m
K
PTEXTRA B&BONDS
O*
No. 147.	147 — VOLUME LIL — LETNIK Lil.
GLAS NARODA
- List slovenskih Mavcev r Ameriki -
Reentered aa Second Class Matter September Ž5th 1940 at the Part Office at New York, N. ¥., tinder Act of Congress of March 3rd, 1879.
BUY£*7ftl WAR BONDS
*

NEW YORK, FRIDAY, JULY 28, 1944 — PETEK, 28. JULIJA, 1944
Tel: CHelsea 3-1243
NAJVEČJA RUSKA ZMAGA
Včeraj je bil za rdečo armado največji dan zniag v eeli vojni, kajti njena velikanska sila je osvobodila šest največjih nemških trdnjav -LVOV, BIJALISTOK. STANISLAV. DVINSK. SIAULIAL in REZEKNE. — Rdeča armada drvi proti zapadu kot vihar na 1000 milj dolgi fronti od Baltika pa do vznožja Karpatov in je poleg omenjenih trdnjav osvobodila še nadaljnili 1632 mest, trgov in vasi. — Ta naj-
večja ofenziva v zgodovini je zrušila vso temeljno zgradbo nemške obrambne črte na vzhodu.
V proslavo dneva največjih zmag so luči raz svetljevale nebo in so grmeli topovi ob 8, 9, 10, M in 12 ponoči. To je bil dogodek in prizor, ki j«.- izvabil na tisoče ljudi na nlice navzlic dežju, 'ki je padal ves dan in vso noč.
Vse včerajšnje zmage so zelo velikega, pomena, toda najvažnejši je padec Siauliai-a, ker nemškim divizijam (okoli 30) v baltskih državah je odrezana pot za umik, razun male železnice ob obali, ki pa že mora biti do konca natrpana.
Vsako zavzeto mesto je bilo velike strateške važnosti za Nemce. Vsaka trdnjava je 'branila dohod do Varšave. Toliko večje važnosti je, da so Rum zavzeli te utrdl>e. ker za divizije, katere so ostale v baltskih državah na izrecno Hitlerjevo povelje, ni več rešitve.
Ruski taulki in kozaki so včeraj napredova-
li 25 milj v '24 urah in so vdrli v Garvolin, 31 milj jugovzhodno od Varšave ter v Siedlce, ki je veliko železniško križišče 50 milj vzhodno od Varšave.
Prva beloruska armada maršala Rosoko-vskega je skoro popolnoma obkolila Brest-Li-tovsk, čogar padec je samo še vprašanje časa. Brest-Litovsk je zadnja močna trdnjava pred Varšavo.
Prva ukrajinska armada maršala Ivana S. Koneva je tudi skoro popolnoma obkolila veliko železnico križišče .Taroslav, 60 milj zapadno od Lvova ter je dospela na razdaljo treh milj do zgodovinske trdnjave Pržemisla. Drugi oddelki Konevove armade so oddaljeni od čelio-slovaške meje še 13 milj ob vznožju Karpatov.
Sest velikih zmag je maršal Stalin oznanil s petimi dnevnimi povelji v enem dnevu. V Mos-
kvi je bilo v proslavo največjih zmag oddanih 22,000 topovskih strelov.
Lvov, ki ga je rdeča armada pustila daleč za ♦seboj, so zavzeli tanki in infanterija maršala Koneva, poti posameznimi poveljstvi 38 generalov in po dvadnevnih srditih pouličnih bojih.
Lvov, ki ima 317,000 prebivalcev, je bilo po velikosti tretje poljsko mesto, toda leži na u-krajinski zemlji, katero Stalin zahteva za Rusijo. Lvov je največje strateške važnosti, kajti v njem se steka devet železnic.
Armada maršala Koneva je tudi zasedla Stanislavov, kjer so Nemci vstavili Ruse v njihovi zimski ofenzivi proti Čehoslovaski. Mesto leži ol> pol>očjn Karpatov in je oddaljeno od ("ehoslovaške meje 37 milj. Rusi pa so oibšli Stanislavov in so od eehoslovaške meje oddaljeni samo še 13 milj.
Severozapadno, 102 milji od Varšave, je padel Bijalistok, veliko industrijsko mesto ob Leningrad—Varšava železnici. Zavzela ga je druga beloruska armada generala Zaharova. Mesto je imelo v mirnem času 91,000 prebivalcev in leži sredi gozdnatih gričev, ki branijo ceste proti Varšavi in je oddaljeno od Vzhodne Prusije 48 milj.
Predno je -bil Bijalistok zavzet, so se dva dni bili boji po ulicah. Pred nekaj dnevi je posadka od Hitlerja dobila povelje, da se drži do zadnjega moža.
Ko je maršal Stalin naznanil padec Bijali-stoka, je imenoval 19 generalov in polkovnieo Purkajevo.
V Letski je baltska armada generala Jere-menka zavzela mesti Dvinsk in Rezekne v svoji mogočni ofenzivi proti Rigi.
AMERIKANCI PODE NEMCE V NORMANDIJI
Ameri§ki tanki so popolnoma razbili nemško r-rto na razdalji 25 milj zapadno od St. Lo in sinoči je infanterija prodrla do štiri milje pred Coutances in 70,000 Nemcem preti nevarnost, da bodo obkoljeni. — Na tem kraju so Nemci v divjem begu.
Periera in Lesay, dve močni — utrdbi v razbiti črti, so zavzeli;dej in jih pozneje uničevali. Aiiwrikanci mpadnem fcri^j N^mnfca	agentura
lu in so napredovali dve milji j J>NB pravi, da je prva ameri-ter so potisnili bedeče Nemce tika armada poslala v boj 1500 proti ameriškim tankom, ki so| do L**M) tankov, angleška sedma zavili proti Coutances od St.- armada pa približno enako šte-
Lo
Ob koncu dneva so Amerika nci našteli 2408 nemških ujetnikov.
Prva ameriška arinada generala Bradleya je zajela v past sedem nemških najboljših divizij, med njimi drugo elitno divizijo in 17. oklopno divizijo
trikotu od Lessay skozi St. Lo do Coutances.
Tudi Angleži so pričeli močno ofenzivi na celi svoji fronti in nemška transoeeanska časnikarska ageutura pravi: "Zavezniki so pričeli novo večjo o-fenzivo na angleški fronti." — Ta fronta teče od Caumonta
do Troarna n^ vzhodem koncu I Prot malm<lu. fronte.
V tej bitki so zavezniki poslali v boj največje število tankov — več sto tankov in oklo-pne avtomobile. In ta oklopna sila je delala isto, kot so Nemci delali leta 1939, ko so s tanki in oklopnimi avtomobili razbi-li sovra/ne čete, jih pustili za-
BITKA ZA PISO
Nemci so zafbarikadirali ulice v Pisi in se pripravljajo na krvave poulične boje od hiše do hiše in streljajo na Amerikan-ce ofb južnem bregu Ama iz slavnega poševne*?a stolpa v Pisi.
Amerikanci, ki se nahajajo v južnem delu mesta in na južnem bregu Arno, natančno vidijo, kako Nemci gTadijo barikade v nevernem delu mesta in so ob bregu reke ie razpostavili strojnice, da branijo Ameri-kancem prehod čez Reko.
Zavezniškemu vrhovrte m u poveljstvu snano, da so v severozapadnem koncu 17 9 čevljev po8evne#a stolpa nastanjeni nemški opazovalci, 'ki dajejo znamenja in navodila nemški artileriji onstran mesta.
vilo.
Nad napadujočimi tanki so napravili streho strmogiavci, ki so razbijali umikajočo se nemško armaado. Ti bombniki so razbili ali poškodovali 107 nemških tankov, med njimi tudi mnogo velikih Tigrov Mark VI., ki se na ozkih cestah niso mogli obrniti.
