..Ponedeljkove otvoritve dveh razstav v Kranju: v galeriji Prešernove hiše so odprli razstavo pokojnega slikarja Pavleta Kumpa (levo), v galeriji Mestne hiše pa razstavo skupine gorenjskih *0j>nikov: Batista, Novšak-Cimerman, Dremelj, Eržen, Kham-Pičman, Kukec, Legat, Logćnder, Marchel, Novine, Rotar, Ribnikar, Sajovic, Simonič, Slapar, Tušek, Vovk-Stih in Zerko (desno). F. Perdan Leto XXVI. Številka 85 Je^Pvitelji: obč. konference SZDL VKranj, Radovljica, Sk. Loka Kranj Izdaja CP Gorenjski tisk - o!i Glavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar __ a silo socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj, sobota, 3.11.1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. 8i Vfti^^^Mi in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko Požar v Skofji Loki gorelo celotno ostrešje, 8 ton sena in otave, meire desk, poltovorni avto in 15 kubič-metrov drv. — Po prvih ocenah škode za 250.000 din — Požigalec dejanje priznal Loka, 2. novembra — Hifcniaj zgodaj zjutraj, na praz-2®turi ' 80 tu nenadoma °8en sirene. Predramil jih je Mat5J*v gospodarskem poslopju 8toji a. Hafnerja. Objekt, ki Spod - Grabnu, klancu med *n Zgornjim trgom, •O v 8reclišču starega mela. I?a Jedra, je zagorel kot bak-bivalrr reševalci, okoliško pre-ido^i ° priložnostni mimoza v 80 komaj utegnili spraviti tij8uarno štiri tovornjake Kme-0Pree8fa- gospodarstva in nekaj stovn?«e' ®e pred prihodom pro-if- gasilske čete Škofja reše' ekipe Zavoda za požarno, ° in tehnično službo Poklicnega gasilskega o? Ljubljane ter članov p°Žar • Loka in Godešič ie celotno ostrešje in »noti 11 8000 kilogramov sena PoltovVe. 3 kubične metre desk in 80 na?*11* avtomobil- Plameni n 2ajel* sosednjo stavbo ^nih olar in upepelili 15 ku- metr°v bukovih drv. Le ea1^ prizadevanjem navzo- ^ilice ev» pripadnikov JLA in stihij gr.e zasluga, da ognjena preplavila celotnega *®la ^ je samo nekoliko na- te* h!- eho hiše na Kopališki 1 priz anesla bližnjemu skladi- šču barv in lakov podjetja Merkur. Boj z vročino je trajal polne štiri ure, od 4. do 8., zaradi odstranjevanja ruševin in tlečih ali zoglenelih kosov materiala pa je bila cesta zaprta vse do 21. zvečer. Po prvih ocenah posebne komisije znaša škoda najmanj 250.000 novih din. Preiskovalci so ugotovili, da je požar zanetil 29-letni Anton Poljan-šek iz Loga v Poljanski dolini, trenutno brez stalnega bivališča in zaposlitve. Poljanšek je pijan prenočeval v Hafnerjevem skednju. Miličnikom, ki so ga v četrtek okrog poldneva prijeli in zaslišali, je dejanje priznal. Po zaslišanju so mu sicer dovolili oditi, a ker je potem v javnosti grozil, da bo zažg^l tudi kmetijsko posestvo na Suhi, so zanj znova odredili pripor. Kot smo zvedeli, je pogorelo gospodarsko poslopje že dolgo predstavljalo »črno« zbirališče klatežev in brezdomcev, kar varnostnim organom ni ostalo skrito. Toda številna opozorila so pri odgovornih naletela na gluha ušesa. Lahko torej rečemo, da je nesreča deloma posledica malomarnosti, saj bi uporabniki zgradbe morali zaščititi dostop v njeno notranjost in preprečiti nepovabljene obiske sumljivih gostov. (-ig) XIV. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU, 00 16.00 26. DECEMBRA 1973 Posvetovanje o merjenju dela Samostojni oddelek za študij dela pri Zavodu za avtomatizacijo Združenega podjetja Iskra bo v torek in sredo pripravil v Ljubljani tretje posvetovanje o merjenju dela. Na posvetovanju bodo govorili o nagrajevanju delavcev po učinku, o vplivu okolja na delovno storilnost, kontroli kvalitete, nadalje o produkcijski sposobnosti slovenske predelovalne industrije, o utrujanju delavca in njegovi delovni sposobnosti in drugem. Naročniki Sava gradi novo kotlarno _j Ker ideja, da bi kranjsko gospodarstvo zgradilo skupno kotlarno, ni prodrla, se je tovarna Sava odločila, da bo na Laborah zgradila novo, sodobno kotlarno. Pomemben objekt bo kmalu usposobljen za obratovanje. Glavna gradbena dela izvajata podjetji Vatrostalna in Mostogradnja. Posebnost nove Savine kotlarne je 80 metrov visok dimnik, (jk) — Foto: F. Perdan Obujeni spomini Po vsej Sloveniji so bile ob dnevu mrtvih na grobovih padlih borcev in talcev, ob spominskih obeležjih žalne svečanosti. Tako so na primer položili vence v gramozni jami, h grobnici narodnih herojev v Ljubljani, v Dragi, Begunjah, Žirovnici in drugje. Narodni heroji na znamkah 28. novembra letos bo skupnost jugoslovanskih PTT podjetij dala v promet serijo osmih znamk, ki prikazujejo narodne heroje DragoIja Du-dića, Strahila Pindžurja, Borisa Kidriča, Radoja Dakiča, Josipa Madžar- Šoša, Žarka Zrenjanina, Duraku Emina in I vaJLola - Ribarja. Zakaj dražja goriva? Zvezni izvršni svet je v začetku tedna sprejel sklep o podražitvi naftnih derivatov zaradi zvišanja cen nafte po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu. Močno se je podražil tudi prevoz nafte iz Perzijskega zaliva. Nafto namreč vozijo okrog rta Dobre nade, ker je Sueški prekop zaprt. Jugoslavija uvaža okrog 70 odstotkov nafte. V prihodnjih petih mesecih nas bo podražitev prevoza nafe okrog rta Dobre nade veljala dodatnih 136 milijonov dolarjev. Glede na to, kakšen bo položaj na naftnem trgu čez pet mesecev, bo ZIS takrat odločal, ali bodo sedanje cene goriv veljale oziroma ali se bodo znižale ali zvišale. Zvezni prometni davek se ob sedanji podražitvi ni povečal. Kurilno oziroma gospodinjsko olje pa se je najmanj podražilo zato, ker so skoraj ves prometni davek od prodaje olja prenesli na bencin. S tem je ZIS skušal zavarovati potrošnike. O kilometrini sredi meseca Samoupravni sporazum določa, da znaša odškodnina za prevoženi kilometer z osebnim avtomobilom v službene namene največ 0,90 dinarja. Po novem zakonu o samoupravnem sporazumevanju lahko odloča o kilometrini komisija za presojo samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Komisija se je pred dnevi prvič sestala. Sredi meseca pa se bo komisija ponovno sestala in bo razpravljala tudi o kilometrini. Dražje gume Predstavniki industrije izdelkov gume iz Pirota so sporočili, da so se njihove tako imenovane diagonalne avtomobilske gume za osebne in tovorne avtomobile podražile za 8 do 9 odstotkov. Nove cene so odobrili pristojni zvezni organi. Radialne gume so se podražile že prej. 27 trajektov Jadranska linijska plovba je na Švedskem kupila dva rabljena trajekta. Število trajektov te plovbe se je tako povečalo na 27. Pravkar kupljeni ladji sprejmeta lahko 55 do 60 avtomobilov in 400potnikov. Nagrajene novinarske fotografije Na tradicionalno jugoslovansko razstavo fotografije Press-foto Yu 73 so poslali fotografije in diapozitive sodelavci skoraj vseh uredništev v državi. Od Slovencev so bili nagrajeni fotoreporter Dela Svetozar Busič, ki je dobil dve nagradi. Po eno nagrado pa so dobili: Bogo Čerin (Delo), Nace Bizilj (Ljubljanski dnevnik), Tone Stojko (revija M) in Dragiša Modrinjak (Večer). Šoštanj IV Občinska skupščina v Velenju je sprejela okvirna stališča do graditve termoelektrarne Šoštanj IV in razširitve proizvodnje rudnika lignita. Na seji so sklenili, da je treba sporedno z energetskimi potrebami misliti tudi na onesnaževanje okolja. o w m ct 2 %jr JLr A Jesenice Kranj ' V torek, 30. oktobra, se je na J»*®T niku na pobudo krajevne organi"' ___ cije SZDL sestal politični aktiv kj* i'a. Na sestanku so razpravljali o temeljnih načelih novih ustavnih :umentov, izvedli volitve v stalni in nestalni del ter izvršni odbor, posluša1 informacijo o situaciji na Bližnjem vzhodu, se menili o ureditvi starega pok0* pališča na Koroški Beli in o nekaterih drugih problemih kraja. D. S. Kranj, 2. novembra — Popoldni se je sestal izvršni odbor občinsK* ——m konference socialistične zveze & razpravljal o nekaterih organizacijskih vprašanjih in o položaju v zvezi ? dogodki na Bližnjem vzhodu. Poleg tega so člani izvršnega odbora opozoril da je treba v občini nadaljevati z javno razpravo o osnutku občinskega statuta in statutov krajevnih skupnosti. Govorili so tudi o pripravah na volitve v prihodnjem letu. A. 2. Naš dopisnik Jože Ambrožič s Polj' šice pri Gorjah, sporoča, da . - primerjavi z dozidavo doma TVlj Partizan v Gorjah, kjer gradnja poteka zelo počasi, hitro napredujejo dela Prl gradnji nove zbiralnice mleka v Zgornjih Gorjah. Zbiralnico gradi blejsf* kmetijska zadruga, dela pa izvaja zasebni zidarski mojster iz Bohinjske Bel* Kaže, da bo zbiralnica gotova do zime. Dopisnik tudi sporoča, da so bil0 podobno kot v drugih krajih tudi v krajevni skupnosti Gorje grobišča in sp°* minska obeležja ob dnevu mrtvih lepo urejena in okrašena. Pri organizaciji žalnih svečanosti ob dnevu mrtvih v radovljiški občini je letos skupaj z zvezo borcev sodelovala tudi občinska konferenca zve?5 mladine. Mladinci so povsod sodelovali v programu. Poleg že objavljenJn komemoracij sta bili v sredo popoldne tudi žalni svečanosti na grobu Stanej' Žagarja in njegovih tovarišev na Srednji Dobravi pri Kropi in pri spomen>*u padlih borcev III. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki. A. Z- V petek in soboto, 9. in 10. noveJ>' bra, bo v tržiški občini krvodajalsig .. , y , .—-- akcija, ki jo organizira občin^ odbor rdečega križa Tržič. Po delovnih organizacijah zbirajo prijave osnovn« sindikalne organizacije, po terenu pa aktivisti rdečega križa. Odvzem krvi bo» tržiškem zdravstvenem domu in se bo oba dneva začel ob 5. uri zjutrajteI končal ob 14. uri. Doslej se je prijavilo že 672 krvodajalcev in vse kaže, da bo planirano Število 750 prostovoljnih darovalcev krvi doseženo, če ne še preseženo. -j* Radovljica / rzic Za dan mrtvih so bile povsod po Gorenjskem spominske svečanosti. Na sliki-pred spominsko ploščo Lucijana Seljaka v Stražišču. — Foto: F. Perdan Caka Sredi oktobra je bila v Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici razširjena seja občinske konference zveze mladine Radovljica, na kateri so razpravljali o uresničitvi nalog, ki so si jih mladi v občini zadali pred letom dni. Pogovorili so se tudi o delu — delovnih programih mladih za naprej. Pred dnevi smo poprašali predsednika občinske konference zveze mladine Radovljica Draga Rozmana, kako ocenjuje opravljeno delo mladih v občini in kakšne naloge čakajo mladince v prihodnje. »Za minulo enoletno delovno obdobje bi lahko rekel, da je bil v naši organizaciji v občini napravljen precejšen korak. To smo ugotovili tudi na seji konference na Vodicah. Tako smo se mladi uspešno vključili v razprave o tezah za tretjo konferenco zveze komunistov Jugoslavije. Največjo skrb pa smo v minulem del lovnem obdobju posvetili izobraževanju in vzgoji mladih kadrov. Tako smo organizirali politično šolo za mlade družbenopolitične delavce, za mlade člane ZK in za kandidate za sprejem v zvezo komunistov. Podobno kot prejšnja leta smo organizirali tudi več študijskih seminarjev, ki se jih je udeležilo veliko število mladih iz občine. Zelo živahna dejavnost je bila tudi v nekaterih mladinskih aktivih, kjer smo bili poleg izobraževalne dejavnosti priča tudi različnim kulturnim in športnim srečanjem. Različne športne in kulturne prireditve pa smo organizirali tudi v občinskem merilu. »Za kakšne naloge ste se na konferenci sredi oktobra dogovorili za naprej?