal svojega talenta. Verujemo, da ga je v večnosti vnovčil na velike obresti. Njegov veliki osebni prijatelj škof Rožman je nekje zapisal te lepe misli, ki njemu in nam vsem veljajo — le s to izjemo, on je že dovršil, mi pa še dopolnjujemo — Pavlovo naročilo: “Odkupujte čas!” To se pravi: porabite čas za dobra dela, da z njimi premagate, kar je hudega v vas in okrog vas. Čas beži, zelo hitro beži. Kakor potok po strmini brzi, skače preko skal, se za hip ustavi v tolminč-ku, pa se zopet zvali čez skale in kasneje naprej, samo naprej brez prestanka, tako se odtekajo naše ure druga za drugo in vedno bliže prihaja tista, ki je od Boga določena, da bo naša zadnja. Nobena ura, ki je minila, se ne vrne, kakršna je bila, takšna se je zlila v večnost in nesla s seboj, kar smo mislili, govorili in storili, dobro ali zlo. Sreča ali nesreča, večno življenje ali večna smrt, nebesa ali pekel so odvisni od ur, ki jih hitro preživljamo, ki jih v dobro porabimo, v greh zlorabimo ali pa zanemarimo, da gredo prazne v večnost. Minevajo, pa nobena ni pozabljena v božjem spominu, vsaka je zapisana z vso vsebino, katero smo ji dali: dobro in zaslužno, ali grešno in kaznivo, ali prazno brez vsebine. Naj so dnevi še tako hudi. ako znamo uporabiti vse ure življenja, bo bogata žetev, ki jo bomo prinesli pred Boga. Kot vsak človek nedvomno je tudi rajni v življenju srečal dosti nevšečnosti. V psalmu (125): “Ko je Beg pripeljal nazaj sionske izgnance ...” bi obrnil nanj, ki se zadnje vrstice tako glase: Tudi sejalci sejejo v solzah, pa želi bodo v veselju. Hodijo in težko jim je, ko nosijo seme in sejejo: po spet bodo prihajali tod veseli, ki bodo sveje snope nosili. Če je tudi Pavlova beseda: “Ne varajte se, karkoli boste (v čas) sejali, boste želi v večnosti.” Je v prispodobi s svojo plcdonosno dejavnostjo, snope dobrih del v božje žitnice je rajni p. Bernard prinesel pred Gospoda, ki naj. mu Večni da za vse, kar je dobrega — kar uživamo sad njegovega truda — v življenju izvršil, da večno neminljivo plačilo! V spominu pa bomo hvaležni sodelavci nanj o-hranili ljubezen in spoštovanje. M.T. VESTI Progo Beograd-Bar bodo končali z zveznimi sredstvi Za končanje železniške proge Beograd-Bar je zmanjkalo denarja; pravijo, da bo treba ze njeno dograditev še okoli 70 milijard starih dinarjev. Dela na; bi bila končana, če bo na razpolago denar, do leta 1976. Proge so začeli graditi z zveznimi sredstvi, pa nato prepustil: gradnjo republikama Srbiji ir Črni gori. V javnosti so razpisali veliko narodno posojilo, ki sc ga podpisovali celo Srbi v izse-Ijeništvu. Bilo je podpisaneg; menda več, kot so predvidevali pa je vendar denarja zmanjkale in sedaj naj prevzame stroške zopet zvezna vlada. zali iz gospodarskih težav in revščine. Pred odhodom na tuje so ltli rastli cd otroških dni naprej pod pritiskom komunističnega sistema, hodili v protiversko šolo in vdihavali veri in Cerkvi sovražilo ozračje. Svoboda, vsestranska bo druge svetovne vojne raba Bernardovi zaslugi. Ko se je le-svoboda zapadnega sveta jih je na tujem zajela z vso silo, | avtornobilov prepovedana. ‘ ta 1954 iz Združenih držav selil Filip Oreh riko. Mislim, da je marsikateri — Na otočju Bermuda je bila novonaseljenec šem prišel po SLOVENSKI S-pcrlni /f/vA Izseljenski val LONDON, Vel. Brit. — Veliko Britanijo je v letih 1946-1950 j zapustilo okoli 750,000 ljudi. O-jkoli Ylr/( teh se je naselilo v ZDA. Sil v novi sezoni CLEVELAND, O. — - Sloven ski športni klub je imel 7. oktobra v Baragovem domu sv o. občni zbor, na katerem so člani izvolili za predsednika J. J. Vid-marja, za podpredsednika M. Novaka, za tajnico C. Tominc za blagajnika F. Cerarja (Bonna Ave.) in v nadzorni odbor M. Ilca in M. Perčiča. Novi odbor je takoj začel z delom in naznanil navzočim članom, da bo skušal povečati število članov in pritegniti k sodelovanju pri prireditvah in programih SSK čim več članstva. Zato je novi odbor na svoji prvi seji imenoval M. Tominca, L. Sumana, P. Worcha in L. Kuharja v pomožni odbor, ki bo v glavnem odboru pomagal izvesti program SSK. Ustanovil je tudi posebni odbor za pridobivanje novih članov. V ta odbor so bili imenovani M. Novak, Mici in Jože Košir, J. P-Vidmar in M. Odar. Na grobo si je novi odbor zamislil program letošnje sezone takole: kegljanje, football, odbojka, baseball, namizni tenis in plavanje naj bi tvorili jedro športnega programa; zabavni večeri in plesne prireditve pa naj bi dopolnjevale športni program. Kegljaške