Na najbolj zapadnem koneu fronte so Amerika ne i vdrli 15 milj v sovražno obrambno črto čez zakope in utrjene stolpiče.] Za tanki je takoj pridrvila in-f fanterija in utrdila postojanke | proti morebitnemu nemškemu j
Iz bojev Pacifik«_____
.......***
ISAjjpANl
MARPI POII
Ameriški vojni urad je včeraj naznanil, da je v Normandiji padel general Lesley .T. MleNair, ki je izve&bal ameriško kopno armado in ki je bil četrti najvišji ameriški general. Pred njim so generali Eisenhower, McArthur in Walter Krei^arer.
Jugoslovanski ranjenci v Italiji
Vsled tega bodo Amerikanci morali mogoče razstreliti zgodovinski stolp.
Do sedaj Amerikanci še niso Obstreljevali stolpa in ogibali so se tudi drugih zgodovinskih spomenikov mesta. Sloviti poševni stolp so pričeli graditi leta 1174 in je 'bil dogoto-vljen leta 1350.
Nemci prinesli plačo Angležem
Pred dnevi čta dva nemška plačilna uradnika v angleško črto prinesla plačo za nemško stotnijo 23,000 frankov, ali okoli $460.
1 kače predel med Filipini in M ar jamskim odbitke. Št. 2 kaže letalsko
KUPITE EN "EXTRA** BONO DANE«!
Zemljevid naših bojev na Pacifiku. Št. toejeni, kjer bo .-*korogotovo prišlo do kake več J3 pomm-ske
oporišče na Novi (liri ne ji, od koder bombniki potaplja jo japonske ladje okoli Fili pinov. 3 je otdk EiiimM z velikimi anieaižkimd oporišči. — Zgx>i-aj desaio je o-tok Saipan, ki «0 ga Amerikanci zavreli.
Sgt. Walter Bernstein bo govoril na radio
To nedeljo 30. julija 1944 od 7 do 7.301 zvečer na postaji W. A. B C.. Columbia Broadcasting System, se bo proizvajal zanimiv program, na katerem bo o Jugoslaviji govoril poročevalec lista Yank, Sgt. Walter Bernstein. Nadalje se bodo na programu proizvajale partizanske pesmi, katere bo pel zlbor
zgoraj omenene radijske družbe.	j
DE. SCHACHT BAJE VSTRELJEN
Nemški radio je sporočil, da so fbili v zaroto proti Hitlerju zapleteni infanterijski general Olibricht, igeneral Ludwig- Beck in general Erieth Hoepner.
Alžirski radio pa prinaša poročilo iz Stocholma, -ki pravi, da je gestapo usbil dr. Hjal-miarja Sehaciita, ministra brez portfeja.
Kot pravi radijsko poročilo, je generala Olbriohta obsodilo vojno sodišče in je bil vatreljem
bil
Beck se je vstrelil, ko je aretiran.
Hoepener je lbil aretiran in je zaprt ter čaka na sodbo.
Zadnjih par mesecev je ibilo v veliki meri organizirano prevažanje pomoči jugoslovanski osvobodilni armadi po zraku.
Angleški radio pravi, da ni mogoče navesti natančnih podatkov o množini in kakovosti niaterjala, da pa ga je Ibilo poslanega 600 odstotkov več, kot pa prejšnje čase.
Radijska postaja nadalje pravi, da je prevažanje jugoslovanskih ranjencev v Italijo najvažnejša stvar. Prevažajo jih zavezniški letalci pod poveljstvom majorja W. .Jones, ki je iglavni posredovalni častnik v Sloveniji.
"Nikdar se ne sme pustiti, da bi ranjeni partizani padli Nemcem v roke, ker bi jih pobili," pravi radio. "V tako gorati deželi mora eno nosilnico z ranjencem nositi po šest mož. Zavezniški letalci pa morejo naenkrat odpeljati po več sto rail j encev.,,
Poročila, ki jih je prejel vojni informacijski urad v Was<h-ingtonu, pravi, da poleg ranjen, cev zavezniški aeroplani prepeljejo iz Jugoslavije v Italijo več sto otrok in žena.
Iranski šah umrl
V Johannesiburgu v Južni
GOEBBELS OBLJUBLJA NOVO OROŽJE
Včeraj je nemški propagandni minister, katerega pa je Hitler imenoval za najvišjega pooblaščenca za splošno mobilizacijo nemškega in podjarm-1 jenih narodov, po radio potolažil nemški narod s tem, da je obljubil, da bodo nemške armade v bližnji bodočnosti uporabljale novo tajno orožje.
''Kmalu bomo uporabljali novo tajno orožje," je rekel. "To orožje se že izdeluje."
Rekel je, da si je ogledal preiskuševanje novega orožja in srce mu ni hitrejše bilo, temveč mu je 'zastalo — tako se je čudil.
Toda takoj je dostavil previdno: "Toda nemški narod naj nikakor ne misli, da more novo orožje! samo izvojevati zmago. Orožje, roke in srca morajo skupno delovati."
ObČevalni promet Jugoslaviji izbodjžan
Občevanje med osvobojenimi kraji Jugoslavije in vnanjim svetom se vedno ia&oljauje.
Kot poroča radio Svobodna
Afriki je umrl Riza Pahlevi, Jugoslavija? da je	v Ju_
bivši sah Irana (Perzije). Bo- gosiavijo že mn0£0 pisem ^
Nemški general ubit
Nemška uradna časnikarska aigentura DNB naznanja, da je v sredo v Monakovem po-
bil
kopan general Wilhelm Grimm, ki se je ponesrečil na nekem službenem potovanju. - ^:,
lan je ibil le malo časa. Iranski šah je postal leta 1925, ko je v revoluciji paihnil s prestola Šaha Ahmeda.
Riza Pahlevi je "bil kmečki sin, je tekom časa postal general in slednjič (šah (cesar). — Prestolu se je moral odpovedati leta 1941, ker ni Ihotel vstre-či ruski in angleiški zahtevi, da izžene nemške diplomatske zastopnike. Njemu je na prestol« sledil njegov sin Mohamed Riza Pahlevi. Rusi in Angleži so Iran zasedli, da ga ne bi zasedla Nemčija in skozi deželo so bile pošiljane vojaške potreb-ščine v Rusijo.
Italije, Egipta in Ameriko in ravno tako je bilo iz Jugoslavije v zavezniške dežele bilo poslanih mnogo pisem.
Berlinska telefonska zveza pretrgana
Kot pravi poročilo iz Stocfc-holma je 'bila telefonska zveza med Berlinom in vnanjim svetom sinoči zopet pretrgana. — Večkrat je bila pretrgsa Ob času bombnega napada na Hitlerja in nekaj dni zatem.
Poročevalec tfsfca «*Daily Mail" pravi, da so ▼ Nemčiji zopet zelo važni dogodti,
___
I
GLAS NARODA1
1M» BT&EBT, NSW YORK 11, H. I.
51st Year
"«Im Htndt" la
Sntwrrlptioo Yearly «7.
every day except and Holiday«.
Ad*
Ei OBLO UOTO VELJA LIST ZA ZDBUŽBHI DBtiTI IN iANADOf
ST.— : u POL LETA $3.60; ZA ČETRT LETA 92.—.
"fflu Naroda" lahaja vnkl
aobot. HdaU la pcualkor.