« »V prihodnjem enoletnem delovnem obdobju nas čaka precej dela. Poleg že tradicionalnih delovnih Oblik na športnem in kulturnem področju in medsebojnem sodelovanju mladinskih aktivov, so pred nami tri pomembne naloge. V priprave na 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS se moramo vključiti tudi mladi v občini. Druga nič manj pomembna naloga nas čaka pri uresničevanju ustavnih določil in statuta občine ter statutov krajevnih skupnosti, ko bodo sprejeti. Na tem področju ne smejo mimo nas tudi priprave na volitve, ki bodo prihodnje leto. Se posebno živahna bo aktivnost mladih v občini v okviru priprav na 9. kongres ZMJ in ZMS. O tem nameravamo organizirati več razprav. Razen tega smo na seji konference sprejeli sklep,, da bomo novembra obiskali mladinske aktive v Suknu, Vezeninah, Iskri Lipnici, Radovljici, Zasipu, na Dobravi in v Begunjah. V zadnjem času smo namreč v teh aktivih zabeležili precejšnjo neaktivnost.« »Kot pomembno dejavnost v naslednjem obdobju si omenil priprave na 9. kongres ZMJ in ZMS. Je reorganizacija zveze mladine tudi del teh priprav?« *'• ' 1 O I 4 " • 0» li JI li -i./ ■»» 11, nas precej dela Podjetje Varnost izpostava Kranj objavlja prosta delovna mesta 1. vratarjev — čuvajev 2. nadzornika objektov Pogoji: pod 1.: zaželena je popolna osnovna šola; pod 2.: srednja šola ali popolna osnovna šola, z vozniškim izpitom A ali B kategorije, da ni bil obsojen za KD Pismene ponudbe dostavite Podjetju Varnost, izpostava Kranj, Koroška 17. »Vsekakor. Prav zato smo konec septembra na seji predsedstva občinske konference ZM imenovali komisijo za organiziranost, ki je pripravila o tem dokaj obsežno gradivo. Razprava se je v občini že začela in bo trajala še nekaj časa. Znano ie, da sta predsedstvi republiške Konference zveze mladine Slovenije in republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije na osnovi daljših razprav sprejeli sklep o reorganizaciji mladinske in sindikalne organizacije. Bistvo dogovora je, da se v osnovnih organizacijah sindikata ustanove aktivi mladih delavcev, ki bodo v prihodnje nosilci aktivnosti mladih v delovnih organizacijah. V nekaterih dosedanjih razpravah v občini so posamezni mladinci izrazili nezaupanje v takšen predlog, ker so mislili, da to pomeni vtapljanje mladinske organizacije v sindikalno. Seveda to ni res, marveč je treba izhajati s stališča, da bo nova. organiziranost mladine in sindikatov omogočala predvsem boljše in širše delovanje mladih.« A. Žalar Creina bo gradila na Primskovem Turistično prometno podjetje Creina Kranj bo prihodnje leto v komunalni eoni na Primskovem zgradilo objekte za svojo proizvodno in servisno dejavnost. Na območju, kjer bodo zgradili objekte, je podjetje že z vsemi lastniki zemljišč doseglo sporazum o prodaji, razen z dvema. Zato so predlagali občinski skupščini razlastitev dveh parcel. Na predlog sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, ki je ugotovil, da je predlog podjetja Creina upravičen, je občinska skupščina na zadnji seji sprejela odločbo o razlastitvi dveh parcel na Primskovem. Delavna mladina ^ Z novim šolskim letom je tudi delo mladinskega aktiva M®. če pod vodstvom novega predseČi &ma socialne politike v občini. Menili so, da bi statut od-116 moral zelo konkretno opredeliti dolžnost vseh, ki so \|0rn' za izvaJanje tega programa. * ja pomembnejšimi pripombami, ugotovitvami in predlogi Ug^iiih razprav v delovnih organizacijah velja omeniti tudi *itv vitev» da je sodelovanje med proizvodnjo, trgovino in sto-it) j®11® dejavnostjo v ustavnem tekstu obdelano preveč načelno ^kst **ilo treba razširiti in bolje opredeliti tisti del ustavnega v®e»n Kovori 0 osebni in materialni odgovornosti. Pred- tistem delu, kjer je govora o sankcijah, ak^odobno kot v delovnih organizacijah so tudi v krajevnih p^P.^ostih, kjer so bile razprave prav tako zelo živahne, podprli 0t>8a delegatski sistem. Vendar so poudarili, da je pri Whi 2a®iji tega sistema treba upoštevati enostavnost in ,nkoyitost. vl0 /aiveč govora je bilo v razpravah na terenu o položaju in *rajevnih skupnosti in o financiranju le-teh. Razprav-8t*tut 8° P°udarjali, naj bodo statuti krajevnih skupnosti in tudi tekst" °bcine bolj enostavni in razumljivi kot so predloženi Podr'.^tave. Pri financiranju pa so ugotovili, da je na tem ^lia kU naJve^ nejasnosti. Razen že znanih virov financi-treba zato v prihodnje izdelati merila o odnosu med tiblik1^ organizacijo in krajevno skupnostjo in merila o drugih statuf k zbiranja sredstev. Domala povsod so se zavzeli tudi, da bj oblkrajevne skupnosti ne bi sprejemali na referendumu in da kat en u politični-izvršilni svet izvolila občinska skupščina, inieljl bil ta organ tudi neposredno odgovoren. Ponekod so Politi,*udi pomisleke o precejšnjih pristojnostih občinskega »cno-izvršilnega sveta, je p0P?5edno z javno razpravo o obeh osnutkih ustavnih besedil •t^tut v občini tudi javna razprava o osnutku občinskega **azPrava Se ni končana. Povsod, tako v delovnih orga-^i^sk kot v krajevnih skupnostih, so predlagali, naj bi ob-»knjj a skupščina imela v prihodnje dva zbora: zbor krajevnih b L-' *n enotni zbor združenega dela. Pri tem so poudarili, 1 bil zbor krajevnih skupnosti v vsakem primeru enako-p n enotnemu zboru. ®g omenjenih pripomb, predlogov in mnenj so se v javnih ° poiaJTa.h v krajevnih skupnostih pojavljala tudi vprašanja 0 Ust a^u kmeta v novi ustavi, o delu z zasebnimi sredstvi, Rosjv. **ln®ko pravnih odnosih, dedovanju in o stanovanjskem Varstvu. A. 2alar delovnih organizacij, ki uporabljajo prevozne storitve železnice. Podprli so prizadevanja železnice, da se tovrstni promet združi v samoupravno skupnost. Še posebej pa so zahtevali, da mora ta skupnost prerasti v skupnost celotnega prometa, ki se odvija na področju republike. Na ta način bo olajšana modernizacija prometa in zvez, dogovarjanje o enotnejših cenah za storitve prometnih organizacij ter vlaganjih v gradnjo večjih družbenopomembnih objektov. Železničarji so poudarjali, da dajatve gospodarstva ne bodo večje. Doslej je prispevke gospodarstva za promet in zveze zbirala republika in jih potem razdeljevala podjetjem, sedaj pa se bodo ti prispevki stekali neposredno v skupnost. Seveda posebna pomoč republike in zveze ne bo odpadla, saj je promet kot dejavnost posebnega gospodarskega pomena povsod deležna državne po moči posebno pri večjih investicijah. Navajali so primer Italije, kjer znaša dnevna državna pomoč železnici 70 milijard lir, prevozne tarife pa so za 400 odstotkov višje od naših. Zato ni čudno, da je promet, posebno železniški, drugje veliko modernejši od našega, ki stagnira in ne napreduje vštric z evropskim ali svetovnim. Nova skupnost naj bi to stagnacijo premaknila z mrtve točke. Počasi bomo morali prehajati na delitev tovora in določiti, kakšen tovor sodi na cesto in kakšen na železnico. Prav tako pa bo nova organizirana skupnost tudi omogočala enotnejše kriterije in pogoje za poslovanje prometnih podjetij, pri katerih je železnica ponavadi potegnila krajši konec in zato zaostala. J. Košnjek Pobud jim ne manjka Ko sem prišla, so mladi fantje in dekleta pravkar čistili spomenik padlim borcem NOB in urejali park pred kulturnim domom. Člani mladinskega aktiva Sv. Duh pri Škofji Loki so zelo delavni. Našteli so mi kar štirideset akcij, ki so jih imeli letos. Prvič so se zbrali januarja. Ustanovni zbor je pokazal, da mladi pogrešajo organizirane dejavnosti. Sklenili so, da bo konec mrtvila in dolgočasja, ki je bil tako značilen za zadnja leta. Najprej so odprli knjižnico. Sledila so predavanja z diapozitivi, udeležili so se partizanskega pohoda v Rovte, sodelovali so na kvizu ob tisočletnici škofjeloškega ozemlia, skupaj z odredom JLA so pripravili tekmovanja v šahu in drugih igrah, ob prvem maju so prižgali kres in ob glasbi proslavili mesec mladosti, ob nedeljskih popoldnevih pa so pripravili mladinske plese. Oktobra so zastopali svoj aktiv tudi na shodu slovenske mladine v Kočevju. Pobud in novih idej jim ne manjka. Pozimi bodo skupaiz mladinskim aktivom LTH iz Škofje Loke pripravili plesne vaje. Zanje je med mladimi veliko zanimanja. Spomladi bodo svojo dejavnost razširili tudi na športno področje in pripravili redne pohode v planine. Njihov cilj je, da v pestri dejavnosti aktiva vsak mladinec najde nekaj, kar ga bo zanimalo. Mladinski aktiv Sv. Duh zajema prek 130 mladincev s področja Vir-maš, Sv. Duha, Grenca, Form in Dorfarjev. Odbor, ki šteje enajst članov, povezuje njihovo delo in skrbi za izvedbo sprejetih nalog. Tesno sodelujejo s kulturno-umetni-škim društvom, družbenopolitičnimi organizacijami, občinsko konferenco ZMS in z drugimi mladinskimi aktivi. Vendar pa pri nekaterih posameznikih še vedno niso našli razumevanja za svoje delo. Zato se z vso vnemo pripravljajo na letno konferenco. Skušali bodo omajati ta nezaupanja in dokazati upravičenost obstoja in zahteve po samostojnosti svojega dela. Marija Volčjak Poslej pokopališče v Predosljah Na predlog krajevne skupnosti Predoslje je kranjska občinska skupščina na zadnji seji sklenila, da se opusti pokopališče na Suhi pri Predosljah. Pokopališče na Suhi je sredi naselja in nima več možnosti razširitve; razen tega pa poteka ob njem voda. Po drugi strani pa je pokopališče v Predosljah razširjeno in je na njem dovolj prostora. Odločba tudi določa, da je treba obzidje in zelene površine, ki so sestavni d^l sedanjega pokopališča na Suhi, ohraniti kot del spomeniškega okolja. A. Z. Upokojencem Spoštovani upokojenci! Nedvomno si mesečne dohodke vsakdo razporeja za redne potrebe in občasne večje stroške. Prav hranilna knjižica pa je pripomoček, ki je vsakomur dobro poznan in ki omogoča dvig gotovine sproti po potrebi, denar pa je ves čas dobro shranjen in obrestovan. Vsekakor je tak način gospodarjenja z dohodkom še posebej zanimiv za upokojenca, saj mora razmeroma nizke dohodke skrbno razporejati in varno hraniti. Zato je najprimernejše, da svojo pokojnino z nalogom Zavodu za socialno zavarovanje prenese neposredno na hranilno knjižico. Mnogi upokojenci so to že storili in so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni. Pri naši banki imajo tudi prednosti pri najemanju potrošniških in drugih kreditov. Postopek za prenos pokojnine na hranilno knjižico je enostaven iA se opravi na podlagi obrazca, ki ga upokojenec pred loži v poslovni enoti banke, kjer želi imeti svojo hranilno knjižico. Banka mu izda hranilno knjižico in že vsak prvi delovni dan v mesecu jo lahko predloži pri njej, da mu pripišejo pokojnino. Upokojenec se mora zglasiti v banki sam, ali pa z enkratnim pooblastilom pooblasti kako drugo osebo. Seveda lahko obenem dvigne ustrezen znesek, kar lahko stori tudi pri katerikoli banki v Jugoslaviji, ali pošti v Sloveniji. Tako je upokojencem pokojnina zgotovljena že prvi delovni dan v mesecu. Upokojenec časovno ni vezan, ker lahko opravi pripis zanj pooblaščena oseba, ali v treh mesecih sam, kar zlasti ustreza upokojencem, ki niso ozko vezani na kraj stalnega bivališča, oziroma jim pokojnina ni osnovni dohodek. Ljubljanska banka si prizadeva iti v korak z interesi prebivalstva in gospodarstva in vas vabi k sodelovanju za čimhitrejše izboljšanje življenjske ravni. Razstava in prodaja novih izdelkov pohištva za obisk in nakup se priporoča nmrlm Boljši časi za žirovske šolarje Osnovna šola Padlih prvoborcev v Zireh je bila zgrajena pred dobrima dvema desetletjema. Se preden je bila docela urejena, je že zastarela in ni več ustrezala razširjeni dejavnosti šole. Zato so se Zirovci pred dvema letoma odločili za krajevni samoprispevek. Z denarjem, ki ga bodo zbrali posamezniki in delovne organizacije, bodo šolo temeljito obnovili, zgradili telovadnico in otroški vrtec. Letos je na šoli 23 oddelkov. 