in football tekme so se že začele. Odbojkaši — moški in ženske — pa so vadili in nastopali celo poletje. Velik napredek se vidi pri ženskem od-bojkaškem moštvu, saj so si v Kanadi pridobile pokal. SŠK je začel izdajati tudi svoje glasila SSK Communique, ki ga urejujeta P. Jančar in L. Kuhar. Ker je trenutno v teku kampanja za pridobitev novih in odpadlih članov, bi rad pozval vse bralce, naj se pridružijo Klubu. Ni nujno potrebno sodelovanje pri športnih programih, zato so dobrodošli vsi, ki bi hoteli podpreti program SŠK, ne samo mladina. Članarina je samo $1 in to je skoro edini dohodek Kluba. S tem denarjem si Klub kupuje športno opremo, plačuje najemnino za dvorane in smučišča. Skušali bomo povabiti k sodelovanju vsakega osebno. Še bolj pa bomo veseli, če se sami obrnete na enega izmed odbornikov za pridobivanje novih članov. Sprejeli bomo vsakega in pošiljali mu bodo SŠK Communiciue, da bo vedno na tekočem o delu Kluba. Pridružite se nam, ker potrebujemo materialno in moralno podporo. Miro Tako bo Slovenija, ki nima sredstev za modernizacijo lastnih železnic in cest, morala pre vzeti del stroškov za gradnjo železnice v Srbiji in Črni gori. Toliko obetana federacija in g°' spodarska samouprava republik je ostala spet le na papirju, Slovenija pa bo zopet plačevala za napredek juga, ko ne zmore kriti niti svojih lastnih potreb! Tat na Brezjah dobil štiri leta zapora Peter Rehar, 20 let stari cerkveni tat, ki je 24. aprila letos nkradel monštranco iz tabernakelj a na Brezjah, vredno 180,000 iinarjev, ki so jo policisti nekaj ini kasneje odkrili pri njegovi prijateljici Reisnerjevi v Kjub ijani, s katero sta skupaj žive .a, je bil obsojen na štiri leta za pora, njegovo prijateljico, ki nui je pomagala ukradeno blag0 skrivati, pa na eno leto. Preiskava je namreč dognala, Ja Peter ni kradel le na Brezjah, ampak tudi drugod. Bil Je pravi strokovnjak za praznjenj6 cerkvenih nabiralnikov vseh vrst. “Obiskal” je vsaj 10 cerkva v Ljubljani in okolici ter odnesel vse, kar se mu je zdelo kaj vredno. Priznal je tudi, da j6 iz denarnice, ki jo je videl na sto "u v Emoni, vzel 2500 dinarjev 'n hranilno knjižico s 30,000 di-larji, ki pa jih ni mogel dobiti iz banke. Zgoden sneg V Kranjski gori so imeli letos prvi sneg že 13. oktobra, kar Je nekaj zgodaj tudi za ta kos G° renjske. Četudi so imele ceste čez gorske prelaze čisto zimsko podobo, je promet preko nji* potekal skoraj normalno, v13 Krvavcu so dobili snega 10 ona, pri Ribniški koči na Pohorju Pa 8 centimetrov. Republika naj pomaga Ob Bernardinu gradijo novo tujskoprometno središče s hoteli in zabavišči. Del sredstev za to je dala na razpolago Mednarodna banka, toda denarja je za vse premalo, zlasti si niso na jasnem, kdo naj poskrbi za ka nalizacijo in za cestno povezavo novega središča z okolico. V ranu so prišli do zaključka, “naj pomaga republika”. Hidromontaža na vojnem področju v Siriji Mariborsko podjetje Hidro montaža je gradila v Homsu v severni Siriji petrolejsko čistil nico, ko se je začela vojna- lz raelsko letalstvo je, kot znano, Homs napadlo, pa so imeli iVIa' riborčani srečo, da jo ni nihč6 skupil. Vseh 22 monterjev j6 P11' stilo delo in odšlo domov, morali pa so tam pustiti orodje in °' premo. Če ne bi prišlo do vojne, ^ delalo zdaj v Siriji že okoli T monterjev Hidromontaže na raznih gradbiščih v Damasku, Homsu, Alepu in Azriehu. V načrtu so imeli tudi delo v pristanišču Latakija, ki so ga pred letl zgradila za Sirijo podjetja iz Jugoslavije. Premega ne bo za vse Ped tem naslovom opisu]6 ljubljansko “Delo” 18. oktobra položaj preskrbe z gorivom za letošnjo zimo. Velenjskega kanita za široko porabo ne bo v6 liko, šel bo v glavnem za elektrarno v Šoštanju. Tudi zasavski premogovniki ne bodo mogli u-goditi vsem potrebam, ker s° vezani na dobavo trboveljski termoelektrarni, ljubljanski i-0' plarni in elektrarni v Brestanici. Industrija in široka porab3 sta “prikrajšani” za 50,000 forl premoga. Rudarji bodo do konca leta delali vse sobote, da bi izpopolnili sprejete obveze. J()sip Jurčič: CVET IN SAD Izviren roman ŠTIRINAJSTO poglavje Pred spanjem- cWek brez srca malokdaj P°zna svojega bližnjega in nje-§°Vo notranjo vrednost- Vajen ^ soditi po sebi in blagih čutov Sebične ljubezni, prizanesljive Otipljivosti, dobrotnosti itd., ki ^jemu samemu tuji, tudi pri ^ Uzih ne išče in ne nahaja, ali 6 Se mu jasno pokažejo, ne priz-ava. Nar je večno lepo na člo-Veku, ima svoj izvor in začetek srcu, v domu ljubezni. Ljube-ei1 mu manjka, ki ne pogublja sacega, ki ne misli, kakor on ls'h ne govori, kakor on go-rii ne dela, kakor on dela, in acemu nepovoljnemu dejanju j. tika naj hudobne j še premiš-no v pogubljenje vodeče na-! «ieue. ^šploh smo j edini menda v1 v.O, da ženstvu prisojamo me-srce ko sami sebi. Mnogo je ^°rda, kar s tem odstopimo. 