"GLAfl NARODA", lit WRST^lMfc
11, X. T
-1MB
Neprecenljva narodna dedščina
Skoraj v v.-aki poedini državi na svetu x^adajooa klika povdarja in zatrjuje revnim slojem prebivalstva, da, ako pride do vojne, mora to prebivalstvo "hraniti svojo narodno dedšeino, katero je dobilo od svojih pradedov ki so živeli pred mnogimi stoletji. Pri tem zatrjevanju oživljajo govorniki ves staroda vni kokuspokits in sicer na podlajn civilizacije, kakoršna je bila med ljudmi, ki so živeli <še v davno minulih geologitmih dobaii.
V.-led tej^a se Nemci, katerim se že od davna vbija v njihove dokaj trde Imtice nazore, da so 44gospodski narod" in da morajo to "narodno dedsrino" hraniti s svojo krvjo do smrti, *ie zmenijo za dejstvo, ako postanejo sužnji kakega.44 ka i se rja" i«|li pa kakega prismojenega pleskarja, imenom Svhickel^rirber, alias Hitler. In tudi pri nas, kjer živi mno*»o Nemcev, je med njimi dokaj takih, ki imajo kar po 4—T> sinov, ki slu-žijo v nasi vojski in mornarici, ki pa 'kljub temu, ne morejo pozabiti tvoje "neprecenljive narodne dediščine."
lako je tudi z Angleži, kajti tudi oni imajo svojo staro '4narodno ded£eino*', na podlagi katere ne morejo pomagati, «*tko so še sedaj ponosni na to, da imajo v Londonu svojega. kralja, ki sedi na starodavnem "prestolu", in kateremu dvorijo raznovrstni parasiti.
Pr; nas imafiuo tudi stare tradicije. Tako na primer, se 1 ineanje v naših južnih državah ne smatra baš velikim grehom, kajti tudi to je narodna dedščina še izza dolbe pred državljansko vojno.
Te vrste narodne dediščine je na^jti med vsakim narodom in o te4i dedščinah čitamo dnevno zlasti v časopisju, ki izhaja pri nas v inostranili jezikih pred vsem v poduk inozemcem, o-> i roma inostrauoem, kateri se mučijo v rudnikih, rovih in tovarnah. Vsi ti ljudje raznovrstnih narodnosti imajo svoje narodne dedščine in tradicije, katere vse so kolikortoliko spojene z kralji, "kraljički" in "baroni", ki so vladali in deloma še vladajo v onih krajih. In ti kralji, "kraljički" in "baroni" seveda smatrajo kot svojo "sveto" dolžnost — braniti in čuvati svojo dedrtčino in starodavne tradicije. Kljub vsem tem tradicijam, pa nihče ne more zanikati dejstva, da mora pri nas vsak posameznik pričeti s povsem novim življenjem, kajti vsakdo je odvisen od svojih lastnih fizičnih in duševnih zmožnosti, oeiroma pravih dedSčin, katere je kot oselba podedoval po svojih prednikih. Njihovo prejšnje življenje v krajih njihovega rojstva ni nič drurzega, nego He prazne lupine, — in uva-ževati moremo pri tem tudi Lincolnov izraz, ko je dejal da "Bosr je vedno na strani revnih ljudi j, ker jih je toVifea večina."
Ako bi ne bilo toliko raznolikih "narodnih dedšein". potem bi tudi med nami ne bilo agitacije od strani "kraljeva-šev", kateri do/bivajo morda nekoliko podpore v obliki 4'dinarja" sob-(marin sike) kakovosti ....
*
iv

r t
FRIDAY, JTJLY 28,1944
V

TfTANOTLJKN L 1M0
Mojim Prijateljem
m« Savo Kosanovič, notranji minister nove jugoslovanske vlade.
KAKFAKJA SE 5.0HCA KONCEM JX7WJ4
V enem govoru, katerega sem držal po prihodu v Ameriko sem rekel:
14 Prišli smo zato, da v tej ve KM zemlji, fei je danes z svojo ogromno močjo nada in zavetišč^ vseh, ki se J^ore za zmago proti Hitlerju — pra vilno predstavimo nas problem, V tej veliki zemlji, ki bo jntri odločilna na mirovni konferenci, je potrebno, da 1x> javno mišljenje točno dbvešče-no o nas, d« ogromne žrtve, ki jih naš narod doprinsša— edinstvene, se lahko reče, v visem človeštva — ne padejo zastonj radi nespameti malega sloja in radi nevrednosti nekaterih. Tukaj živi preko milijon Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki čutijo izvezo s starim krajem, toda so dot>ri Ameri-kanci — in k njim smo prišli, da povemo kako je potrebno radi Jugoslavije, in radi Ame-'rike, de fcodo- <kar fnajlbolj mogoče složni medsdboj in kar fi-a.fbolj mogočno stali za predsednikom Rooseveltom in za ameriškim vojnim naborom.
Vse svoje )male, iievažne prepire morajo evropski narodi v Ameriki pozabiti in vso svojo moč morajo dati, da se Ameriko obdrži v borbi, ker s tem najbolj pomaga svojim narodom in ugotavlja bodočnost človeštva. Vsaik prepir potomcev evropskih narodov, ki so zasužnjeni od nacizma ip fašizma, je direktna pomoč petokoloncem in onim, ki bi jutri pri volitvah želeli, da premagajo predsednika Roose-velta. V Ameriki, imatei skoraj v vsakem mestu in v vsaki tvorniei slike Evrope. Narodi, ki so krvava žrtev faeiiz-ma, morajn biti sHožni posebno tukaj v svobodi in udobnosti. Milijoni sovražnikov opazujejo tukaj nje in njih delo. Iz napak vlečejo samo sovražniki koristi.
A!ko se vi tukaj sovražite in grize te — tulkaj, kjer imate vse pogoje za svofoodni razvoj in najpredek — služite izola-tionistom in apitzerjem v dokaz, da Amerika nima »a kaj, da se "bori, kako je Evropa vsa v šovinistični mržnji. kako so krivi vojne mali evropski nacionalizmi, in ne Hitler in fašizem, kako se mora Ameri ka izolirati, kar največ mogoče od Evrope, da dela mir in kompromis z nacizmom.
Kadar imate to pred očmi, nam Jugoslovanom, posebno nam Srbom!, ni težko najti prave poti. Tem lažje, ker ga vsemu človeštvu; ukazuje ona skupna borba, ki jo naš narod vodi od Trsta <5o Vardara. Ime honecev. za osvoboditev Jugoslavije je postalo $ovestvu simbol novega, revolucionarnega, aktivnega odpora proti zatiranju. , .
Pa kako, da med» nami nastaja jeza in zapreke? Zakaj se prav med Srbe meče %>vi nizem, da se _tako. pomaga sovražniku človeštva, ko je Srb-stvo v "tako • veli čatn^tvc(n em odporu in tako križano, kot mogoče nibče v 2^odovini. In to križano, dbijano, mrcvarje-no Srbstvo v borbi aa svobodo poroča svetu: "Borite se ho-čemo za Jugoslavijo, za Balkan, za človeštvo. Srbi, Hrvati, Slovenci skupaj!"
Ali pest ničvrediiežev iz A-irrerike, deset-dva j set nespametnih, zlih, sebičnih, kratkovidnih ljadi med Srbi, hoče, da dokaže syetu in domovini, da sovražnik Srbov ni Hitler, temveč Hrvat, da so žrtve, ki so piadle, isdbsko-hrvat^ki obračun, in ne žrtve tx>Tfbe Človeštva proti silam zla. Hotel bi, da prepričajo Srbstvo, da -mora stopiti s svoje zgodovinske poti tbcn4>e iztJnuženje južnih Siovanov in da »prejmejo
odločlbe Hitlerjovega "novega reda", Paveličeve Hrvatske in Nedičeve Srlbije."