14 oddelkov ima pouk dopoldne, drugi pa popoldne. Pouk nadaljuje tudi čipkarska šola, v katero je vpisanih 70 učencev. Z novim šolskim letom so uvedli tudi nekaj sprememb. V obnovljenih kletnih prostorih so pridobili kar šest učilnic. V eni so nastanili varstveni oddelek. Podaljšano bivanje otrok v šoli je novost, čeprav so varstvo starši zahtevali že več let. Varstveni oddelek sprejema otroke pred šesto uro zjutraj, domov pa odidejo popoldne po pouku. V oddelek so vključili otroke zaposlenih staršev, ki obiskujejo pouk v popoldanski izmeni. Večino časa v varstvu preživijo ob igri in razvedrilu, dve uri pa sta namenjeni učenju. V kletnih prostorih je tudi varstveni oddelek vozačev, pionirska knjižnica, kabinet šolskega športnega društva, klubska soba s televizijskim sprejemnikom ter soba, ki je namenjena za razvedrilo. V njej so mize za namizni tenis, šolarji tam igraio šah, berejo in podobno. Ob zaključku lanskega in v začetku letošnjega leta so na šoli izpeljali tudi akcijo, ki so jo imenovali »zamenjava učbenikov«. Učenci so zbrali skoraj 3000 učbenikov, 2500 a so kupili novih. Za nakup šolskih „njig je dala denar Temeljna izobraževalna skupnost iz Škofje Loke. Učenci so tako letos in bodo tudi prihodnja leta dobili knjige v šoli. C k: Poleg redne deiavnosti, to je pouka, je na žirovski šoli že več let zelo razvita izvenšolska dejavnost. Namen dela po pouku je spodbujanje učenčevih sposobnosti tudi na področjih, ki jih šolski program ne zajema. Letos imajo matematični, biološki, literarni, modelarski, likovni, glasbeni in športni krožek. Literarni krožek izdaja tudi šolsko glasilo Iskrice. Poleg krožkov učence združuje sodelovanje v glasbenih skupinah in pevskem zboru. Z nekaterimi dodatnimi objekti, ki jih bodo v prihodnjih letih prizidali šoli, bodo izvenšolske dejavnosti še razširili. Njihova želja je vključiti slehernega učenca v dejavnost, ki ga zanima, oziroma v krožek, v katerem bo lahko razvijal svoje sposobnosti in bo poleg splošne izobrazbe pridobil marsikaj koristnega za svoj bodoči poklic. Poleg krožkov deluje na šoli več samoupravnih organizacij učencev. Učenci se navajajo na samoupravne odnose in samoupravljanje v pionirski in mladinski organizaciji, šolskem športnem društvu, šolski skupnosti, razrednih skupnostih, planinskem društvu in pri podmladku RK. Na šoli deluje tudi služba poklicnega usmerjanja, ki učencem višjih razredov svetuje in pomaga pri izbiri poklica. Čeprav je zadnje leto prineslo že veliko izboljšav, pa žirovski šolarji in učitelji želijo, da bi bila čimprej zgrajena tudi telovadnica. Zaradi težav pri izbiri lokacije so se pripravljalna dela zavlekla in namesto letos jo bodo začeli graditi drugo leto. L. Bogataj la^Vci. ribiči in čebelarji naj pred-^JpJo občinski skupščini, da sprej-var trazliine ukrepe in določila za teh 0 narave» za nadaljnji razvoj pg ,0rganizacij in dejavnosti, so °bči 'l. na za^nJ' radovljiške 'jali i skupščine, ko so razprav-obCi°Wu, ribolovu in čebelarstvu v ^in ki so jih na skup- kih 1 predstavniki posamez- da 0r8anizacij, je namreč razvidno, v Zdivja živali, ribe in tudi čebele Uteg • ' Vse bolj ogrožene zaradi Ijgj.^J^anja prostora in zastrup-podC*. olja. Ce v prihodnje na tem Haf>t Ju ne bo večje skrbi in ijiva s?Sti» ne 130 nasta'a nepoprav-škoda le v posameznih druži-„0 oz,roma organizacijah te dejav-Marveč tudi v gospodarstvu kate Predvsem pa v turizmu, j^r®ga del sta tudi lov in ribolov. najv0t/ečeno 'maJ° čebelarji in lovci Jiiil ? težav in škode zaradi različ-2a§*|Jettličnih strupov in škropiv za s®dov°- P^delkov na poljih in v pre ,VnJ.akih. Razen tega povzročajo CesfeaY,ce lovcem tudi razne nove kaže; ln drugi objekti. Podatki že dovi -Vda se je stalež divjadi v ra-1 °bčini v zadnjih letih pre- J tanjšal. Bolje kot lani, a ne do planskih obveznosti Železarji so dobro gospodarili, vendar zaradi težav niso dosegli planskih obveznosti — Rekorden izvoz — Osebni dohodki porasli za 15 odstotkov V sredo, 31. oktobra, so se zbrali na redni seji delavskega sveta jeseniške Železarne delegati temeljnih organizacij združenega dela in razpravljali o gospodarjenju v preteklih devetih mesecih, o financiranju nove hladne valjarne, o samoupravnem Dozidava doma TVD Partizan Gorje Pred 47 leti so prebivalci Gorij pri Bledu postavili prostoren kulturni dom, ki ga je po vojni prevzelo telesnovzgojno društvo Partizan Gorje. Iz leta v leto so ga obnavljali, vendar je v zadnjih letih postal premajhen in ni več ustrezal živahni dejavnosti v tem kraju radovljiške občine. Dom ima namreč v glavnem le veliko dvorano in oder in je brez drugih manjših prostorov. Zato so pri TVD Partizan Gorje imenovali gradbeni odbor, ki je odločil, da bodo pri domu dogradili še nekaj manjših prostorov za telesno in kulturno dejavnost ter za delo družbenopolitičnih organizacij. Z deli je Gradbeno podjetje Bled začelo že avgusta letos in čeprav dozidani objekt ne bo ravno velik, gradnja počasi napreduje. Denar je zagotovljen. Prebivalci Gorij pa se vseeno bojijo, da objekt ne bo do zime pod streho. J. Ambrožič Nova Almirina tovarna Pretekli teden so predstavniki radovljiške Almire v Novi Gorici podpisali pogodbo s Splošnim gradbenim podjetjem Gorica o izgradnji nove tovarne. Gradnja tovarne bo veljala 5 milijonov novih dinarjev. Almira Radovljica ima v Novi Gorici že zdaj svoj obrat, vendar so prostori neprimerni za uvajanje nove tehnologije. Ko bodo zgradili novo tovarno, bo proizvodnja enkrat večja kot je zdaj. M. K. sporazumu slovenskih železarn ter o nekaterih imenovanjih. Železarji so v devetih mesecih letošnjega leta bolje gospodarili, vendar zaradi težav niso dosegli predvidenih rezultatov. Samo septembra so zaradi, redukcij električne energije izgubili 1000 delovnih ur v obeh jeklarnah, skupna proizvodnja pa je bila septembra manjša za 5000 ton. Celotni dohodek Železarne je v primerjavi z lanskim letom večji za 22,6 odstotka, inedtem ko so stroški v primerjavi z lanskim letom porasli za 23,9 odstotka. Za svoje proizvode so v jeseniški Železarni dobili milijardo 130 milijonov dinarjev ali 4183 dinarjev za tono. V primerjavi z lani so letos na mesec prodali za 4 odstotke več. V Železarni Jesenice so imeli zaradi splošne likvidnosti manj problemov, predvsem pri nabavi suro- vin. Uvozili so za 211 milijon dinarjev več, pri izvozu pa so dosegli rekord, saj so prodali skupno za več kot 5 milijonov dolarjev. Obenem so lahko zadovoljni tudi z ugodno devizno bilanco ter z boljšo situacijo f>ri kupcih. Lani so imeli za 230 mi-ijonov din terjatev, letos le za 72 milijonov din. V Železarni Jesenice je zaposlenih 6176 delavcev, v zadnjem letu je manj delavcev zapustilo to delovno organizacijo. Za manjšo fluktuacijo je več vzrokov: osebni dohodki so porasli, zagotovili pa so tudi boljši družbeni standard. V Železarni so od 600 prošenj rešili 143 prošenj za stanovanja ter ugodili 167 prosilcem posojila za individualno gradnjo. Obenem pa v Z J dosledno uresničujejo tudi politiko štipendiranja, saj imajo 543 štipendistov. Osebni dohodki so od povprečnih 1972 dinarjev lani porasli na povprečno 2274 dinarjev letos ali za 15 odstotkov. Na seji so ugotovili, da so rezultati gospodarjenja v primerjavi z lanskimi precej ugodni, ne dosegajo pa planskih obveznosti. Samokritično so menili, da redukcij? električne energije niso edini vzrok za to, da niso dosegli predvidenih načrtov. Do konca letošnjega leta bo morala proizvodnja znašati več kot 95.000 ton, če bi hoteli nadoknaditi zamujeno in izpolniti svoje planske obveznosti. D. Sedej Prireja živine, mesa in mleka V jeseniški občini je okoli 90 odstotkov travnatega sveta, zato se kmetje v večini ukvarjajo z govedorejo, to je proizvodnjo mleka in mesa. Na območjih, kjer pa zaradi oddaljenosti ni organiziranega odkupa mleka, pa prevladuje vzreja telic in pitanje mlade govedi. Predvsem si kmetje prizadevajo, da bi bila govedoreja tudi v prihodnje usmerjena na kombinirane pasme sivo-rjave in svetlolisaste, ki omogočata veliko mlečnost ter dobro prirejo pri mladi živini v pitanju. Skupno število glav goveje živine za leto 1972 je bilo 2403, prireja v kilogramih za govedo pa je znašala lani za govedo 212.166 kilogramov. V zadnjih letih je predvsem zaradi boljše mlečnosti krav in sodobnejše tehnologije krmljenja pri skoraj enakem številu krav porasla skupna proizvodnja mleka. Leta 1972 je tako znašala 2,762.000 litrov, vrednost tega pa je bila okoli štiri milijone dinarjev. Poprečna molznost krav je bila do dva tisoč litrov na glavo letno. Prizadevajo pa si, da bi bila mlečnost krav vsaj do 3.500 litrov letno. Proizvodnja mleka je boljša predvsem na usmerjenih tržnih kmetijah. Prav tako se kažejo boljši rezultati v pitanju in vzreji Živine pri tistih kmetijah, ki so se pravilno preusmerile. Kljub temu pa je reja prašičev in pridelovanje poljščin na njivah na večini kmetij le za preskrbo članov gospodarstva, tržnih viškov v tej proizvodnji skorajda ni. Večina kmečkih gospodarstev se v zadnjih letih prizadeva modernizirati, nabaviti nove stroje in obnoviti gospodarska poslopja. Po podatkih bi morali v šestnajst tržnih kmetij v jeseniški občini samo v zgradbe vložiti 698.500 dinarjev. Kmetovalci dobivajo kredite pri kreditno-hranil-ni službi GG Bled in KŽ Kranj, vendar pod neugodnimi pogoji: doba vračanja je prekratka, sodelovati pa morajo s precejšnjo lastno udeležbo. D. Sedej a g\ i m Septembra je jeseniško podjetje Vodovod obnovilo vodovod na Srednjem vrhu nad Gozd-Martuljkom. Stari vodovod je bil močno dotrajan, predvsem pa na Srednjem vrhu niso imeli hidrantov in je bila zato ogrožena požarna varnost v tej najvišje ležeči vasi v jeseniški občini. Večkrat je prebivalcem vode primanjkovalo, zato so pri jeseniškem Vodovodu zbrali sredstva za pbnovo. Za obnovo je prispeval Vodovod, skupščina občine Jesenice, skupščina občine Ljubljana-Šiška, ki ima na Srednjem vrhu svoj počitniški dom in Zavarovalnica Sava — poslovna enota na Jesenicah. Pri obnovi vodovoda pa so za delo poprijeli tudi vaščani. Njihov prispevek ni bil le simboličen, saj so delali vsi po več deset ur. Kaj pomeni za gorsko vasico vodovod, kako so kmetje prispevali svoj delež pri obnovi? O tem smo se pogovarjali s tremi kmeti na Srednjem vrhu. Franc Robič: »Prav vsi kmetje smo pomagali pri obnovi vodovoda. Zdaj čakamo le še na priključke. Prejšnji vodovod je bil precej star. Sicer smo imeli večinoma kmetje vsak svojega, vendar bi le radi dobivali vedno dovolj dobre vode. Nekatere hiše v vasi svoje vode sploh niso imele in tudi zaradi njih je bilo treba misliti na obnovo. Še najbolj pa smo bili obnove veseli zaradi tega, ker imamo zdaj dovolj vodnih hidrantov, saj je le-te treba imeti. Vodovod pomeni za Srednji vrh veliko pridobitev.