6lrdar bi svoje samoljubje ^ gnili utešiti s premislekom, ^ kar one z notranjim bogast-pridobodo, odvaga mož z votn________ ^širnostj o. Skrivne žile, po ^ erih se ženski pretaka kri no-anjega dušnega življenja, drže Pak Srca proti razumu, pri možu 2ati narobe. velik, °rej vidimo, da mož prej e> človeštvo zadevajoče in egajoče ideje goji, da se lažje s avi na vrhunec človeškega °2nanja in z bistrim vidom re meglo, ki se razteza po Pred: širjavi pod njim, — lažje vidi°r ^ensk;a’ zopet prej raz- Veka. h, ■ notranjost posameznega člo-a. ^avlina je videla po tem na-nem nagonu svojega spola in J)o°r^a tndi, ker je človeka bolj jj ata, ko marsikatera deklica Vg^cni stopinji, Leonovo vedno ]jme Približevanje. Splošno dek-t^..0 lastnost bi bila morala za-jjQ.^i’ ^a ne bi bila videla že ta-°^kraja, ko ji je bil Leon še ^pot neznan, da njegovi poz-Sesvvna;tPI'V0 njej veljajo in ne Vj^ lcni- In ko bi tega ne bila je . a> rnorala se je s časom, ko kai^n Vedno bolj pogosto za- naial Veriti. na pošto, popolnoma pre- pa , . slepila je sama sebe. Kar i0 t., J mio popolnoma videzno, ° Se ji je neverjetno, človek Ji Zdel, L ^ tehko moti. Podoba, ki le pred očmi, je — Bog ve— pfe^kazen, dozdevnost, dete ki ^Ve domišljije; in naše oči, kater ^ vtdij°. naša ušesa, v V j. a to in to zveni, morda so tja Pravilnem stanju, — v spa-m sanjah. Kdo ve! V6ČU ^enes! Denes je spoznala. Mh ^ bilo dvomljivo. Iz njego-p0 P° glasu, po vedenju ]p0p arsikateri malosti ji je bilo ater^01*13 iasno> madenič, tep ,erriu je odkritosrčno prija-kjo rr^Sla ponuditi, čuti za- T>,Ve^> neizmerno več. n ona? tto Pilo ljubezni vrednega moštva, kateri je nekdaj imela, ljubila, temu se ji Leon ni enak zdel. Prihodnost se je razprostirala pred njo samotna, žalostna- Brez matere in očeta, celo brez večjega premoženja, navezana je bila le na sorodnike. Neveselo stanje! In Leon, bogat dedič, dober človek, mogel ji je pokloniti brezskrbno, morda celo lepo prihodnost. Nekatera deklica bi bila prijela lepo priliko z obema rokama. Kaj je lažje od hinavščine! Ali ona take sebičnosti ni poznala, kaj tacega je bilo zoper njeno vest. In vendar je bila njena ljubezen skoro že brez upanja. Moža, kateremu je bila posvečena, ni videla že leta in leta, ni slišala o njem, ni vedela, kje je. Gotovo jo je že pozabil, ne domišlja se je več —• sirote. Če je on mogel tak biti, če je on mogel pozabiti, more vsak, tudi Leon bode zne-mar pustil to morda — prenaglo nagnjenje. Solze se ji udero po licu- — Tecite iz oči, solzice, ve grenke bridke tolažnice skrivnega gorja! Noč je, nobeno neprijazno oko vas ne vidi, tecite po belem licu in tolažite! V zgodnji pomladi se obleče bela breza z omladnim, srce razveseljujočim zelenjem in ponosno stoji kakor prvi kras novo vzbujene narave sredi druzih še golih dreves. Pa od severja dahne hladna sapa, mrzla burja potegne, kakor tat pride ledena slana prenočit v log — in žalostno pozebejo zgodnje mladike z lepim zelenjem. Pač da solnce poznejše pomladi in vročega poletja brezi drugo opravo podari, a posušene mladike ostanejo žalosten sled nesreče do pozne jeseni. Tako človeku. Kolikor vese-leje se razvija prvi cvet v mladostnem srcu, toliko raje, toliko ostreje stegne usoda svojo okorno roko in razdene prijetno soglasje. Davno je, kar je njena roka zadela, pa vedno še lahno zvenče glasovi bolečine po vsem organizmu. Če Dante pravi, da ni veče bolečine, ko spominjati se srečnih dni v nesreči, izgovarja, kar čutimo vsi. Bolj kakor kedAj se je Pavlina nocoj nesrečno čutila. KOLEDAR društvenih prireditev na pošti že vse potih-Pospalo, podpira ona v ill zglavju slone glavo serb,remišlja: “Moj Bog! Ali n in ^stelji ^jei hiord. a jaz s svojim obnaša- Jaja ' P_r°ti njemu sama vzbu-VecW- CU^ M°rcia je iz mojega hloj-p11 a več posnel, kakor mu ^ak0 ~~ smem jaz vrniti? bm 2daj, posehdob? Ali bi ne brj bi ga bila nocoj sala in mu naposled kakor Ša Sfieju odkrito povedala, da °slujem, a ljubiti ne mo-Pj.