V drugem govoru dne 20. fefbruarja 1942. namenjen Jugoslaviji sem rekel:
"Vaiš odpor preprečuje so-vraižuLka v njegovih namerah in vaš skupni odpor, vaša srbska. hrvatska, slovenska solidarnost uničuje sovražnika. Misel Jugoslavije — zemlje svobode za vse Srbe, Hrvate in Slovence, >zdirtlje svobodnega razvoja in socijalne pravice, most med vzhodom in zapadom, — je živa v svetu, spoštovana bolj kot kdaj prej, igotov-a "svojega: fvstajejnja. — Združena moč dobrega v človeštvu* od Kine pa do južne in severne Amerike, Velike Britanije, revolucionarne Evrop,e pa do 'Rusije—gre »kakor usoda v svoji nepremagljivi zmagoslavni koračnici proti silam zla in nosi s seboj novo Jugoslavijo in nov Balkan."
Ob priliki Pearl Harborja,
6. decemlb i 1941, v Detroitu sem govori^:
"Hitler in Mussolini sta se leta in leta Oboroževala in pripravljala napad na človeštvo. Ali pred tanki in avioui so pošiljali mnogo bolj strašno orožje, mnogo Ibolj nevarno— orožje propagande. Nihče ni imel in niina boflj popolno iz vršečiega; sistema, pitopagande kot Nacizem. Miljarde trosi za to propagando. » Ne iabirajo sredstev in ne hranijo . . Propaganda pride preko meje tajno izpod zida, vleče se po stopinjah, da raz je zdrave or ganizme, in da jih pripravlja oslabljene iza tanke in avio-ne . . . povsod se taka slabost izkorišča, draži male prepire, pa da razjedene organizme stre drugega za drugim. To je bila usoda Evrope. In njena razdvajenost, delo pete kolone je do vedla Evropo do ka>sta-sfcrofe.
"Noben narod ni prost nacistične propagande. Ona ne pride med narodi« Hitlerjevim in nacističnim kljukastim križem, ker potem bi jo vsak ta-kk>j spozna*. Ona uporablja, kar užiga. Pripravljena je o-viti se v najbolj narodne barve* uporabljati najbollji narodne barve, upoi-abljati najbolj narodno govorico, da se z njo vtihotapi v ljudske vrste. . Hitler bi vse žrtvoval, da zastrupi zdravo telo Amerike in da zanese jezo v dušo tega demokratičnega naroda, samo da dovede tulkaj do katastrofe. Zato vas prosim bodite stalno oprezni in ne storite ničesar, kar bi moglo koristiti sovražniku . . . Baš tukaj v Ameriki je potrebno, da se učite na napakah Evrope, da se ne bi ponovile med vami Srbi, Hrvati in Slovenci, državljani te ve-
li ike demokracije, kateri je človeštvo toliko dolžno. Vam govorim, da je vaša prva dolžnost ne savno napram domovini, na katero vas vežejo vagi ■orddniki in ne samo jnapram deželi, v kateri živite v na-prfdfku in. civilizaciji in v ka-
teri vaši otroci rastejo, ampak tudi itajpram vsemu človeštvu, ki je danes v -borbi <za življenje in smrt — ne sme niti en sam člen v verigi biti šibak, ker je dosti, da samo en člen v verigi popusti, da veriga poči . , . Tukaj v tej veliki deželi živi in se svobodno razvija, mešan drug z drugim, trideset narodov. Svobodno lahko vsi varujejo svoje narodne Običaje in svoj jezik. Ali vsi so ponosni, da so državljani te velike demokracije in da z njo vred napredujejo v cdvi'lizaciji in fe-d ins t vu človeštva . . . Ali če bi v Ameriki pod Lincolnom prevladal duh razdvajanja in mržnje, če bi prevladal duh kratkovidnih in maleiikostnih —padlo je skoraj 400,(XX) življenj v borbi državljanske vojske med jugom in severom —rajzkosana in zdrobljena A-merika bi ostala v neprestanih borbah in vojskah in gotovo danes ne bi * igrala odločujoče vloge v človeštvu, in ne bi bila dolbila imena "arsenal demokracije." Iz zgodovine Amerike je treba, da se neprestano učimo. Oim tesneja zveza, čim tesnejša povezanost vseh, odstranitev vseh nesporazumov, odklanjanje intrig, preprečitev sovražnikove propagande, kjer jo hoče izrabljati— tako boste vršili dolžnost napram človeštvu in napram tej deželi, katere državljani ste, in napram deželi, odkoder ste prišli in kjer so grobovi vaših prednikov, — Srbov in Hrvatov skozi veke pomešani drug z d miri ni-"
Na Hrvaškem kongresu sem dejal:
"Danes v razkosani Jugoslaviji 'borci za svobo, Slovenci, Hrvati in Srbi goloroki in velikokrat lačni vodijo borbe ne samo iza novo Jugoslavijo, od Trsta do Varne, svobodno demokratično, pravično, položeno na pleča malega človeka, ampak se borijo za novi svet, v katerem ne 'bo ponižanih in razžaljenih narodov, ne pogažene-ga inpopljnvanega človekovega dostojanstva. Za ta novi svet vsi mi južni Slovani dajemo strahovite žrtve. In to nam pred človeštvom služi v Čast. Odvisi samo od nas. od naše pameti in dalekovidnosti, da naša. narodna -celina dobi Jcar največ koristi od teh žrtev. Pamet, sloga in hrabrost, to je, kar mora vplivati na vsako našo odločitev. In zavest, da vse ono, kar je dobro srbsko, je tudi dobro hrvatsko. Ali pravtako je slabost in zlo enega, slabost in zlo drugega. Pavelič sramoti srfb-stvo, kakor Nedic sramoti Hr-vatsvo. Najbolj nevarno srbsko ' politiko vodi oni, ki misli, da s ponižanjem hrvatstva dela u-slugo srbstvu, prav tako kakor Pavelič misli, da s ponižanjem siflbstva dela uslugo hrvatstvu. Ponižano hrvatstvo znači v istem času tudi . ponižano srbstvo. Kakor v preteklosti, tako je tudi danes najboljši Srb oni, ki ne dovoli, da na hrvatski obraz pade madež, in najboljši Hrvat je oni, ki brani Srba od ponižanja!"
Na mednarodni konferenci dela v New Yorku dne 28. oktobra 1941. sem za vršil svoj govor s sledečim:
" Popolnoma je prirodno, da v tej veliki tragediji človeštva, ki ogroža osnovne principe življenja in civilizacije — Združene države, Velika Britanija in Sovjetska Unija — stoje združene v svojem odločnem stališču proti ideologiji brutal ne sile. Nada človeštva, a posebno matih, narodov — leži v njihovem sodelovanju, ki mora v po-vojni rekonstrukciji sveta ugotoviti gospodarsko varnost^
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE!
NE SPREJMEM RACIOWRAHM ŽIVIL AKO NE ODDAM ZNAMK!
osebno svObodo, socijalno pravičnost in osvoboditev od napadov med narodi. Ustvarjenje teh principov — in samo njihovo ustvarjenje bo opravičilo žrtve in jim dalo pravi značaj in smisel."