« Fric Robič: »Seveda smo delali, prav vsi, saj smo si vodovod že dolgo tudi želeli. Vsak kmet je delal okoli 80 ur, in to res delal. Zasipali smo cesto in traso, kjer so položene cevi. Obenem smo poravnali tudi škodo, ki je nastala zaradi polaganja cevi pc^ naših zemljiščih. Sicer smo tudi poprej imeli vsak svojo vodo, a bolje je vsekakor sedaj, ko ima zadosten pritisk in je ne bo primanjkovalo. Obnova vodovoda je bila potebna tudi zategadelj, ker so pomanjkanje vode hudo občutili v počitniškem domu. Nekateri vaščani pa je sploh niso imeli.« Franc Hlebanja: »Da, tudi sam sem pomagal. Kmetje smo poleg tega, da smo zasipali cesto in zemljišča, kjer so polagali cevi, vozili material tudi do tja, kamor delavci niso mogli priti z avtomobili. Zdaj bo treba še nekaj malega urediti, tako da bomo imeli v Srednjem vrhu vedno dovolj vode. Stari vodovod je bil resnično potreben obnove, saj je bil že ve?' kot 40 let star. Kmetje smo vode, stalne vode v naši vasi zelo veseli in seveda tudi tega, da nam zdaj ne bo treba biti več v skrbeh ob morebitnih požarih. Na vodovod so priključeni vodni hidranti, tako, da je na Srednjem vrhu dobro poskrbljeno za požarno varnost.« D. Sedej Novica je udarila kot strela z jasnega: v vseh prodajalnah veletrgovine Juha iz Zgubačnice so se pocenili zobotrebci! Da, pocenili-Neverjetno, fantastično, kolosalno! Večina ljudi je sicer menila, da (Fe za neslano potegavščino, kajti ravno prejšnje jutro sta osrednja dnevnika Trobilo in Zvočnik objavila podatke o petnajsti zaporedni letošnji podražitvi potrošniških artiklov, a vseeno so vsi drli v poslovalnice Juhe, hoteč osebno preveriti, koliko resnice skriva v sebi senzacionalna vest. In res ni lagala; paket visoko kvalitetnih lesenih zobotrebcev, s katerimi si prodrl v sleherno razpokico od zastonjkarskega zdrav-, stvenega varstva načetih kočnikov, je stala 40 par manj kakor doslej-Občani so v celih tropih navalili k prodajnim mizam in v pičlih dveh urah popolnoma izpraznili zaloge ošiljenih paličic. Medtem pa je glas o nezaslišanem dogodku v občini Zgubačnico s hitrostjo gozdnega požara prekoračil lokalne meje ter obšel deželo-Radio in televizija sta prekinila zelo aktualni oddaji, posvečeni pojavu neznanih letečih predmetov in razpravi komiteja za boj proti inflaciji' ter izstrelila v eter reportersko bombo desetletja. Neko gospodinjo Je od presenečenja kap, neki gospodarstvenik pa v hipni osuplosti ni pr vočasno zavrtel volana svojega mercedesa, kar ga je veljalo štiri mesece bolniške postelje in pet starih milijonov stroškov. Prvi so prisu do sape, kot vedno, novinarji. Karavana mojstrov peresa je zdrvela proti mestu Zgubačjiica, kjer sta župan Fefl in sekretar Svetinja ravno sklicevala razširjeno sejo političnega aktiva. Seveda je bil povabljen tudi direktor veletrgovine Juha. Navzoči niso vedeli, ali naj mu Čestitajo ali ogorčeno obrnejo hrbet, kajti občinsko vodstvo je čakalo n°. takšno ali drugačno stališče vladnih krogov. Toda ker tudi državni svet še ni uspel poglobljeno pretresti vzrokov in posledic nepričakovanega pripetljaja, so odgovornim zgubačniškim krogom poslali teltigrom z običajnimi navodili, ki pravijo, da se je treba nastalih problf' mov lotiti odločno, konstruktivno in brezkompromisno ter jih preučit1 iz kar največ možnih vidikov, vendar ne brez običajnega demokrati' nega načina obravnavanja zadev. Župan in sekretar sta obupano zavzdihnila, ne vedoč, kaj bi. Ni jima ugajalo, ker so oni zgoraj P1*' pustili izoblikovanje javnega mnenja podrejenim. Ampak, kar j?>Je' Svetinja, sit moreče negotovosti, ni želel čakati v nedogled. Živčen zaradi kosila, ki bo spet enkrat odpadlo, je tresnil po mizi, da so kozarci in steklenice v bližnji omari z napredno politično literaturo izdajalsko zažvenketali. Zobotrebci »Tovariš direktor Slavček, obtožujem vas vnašanja nemira v široke ljudske množice ter odstopanja od ustaljene poti v boljšo bodo*-' nos t,« je zavpil. Pristojni so pomenljivo pokimali in srepo pogledal grešnika. Slednji je skrušeno vstal, samokritično priznal napako ^ povedal, kako sam ni kriv skoraj ničesar. Zobotrebce veletrgovini dobavlja stara Franca, ki prebiva v bajti nad okrajnim smetiščem. *. sedem let ni spremenila odkupne tarife. Tri tedne nazaj pa sta se k n)e) preselila pravkar upokojeni brat Gustelj in svakinja Katra. Reorganizirali so proizvodnjo, uvedli neke vrste tekoči trak in čez noč PoL'ef?' li storilnost za 150 odstotkov. Da bi lahko sproti prodala svoje izdejk* je trojica krepko znižala ceno. Slavčka so o nastali spremembi obvestili šele potem, ko je mestna klepetulja Kokošnikova kupila e razvrednoteni paketič in potlej kakor tornado odvihrala ven atrakcijo med nič hudega sluteči narod. Novinarji so v beležnice ravno načečkali »Direktor obtožuje Br<*. bežljivo Franco in njeno sorodstvo!«, ko je zadihani pismonoša PT nesel v sobo nov telegram. Ne da bi prenehal zmerjati načelni* davčne službe, ki kljub številnim instrumentom in možnostim nabija nja akontacij na predvidene in nepredvidene dohodke ni znala raZ krinkati ter onemogočiti rasti rakave tvorbe v nedrih zdravega tej,eSv nacionalnega gospodarstva, je župan Fefl raztrgal omot. Stav "j . njem so povzročili, da je mahoma umolknil, avtoritativno zakašljal začel glasno, svečano brati: »iskreno priznanje proizvajalcu zobotrebcev — stop — dokazal J ' da nasa prizadevanja in smernice niso bile zaman — stop — naj2^ sluznejsim v kolektivu podeljujemo red zlate deteljice z lila trakom stop — državni svet.« Deset dni pozneje je župan Franci, Katri, Gusteljnu in direktor] Slavčku pripel na prsi zlato deteljico ter jim pred dvestoglavo mn 5J pred fotografi, snemalci in komentatorji, prisrčno stisnil roke. Pel a nato so vrli odlikovanci zaradi naraslega povpraševanja sporazum1* > za 60 para, dvignili ceno paketu zobotrebcev in se neopazno v normalni tok ekonomskih gibanj znotraj dežele, ki vztrajno kora v svetlejšo prihodnost. I. Guzel) Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurečnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): — gradbeni material — stavbno pohištvo Informacije daje K2K — Komercialni servis, Cesta št. 2 (nad kinom Center), telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se! 8 tržiškim amaterskim gledališčem v Bilčovsu in Sv. Jakobu v Rožu J Urice veselja za koroške Slovence Tržičani so po Železni Kapli in Selah v nedeljo gostovali v Bilčovsu in Sv. Jakobu v Rožni dolini in naše rojake razveselili z veseloigro Presenečenja — Izkupiček od predstav tudi tokrat za zamejska slovenska prosvetna društva Kapli poslal predsednik tamkajšnjega slovenskega prosvetnega društva Zarja Peter Kuhar. »Dragi prijatelji! Dovolite mi, da se vam pismeno zahvalim za vaše gostovanje pri nas v Železni Kapli. Vaša igra je napravila na naše ljudi, ki so od začetka do konca navdušeno in napeto gledali, močan vtis. Našim ljudem je treba dati tudi to, ker nam mnogokrat manjka zabave in veselja. Saj o psihozi, v kateri živi naš narod na Koroškem, ni treba posebej govoriti. Prav zato so nam take predstave v oporo in pot k utrditvi narodne zavesti. Za ves trud in še posebno za dobiček pri igri Presenečenja, ki ste nam ga podarili, se najlepše zahvaljujemo. Pa kmalu spet pridite I... Podobnih zahval in želja po ponovnem snidenju je bilo na pretek tudi v Selah in v nedeljo v Bilčovsu in Sv. Jakobu. Največkrat so jih izrekali koroški Slovenci osebno ob krepkem in prisrčnem stisku rok ter solzah, ki se ob takšnih srečanjih pogosto potoče po licih. Bilčovs, sedež istoimenske občine, ki obsega 17 vasi in ima okrog 1500 Tržiška filmska revija N odslej vsako leto bnhrada Tomo Križnar Koprčanu Koniju Štajn-neK/u, Vibina nagrada pa Vasku Preglju iz Kranja Pavil-lede'j° zvečer se je v dvorani reviji8 N0B v Tržiču končala filjJ Jugoslovanskega amaterskega filmsL.- , J° je organiziral tržiški Hi JJ*1, klub Tomo Križnar. Revija fredv • tekmovalnega značaja, saj Ura(j filmov ni ocenjevala ^loč d\- O najboljšem filmu so dobn a glasovi obiskovalcev. Po-revije bodo odslej vsako leto. 20 ani so v treh večerih videli so aJJaterskih filmov. Prevladovali in o ^rji iz Makedonije, Hrvatske ?VeniJe- Takšna udeležba fil-pri jsj|e uspeh, če pomislimo, da so v^ anJu filmov odpovedale skoraj 0rganioliške kinozveze in so bili Poz* Zat°rji vezani zgolj na osebna R • vodJa rimskega kluba loVal vyižnar, je na festivalu sode-8tVo jz dvema filmoma. »Cankarjan-bilo« je njegov najnovejši sa-Pa jgJni film, film »Prodov šelest« • ^omUStva"' skupaj z Dragom iug0sj ■ Prvo revijo amaterskega -°n,8kega fllma V Tržiču °ce* je dala nov model presni avtorskega filma. Pri-Polnif revije bodo model še izpo-*ti j6, Kaže se v netekmovalno-v neposrednem ®tv0 Avtorjev filma z občin-^Ja sti,ln v možnosti navezovali1*0* Z avtorji iz drugih re-8e l!? klubov. Dogovorili smo T, ^ubske filmske večere in oni^Pne filmske projekte z Va,|®kih »aJbolj znanih jugoslo-8a ustvarjalcev amaterske-JeOl Pri nas Vladimirjem s !iZ ^agreba, ki je z nekaj 8°deloval na reviji. Tudi center Iskra Kranj naZ?i8«je . °®novi sklepa svpta licitacijo obdajo naslednjih n°vnih sredstev: Šti»£lav amerikanke, tri- in l^eljustne UiaJ.^rzalna stružnica »burg z v nanska stružnica bdkel btJJ^Jalnimi kleščami, 1 * ?»»Porta Portabei"* 8tr°^ torPedo, ^otokopimi stroj statikon nivoja bo v sredo, 7. Šoli ''a l973' ob 10- uri- v Kr'Jem cehtru ZP Iskra IntJJJ- Savska loka 2. o8no esenti si lahko ogledajo 6. (j V!?a siedstva vsak dan od u »-J. ure. prihodnje revije bodo namenjene širokemu krogu obiskovalcev.« So bili cilji, ki ste si jih organizatorji zastavili, doseženi? »Odziv občinstva je bil zadovoljiv. Pogrešali pa smo šolsko mladino in predstavnike kulturnih ustanov.« Na reviji smo slišali, da se filmski amaterji srečujete pri svojem delu z velikimi materialnimi težavami, pa so filmi kljub temu na zavidanja vredni višini. »Skupina strokovnjakov je na festivalu v Pulju ocenila, da bi moj film ,Cankarjanstvo je bilo' stal 5 milijonov starih dinarjev, stal pa je le 500.000 starih dinarjev. Ker tržiški klub ni imel toliko denarja, sem film posnel za ljubljanski klub Minifilm. Vse filme snemam na 16-milimetrsko tehniko in jih kopiram, ker se bojim tvegati original. Na festivalu v Nišu so mi celotno kopijo uničili. Če bi poslal tja original, bi bilo večmesečno delo desetine ljudi uničeno. Pri amaterskem filmu je najdražja tehnična obdelava, vse ostalo naredimo zastonj. Večkrat moramo seči v lasten žep. Zato sta bistvo amaterskega filma samoodpovedovanje in iznajdljivost ter medsebojna pomoč in izmenjava materiala med amateiji. Te ugotovitve veljajo tudi za tržiški klub, ki je sicer tehnično še kar opremljen, svojih prostorov pa nima in zato se člani zbiramo v zasebnem stanovanju.