-111 niega, ni nobenega več.” je morala, da je Leon jih ° boljši ko marsikateri, kar brez °2ria' Ni jeden tistih, ki gotovi rn^s^ tja v en dan žive, cuta !ve> da ima precej veliko ^dno^teno srce’ Osrečil bode StepQ - eklico in sam je vreden ^ ‘“ljubezni. ^ake ~~ ne more osrečiti. ^0lžn 1 ^bezni, ki bi mu jo bila dana a’ 116 bi mu mogla dati, od-ig sjc^e Mia davno že drugemu, r zastonj. Idealu vroče Komtesa je nekaj bolna ležala-Leon ji je moral kakor večkrat tudi nocoj nekaj poglavij iz ne vem katere svete knjige čitati, predno je šel spat. Zdaj v jesenskem času, ko je imel zunaj na polju, v travnikih in vinogradih gospodariti in razgledovati, ni bil mnogo s teto skupaj. Ker se je komtesina pobožnost tako daleč raztezala, da je hrepene po popolnosti najna-vadniša jedila uživala, tudi kosila in večerjala nista skupaj, ko je bila še zdrava. “Amen. Hvala ti, naj bode do- ; voli za zdaj,” reče komtesa inf NOVEMBER 10. — Belokrajiiski klub priredi svojo vsekoletno Martinovanje v S.N.D. na St. Clairju, v veliki dvorani. Igrajo Veseh Slovenci. 16.-17.-18. — Jesenski dnevi pri Sv. Vidu. Bazar in kosilo s pečenimi piškami v nedeljo. 18. od 11.30 dop. do 2. pop. 18. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 22. — Tony’s Polka Party za Zahvalni dan v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Sodeluje 10 orkestrov. 25. — DAWN CHORAL KLUB priredi koncert ob 4- uri pop. v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave. v zvezi z, Slov. Žensko Zvezo. DECEMBER 2. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 8. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi ob 2. popoldne božičnico na mladinsko članstvo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. 16- — Društvo sv. Južefa št. 169 v SND na St. Clair Avenue koncert. 31. — KOROTAN PRIREDI SILVESTROVANJE v dvorani SND na St. Clairju; za ples igra SONET. 31 — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. JANUAR 1974 19. — “Pristavska noč” v Slov. narodnem domu na St. Clair avenue. , FEBRUAR 16. — Federacija v Ameriških Slovencev priredi banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri- 16. — Federacija Klubov slovenskih ameriških upokojencev priredi banket v SND na E. 80 St. Začetej ob 5. uri. APRIL 27. — KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clairju; po koncertu zabava s plesom. Sirala poslaništva ZDA morala IH iz Ugande Ugandska vlada je ukazala poslaništvu ZDA v Kam-pali, da mora 6 marino v, ki so tam za stražo, v 48 urah zapustiti deželo. NAIROBI, Ken. — Uganda je postala pod vlado predsednika Idi Amina nekaj svojevrstnega v mednarodni politiki. Amin je lani izjavil, da je Hitler storil prav, ko je pokončal milijone Judov. To svojo izjavo je kasneje ponovil kljub zgražanju večine sveta. V teku zadnje vojne na Srednjem vzhodu je grozil, da bo zaprl vse ameriške državljane z diplomati vred, če bodo ZDA vojaško podprle Izrael. Predsedniku Nixonu je v o-sebni poslanici želel, da bi skoro “okreval od bolezni Watergate”. Privoščil se je še več sličnih nastopov v odnosih s tujimi državami ne meneč se za njihov in svoj položaj. Predzadnji teden je objavil, da pričakuje vsak čas napad ameriških, izraelskih in britanskih komandosov na U-gando. V Londonu so k temu pripomnili, da se možu sanja. Zadnji ponedeljek je Idi A-min sporočil poslaništvu ZDA v Ugandi, da mora 6 marinov, ki so določeni za stražo poslopja poslaništva, Ugando v 48 urah Umazano morje Severno morje vzdolž belgijske obale je bolj in bolj umaza-' zapustiti. Odpravnik poslov po-no. Na enem samem mestu ste-j slaništva je izjavil, da mu ne o-če v morje dnevno okoli tisoč | stane nič drugega, kot zahtevo ton odplake, ki vsebuje med izpolniti. Slično so izjavili v dr-KSKJ ima popoldne ob 3. bo-j drugim 15 odstotkov proste j žavnem tajništvu v Washingto-žičnice v Slovenskem domu | žveplene kisline, sedem odstot-1 nu. Odprto vprašanje je, kako na Holmes Avenue. kov železovih sulfatov in šest! dolgo bodo ZDA sploh še ohra- 16. — Glasbena Matica priredi odstotkov raznih odpadkov. nile svoje zastopstvo v Ugandi. Cheese Dreamwiches-1 A Super Supper Idea Paladiovo truplo so ill ši Prage drugo svetovno vojno v podtalnem boju proti Nemcem. Sodijo, da so morda truplo prepeljali v Chomutov, kakih 50 milj severozahodno od Prage, kjer žive Janovi starši. trebno ničesar več učiti,” je izjavil znani filantrop. “Njihov jezik sploh ne pozna besede boj.” Tasadejce so odkrili 1. 