Te misli sem ponavljal neštetokrat v govorih in člankih ves čas svojega bivanja v A-meriki. Zaradi njih sem doživljal popolno ponižanje in žalitev od strani narodnih sovražnikov in onih, katere so oni zapeljali na stianpota. Ali imel sem tudi največje veselje, ker me je ogromno večina Ameri-kancev jugoslovanskega porekla, tako Slovenci, kakor Hrvati in Srbi, enako bratsko in enako iskreno sprejemali. Dogodki v vaši stari domovini, skupna narodna borba v Osvo*Kwlilni vojni in od|>or celokupnega naroda, dogodki v veliki svet ski politiki in na kowu formiranje jugoslovanske vlade dr. Solm-šiča z pomočjo AVashingtona, Londona in Moskve, z združitvijo vseli narodnih moči v borbi proti nacizmu in kvizlingom izraženi v sporazumu kralja Petra in maršala Tita, pokazalo se ,,e. da smo imeli prav. Vaše razumevanje in vaša moralna pomoč je bila dragocen doprinos v tem razvoju in v v časih izkušenj podpirala je nam vero v zmago. Doživeli smo velik zgodovinski preokret. Po bega-nju v burji in viharju je jugoslovanska narodna ladja našla svojo pravo pot in ponosno plove proti soncu. Sedaj je čas za veliko narodno abližanje in bratstvo. Čas, 'ko se pozabljajo žalitve in ko se oproščajo grehi zagrešeni v boitbi. To je čas, ko je treba, da zavlada velika narodna sloga vseh onih, ki žele dobro Srbom, Hrvatom in Slo vencem in ki žele, da se narodne rane čim prej zacelijo. To je oho, s čemer boste največ koristili Ameriki, to je ono, s čemer boste največ koristili A-meriki, to je ono, s čemer boste največ koristili Jugoslovanski osvobodilni borbi in to je ono, s čemer boste največ doprinesli ostvarjenju in učvrščenju svobodne demokratične federati-vne Jugoslavije do Soče.
Odhajam i/. Amerike na no vo mesto, noseč mnogo dragocenih izkušenj iz vaše velike de-mokranije in mnogo dragocenih prijateljstev, ki ne bodo prekinjena in za katere sem go-, tov, da bodo nudila pomoč ranjenim in izkrvavelim bratom v delu za obnovo Jugoslavije. Zahvaljujoč se bratom in ses-stram sirom Amerike in Kanade za topel sprejem, za razumevanje in za pomoč v borbi za zmago naših idealov, ostajam
Vaš
SAVAN. KOfiANOVlC.
Da smo napravili prostor za »porodilo ministra Sava Kosa novica, ki je bil izvoljen za ministra notranjih zadev v novi jugoslovanski vladi, smo bili primorani izpustiti v današnji številki poročilo o drugem zasedanje AVXOJ-a, ki ga bomo priobčili v pondeljkovi številki. fiospodu Kosanoviču, vrlemu Jugoslovanu želimo srečno pot in mnogo iu s peha v borbi za osvobojene j ugoslo va uskejga naroda in-združenje vseh Jugoslovanov v enotni, federativni in demokratični Jugoslaviji.
Z 1 V 1 IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem s'lovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA
SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Mart of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano se nikdar poprej.
u
Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!9'
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker Je zaloga teh knjižic eelo omejena, Je priporočljivo, da poSlJIte naročilo prej ko mogoče. K. naročilu priložite v dobrem zavitku gotovino oz. znamke (Združenih drŽav). — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
«1« West 18th Street	New York 11, N. I
"GLAS NABOOA"
FRIDAY. JULY 28,1944
i - m t	• • if
TBIAMOTUElf L 1MB
(razglednih
VOJKE
Pri nas, v Zjedinjeiiih državah, .je prva svetovna vojna 44ustvarila'' kar troje vojnih pesmi in napevov, kateri so se Ipseilaj med ljudstvom dokaj priljubljeni. Te pesmi, ki so deloma angleškega izvora, so: — "Over There","Pack Up Your Troubles in Your Old Kit Bag."
Edini narod, ki resnično prepeva in prireja nove pesmi tekom sedanje vojne, je Sovjetska Rusija, kajti tamkaj imajo sedaj na stotine novih vojaških in vojnih pesmi. Tekom seda-nje vojne je skladatelj Šosla-kovič priredil tudi po vsej Rusiji znano "Simfonijo Bitke", k Tudi glasbenika Kačaturijan in Kalin i kov sta se na tem polju izredno odlikovala.
Domovina brigantov in morilcev, n ac i j sika Nemčija, ki se
PESMI
je v dobi svoje nekdanje civilizacije odlikovala z Wagnerje-vo glasbo, je na podlagi kislega <zelja skovala takozvano "liorst Wessel pesem".
Italija je tekom svoje fašistične dobe skovala svojo "'Giova-nezza", katere napevi so slični napevom ameriške dece. ko gre domov od svoje bas-foall igre.
Pri nas do sedaj še nismo dobili vojnih pesmi sedanje vojne, razun one. katero prepevajo mornarji in ki se prične z prvo vrstico nekako "Goodbye, Mama, I'm Off to Yokohama". Tudi Irving Berlin je spisal in uglasbil pesem, "You're in the Army, Mr. Jonc>*\ Toda te pesmi in napevi še niso postale popularne. kakor znana "Tippe-rarv", ki pa je angleškega izvora.
VREDNOST DOLARJA
Na Broadwavu in 49ti ulici, je igralec Ohico Marx, šepeta-je nagovoril nekega policaja in mu dejal: "Želite kupiti dolarski bankovec za 70e.'" Policaj je potem vzel bankovec, odšel v bližnjo prodajalno tobaka in zaprosil {prodajalca, naj mu menja dolarski bankovec in napravil za 30c dobička. Tretji dan je Chieo nagovoril istega " policaja, toda sedaj je zahteval $1.10 za dolarski bankovec. Po-licaj je pripomnil, da je preje računal za dolarski bankovec le 70c, in Chieo ga je potolažil s toni da mu je zatrdil, da se je cena dolarjev podražila na kar mu ie policaj dal $1.10 za bankovec .., Uro kasneje se je Chieo zopet vrnil in vprašal poli-P^caja: "Hočete sedaj kupiti dolar za 40e ? * * Policaj sedaj ni niti pogledal bankovec in je dal (liieu le 20c. Ko je pa kasneje
pogledal kupljeni dolarski ban kovec, je videl, da je bil le nava den bankovec, kakoršnje rabijo igralci v glediščih.
Ameriški narod za pomoč jugoslovanskim
Maršal Tito, poveljnik Jugoslovanske osvobodilne vojske, je apeliral na amersike Jugoslovane, naj bi obirali in poslali medikalno pomoč za ranjene junake in junakinje partizanske vojske same, kot tudi za o-stalo prebivalstvo v osvobojenih krajih Jugoslavije, kajti potreba je velika. Skoro istočasno pa so ameriški listi prinesli vesti, da partizanski zdravniki nimajo niti najpotrebnejšega kirurškega -orodja in instrumentov za vršenje operacij in amputacij, niti ne potrebnih serumov za; cepljenje proti raznim kužnim boleliim in pri sadu.Posledica vsega tega je, da ranjeni in oboleli umirajo v velikem številu, mnogi pa ostanejo pohabljeni vsled pomanjkanja prave zdravniške nege, inštrumentov in zdravil.
Komu se ni stisnilo srce v l>olesti. ko smo čitarti te stvari v ameriških listih ? Tako radi bi jim pomagali, tem našim junaškim bratom in sestram onstran, ki se skoro golih rok u-pirajo in borijo proti Nemcu in proti njihovim plačencem in izdajalcem Nedičem, Pavelič-čem in TJupnikom ter Mihajlo-vieem . . . ali do zdaj jim nismo mogli pomagati še nič .. .
partizanom
Denar imamo ali pomoči ne moremo poslati
V posebnih skladih in bi a gaj na h naših jugoslovanskih društev in organizacij imamo na deset in stotisoče dolarjev namenjenih za pomoč našim partizanskim borcem v Jugo slaviji. a nihče ne ve kako naj to prepotrebno pomoč dostavimo našim ibratom tamkaj . .