« Na zaključku revije so podelili dvoje priznanj. Nagrado Tomo Križnar je prejel koprski filmski amater Koni Štajnbaher, nagrado Viba filma za najbolje oblikovno in tehnično izdelan film pa Vaško Pregelj iz Kranja. J. Košnjek Jubilejno leto Janeza Puharja V gorenjskih občinskih svetih za tehnično kulturo se številni ljubitelji fotografije načrtno pripravljajo na leto Janeza Puharja. Naslednje leto bo namreč preteklo 110 let od njegove smrti. Na nedavnem posvetu gorenjskih občinskih svetov tehnične kulture na Jesnicah so se domenili, da bodo obletnico njegove smrti kar najbolj svečano proslavili. Številni šolski kinofoto krožki, klubi in društva, ki nosijo njegovo ime, bodo pripravili zgodovinske razstave umetniške in dokumentarne fotografije. Foto klub Janez Puhar iz Kranja bo za občinski praznik pripravil pionirsko foto razstavo, filmska skupina Odeon z Jesenic VII. mednarodni festival amaterskega filma, foto klub Andrej Prešern pa bo v počastitev 50-letnice uspešnega dela organiziral gorenjsko foto razstavo s planinsko in poljubno tematiko. U. 2. Erebivalcev. Ena redkih občin na koroškem je, ki jo vodi Slovenec. Bilčovski župan je zaveden koroški Slovenec in naš prijatelj Hanzi OGRIS, kmet in gostilničar. V svojem poslopju je uredil dvoranico, ki jo uporabljajo za svoje nastope slovenske kulturne skupine in seveda domače prosvetno društvo Bilka. Dvoranica se je v nedeljo ob pol treh, ko se je začela predstava Tržičanov, napolnila. Presenetljivo veliko mladih je posedlo po sedežih. Čeprav vstopnine ni bilo in so lepaki obiskovalcem priporočali le prostovoljne prispevke, se je v blagajni zbralo več kot 1000 šilingov! Denar ni romal v Tržič, temveč je ostal domačemu društvu Bilka kot skromen prispevek ljudem, ki se od jutra do večera trudijo, da slovenska kultura in zavest onstran Karavank ne bi zamrla in podlegla vedno večjemu pritisku ponemčeva-nja. Bilčovs, kmečka vasica z okrog 150 prebivalci, se tem poskusom uspešno upira. Bilka, njihovo prosvetno društvo, je jedro slovenstva. »Takšna srečanja in sodelovanje med društvi tostran in onstran meje so koristna in potrebna,« razmišlja Hanzi OGRIS, ki je tudi poslanec koroškega deželnega zbora. »Tako lahko najbolje izmenjavamo mnenja in izkušnje pri gojitvi kulturne dediščine. Predvsem pa so takšne oblike sodelovanja sprejemljive tudi za mladino. Rad bi povedal še to, kako pomembne so zveze med nami in vami. Le na ta način se bomo razumeli kot Slovenec s Slovencem in človek s človekom. Menim, da je to najpomembnejše.« Se vam zdi, da je obisk današnje predstave zadovoljiv? »Zadovoljiv, če pomislimo, da so izbrali Tržičani za gostovanje precej neugoden dan. Daleč v jeseni smo že. Za nami je deževje in današnji prekrasni dan je marsikdo izkoristil po svoje. Vsaj 50 ljudi več bi bilo na predstavi, če ne bi bilo tako lepe nedelje. Kljub temu čestitam k uspehu in menim, da današnjega gostovanja-naši ljudje še dolgo ne bodo pozabili.« So prireditve, ki jih prireja društvo Bilka, dobro obiskane? »Trdim, da je zanimanje za dramske predstave skoraj večje kot za pevske nastope. Bilčovs je kmečka vas in ni možnosti za zabavo in družabno življenje. Do prvega kina v Celovcu ali v Beljaku je kar 20 kilometrov. Dohodki od vstopnine in društvena članarina sta edina večja denarna vira društva Bilka. Če smo aktivni in če želimo še kaj novega kupiti ali popraviti, potrošimo od 30.000 do 40.000 šilingov. Podpora, ki jo stežka dobimo od države in deželnih oblasti, pa ne predstavlja več kot 10 odstotkov potrebnih sredstev!« Ko se je leta 1912 v Bilčovsu ustanavljalo slovensko prosvetno društvo Bilka, je bil Janko OGRIS, Hanzijev oče, star 14 let. Kmetovalec je bil in zastopnik v kmetijski zbornici. Pred leti je težka bremena odložil in se upokojil. Sin ga je uspešno nasledil. Oče Janko se spominja Bilkinega »rojstva« in je od njene ustanovitve dalje njen član. Pražnje oblečen je prišel na predstavo Trži- čanov, se usedel na prednji sedež v dvorani in z igralci na odru ter z drugimi obiskovalci prireditve vred prepeval in se veselil. Ustregel je moji radovednosti. »Ko smo ustanavljali prosvetno društvo Bilka, smo dobro vedeli, zakaj ga ustanavljamo. Želeli smo ustaviti ponemčevanje, ki se je že takrat razraščalo, želeli smo slovenski živelj kulturno dvigniti in ga usposobiti, da bi kljuboval navalu nemških pod-piranih društev kot so bili ,šulfe-raini' in ,sidmarki'. 200 članov ima naša Bilka. Moški in mešani pevski zbor prireja koncerte, delovni pa so tudi dramski igralci. Letno se nauče dve do tri igre. Zadnja večja prireditev, ki smo jo organizirali v naši dvorani, je bila zahvalna prireditev ob koncu polletja. Zelo lepo je uspela.« Ali lahko opišete položaj bilčov-skega društva Bilka. »Doslej smo težave uspešno premagovali. Ne vem, kako bo naprej. Največjo zgago nam dela šola. Otroci hodijo 4 leta v našo šolo v Bilčovsu, potem pa morajo v Celovec ali v Vetrin, kjer je slovenski pouk. Le-ta je v popoldanskih urah in morajo otroci do večera čakati. To je za otroke velik napor in številni starši se slovenskemu pouku svojih otrok odrečejo prav zaradi prej omenjenih težav. Mnogi pa tudi nasedejo propagandi prenapetih nemšku-tarjev, ki slovenskim staršem trobijo: zakaj otroka ne odjavite pri slovenskem pouku, vaši otroci bodo neumni, če se bodo učili slovensko itd. Letos so na primer naše otroke samovoljno poslali v Celovec, in to na šolo, kjer ni slovenščine. Zelo smo se morali K truditi, da so jih dali v Vetrin, , er je slovenščina.« Janko Ogris je potem z dobršno mero ogorčenja nadaljeval: »Do leta 1960 smo koroški Slovenci igrali in peli, čeprav nismo dobili od nikogar pomoči. Sele takrat nam je dala deželna vlada ,drobtine', če lahko tako imenujem pomoč. 2000 ali v najboljšem primeru 3000 šilingov prejmemo in kup prošenj moramo napisati. Sorodna nemška društva pa dobijo vse! Članom društvo niti izleta ne more plačati, kaj šele prigrizkov po končani predstavi. Vse to gre iz žepov članov. Naši ljudje niso bogati. Ne vem, kdo bi lahko dal pet ali deset tisoč šilingov. Šte-dimo in še enkrat štedimo.« Bilčovski nastop Tržičanov, 33. predstavitev Presenečenj, od teh tretja med koroškimi Slovenci, se je končala s petjem in z besedami zahvale. Zvečer ob pol osmih jih je čakal 34. nastop v Sv. Jakobu v Rožu, nekaj kilometrov od Bilčovsa. Pozdravila jih je polna dvorana rojakov. Igralci Dolfe Anderle, Kari Smole, Mara Smole, Marija Romih, Jelka 2agarjeva, Nataša Golmajer, Irena Ahačič, Rado Pančur, Sašo Perko in Ivo Kokalj ter Oto Zazvonil, Franc Hladnik in Martin Romih še dolgo niso smeli z odra. To so za igralce Presenečenj nova presenečenja, nepozabni spomini in srečanja ter prijateljstva, skovana s Slovenci onstran Karavank. Igralci amaterskega gledališča iz Tržiča so razumeli smisel poslanstva na Koroškem. Včeraj smo v ncšem brlogu slavili točno do 23. ure. Soseda je dala za pijačo, medtem ko je njen mož v bližnji gostilni gasil bolečino. Sicer se ji je smilil, vendar je možem na občini dala čisto prav, ker so sklenili, da bodo poslej tudi v kranjski občini gostilne odprte šele od 7. ure naprej. Njen mož, zaposlen v podjetju Igla, se je namreč že nekaj let izgovarjal na netočne avtobuse in jo je vsak dan že ob 5. uri zjutraj peš mahnil v službo, da je lahko potem do 6. ure zvrnil vase dva ali tri kozarčke. Ko sem ob splošnem zadovoljstvu njegove žene hotel še enkrat nazdraviti tej pametni odločitvi v občini, mi je zbila kozarec iz roke in rekla: »Konec. Ura je 23 in poslej bodo ta čas tudi gostilne zaprte.« Pobasala je steklenico in šla. Danes pa fe spet prišla vsa obupana. Povedala je, da moža vso noč ni bilo domov in da se boji, da se bo od žalosti utopil v pijači. Prosi, da bi tisti odlok čimprej objavili, ker bo tako ali tako začel veljati šele osmi dan po objavi. Rekla je, da je vsem, ki postopek lahko pospešijo, pripravljena dati za pijačo. Jaz pa mislim, da se njen stari ne bo kar tako dal. Saj bodo pred 7. in po 23. uri odprti še hoteli. V sredo sem čepel pred kranjskim Globusom in glodal pečeni krompir, ki sem ga kupil v kiosku pri blagovnici. Bil je tako prijetno vroč, da me je kar malce /teklo v prste. Pa se ustavita dve mamici in svojim malčkom kupita krompirček. Drobcene ročice 'vročih vrečk niso mogle držati, zato je ena od mamic poprosila prodajalko, če ji lahko da ali proda še eno vrečko. Prodajalka pa ji je odvrnila, da lahko, če plača zanjo dva nova dinarja. Presenečena mamica je odvrnila, da za prazno papirnato vrečko že ne bo toliko plačala. Odslej bom tudi jaz bolj previden. Kaže, da v tem kiosku prodajajo vrečke po dva dinarja, krompirček pa je zastonj. Se dobro, da nimajo viskija, ki bi ga zavijali v vrečke. Potem bi prazna vrečka veljala lahko tudi 120 dinarjev. Prepričan sem, da delim mnenje večine prizadetih občanov, ko ugotavljam, da avtobusna postaja v Žirovnici sodi med najbolj zanemarjene objekte svoje vrste na Gorenjskem. Prav značilno je, kako navzlic oživljanju oziroma propagiranju kmečkega turizma na tem območju nihče od odgovornih ni začutil potrebe po ureditvi omenjenega čaka-lišča, ki ne motoriziranemu prišleku hočeš nočeš na vrže nič kaj svetal uvodni vtis o kraju. Negodujejo pa tudi domačini, ki se vsak dan z avtobusom vozijo na delo. Provizorij postaje, postavljen že pred leti, je danes le še razmajana podrtija. Zdelana, kot rešeto luknjasta streha, nemo priča o enostranski usmerjenosti oseb, ki se izživljajo v nameščanju kažipotov, urejanju turističnega biroja nasproti obravnavanega »spomenika«, opisovanju turističnega napredka žirovniške regije itd. Staro skrpucalo bi morala čim prej nadomestiti pred vetrom zaščitena konstrukcija, v kateri bi bil vozni red izredno dobrodošla pritik-lina. Trenutno ga namreč potnik zaman išče. M lL# j^ik J. Košnjek Sobota, 3. novembra 1973 ned°pna do^na na Koroškem je v sko 1° nadvse t0Pl° sprejela igral-iz ^sk.uPino amaterskega gledališča Droi ' Skupino — sestavljajo jo stareJši tržiški ljubitelji tUj7Klh desk, katerim so se pridružili Že rink er* mlaJ8i igralci — pozna ljud en del GorenJ8ke i" tudi U8D®ie .zunaJ njenih meja zaradi loi& P™81*116 predstavitve vese-Ko rireda Hirsta Presenečenja. 8tv 80 Tržičani pod režijskim vod-2aioTi feta Anderleta lani prvič bod ^i1 Vesel°igro, niso slutili, da deljo o ežni takSne£a uspeha. V ne-v Rn* ' oktobra, ko so gostovali *e 32 i?V8U in Sv- Jakobu v Rožu, so Nt?rat stopili pred občinstvo. k0r Jj^®1.jako srečanje Tržičanov s loio> rojaki ni bilo prvo. Vese-v videli že v Železni Kapli in tod V ?ri ®°rovljah. Tržičani bodo zarad v spominu ne le Ve{ . dobre in sproščene igre, tem-Piiek zarfldi izredne poteze: izku-pU8tj..°d prostovoljne vstopnine so 8vetn tamkajšnjima kulturno pro-tUi "-1??.8 društvoma in tako oboga-blagajni slovenskih kultur- Se Tfjjxnanimo 8® s pismom, ki ga je anom po gostovanju v Železni Naj otroci služijo denar? (2) Otroci se morajo naučiti, da lahko dobe poseben denar le s posebnim zaslužkom. Katja pripoveduje materi: »Sosedova mama me je prosila, če bi lahko vsako sredo in soboto popoldne po tri ure pozila njenega Mi-lančka. Za varstvo bi dobila vsak teden po 20 din. Dovoli mi, mama. Za šolo mi še vedno ostane dovolj Časa in če dobim vsak teden po 20 din, si bom kmalu kupila gramofon. Od žepnine si za gramofon ne bom mogla prihraniti.