1971 v votlinah močvirskega področja v južnem Kotabatu, okrog 600 milj od Manile, glavnega mesta Filipinov. Help Wanted Male Želja po “spominkih’’ jih goni v tatvine “Smetiti je človeško, krasti pa božansko,” takšen napis bi lahko nabili na vse turistične privlačnosti in spomenike. Množice turistov brezskrbno smetijo vse kraje, kjer se ustavljajo, če pa lahko hkrati še kaj sunejo, je njihovo veselje še toliko večje. Znameniti Kennedyjev center je lep dokaz, da ta trditev ni iz trte izvita, saj je že v prvih mesecih ostal brez pepelnikov, luči, kosov zaves, pre- Help Wanted Male prog in podobnih predmetov. SHEET METAL LAYOUT MAN Še od daleč pa se ne more kosati .PUNCH PRESS OPERATOR s spomenikom Robertu Shawu | TURRET PRESS OPERATOR Help Wanted Male PUNCH PRESS & BRAKE OPERATORS Day & night shift openings. Overtime. Company paid fringe benefits. REX & HINGE CO. 1540 Coit Ave. (218) v Bostonu. Odkar so poveljniku prvega črnskega polka v državljanski vojni leta 1897 postavili bronast spomnik, so težave z njegovim mečem. Kar naprej izginja. Ko je zmanjkalo že ducat bronastih mečev iz njegove bronaste roke, so ga mestni očetje nadomestili z lesenim. Seveda pa so tudi leseni začeli izginjati — 5, 10, 15, 25 jih je odšlo neznanokam. V obupu so ga nadomestili z mečem iz steklenih vlaken. A turisti, jasno kradejo tudi te. ”Saj bi jim rekli, naj za božjo voljo vzamejo ves spomenik,” tožijo v Bostonu, “pa kaj, ko je težak nekaj ton.” Must be able to read blueprint. PROTO METAL CO. 1473 E. 361 St. Eastlake, Ohio ask for Mr. White (215) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. CO. FORMWELD PRODUCTS 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St. (x) Tasadejci miroljubni ljudje Filipinski minister za manjšine, Manuel Eliz Aide, je na tiskovni konferenci izjavil, da so se pripadniki plemena Tasadej. >F “% Tired of the same old lunches? Looking for a delicious new supper idea? Then whip up a batph of these delightful baked cheese sandwiches. They consist of velvety cheese slices nestled between layers of tender, flaky pastry squares. (By using a packaged pie crust mix, you're off to a head start.) Add cream of celery soup, a crisp tossed salad, a baked apple and you have a hearty, nourishing supper — one that all will enjoy! CHEESE DREAMWICHES Makes 6 servings One 10-oz. pkg. Flako 1 egg, beaten Pie Crust Mix 1 tablespoon milk 4 tablespoons cold water 1 teaspoon caraway 5 sharp pasteurized process seed American cheese slices Heat oven to hot (425°F.). Empty contents of package into bowl. Mix according to package directions using cold water. Form dough into ball. With lightly floured rolling pin, roll out on lightly floured board or canvas to form a 16x12-inch rectangle; cut into twelve 4-inch squares. Top 6 squares with cheese slices. Place remaining squares over cheese topped pastry squares. Press edges together with fork to seal. Combine egg and milk. Brush top crust of each sandwich with egg mixture; sprinkle with caraway seed; prick. Bake in preheated oven (425°F.) about 12 to 15 minutes or until golden brown. Serve immediately. Komunistične oblasti so iz-', kopale truplo Jana Pala-clia, ki se je januarja 1969 sežgal v protest proti sovjetski zasedbi češkoslovaške, s pokopališča v Pragi. PRAGA, ČSR. — Truplo Jana Palacha, češkega visokošolca, ki se je zažgal 16. januarja 1969 sredi Prage v znak protesta proti sovjetski zasedbi Češkoslovaške in proti obnavljanju komunističnega nasilja, so odstranili iz njegovega.groba in tam pokopali neko žensko. Oblastnikom j e šlo na živce, ker so rodo-j ljubi še vedno prinašali na Pa-lachov grob cvetje in grob obiskovali v znak protesta proti sedanjemu režimu. Jan Palach je za češko prebivalstvo narodni junak, ki je dal za svoje prepričanje svoje življenje. Komunistične oblasti so truplo predzadnji petek odstranile in v prazen grob pokopale neko žensko. Sledečo nedeljo je kljub vsemu bilo na stotine obiskovalcev groba, ki so prinašali cvetje in prižigali svečke v spomin Jana Palacha. “Oni so ga vzeli proč, toda on je simbolično še vedno tu,” je dejal neki mož, ki je bil med Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123. American Kome, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (x) Leon je prav rad nehal čitati. | Da za to delo nocoj ni bilj ume j? se lehko-. Stara žena je tudi poz-nala, da je nekako žalosten. ‘Kaj ti je, ljubi moj? Bled se mi vidiš in glas ni navaden. Ali; si bolan?” vpraša ga skrbljivo-“Nič mi ni,” odgovori Leon. “Morda se motiš sam. Čuvaj i zdravje! Ne hodi zdaj v jesen; prelehko oblečen v večernem jj hladu okrog. Kdor zdravja ne varuje, greši zoper peto zapoved I božjo. Prosi