Naši jugoslovanski fantje od Klulba pomorščakov so se pri-pomudili, da bodo prevažali pomoč brezplačno, ali vse to ne pomaga nič ker ni dovoljenja za nakupovanje zdravil in zdra-vils-kih potrebščin, instrumentov, itd. In če bi se končno izpostava 1 o dovoljenje zato, pa nimamo dovoljenja za prevoz...
Državnega dovoljenja za vse to nismo moi^li dobiti prvič zato, ker prejšnje jugoslovan ske vlade v zamejstvu niso hotele pomagati partizanom, drugič pa zato, ker je bil tedanji (sedaj bivši) ambasador Fotič proti vsaki pomoči narodu. On je pošiljal pomoč samo čaršiji in raznim režimom, ki so narod tlačili.
^<lllllllllBllliBiBIBIlllllIBIllllllllllllHIIIBBIlilWliBlililllliBlillllllllBIIIIIIHHIiliHlBMIlIl>
NOVA IZDAJA ' Ham m oadof SVETOVNI
atlas
V njem najdete zemljevid« vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi eo v barvah.
Cena 50 oe&tor
Naročite pri: "O L A S D NARODA", 216 West 18th Street, New Tori 11, N. Y.
AMERICAN
WILD LIFE
Najemninska posojilna hra Britanijo in
Leo T. Crowley, upravitelj za zunanje gospodarstvo, je po<lal poročilo o hrani, ki je poslana ko najemninsko poso^ jilo iz 'Združenih držav 'ljudstvom Združenih narodov, v prvih petih mesecih tega. leta.
Del poročila pravi:
"Mi dobavljamo okoli 10c/c britanskih potreb," je dejal Crowley. Britanci so zvišali domačo produkcijo od 40 percen-tov do skupnih 70 ipercentov njihovih potreb. Okoli '20 procentov dobivajo iz dominjonov in kolonij in drugih prijateljskih narodov ne vstevši Zdru-
vecmoma v
na je poslana Sovjetom
ženili držav. Pri sovjetih naši uvozi pomagajo olajšati pomanjkanje, ki je nastalo zaradi za sedenj a miljonov akrov bogate zemlje od sovražnika.
"Tok hrane pa. ni bil samo v eno smer. Okoli 95% hrane, ki jo potrebujejo naše trupe v Juž nem in Južnovzhodnem Pacifiku, je preskrbljeno iz Avstralije in Nove Zelandije. To leto dobivamo okoli 1,500,000,000 funtov iz Avstralije same in v mnogo zvišanih množinah iz Nove Eelandije. — Okoli 20 per-centov hrane, ki jo porabijo naše trupe v Angliji jo dajejo Britanci.
Udružena društva so šla na delo ...
Videč kako stvar stoji, je šel izvršni odbor našega Udruže-nja na delo, da izposluje pomoč v zadevi tam, kjer jo je mogoče najprej dobiti, pri našem predsedniku Rooseveltu. Spričo neznosnega položaja smo se odločili, da apeliramo na ameriško javnost, na unije CIO in AiFL, na raizna naša a ameriška društva in uistanove, da pošljejo v Washington resolucijo, katero smo razposlali v ta namen in katera je že bila objavljena v nažih listih, ter bo ob priliki zopet poslana v objavo.
Odziv na ta naš apel je bil dozdaj dober. Prejeli smo več kot sto odgovorov od unij organizacije CIO in AFI in "dragih
j skupin ali organizacij, in odgovori še prihajajo. Prepričani smo, da jih bodemo prejeli v teku nekaj tednov več tisoč.
Načrt za bodoče delo Udruženja
Na nedavni seji naših Združenih jugoslovanskih društev v New Yorku smo sklenili, da p od vzamem o korake za organiziranje programa prirejanja shodov in zabav v New Yorku in okolici v svrho Obiranja pomoči za naše partizanske borce v Jugoslaviji. Uverjeni smo, da bodo našemu zgiecki sledile tudi druge jugoslovanske, odnosno slovenske naselbine po Ameriki.
S tem člankom želimo apelirati na vsa naša slovenska, hrvaška in srbska društva in druge organizirane ■skupine, da o-snujejo slične skupne odbore in na ta način vzajemno delujejo ter si pridobe celo simpatije in naklonjenost ameriškega naroda, ki bo tudi rad pomagal pri zbiranju pomoči za naše borbene zaveznike v Jugoslaviji.
Trdno smo prepričani, da nam bo sedaj pomagala nova vlada v Londonsu do tega, da se bo moglo skoro poslati medikalno in drugo pomoč v osvobojene kraje Jugoslavije. (Najboljše bi bilo ako tako dovoljenje dobi Združeni odlbor južno slo va n skill A me r ika nce v.)
Naznanilo Smrti
. Slovenska župnija in naselbina v Greater New Yorku naznanja za-lostno vest vsem Slovencem, da je daroval svoje mlado življenje za domovino in svobodo vojak
Valentin Kobilca
star 23 let. Padel je 21. junija, 1944 na evropskem bojnem polju.
„ Slovesna sv. maša zadušnica b0 v pondeljek, 31. julija, 1944 ob 8. zjutraj v slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi cesti v New Yorku.
Vsi Slovenci Velikega New Yorka izrekamo naše sožalje materi, očetu in sorodnikom.
ŽUPLJANI FARE SV. CIRILA
New York, dne 28. julija, 1944
• • * #
PROSIM!
Rojake iz vseh Združenih držav, da še nadalje pošiljate knjige za vojne ujetnike-Slo-vence. Opominjam pa, nikarte pisati svojega naslova, ali kaj drugega v knjigo, kjer to zadržuje cenzurni urad, in ako je samo podpis, iztrgajo list ven, in knjiga je uničena. Toraj, prosim, nikakega pisanja, ne pozdravov, ne naslova iz domovine, ne vašega ura s lova, ker imamo preveč dela trgati 'liste iz knjige. Prosim upoštevajte to, in pa: prosim za KNJIGrE!
Rev. P i us J. Pet lic, O.F.M.
6'2 St. Mark's Place, New York 3, N. Y.
V knjigi Je natančno popisano iir-IJenje posameznih živali, živečih na suhem, ▼ morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral s velikim zanimanjem, ker bo v njej naAel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dosedaj Se ni bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjič izfila v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša porol.ni popis življenja ameriške divjačine.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno ln prepovedano streljati; hraer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Skoda je jo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSB RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij); « stik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige Je 0 x 8 infer. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, kače ln živali, ki so ravnotako na luhai kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami.
'tSF* V ANGLEŠČINI ^gl Cena $3.*®
NaroČite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET
New York 11. N. Y.
Naj navedemo samo par odgovorov, ki smo prejeli:
"Cenjeni: Prejeli smo pismo in resolucijo podpisano p o Predsedništvu Udruženja Ju-goslovenskih Amerikancev za pomoč Jugoslaviji.
"Prepričan sem, da (bodo lokalne unije naše organizacije sprejele to resolucijo in zato Vas naprošamo, da pošljete še nadaljnih sto izvodov pisma Ln resolucije. — S spoštovanjem, Louis Goldblatt, tajnik-blagaj-nik, International Longshoremen's & Warehousemen's Union, San Francisco, California." (Harry Bridges je predse dni/k te unije.)
Ihtrgo pismo: poslano Iz u-rada United Office & Professional Workers of America, 0. I.O., NYC., se glasi:
"Prigibno Vam pošiljamo prepis pisma, katerega smo poslali predsedniku Rooseveltu z resolucijo za pomoč Jugoslavijo, katere je bila sprejeta na seji našega gl. odfbora, dne 30. jun. letos. — S spoštovanjem, Richard Lewis, izvršni tajnik-hlagajnik."
UDRUŽENJE JUGOSIA)-VANSKIH AMERIKANCEV.