Bart/j, da ti skuha jj čaja. To ti bode dobro storilo, j Reci ji, naj k meni pride prej, da ji povem, kako naj ti ga napravi.” “Jaz sem popolnem zdrav, teta, mislim, da ni potreba.” “Človek sam sebe ne pozna. ■ Le slušaj, dobro ti želim. Kaj bi bilo, ko bi zbolel. Le pojdi v po- ; steljo.” j .Dalje prihodnjič) ki so ga odkrili pred dvema letoma, že naučili postavljati pasti pri lovu na živali in uporabljati nož, vendar pa so še naprej ostali “miroljubni ljudje, ki ne vedo, kaj je vojna”. “Menim, da teh ljudi ni po- JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters avail-able. (x) Help Wanted — Female Prijatefs Phariiiacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS SL Clair Av*. fc E. G8 St. 361-421? PART TIME HELP NEEDED Cook, 2 days a week, dishwasher 2 or 3 days a week; grill work 2 days a week. Call before 11 am 261-1933 FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St. (x) MALI OGLASI V najem Odda se 5-sobno stanovanje z garažo, spodaj, na Bonna Avenue. — Kličite 944-9687. (214) Radi bi dobili žensko za čiščenje eden ali dva dni na teden. Kličite PO 1-0478 (213) V najem 5 lepih čistih sob se odda na 970 E. 76 St., blizu St. Clair. Svoj furnez, lepa kopalnica, morda tudi garaža. Starejšim ljudem, nič živali. — (1,5 nov) General Office Work Typing, Knowledge of Slovenian. Short hours Call 431-0628 (x) HELP WANTED Help Wanted Persons to perform janitorial work, including mopping, dusting and vacuuming. Hours 1 am to 9 am, Monday thru Saturday. Pay $3-35 to $3.50 an hour. HONEYWELL INC. 1001 E. 55 St. Call 881-0300, Ext. 254 Equal opportunity employer (213) House For Sale Well kept 2 family income property. 2 car garage. Immediate possession. Mid 20’s- Grovewood area. — Call 562-6889. — (215) SOBE SE ODDA pet sob, zgoraj, v bližini cerkve Marije Vnebovzete za srednje starosti dvojico. Kličite po 6. uri 681-4629 (213) Custodian To work 20 hours or more per week in new building at 30th and Payne, Call Mr- Safran, 241-0474 for interview. Must understand English. BROWN OPTICAL CO. V najem Pet-sobno stanovanje se odda v Euclidu na E. 225 blizu sv. Kristine šole, cerkve in busa. Lepa naselbina. Garaža. 731- 2678 od 5. do 11. ure zvečer. —-(30,1,2,5,6,8,9nov) 1549 E. 30 St. (214) SLUŽI NOVEMU NAMENU — Posebno prevozno letalo, ki ga je nekdaj uporabljal gen. Douglas MacArthur kot vojaški guverner Japonske, uporabljajo sedaj (na sliki) kot posebno restavracijo, v kateri je prostora za 70 gostov. Letalo je parkirano pri Sanjo na Japonskem. BOMO URADNIŠKO MOC Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, meškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 ^_________________________________________^ Johan Bojer: IZSELJENCI DRUGA KNJIGA r ,/ j Get up! pravi Erik Foss svojima voloma. Vozi se na čelu šestih voz preko prerije. “Get up!” vpije tudi Kal Skaret svojima živaiima. Ve, da to pomeni, naj nekoliko pohitita. “You damned rascal!” zagrmi Erik na vola na levi in ga ošvigne z bičem. “You damned rascal!” zagrozi tudi Kal enemu izmed svojih in ve, da ga zdaj dolži, da je vražji malopridnež In tako se dogaja, da je Kal pri vsaki priliki trdnejši v angleščini. Voli imajo' tukaj v Ameriki raznovrstna imena- Eden je Jim in drugi. Buck in tretji Tom. čisto na skrivaj pa je vendar Kal enega od svojih krstil za Ebbeja. Na potu so preko široke rav- “Zdaj ste pač kmetica,” pravi, “vendar govorice niste še spremenili.” — “Kako,” pravi Elza, “ko pa mi je govorica nujno potrebna.” — “Olova govorica menda ni dovolj dobra za polkovnikovo hčerko?” — “Je, ampak moja je na vsak način dovolj dobra zame.” — “Kaj pravi Ola na to?” — “Pravi, da se nikogar ne tiče kakor samo naju.” Voli stopajo, stopajo, toliko, da se vrtijo kolesa. Anton Noreng in učitelj Berg imata skupaj voz in vprežno živino- Namenila sta se živeti nekaj časa v isti koči in skupaj obdelovati zemljo. Zazdaj sedita v vozu in igrata karte, nekaj je treba početi. Za njima pride Morten Kvidal. Včasih sedi po ves čas z zaprtimi očmi. Vrglo ga je nekam na slepo srečo, zdaj naj gre, kakor hoče. In na kraju so tovorni vozovi s kosami, z branami, s plugi, s semenom, z vrečami moke, z deskami, z njihovim skupnim bogastvom. Za vsakim vozom stopa na verigi par krav in za zadnj-im vozom plemenski bik, važen gospod. Namenjeni so sto milj proč od vsakih sosedov in treba je misliti na vse. Skoraj eno leto je že, kar so Ola sedi na kozlu svojega vo- preko morja. Jeseni in pozimi za in potihem poje- Eno oko ima ! so delali na vzhodu v Wiscon-zateklo od pretepa pred krčmo,'sinu, možje na žagi, žene pa so kjer so prenočili. Pa sam tega kuhale in prale razen za domače ni kriv, to tudi Elza razume, kri- ' še za nekatere druge. Nekaj šiva sta bila ona dva prekleta ! lingov je bilo treba vendar pri-Yankeeja, ki sta rinila vanj. Si-! hraniti, četudi so mislili pričeti cer pa le ni tako lahko biti ože- 'zunaj v preriji samo z ilovnatimi njen z gospodično. Skoraj vse,1 kočami in voli. Pred enim ted-kar napravi, je tako grozno nom so prišli v Northville tukaj neumno, četudi ona tega narav- \ v Dakoti in ko so se z vsem pre-nine ob Red Riveru Kro« imnost ne pove' Zdaj se ji mora | skrbeli, so se odpravili na poto-krog vidijo v pekočem sotncu pac VSe žlvlienie neprestano zah- ivanje proti novemu domu, daleč valjevati, da je storila, kar je na zahodu. Kam. prav za prav samo nebo in ravno zemljo. Kal sedi na kozlu s kučmo in z debelo ruto okrog vratu. Zraven njega je mala Siri v modri obleki in z rdečo ruto na glavi. Tukaj so baje klopotače, zato je najbolje, če jo ima*pri sebi. Med vozovi je petero prerijskih voz, kakršne imajo navadno izseljenci, majhnih hiš na štirih kolesih s stenami in streho iz nepremočljivega platna. V notranjosti so kakor majhna stanovanja. In tam sedi Karen in šiva in krpa in ima poleg sebe Olufa in Pavlino, ki ju izprašuje iz zgodb svetega pisma. Ne gre tako dan za dnem zapravljati čas. Za njim pridejo voli in voz Peia Folia, on sam pa sedi v vozu in pazi na majhnega črnolasega dečka z rjavimi očmi. Prišel je pozimi na svet, na vzhodu v Wisconsinu, in je že tako živ fantiček. Ana in Elza hodita blizu voza peš druga ob drugi, z rutami okoli glave zaradi moskitov. Solnce jima je ožgalo obraza, da sta čisto rjava in polna mehurčkov. Čudno se jima zdi, kako je mogel biti v stari domovini tak prepad med njima. Pripovedovati si imata toliko stvari in Elza se čudi, kakor da je bila Ana kot dekle tako na slabem glasu. Saj nikoli ne izpregovori nobene nedostojne be:sede, samo narave je vesele- Tako pametno se pogovarja in bi se rada tega in onega od nje naučila. Obe sta veliki in vitki, istih let, obe je vrglo v isto usodo, ki jo morata zdaj sprejeti tako, kakršna je. Spominjata se svojih dekliških dni, vsaka pripoveduje iz svoje okolice in zmeraj najdeta kaj, čemur se morala smejati. Včasih se jima pridruži učitelj Jo Berg in ne da se reči, da se ne obrača predvsem k Elzi. kakor da zapoje pesmico in za-brenči: “O Suzana, ne jokaj za menoj. Šel bom v Kalifornijo In kopal zate zlato.” storila. Da, da, ni druge pomoči gredo? Kdaj bodo prišli tja? Nihče tega ne ve, zanašajo se na Erika. Nekaj dni so se vozili skozi nove norveške naselbine. In bilo je prav čudno, z vsemi, ki so jih srečali, so govorili norveško. Videli so pohabljence, ki OHRANITE ODBORNIKA NOVAKA DEJANJA - NE BESEDE SPOŠTOVANJE - ZA LJUDSTVO IZPOLNITVE - NE OBLJUBE ROBERT A. NOVAK ŽIVI VES ČAS MED NAMI NJEGOVI STARŠI IN DEDJE SO ŽIVELI V ISTI OKOLICI, KJER ŽIVI BOB NOVAK! Robert A. Novak je sin Rose Novak, hčerke pokojnik Nika in Tereze Vidmar z E. 60 St. in Glass Avenue. ODBORNIK VES ČAS Vsak čas odprt urad na 6411 St. Clair Avenue tel. št. 391-3333! OBDRŽITE VAŠEGA ODBORNIKA 23. VARDE! g | ROBERT A. NOVAK POJDITE VOLIT 6. NOVEMBRA! Če potrebujete voznika za na volišče, kličite Novakov urad 391-3333 Co-Chairmen: Mary Jo Zamlen, 1051 Addison Rd., Olga Betty Tratnik Dougherty, 1384 E. 41 St, Cleve! IBOOK-BOUND—A natural Sn today’s school-going wardrobe is the pant suit—especially when it’s in comfortable pinwale cotton corduroy. Here it’s deftly tailored in a waist-hugging jacket and wide bell trousers by Ginger Sree, division of Girltown. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 8117 St. Clair Avenue 431-0628 so se udeležili meščanske vojne, slišali so o napadih Indijancev, c njihovih ropih in požigih prav v teh krajih. Sicer je bilo to pred veliko leti, ampak kdo ve, če se ne bodo spet kdaj povrnili. Ali ni še zmeraj tičal strah v kosteh vsem, s katerimi so govorili? Kadar so se ustavili pri kaki cerkvi, so brali na spomenikih sama norveška imena. Bilo je čudno, ampak res. Marsikak Ola in Per in marsikaka Gun-hild in Maren so napravili dolgo pot iz stare domovine, da so legli tukaj k počitku. Njim, ki so na novo prišli, se je zdelo kar domače. Ali namenjeni so bili še mnogo dalje. Erik Foss si je potisnil slam- nik na obraz in nestrpno žvižga. Prekleto počasi gre, vol