Rojaka prosimo, ko poiljejo sa. naročnino, ako je vam le priročne da aepoeluiujejo — TTNITED STATES
oziroma CANADIAN
SONART REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
Jerry W. Koprivsek in njegov
Koprivšek orkester MS9S—Wedding Polka
(Ne bom se tnožlla; Ti pa jest. pa židana marela) Wedding Walts Slovenski WaJtz
Pojo Rupnlck H(tr» M59«—Jeep Potka
(Mat* potico pečejo) Marine — polka
675—Terezlnka — polka Na planlncah—valček
Lepe Melodije
Dnquesne University Tamburiea Orkester
M.171—Xa Marijanee. polka Kje so moje rožice Marička pegla—i*>lka
Za tozadevni cenik in cene ploi£ »a obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42nd ST.. NEW YORK
A n g 1
Molitveniki
XT JL HiiiiiiiftftiiiiiimiinHtiiiiiiii
V krasni vezavi, najfinej-, šega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.50'
"KEY OF HEAVEN" v iraitiranem usnju $1.— \
Naročite pri;
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
KUPITE EN "EXTRA" BOND OANESI
SEDAJ LAHKO DOBITE	f
LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO ^2,50 ZA ZVEZEK r
"Two Way Passage"
V lej knjigi, Id je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, da> Je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavlj« so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel čas, da Združene državo pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel radar knjige prestaviti is angleščine — je jako zanimiva knjiga in J« priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se »če sreče milijonov . . Črtanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je Urazil veliki
ameriški dnevnik • tej knjigi
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoSOjam Money Order >a 9.............. sa lastnoročno
podpisano (1) knjigo (1):
MoJo ime ...................................................
St., ulica all Box St............................................
Meoto ln drtava ..............................................
"Glas Naroda"
21# W. 18th STREET NEW: YORK 11, N, Y.
!
232323532348234848482348534823485323235323532348234823532353
FRIDAY, JULY 28,1944
TtUROTUDI L vm
PROKLETfl
Spisal ttmtt/e RICHEBOURG
Iz francoščine prestavil J. L.
(86)
32.
Mladeniča je to, kar je čital, zelo ganiflo.
Bil je prepričan, da je bil njegov oče utajen potomec družine Bussieresove!
Tako so mu ti papirji ovajali le, da se nahaja še druga skrivnost, ki ji mora priti do dna. AH, ka"ko naj to ukrene? Kako dolgo je že bilo, »kar ste bili pisani pismi njegovemu u-morjenemu očetu! In recimo, da bi tudi v Parian našel še živečega beležnika, gTofa Bussieresa in strežaja Gercnaina; aH ne *bi imeli Ti možje pravice, ravnati ž njim kakor s tujcem ter mu reči: 4'Mi ne vemo, kaj pravzaprav hočete?"
Konec vsem njegovim načrtom je zmerom bil:14 Jaz nisem nič in ničesar ne morem!"
Le njegova ljdbezen do Blanche in ofbljutoa starega Mar-docheja sta ga že krepila. Starega Ma/rdocheja hoče vprašati za svet, in sicer še danes!
Dan se je že delal. Leon uga&ne luč ter leže oblečen na po-bteljo. Počival je nekoliko ur. Okoli devete ure ga prebudi trkanje na sofoina vrata.
"Kdo je tmkaj?" povpraša.
"Popotnik je prišel ter želi -z Varni govoriti."
Leon odpre.
Jeroma Gob ga oibjame.
Leon vzkflikne iznenaden in vesel.
"Kajne, ti me nisi še tako forzo pričaikoval," pravi Gos. "A nisem mogel dlje časa prebiti (brez tdbe; dolgočasil sem se. Danes ponoči mi je prišlo v glavo, da te poiščem. In ker eem . .
"In tvoje gledišče?" zasmeje se mladenič.
"Ne govori mi o tem! V malih gnezdih ni opravka! Koliko me je stalo, da sem mizarju pojasnil svojo idejo! In pred mesecem ne konča lesene koče! Se začel je ni! Najprej si mora omisliti fles, potem mora vsako lato po dolgosti, širokosti in visokosti izmeriti . . . skratka: jaz sem jo polbral. Zdaj naj pa meri, obla, zabija žeblje, kolikor mu drago!"
"No, ljubi GoŠ, pač najbolje storiš, da svojemu mizarju takoj pišeš, naj pusti vse pri miru!"
Gos debelo pogleda. "In najin načrt?" povpraša.
"Najin načrt je ves premenjen. Midva ostaneva morebiti tukaj v Saint Irunu, ali se morda vrneva v par dnevih v Pa riz."
"To bi bilo prav, pa jaz ne raaumem. . ."
"Poslušaj me in razumel -bodeš takoj!"
In kolikor je mogoče na kratko mu jame Leon pripovedo vati vse, kar je doživel in izvedel v zadnjih dnevih. Stari Goš je bil ves iz sebe zaradi tega. Tudi on je menil:
"Najboljše bode, da odpotujeva zopet v Pariz ter tam počakava, dokler ti stari, dobri Mardoche, ali kalkor se zove, vse ga ne razodene, o čemer more še zdaj molčati. Med tem bodeš prav priden in v dveh letih lahko stopiš pred gospoda Rouve-nata ter zasnubiš Blanche, naj si potem našel svojo rodbino ali ne."
"Vsekako moram zdaj govoriti še s starini Mardoche jem; kar mi on nasvetuje, to se mora storitL Ta berač je ooblast nejši kakor se zdi. Čestokrat se mi dozdeva, da je njegova be-raška oprava le — krinka. Vsekakor ve o stvari več kakor vsi drugi; toda neizprosno je molčeč o tem; iineti mora že kak vzrok. On ima takorekoč niti mojega življenja v rokah Rekel mi je: 'Vi bodete mož Blanche!' In vsled teh besedi sem mu postal elepo orodje."
Stari marijonetar, zlagaje se, prikima. Potem izpregovo-ri: 4 4 Počakajva torej, bodeva videla, kaj poreče stari Mardoche. 'Zdaj mi pa dovoli, da preberem pismo Marijanino, ki si mi pravil o njenn. Rad bi znal za vse podrobnosti."
Leon mn izroči pismo. Jerome Go6 ga pazljivo bere. Ko pa pride do stavka, kjer se omenja rodbina Bussieresova, iznenaden zakriči in list se mu trese v roki!
44Kaj je T kaj je?" nemirno povpraša Leon.
44Pusti me, da preberem; do kraja," zavrne Goš.
Ko prebere pismo, pogleda Leona, Starefkove oči so ža
rele.
MHadenič ga povprašuje s plašnimi pogledi.
44Leon!" pravi glumač. 44Tvoj oče je bil sin grofa in gro-finje Bussieresove
Odkod li to veš?" vikne Leon zelo ginjen.
* 'Jaz poznam grofinjo."
"Ti jo poznaš? . . .»»
"Da!"
4 4 Le česa pa sklepaš, da je bil zavrženi in utajeni ta otrok ai aa grofa in gTofinje Bussieresove?,f
"In vendar je tako!"
"O, razloži mi stvar, govori !4'
"Kakor sem ti rekel, poznam gro-finjo. Vzprejemala me je zmerom zelo dobrotno. Dobrotljivost je nje najlepša čednost. Ze trideset let prebiva blaga ta gospa v veJikem krasnem grada Ibliza Clameeya v okrožju Nievre. On je zelo bogata, kajti kakor se govori, ima le od svojega posestva d* Arfeniille tolike dohodkov, da bi ob njih lahko živelo več občin. V Tes-nici pa je dobrotna vila vsem ubožnikom. Živi le nadložnimr žalostnim, nesrečnim ljudem. Njena mošnja je odprta vsem! Se&idati je dala šole, ki se v njih ubogi otroci poučujejo brezplačno. Ustanovila je tudi sirotišnice in bolnice. A obožava jo tudi vsak, ki jo pozna. Že tri leta sem hodil s svojimi marijone-tami okoli, ko me vprvo pokličejo v njen rad, da bi tam trumo majhnih grofičevih varovancev razveseljeval s svojimi i-$rami . ,
(Nadaljevanj »ledij
Razveseljiva glazbena slika v "Paramountu"
Samo. nekaj teh knjig je na .razpolago!