si pač dobro premisli, preden dvigne nogo. Že zgodaj spomladi se je bil odpravil na pot, da poišče zemlje za svoje ljudi. In daleč jo je moral iskati, preden je našel najboljšo. Ampak kaj zato? Samo, da začneš, kjer je treba, potem bo železnica nekega dne prisiljena, da pride in te poišče in bogate naselbine in mesta bodo zrastla. V teh krajih se zdaj neprestano dogaja tako. Sa- mo treba je biti o pravem času na mestu in pograbiti najboljše. Zdaj so se začele naselbine okrog njih redčiti in prava divja prerija se odpira pred njimi. Še se vidi sem pa tja kaka osamljena farma. Ampak hiše so včasih po par nadstropij visoke in vendar takoi onemoglo izginjajo v široki, črni, izorani zemlji krog in krog. Celo ogromne grmade slame zaman štrlijo proti nebu. Neskončna ravnina krog in krog tudi nje pritiska k tlem. Danes orjejo ti novi naseljenci s hitri®1 konji, pred nekoliko leti pa tudi oni pričeli v kamniti ° z voli in ilovnatimi ko čarni-v isto kamnito dobo je zdaj na menjena ta truma ljudi. Erik Foss žvižga in ima dos^ časa za premišljevanje. Spo nja se svoje mladosti, kako beraški pankrt Suhe Gline pa sel pri tujih ljudeh živino, od 3 mogel klopotati v coklj3 (Dalje prihodnjič) je a Public Service ol f ^ This Newspaper & CjOUIČU r*vM Couicu Ema wmM you like I© sisn the work you do? It’s a shame that most of us don’t get to sign our work. Because we’d probably do it better. Just out of pride. And that could mean better products and services for everybody. So, even if you don’t have to sign your work, do the kind of work you’d be proud to put your name on. American It wimks m well ss «2 f3©. P The National Commission on /iVoductivity, Washington, D.C. This ad is the work of Orrie Frutkin and Gavino Sanna,. WE YOUR ETHNIC NEIGHBORS OF THE 32ND WARD Endorse And Ask Yon To Join Os To Vole For šMd JE f RENTON (TRENTA) DEMOCRATIC CANDIDATE FOR COUNCIL Ed Nirosky Joseph Ferra Joe and Edith Zele Frances Medved Pauline Burja Val Markusic John Waschura Frank Cigoy Henry Uchelvich Frank Goryanc Elmer Nachtigel Joe Medved Joe & Emma Plesivec Jim Butaski Louis DiSantis, Jr. i viri1 Paul Valencie Bob Timko Walter Cyvas Jonas Nasvytis Joe and Ann Per0 Joe and Molly Cirin° John Kausek, Sr. Mrs. Josephine Kozlevčar Elsie and Nick Suda^ Fritz and Ruth rl Don Verderber Dick Eberhardt Ed and Marie Swa1 Frank and Juanita Videmsek Ethnic Committee For Good Government, Henry Medved, Chairman ZAVARUJTE SE PRID VIŠJIMI CENAMI ŽA ŽIVILA GLASUJTE 'YES' PRI ISSUE 1 Izglasovanje State Issue — 1 pomeni, da bo Ohio mogel še dalje obdavčevati farmarsko zemljo za njeno rabo — kot farmasko zemljo. Veliko najvidnejših mestnih vodnikov Ohia poziva Ohičane, naj glasujejo “yes” pri Issue — 1. Oni hočejo, da je sprejet! Ne zato, ker bi imeli kak posebno korist V farmarstvu, ampak ker jim je za korist vsega ljudstva Ohia, posebno še za mestno prebivalstvo Ohia. Vi vidite, da pomenijo višji davki za farmarsko zemljo konec farmarstva za mnogo družin v Ohiu. One bodo prisiljene prodati svojo zemljo za drugo rabo, ker enostavno ne morejo plačevati višjih davkov. To pomeni manj farmarjev, manj domačih pridelkov ■ • in prav resnično nevarnost za višje cene hrane. Na koncu bodo prebivalci mest v Ohiu plačali kazen za višje davke na farmarsko zemljo. In plačali jih bodo tam, kjer najbolj boli. V grocerijski trgovini. V svojo lastno korist glasujte “YES” pri State Issue Glasujte, da ohranite ohijske farmarje na njihovi zemlji-Glassujte, da bo ta zemlja rodila hrano! . 1. MED TISTIMI, KI PODPIRAJO1 ISSUE NO. 1 ČLANI VLAD: Governor John J. Gilligan Mayor Ralph J. Perk Sen- Anthony C. Calabrese, Senate Minority Leader Rep. Charles F. Kurfess, Ohio House Minority Leader Rep. A. C. Lancione, Ohio House Sen. Oliver Ocasek, Asst. Senate Minority Leader Sen. Theodore M- Gray, Ohio Senate Majority Leader Sen. Harry L. Armstrong, Chmn. Senate Agricultural Committee — and many, many others! ORGANIZACIJE: Ohio AFL-CIO League of Women Voters of Ohio ; National Farmers Organization National Farmers Union Ohio Chamber of Commerce League of Ohio Sportsmen County Commissioners Association of Ohio Conservation Council of Ohio Ohio Assn, of Garden Clubs Ohio Education Association Ohio Farm Bureau Ohio Sierra Club Ohio State Grange — and many, many others! Save Open Space Vote "yes" on Issue 1 This advertisement paid for by Citizens to Save Open Space in Ohio. 50 W. Gay St., Suite 602, Columbus, Ohio 43216, Seth Taft, Chairman