OT SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
lilllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllltll
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni ti vež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj!
Prizor iz glasbene šaloigre "And the Angels Sing", v kateri nastopajo Dorothy Lamour, Betty Hutton, Fred MaoMurray in Diana Lynn se day v Paramount Theatre, Broadway in 43rd St., New York, in poleg tega velika osebna predstava na odru.
Domača fronta
Zvezani vlada je v Washingtouu, D. C. in po drugih krajih postavila več uradov, ki dajejo prebivalstvu razne informacije in navodila, kaj je v vojnem času treba delati in tudi žrtvovati, in kaj je treba vedeti, da bo čimprej dobljena zmaga. — Take informacije in ua-vodila objavljamo pod naslovom ''Domača Fronta.*'
Vojaščina prosi za natančno našlovljenje pisem vojakom
Ker gre približno 25 milj činov pisem na teden prefco morja, Vojno ministrstvo poudarja, da je natančnost in popolnost v naslovljenju vseli takili . komunikacij edina garancija hitrega prevoza in takojšne od-posiljatve.
Bolnišnice za veterane rabijo bolničarke
Bri#. gen. Frank T. Hines upravitelj za veteranske zade ve je pozval usposobljene bolničarke naj sprejmejo službe v veteranskih bodmicah, da bodo imeli veterani te in prejšnje vojne zadostne bolniško oskrbo.
"Skrbite za te, ki so se žrtvovali za vas," je dejal general Hines bolničarkam naroda.
Oraduirane bolničarke iz pri-zanih sol za bolničarke, ki so registrirane in ki želijo šhižiti onesposobljenim narodnim veteranom, naj pišejo na "Medica! Director. Veteran's Administration, Washington 25, D. C., ali vprašajte Chief Medical Officer oz. Cliief Nurse v najbližjemu Veteran's Hospital.
Služba traja osem ur na dan, šest dni na teden z menjajoči-mi urami. Zadostna plača, z dodatkom v slučaju dela preko mere, in udobno življenske razmere v bolnici, če je to zažel je-7io, je gagotovl jeno.
Sodelovanje je preprečil prometni dren na praznikih
Skozi sodelovanje javnosti je bil preprečen dren na pro metnih sredstvih preko prazni ka na 4. julija, je oznanil Urad za obrambni transport.
Odzivajoč se pozivu "Ne po tuj" je zadostno število more bitnih potnikov ukinilo svoje prazniško potovanje, tako, da so medmestni avtobusi in vlaki lahko bili kos prešteviLnim potnikom brez resnih motenj v prometu, pravijo poročila iz vseh strani, ki jih je dobil
ODT.
"Odziv javnosti na "Ne potuj '' je bil res odličen in podpira moje mnenje, da bo raci-joniranje potovanja nepotrebno, če bomo dofoili sodelovanje eirse javnosti," je dejal polkovnik Johmson. "Vendar pa se moramo zavedati, da nujno potrebni potniški promet v zvezi z vojno, kakor tudi civilno potovanje še vedno narašča. Višek še ni na vidiku. Če moremo dobiti več sodelovanja, kakor smo ga dobili na Četrtega, in odpraviti še več nepotrebne-
ga potovanja, se bomo mogoče lahko ogniti racijoniranju potovanja."
Pooblastila za nakup trukov
Urad za obrambni transport je začel izdajati pooblastila za nakup novih motornih vozil 5. julija, po novem programu, po katerem bo 01)T skrlx-la za racije vseh oprem teh vrst.
OBSODBE V ALŽIRU
Alžir, 20. julija. (ONA.) —
Tukaj se vrši važna razprava, ki bo odločila usodo častnikov nacijskega koncentracijskega taborišča Djenan pri Bon Rezsr, kjer je bilo zaprtih mnogo nasprotnikov višijske<ra režima.
Dosedaj je bila ena najvažnejših prič pri razpravi, ki je
še v zgodnjem razvoju, anti-na-cijski časnikar Bernard Leca-die, ibivši predsednik francoske lige za pobijanje anti-semitiz-ma, in urednik "Droit de vire".
Lecocbe, ki je bil aretiran septembra, 1940 je opisal dva meseca, ki jih je prelril v taborišču pri Sahari. Prvi utis, ki ga je dobil ujetnik o taborišču in o ravnanju, je dobil od moža, ki se je imenoval De Bicco, ki jo dejal: "Lakoto boš trpel tu. Konča! boš pa na pokopališču."
Lee&che je potem pripovedoval o nošenju skal, ki so tehtale več kot 40 ali 50 funtov, na svojem hrbtu več milj na pekočem solncu, o bajoneti s katerim so ga vzpodbujali, če je zaostajal, in da je bil broz lirane in vode po vec kot osem ur. Možje z re snimi boleznimi so dobili isto ravnanje, in mnoari so zaradi tega umrli.
Prejšnje pričevanje je opisovalo ravnanje 51 letnesra židov-zd ravnika po imenu
V UČNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za va« vojni vrt.
Popolna vsaka be«eda, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVE nnovl novih Ilustracij!
EDINA VRTNARSKA ENCHtl.O PEDIJA ZA DOMAČO POTRERO! Ni« visokih besed — vse Je J**no, razločno. vporabno.
Tukaj Je v eni sami knjigi V8E. KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10,000 tlankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, • saditvi In sejanju, o gnojenju In oskrbi vrta. Najnovejše pa je VRTNARSTVO RREZ ZEMLIE; nova metoda ta nničevanje škodljivcev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic! — Abecedno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih driavah, za vsako zemljo In vsako sezon«.
To knjigo Je uredil E. L. D .SEYMOUR, B. S. A., poznana oseba * vrtnarstvu, ki ga cenijo vrtnarski izvedenci.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11. N. Y.
Chauoat, k i je l>il prej predsednik lige za človeške pravice v Alžiriji. Dr. Oliauot, bil pri-moran vkljufh visoki vročini in napadov pljučnice, ostati na vrtu v koncentracijskem taborišču, in ira niso pustili v bolnico. Končno jo rnnrfL za tifusom.
Razprava proti voditeljem taborišča, ki so odgovorni za mučenje ujetnikov se nadaljuje.
DELO DOBE
Zr. VSKi: /,;i «"išiViije (risiru. lahko delu. Ti>diu«k:i j»lnfi» fJl' J-,. \>ravi.ite na 51H Mn.lKou Av«\. N".-u V.-rk < iry. Silit 7«»<>. vii«wi iz
(7—21 do 3 —31
skega
Ne pozabite krvavečega na roda v domovini! — Pošljite Vas dar še dane® Sloven skemu Pomožnemu Odbora 1840 W. 22nd Place, Cliica go, HI.
Nov -i ju jen film — zanimiva šalo. i;;ra z £odbo
"And the Angels Sing"
1K)RUTH1 UMDt'K
BETTY HI TTON
PR EI» Mar.Ml UK A Y
In \»-liku i-re«if-tava oOiu. v katert n;i_-topa>> P»-rry <'' r:io, Jt-rry Walt! ill njeffyv	r. ,\lr. Ballu*Uii.t,
The i»xfrrr.|	»
PARAMOUNT
Broadway m 43rd St.. New York