« Mama ji je dovolila in storila je prav: otroci morajo vedeti, da je treba nekaj posebnega narediti, da tudi dobe posebno nagrado. Seveda pa stremljenje za zaslužkom pri otroku ne sme biti preveliko in preseči še dovoljenega okvira. izbrali smo Letos se spet nosijo plaAći ohlapnih krojev. Izredno lep model iz mikane volnene tkanine je za trg pripravila konfekcija TIP-TOP. V živi rumeni in rdefii ter drap barvi jih imajo v Kokrinem oddelku konfekcije v GLOBUSU. Cena:1344 din Kamniika tovarna usnja UTOK je poskrbela, da bodo v jesenskih nalivih ali pa zimski žlobudri nafte noge lepo na suhem in toplem. Na trg je namret dala ženske fikorenjce, ulite iz nepremočljivega plasti-»ola in podložene z umetnim krznom. Zadrga ob strani omogoča lahko obuvanje povrhu vsega pa so videti kot usnjene. Dobe se v tovarniškem butiku v Kamniku. Cena: 99 din Bi rade v nedeljo popoldne na hitro naredile posladek za vafte domače? V DELIKATESI na Maistrovem trgu v Kranju imajo Dr. Oetkerjeve tortne podlage, v eni ali treh plasteh; enojna ima dodan Se preliv za torto, trojna pa recept za namaz. Rok trajanja 2 meseca. Cena: 8,60 in 18 din Ura kot igrača, pa vendar »ta prava«. Tisto, kar bo najbolj razveselilo nafte malčke, so oči živalice: tako kot ura tiktaka, se obračajo o£i. Te vesele urjce so izdelane na Japonskem, dobe se pa v Škofjeloški NAMI. Cena: 100,50 din za vas V Borisovi družini se veliko pogovarjajo o denarju. Ljudi ločijo po tem, koliko denarja imajo. Boris pri sosedih ni priljubljen, ker »prosjači«. Vsak dan namreč obišče vse sosede in sprašuje: »Grem za vas lahko kaj kupit? Naj grem v vrtec po vašega Andrejčka? Imate kakšno delo zame?« Borisov oče je ponosen na sina: »Že danes ve, kako je treba začeti, da se pride do denarja!« Toda oče se moti. Ko bodo otroci, katerih starši precenjujejo vrednost denarja, odrasli, ne bodo imeli nobenega časa za prijatelje, za razvedrilo, potovanje, nobenega časa, da bi imeli lastne otroke, kajti »čas je denar«. Otroci morajo vedeti, da je denar nujno potreben in pomemben, toda ni najvažnejše v življenju. Dovolite jim, kolikor jim čas in njihove moči dopuščajo, priložnostno zaslužiti denar, da si z njim izpolnijo posebne želje. Čutijo pa naj seveda, tako jih morate vzgojiti, da obstaja poleg plačanih posebnih storitev tudi pripravljenost pomagati sočloveku, ta pomoč pa se ne da plačati z denarjem. Opozorite otroka na bolno sosedo in na drobne usluge, ki jih lahko otrok opravi — seveda zastonj. Če hočete otroka za posebno dober nakup poplačati z denarjem, nikoli ne odrinite otroku »ostanka«, to je preostali denar od nakupa. Izdatek točno obračunajte skupaj z njim in mu potem dajte plačilo. Če je to 50 par ali 3 din, niti ni važno. Le ne recite, naj obdrži, kar ostane, sicer bo otrok dobil občutek, da preostali znesek nima prave vrednosti, kar bo škodilo njegovemu odnosu do denarja. družinski pomen ki Cerebralno motorično prizadeti otroci V prejšnjem sestavku smo opisali, zakaj pride do možganske invalidnosti in kako se prizadetost kaže. Danes pa poglejmo, kako tem bolnikom lahko pomagamo. Okvara lahko nastane pred porodom, med njim ali kmalu po njem, torej v zgodnjem otrokovem obdobju. Otrok čedaje bolj zaostaja za vrstniki in čedalje manj je upanja za ozdravitev ali vsaj omilitev bolezni. Zato je nujno kar najbolj zgodaj začeti z zdravljenjem, najbolje že v dobi dojenčka. Osnovno zdravljenje so redne vsakodnevne fiziote-rapevtske vaje. Oškodovanega otroka moramo namreč s posebnimi vajami naučiti tega, kar se otrok z zdravimi možgani sam nauči. Ker so pri posameznih otrocih okvarjeni različni centri v možganih, je potrebno prilagoditi vaje za vsak primer posebej. Poleg gibalne terapije mora otrok tudi čimprej začeti z vajami za. razvoj govora. Otrok tako obiskuje že v drugem ali tretjem letu poleg fizioterapije še logopeda. Ko je že sposoben samostojno obvladati položajne lege in je z njim možno vzpostaviti tudi verbalni kontakt, pa začne z njim delati tudi specialni pedagog in delovni terapevt. Zdravljenje je dolgotrajno, starši pa morajo izvajati vaje z otrokom tudi doma. Če je otrok zelo hudo prizadet in ambulantno zdravljenje ni možno, ali pa starši niso dovolj vestni, se odločimo za oddajo otroka v zavod. Poudariti moramo, da čudežnih tablet, ki bi ozdravila poškodovane možgane ni in jih verjetno tudi nikoli ne bo. Starši greše, če nosijo v obupu svojega otroka okoli raznih mazačev in iščejo pomoči ter s tem zamujajo dragoceni čas, ko bi z rednim vsakodnevnim zdravljenjem še lahko pomagali otroku. dr. Milivoj Veličkovič Jana iz Kranja — Kupila sem blago za jesensko obleko, vzorec prilagam. Svetujte mi, prosim, kako naj bo ukrojena. Všeč so mi športne obleke. Stara sem 14 let, visoka 161, tehtam pa 49 kg. Marta — Obleka za vas je krojena športno. Zapenja se spredaj z gumbki. Ovratnik je nekoliko večji. Dolžina krila se končuje nad koleni. Ovratnik, manšete in pas so obrobljeni s svetlejšo stranjo blaga. Morda še niste pomislili, da lahko pripravico za rezanje trdo kuhanih jajc koristno uporabimo tudi za rezanje kuhanega krompirja. Na to se spomnimo predvsem takrat, kadar pripravljamo krompirjevo solato, pa bi radi, da bi bile rezine kar najlepše. Pa še hitro je vse skupaj opravljeno. Za enostavne in tako moderne pričeske s privihanimi prameni las je treba imeti okroglo ščetinasto krtačo, ožjo ali širšo in pa fen. Vlažen pramen las, ki ga želimo česati navzgor, navijemo na okroglo krtačo in osušimo s fenom. Nesreča s kolesom Imam poni kolo. S tem kolesom se zelo rada vozim. Večkrat se peljem v trgovino. Do sedaj se mi ni še nič pripetilo in želim, da se mi tudi ne bi. Kadar pa se peljem mimo samskega doma, mi pride vedno pred oči dogodek, ki se je pripetil Matjažu in Mojci. Matjaž je bil star 12 let in je zelo rad vozil otroke na kolesu. Nekoč je peljal Mojco. Pred samskim domom pa je Mojca dala nogo v sprednje kolo. Matjaža je vrglo čez kolo in oba sta se znašla vsa krvava na tleh. Oba so morali prepeljati v zdravstveni dom. Mojci ni bilo nič hudega, samo malo prask je imela in je kmalu prišla domov. Matjaž pa si je ranil nos in še sprednje zobe si je izbil. Moral je ležati kar precej časa v bolnici. Potem je dobil nove zobe. Toda otrok ni nič več vozil na kolesu. Zdaj vem, da je najbolje, če se s kolesom vozim sama. Damjana Perne, 4. c r. osn. šole L. Seljaka, Kranj Kruh žival V ponedeljek sem s prijateljem kuril smeti na vaškem smetišču. Star možakar je pripeljal po peščeni poti že majav voziček. Najino pozornost je zbudil šele, ko je prišel v najino bližino. Tedaj sva si ga lahko podrobno ogledala. Bil je plešast, star približno 70 let, oblečen v oguljeno, že na več mestih zakrpano obleko. Kaj delata, otroka?« naju je prijazno vprašal. »Nabirata steklenice in star papir?« »Ne!« sva hkrati odgovorila. »Le smeti bova zakurila.« »A, tako?« je dejal. Nasmehnila sva se mu, on pa nama je dobrovoljno pokimal. »Oho! Tam pa je prav tak sod kot ga potrebujem. Resda je malo obtolčen, a vseeno mi bo, čeprav v zadnjih trenutkih odvzet odpadu, nekaj časa kar dobro služil,« i'e veselo govoril bolj sebi kot nama. 'rišel je k sodu, ga prijel in vzdignil. V vrečki na tleh je zagledal košček kruha. »Poglejta, otroka! Tu leži kruh. Koliko ljudi je lačnih, zelo malo je sitih, najmanj pa presitih. Ni jim še odpela zadnja pesem. Vojna, ta jim bo še zagodla z lakoto!« je javkal s skoraj otroškim glasom. Sklonil se je in pobral tisti košček kruha. Vtaknil ga je v žep. Sod je naložil na voziček in odšel. »Kruh, kruh, kruh!« so mi zvenele besede po ušesih. Res je, da vojna še ni nehala pustošiti po svetu. Veliko otrok pa tudi starejših je lačnih. Nedaleč od tistih, ki mečejo kruh, ljudje okostenelih teles umirajo od lakote. Zoran Jelovčan, 5. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Moja najljubša Moja najljubša žival je muca. Je črne barve. Stara je eno leto. Zdaj ima dva mlada mucka. Obadva sta črne barve. Muca jih skrbno varuje. Čez dan je večinoma pri njih in se z njima igra. Mucka sta stara mesec dni. Sedaj že sama jesta. Muca gre ponoči na lov in jima prinaša miške. Najraje pa jesta mleko in meso. Imam jih zelo rada. Milena Perko, 5. a r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Kaznovana nagajivost Majhne deklice in dečke vidimo najpogosteje v spremstvu z očetom ali mamico. Tudi jaz sem imela take nevšečnosti. Starši so mi vedno g0' vorili: »Daj mi roko, avto te bo p°/ vozil!« Nagajiva kakor sem še sedaj-nisem hotela, da bi me kdo držal z? roko in me vodil kot majhno. Ze prl treh letih sem hotela postati velik8, Z očetom sva hodila po parku. T"' edinole tu, me ni nihče držal za roko-Seveda sem hotela to izkoristit1. Skozi okrasno grmičevje sem jo P®' brisala proti velikemu grmu. ^ mano pa ta večna nadloga — Skrila sem se za veliki grm. Tam se^ splašila psička in ta mi ni hotel ostati dolžan, zato je svoje lepe bele zope zasadil v mojo nogo. Zavpila sem >P se tako izdala očetu, ki je prav v tistem trenutku stikal za mano v bližini mojega skrivališča. Ves hud J. hotel jezo stresti na moji zadnji^ ko pa je videl droben curek krvi n nogi, se je preplašeno ozrl naoko'' nato pa vprašal, kaj se je zgodi1 " S solzami v očeh sem mu povedal" Oče me je nato odpeljal k zdravnik"' kjer mi je le-ta razkužil ranico. čela sem jokati, oče pa mi je sp°fl budno govoril: »Saj si že velika. P8 tako jokaš!« To je pomagalo in btf boljše kot vsako zdravilo. BeSVj »Saj si že velika ...« sem se ob vsa* priložnosti spominjala. Cez nekaj dni sem dobila nove hlače in oče m je dražil: »Prevelike so ti, ti pa si majhna!« Jasminka Cačič, 8. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Naša Tačka Mala mačka, naša Tačka, za moža je vzela mačka. To poroka je bila : god ci god li tra -la-la in želva je prepevala. Mala mačka, naša Tačka pa je miške gledala. Ni zmenila se za godce, ne za želvo, ne za mačka, več kot vsa poroka njena je veljala njena tačka. Z njo je miške le grabila, na moža pa pozabila. Taka je ta naša mačka, svojo tačko obožuje, saj z njo miši preplašuje, še njen mož se jo je bal, se od nje je odpeljal. Zdaj pa naša mala Tačka, sama je ostala, zdaj ji žal je mačka, zdaj je sama naša mačka — naša mala Tačka, Drago Perko, 6. c r. osn; Staneta Žagarja, Kranj Otroci in vojn3 Vojna. To je nekaj najhujšega ^ je umiranje, preganjanje in lak*eV. Mnogi otroci ostanejo brez sf.ar\j0-Nekateri med njimi ne pozabijo godkov, ko je na primer njihov stopil pred oborožene sovražnike ko je v tišino zadonel strel, oče pa ^ mrtev padel na tla, za njim P? Z mati s predrtimi prsmi. Odrai»c J sirote in ko iz dečkov in deklic P ^ stanejo odrasli ljudje, je ^ vef največja želja, da ne bi bilo vojne. jn O vojni sem že veliko _s.l^apr0ti brala ter se je tudi zelo bojim- Y povojni pa se mi otroci ne moremo riti. Nekaj pa lahko storimo! s0-spise, kjer bomo napisali, §ejo vražimo vojno! Take spise naj P1 ^ otroci vsega sveta in v njih naj^. v veliko lepih misli o miru in sre svobodni deželi. Morda pa bodo jQ teri spis prebrali tudi tisti, ki n°> ^ vojno in lepa misel o miru in ot'" jj želja jim bo morda odtajala led .jj njihovega srca ter se bodo P,r.etnnStfl Tedaj pa bo postalo lepo njim. otrokom in vsem ljudem na svetu- „ sole Simona Kržišnik, 4. b r. osn-" Petra Kavčiča, Škofja Loka, novinarski krožek Oh,ti deževni dnevi! Cin, cin, ciin, ropoče budilka na posteljni omarici. »Ah, že spet ta presneta šola,« rečem nejevoljno. Pomanem si oči in pogledam na uro. »Pa saj je šele pet do pol! Ah, nekaj minut še,« zagodrnjam ter znova zlezem pod odejo. Končno počasi vstanem. Dvignem rolete. Oblaki kakor lačni volkovi preže nad hišami, spustili so se prav do dimnikov. Celo malo dežuje. Ura je že precej čez pol sedmih. Iz drvarnice pripeljem kolo in naložim torbo. Sem kaj pozabil? Ah, seveda, Murija nisem pobožal! Toda danes se tudi Muri ni kaj prida zmenil za moje božanje. No, pa saj tudi nisem razpoložen. Že se peljem s kolesom proti šoli. Megla je stopila prav do zelenih travnatih livad, mogočnih gozdov. Cesta je mokra, le tu pa tam srečam kakega človeka. Že sem pred šolo. Le kje je tisto otroško čebljanje, ki ga vsak dan slišim? Kaj ni nikogar? No, otroci so, le nekam tihi so. Vsak je zamišljen, čemeren ... Šolske ure so mučne, ves čas se mi samo ze Komaj čakam konec ure. Učenci smo leni, nerno . premikamo iz razreda v razred. Končno! Zadnj»c zazvonilo. tg ]> Spet sem na kolesu. Ozrem se tja proti Mačam-kje je Storžič, pa Kališče? Tako rad gledam na skalne vrhove. Ni jih. Namesto njih se bohoi'J" sivkasti oblaki. Začelo je deževati. Premočen b »Ta presneta jesen,« se jezim, a sam ne vem, na, v,te Listje je začelo rumeneti in čeprav imam čudo ^ jesenske barve listavcev neznansko rad, J1*1 deževnem vremenu sovražim. Odbijajo me. .^fli Tudi popoldne ni nič drugače. Le stežka nap1. nalogo. Muc seveda leno prede na kavču. Le delal, kaj bi počel? Ničesar pametnega mi ne pi'|(l jetj. misel. Glava je težka, od branja me začne še Znova pogledam skozi okno. Mrači se že, P° ' vidim samo meglo in oblake, oblake in meglo . • • Marko Naglič, 8. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor V/ SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM Najvišje zavzetje Iz Katmanduja poročajo, da se je dvema članoma japonske alpinistične ekspedicije posrečilo zavzeti najvišjo goro sveta. Na vrh sta stopila 26-letni uslužbenec in 24-letni študent. Mount Everest je bil prvikrat osvojen leta 1953. Slavnega maratonca ni več V vojaški bolnišnici v Adis Abebi je ta teden umrl dvakratni olimpijski zmagovalec v maratonu 46-letni oficir cesarske garde Abebe Bikila. Bil je edini športnik, ki se mu je v maratonu posrečila dvakratna zmaga. Tudi po hudi prometni nesreči, po kateri je ostal paraliziran in privezan na invalidski voziček, je še naprej ostal športnik. Sodeloval je kot strelec na olimpiadi paraliziranih športnikov. starem00!,1' Albanec, bombažna tkanina za obvezovanie ran, 13. vodna rastlina, iz katere so 'eReridvn • c'e'a'® PaP'r> zdravnik, specialist za patologijo, 16. skrajni konec polotoka, 17. °inalca 2 Surs'c& ^ra'J'ca Semiramida, ustanoviteljica Babilona (viseči vrtovi!), 19. avtomobilska *?' fiajik %netke (Venezia), 20. neznanka v matematiki; ime črke v grški in latinski abecedi, Han, 27 ma2> 23. moški potomec, 24. opera francoskega skladatelja Lea Delibesa, 26. slonov y Tihem ° no mesto v hrvaškem primorju, 28. polinezijski otok na južnem robu otočja Tuamotu Va»a Go>?anu' 30' 'onCena P'^čal jajčaste ali ovalne oblike, 32. znameniti roman ruskega pisatelja v severo2 r®roYa' posrednik v elektrotehniki, 35. stekališče, stekanje, 36. hribovita pokrajina v«dev \ • ni E^e>ro8> 38. glavno mesto in pristanišče v zahodni afriški državi Senegal, taliva vi'Rra'ca Badka Poliča, 42. z rudami bogata puščava na severu Ćila, 44. italijanska reka, ki i Jadransko morje, 45. Edvard Kardelj, 46. kny ob reki Lom v severozahodnem kotu Bolga-J* dobi) inf za P"P'8> 49 kar je že davno, 51. otroška glista, 53. srbski kraj nad zahodno Moravo, ki ^tnantifo)6^ ^nostanu sv. Arhiliju, 54. poljski filozof, ki se v ZDA ukvarja z matematiko, logiko in s^Sf """basti« mesec, mali traven, 2. otka pri plugu, 3. Nikolaj Pirnat, 4. v glasbi zapolton i 'tarorifL ; .<'e' kolovrata ali predilnega stroja; motovilo, 6. moško ime, Tomaž, 7. gonjač kamel, i °inak mecen književnikov in prvi znani založnik, Titus Pomponius Atticus, 9. severni jelen, H ime grlJi? sovJet8'le avione konstruktorja Iljušina, 11. metal, 12. gorenje, večinoma s plamenom, - ^toron « novebsta in romanopisca Matavulja (»Bakonja fra Brne«), 15. majhen paž, 18. rak lnf«lojof »j • moreki. Pajek- raklJa- 21- rjavo bela ujeda, golobje velikosti, 23. rimski državnik, pesnik j&ftt 29 u0nov 25. mesto in upravno središče ob Donavi v Dolnji Avstriji (M-L-), 27. moč, * •pri omet'c*> 31- ženska, ki skrbi za red, 32. češko moško ime, Otokar, 33. mesto v živica 'ti men8k' nekdaj središče šlezijskega vojvodstva, 35. dan v tednu, 37. uporabljanje, i* ^•Ičok et'na v ^"baratvu, 40. doktor v TV seriji »Mestece Peyton«, 42. začetnik ariianstva, ■ Harin c?8* 46. Kari. N. Lachmann, 47. orel v germanski mitologiji, 50. rimska številka šest, Kefiitv oniti- ^ijari - poš^ite do četrtka, 8. novembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše 30 Z °znako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, Največja in najmanjša je*iška založba Edition Leip-^lik • izdalo. res nenavadni najmanjšo in največjo khtd ,na svetu. Največja knjiga 222 cih ■ 125 kg> visoka Pa Je ^aja ln šir<>ka 170 cm. To je nova tanjša ge°grafskega atlasa. Naj-s(ooQr knjiga pa je ilustrirani Urok /p r visok ie 3 milimetre in e 45 milimetra. ^fiurja na Marsu Vl^i so odkrili burjo na diiiffa ' "eter je zajel ves planet in ^tern,. pr.ah- Pojav je podoben ***hu ? leta 1971< ko zaradi mogla opraviti svojega ler 9 vesoljska ladja mari- Nobelove nagrade za fiziko in kemijo Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko so dobili trije znanstveniki za raziskave polprevodnikov in super-prevodnikov, ki jih uporabljajo v sodobni tehniki. To . so dr. Leo Esaki, japonski znanstvenik, ki dela v ZDA, I var Giaever je Norvežan in tudi dela v ZDA, tretji nagrajenec pa je Grian Josephson, študiral je v Cambridgeu. Nagrado za kemijo pa sta dobila prof. dr. Otto Fiscer iz Miinchna in prof Geoffrey Wilkinson iz Londona. Raziskave treh nagrajenih fizikov so pomagale vesoljcem sky-laba, ko so merili magnetno polje, zdravniki pa uporabljajo njihovo odkritje za meritve električne dejavnosti srca, kadar je tako šibka, da je elektrokardiogram ne beleži. Prejšnjo soboto je 14-letni Jože Ožek iz Kranja v bajerju v Ćukovi jami v Bobovku ujel 103 centimetre dolgo in 7 kilogramov težko ščuko. — Trofeja, kakršne bi bil vesel vsak ribič. — Foto: S. Hain. (35. zapis) Zadnjič sem skušal zastaviti dobro besedo za starega — resda bolj plo-dovitega kot nadarjenega — pisatelja Antona Kodra, podomačenega Poženčana. Kajti načitani bralci teh zapisov že vedo, kako neusmiljeno se je ponorčeval iz Kodrovega pisanja »modrijan iz Bohinja« sloveč slovenski pisatelj dr. Janez Mencinger (1838—1912), ki je 1. 1883 priobčil v Ljubljanskem zvonu strupeno satiro CMOKAVZAR IN UŠPERNA Resnobni estet in filozof, kakršen je bil pisec Abadona, se je uprl pretiranemu realizmu nekaterih Jurčičevih epigonov (posnemovalcev) češ, da pišejo Surovo in rovtarsko. No, Mencinger je vzel za tarčo prav dobrodušnega Kodra, povzel po njem nekaj značilnih primerov in zapisal, da je »izvirni roman prevedel iz kanibalščine«. S tem pa je moža literarno-zgodovin-sko ubil... Sodba je obveljala; tudi v Mencingerjevi biografiji, ki jo je napisal dr. Josip Tominšek: »Cmokavzar in Ušperna, doslej najboljša slovenska satira, je drastična parodija na rovtarsko beletri-stiko tedanjega povestničarja Antona Kodra in njegovih vrstnikov; s Kodru lastnimi poostrenimi sredstvi je ta satira zavrnila in res odpravila kmetavzarski ustroj in slog, ki se je udomačil posebno v kmetskih povestih.« Seveda, Mencinger in Tominšek, sta živela v časih, ko je že gol ženski Reženj zbujal pohujšanje; čas pa ju je prehitel, saj je današnja kmečka povest — pri nas in drugje po svetu — prekleto realna, celo naturalistična. Koder je bil predhodnik! Kajti mnogi med današnjimi slovenskimi »povestničarji« pišejo še mnogo bolj krepak jezik kot ga je nekoč pisal Koder. In veljajo za vrhove v naši ljudski povesti! ANTON KODER — PISATELJ Kar je bilo zapisanega zgoraj, bi res utegnilo koga zapeljati do prenagle sodbe. Najbrž se ne motim, ker govorim iz sebe, da smo za Kodra zvedeli najprej iz Mencingerjeve satire. Kaj Kodrovega pa potem sploh nismo utegnili brati. Zato bo prav, če vsaj v okviru teh cerkljanskih zapisov kaj več zvemo o Kodrovi pisateljski beri. Predvsem: bil je nenavadno plo-dovit pisec. Površnež ali pa zlobnež bi utegnil reči: slavohlepnost je moža gnala k tako marljivemu pisanju- V resnici pa je bilo domotožje ... Kajti skoro vse svoje življenje (od 1. 1874 do 1. 1909 — celih 35 let!) je moral naš rojak službovati med Nemci. Pisanje mu je bila topla vez z domovino! Priobčeval pa je svoje čisto bele-tristične in tudi strokovne zapise skoro v vseh tedanjih slovenskih časnikih, časopisih in revijah. Ker je živel v tujini, se pač ni politično opredeljeval. Gnalo ga je le domoljubje ... Pesmi je Anton Koder pričel objavljati že 1. 1869. Crtice in druge prozaične spise je priobčeval v Do- movini, Kresu, Zori, Novicah, Slovenskem Narodu, Zvonu, Ljubljanskem Zvonu in drugje. Več svojih povesti je Koder izdal tudi v samostojnih knjigah. Lotil pa se je tudi zgodovinske snovi; napisal je daljšo povest Luteranci, v kateri prikazuje burno življenje, boj in delo kranjskega predikanta Jerneja Knaflja (druga polovica 16. stoletja). Napisal pa je Anton Koder tudi žaloigro Pavlino, ki je ostala v rokopisu in — v gledališkem arhivu ... Sicer pa Kodru ni bilo »pod špot«, kot se reče, napisati tudi kaj poljud-no-strokovnega. Za koledarje Mohorjeve družbe je napisal med drugimi tudi naslednje sestavke: O pošti in železnici, O poštni hranilnici, O pavoli in drevesni volni, O brambov-ski postavi, O črni vojski, O sedanjosti in bodočnosti slovenskega kmeta itd. ANTON KODER — ČLOVEK Nenavadna sprememba v naših sodbah o tem — v bistvu nesrečnem — človeku, pa nastane, če poleg Mencingerjeve satire, preberemo kaj izvirnega, Kodrovega. Ni. dosegel zvezd visoke umetnosti, a pošteno se je trudil s svojim pisanjem. Prav prijetno se berejo nekatere njegove povesti. Toda — Mencinger je užival vse časti in spoštovanja v Kranju in v Krškem (bil je ugleden odvetnik), Koder pa je bil le neznaten poštni uradnik na tujih tleh (Innsbruck, Trident, Bregenz). Sicer je Anton Koder tik pred upokojitvijo dosegel čast poštnega ravnatelja in se kot upokojenec vrnil v domovino — a ime njegovo je že imelo grd madež — vsled one satire — in v grenkobi je mož dočakal smrt dne 21. februarja 1918. Ker je pa sam tako želel, so ga potem pokopali v ljubljenih Cerkljah. Skrben in varčen gospodar kot je Anton Koder bil vse svoje življenje, je po smrti lahko bil pravi mecen. Za dobrodelne namene je zapustil kar 160.000 kron takratne veljave (okrog 32 milijonov današnjih starih dinarjev). V oporoki se je posebej spomnil dijaških menz, ubožnice in starčkov iz Poženika. Dobro besedo za pisateljskega »izobčenca« sta vendarle našla tudi nekdanji gimnazijski profesor v Kranju Makso Pirnat in bivši šolski upravitelj v Cerkljah Josip Lapajne (glej knjigo Od Ilirije do Jugoslavije, 1931). C. Z. Tapetništvo Radovljica dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih. Oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami. Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo K ZORMAN 58 ~raga moja Iza th U ki'^ane bo kdo posumil!« naJ bi posumil? Vogel, ki je bil prepričan, da se na vso S1 j® 2a*?'. ako napredoval k bolje plačanemu delu, in ki se v ^ ziri Prenaglo izrečene obljube pogosto opravičeval, da °gel ne cenijo, kakor bi me zaradi družine lahko? Ne, 8f ^dtiai ^e potlej ni mogel verjeti, ko je prišlo vse na dan. kartone je hranil v sobi nasproti moje, na drugi fe^Ui J* v temačnem prostoru z gosto zamreženim i bil Jeznimi vrati in patentno ključavnico. Pred vojno, JJPor, 8n V okrajno načelstvo in ko je zadostoval en sam ^ali n 2aklepali tja potepuhe in osumljence, preden so jih y*Ja »odnijo. Sedaj so stale ob steni police, na katere je aW svežnje s kartoni, ki jih je potlej posebna komisija, kai. lezi! v®krat na leto, pregledala in uničila. Kre bla»a. ^ata je zaklepal Vogel bolj skrbno kakor vrata (m ** u e* saJ 80 veljale nakaznice več kot denar. Res da so d 4 *Ci*ene' da nalepljeni odrezki v trgovini niso veljali, yHi p^ek ne ve, kaj vse bi nekateri poskufiali. In bog ne daj, V^ke&i ^ <*elu pomole, tudi do najmanjše ne, da bi bil t>l ®vežnju karton več ali manj, kakor je bilo zapisano. v{ vrviVJ e ^°brohotno opominjal in primerilo se je, da je tu pa * '"zvezal in liste sam preitel, preden je odnesel zavoj Ha ^ in ■ Pogoeto, a bi bilo zadosti, da bi jih samo enkrat CiVetU i^fj' ^ato i® bilo bolje, da nisem ravnal po Tinkovem Urfo? y da nisem v pisarni izmikal kartonov. Koliko pa bi jih od 0816111 mesecu bi jih bil nabral toliko, kolikor sem jih k *Vo ^ v skladiSča vsakokrat, ko sem jih potreboval. Ol^kih j® ^ tisto jesen smo spravili toliko hrane iz skladišč, da je bil Se Tinko presenečen in da je bilo to Sre dišče na Ravnem pretesno zanjo, (jJ^ba, v i? se dogodki odvijali kakor napeta pustolovska ^Ja * a^ sem bil sam osrednji junak. Izpolnila se mi je likih antovska želja... sanje o nevarnih dogodivščinah m ViNev^agah. J^itj ??? več kje, ampak nekoč sem nekje bral, da je mogoče »to *1 v vi •v košček mila. Vogel je imel navado, da ga ie Niita***1' kadar se je mudil v prostoru z zamreženim ok-m dolgo čakal, že drugi dan se mi je ponudila priložnost. Slišal sem šklepet ključavnice in sem stopil na hodnik. Ni bilo preprosto. Moral sem imeti na očeh Vogla, ki mi je obračal hrbet, in hkrati oprezovati po hodniku za hišnikom, pa še roke so se mi tresle od razburjenja. Smešno. Takrat si razburjenja še sam nisem priznal, danes pa se najbolj spominjam vročice, ki me je oblila, in potu, ki mi je stopil na čelo. Se na obrazu se mi je poznalo, ker me je vprašal Vogel, ko se je obrnil: »Kaj pa je s teboj, dečko? Ti je slabo?« »Ne vem...« sem zajecljal. »Včasih zjutraj...« »To so leta,« je zamišljeno rekel Vogel. »Rasteš.« Toda takrat je bilo že vse opravljeno. Milo sem imel varno skrito v žepu, noge pa so mi drhtele Se potlej, ko je Vogel že zdavnaj odšel in sem sedel za svojo mizo. Odtisi v milu so bili zadosti jasni, da mi je Albin popoldne lahko izpilil nov ključ. Albin je delal v očetovi delavnici, rad je pokazal svojo spretnost in rad mi je izpolnil željo. Iz prijateljstva, saj ni vedel, čemu mi bo ključ. »Izgubilsem ga,« sem se mu zlagaj, »stari pa je siten, če se kaj izgubi.« Stari je bil Vogel. »Iz pisarne?«Je vprašal Albin. »Iz pisarne. Pri hišniku sem si izposodil dvojnik, da sem ga odtisnil.« To je zadostovalo in napeta zgodba, v kateri je bil osrednji junak Novakov Andrej, se je uspešno zapletala. 2e naslednji dan sem lahko sam odklenil vrata. Skraja so mi vsakokrat drhtele roke in vsakokrat sem čutil v kolenih slabost, kasneje pa sem se privadil. Kar preveč, da sem bil nazadnje skoraj brezskrben. Prvič me je kar dvakrat pregnal s hodnika nenaden šum, šele v tretje se mi je zdelo zadosti varno, da sem obrnil ključ. Ključavnica se mi ni upirala, tečaji pa so presunljivo zaječali. Kadar je odpiral Vogel, vrata nikoli niso zaškripala. Ali pa jih nisem slišal, ker me takrat to ni vznemirjalo. Tri, štiri korake do police in že sem stiskal pod roko sveženj in se umaknil z njim v svojo pisarno. Uspelo je. Drugikrat sem delal bolj premišljeno. V tečaje na okovanih vratih sem kanil nekaj olja. Kadar sem zapustil svojo pisarno, sem vrata zaprl, da bi ne zbujala pozornosti. Tudi železnih vrat nisem puščal priprtih, kdorkoli bi šel mimo, naj bi mislil, da so zaklenjena. S polic nisem jemal, kar mi je prišlo pod roke, izbiral sem in na koncu svežnje naravnal, da bi kaka vrzel med njimi ali nered ne zbudila nepotrebnega Voglovega suma. Seveda je bilo kljub vsej previdnosti zadosti možnosti, da bi me odkrili. Će bi nenadoma prišel Vogel, bi me zatekel pri policah kakor lisico, ki bi se rada skrila v kokošnjak. Ali če bi pridrsal v klobučevinastih copatah hišnik prav takrat, ko sem odklepal ali zaklepal. Prepričan sem bil, da bi zagnal vrišČ, zato sem se ga izogibal in hodil po nakaznice najraje takrat, kadar se je oglašala iz kleti Lili Marlen. Zadosti tvegano je bilo, da bi me bili lahko prijeli pri delu, a mi je bila sreča očitno naklonjena. Se komisija, ki je v decembru uničevala odrezke, ni nič opazila, se mi je zdelo. Prišli so kakor prejšnjikrat, šteli in zapisovali, hišnik pa je nosil svežnje v kleti in jih vpričo njih metal v peč. Prišli so in odšli, zato me je Karla presenetila, ko je potrkala na šipo in me poklicala v trgovino. Nikoli se nisva shajala pri stricu Josipu, moralo je biti zares kaj pomembnega, da me je vabila tja. Bilo je po kosilu, trgovina je bila prazna in tudi stric Josip je že odšel gor. Karla je bila zaskrbljena. »Odkrili so,« mi je rekla. Ni mi bilo treba spraševati kdo in kai. »Ne vedo še kdo,« je rekla Karla. »Samo sumijo. Številke se niso ujemale, ker je šlo iz skladišč več, kakor je bilo odrezkov. Sedaj raziskujejo. Za velike količine gre.« »Kako veš?« »Hišnika so zasliševali.« »Kako pa je ta...« Oklevala je in nazadnje povedala: »Hišnik je naš.« Jaz sem se pa tako skrival pred njim. Bal sem se zaradi klobučevinastih copat, zaradi Lili Marlen in zaradi deževnega obraza. »Če bi mi povedala prej ...« sem rekel. »Lahko bi mi pri delu pomagal.« »Za vse je bolje, da ne ve.« To je bilo res. Manj veš, laže živiš. Pa tudi drugi. »Kaj sedaj?« »Izginiti moraš.« Roman je Izdal Zavod Borec. " mm Delo je bilo letos nagrajeno w v b Kajuhovo nagrado in z na- svC^lt^ I grado vstaje slovenskega „ , naroda. Sooota, 3. novembra 1973 radio Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi), 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24. SOBOTA, 3. NOVEMBRA 4.JO Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.25 Studio za najdene skladbe; 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan,' 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Glasbena medigra; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Orgle v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Radijski radar; 21.00 Majhni ansambli zabavne glasbe; 21.30 Zabavna radijska igra — M. Marine: Inšpektor Ris ne mirije; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Dober dan; 13.00 Panorama zvokov; 14.00 Odrasli tako, kako pa mi; 14.20 Majhni ansambli; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.00 Pet minut humorja; 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 16.40 Tri tisoč sekund radia Student; 17.40 Svet in mi; 17.50 S pevko Meto Malus; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.40 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Tretji program 19.05 Znanost in družba; 19.20 Bayreuthski festival 1973; 22.30 Uroš Krek: Sonata za violino in klavir; 22.55 Iz slovenske poezije NEDELJA, 4. NOVEMBRA 6.00 Dobro jutro; 8.07 Radijska igra za otroke: Čivčič in Zivžav; 8.40 Skladbe za mladino; 9.05 Se pomnite, tovariši; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Nedeljsko športno popoldne; 16.00 Humoreska tega tedna — L Pirandello: To pač ni resna stvar; 16.20 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.25 Popularne operne melodije; 18.00 Radijska igra — F. Puntar: Športni dogodek; 18.55 Glasbena medigra; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.00 Dober dan; 8.05 Zvoki za nedeljsko jutro; 8.40 Glasbeni mozaik; 9.35 Nedeljski sprehodi; 12.00 Opoldanski cocktail; 13.20 IJsti iz albuma lahke glasbe; 14.00 Glasba ne pozna meja; 15.00 Nedelja na valu 202; 18.45 Naši kraji in ljudje Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža; 19.15 Igramo, kar ste izbrali; 22.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 5. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pisana paleta lahke glasbe; 9.40 Izberite pesmico; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Majhni ansambli v studiu 14; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S tujimi pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam; 14.30 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Kruno Cipci: Concertino za oboo in godala; 16.00 Vrtiljak; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 18.45 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Stereo-fonski operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Ponedeljkov križemkraž; 14.20 Pop telegram; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Melodije iz filmov in glasbenih revij; 16.(K) S knjižne police; 16.05 Slovenske popevke; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Pota našega gospodarstva; 17.50 Z ansamblom Boruta Lesjaka; 1H.00 Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 19.05 Iz zborovske zakladnice: Marko Taj če vi č; 19.30 Impromptuji Frederica Chopina; 19.50 Literarni večer; 20.35 Lahkotni Mozart; 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Blaž Arnič; 22.55 Iz slovenske poezije TOREK, 6. NOVEMBRA 4.30 Dobro ju^ro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Poslušamo jugoslovanske zborovske skladbi; 10.15 Odmevi z baletnih odrov; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Zvoki in barve orkestra Carmen Dragon; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate: 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 V razcvetu; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta; 17.45-Pota sodobne medicine; 18.15 Z orkestrom Boston Pops; 18.30 V toiefc na svidenje; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra — M. Djur- Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 Številko 70 par. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. djević: Junak našega (asa: 21.15 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz opusa Franka Martina Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.00 Pet minut humorja; 16.05 Pop scene preteklosti; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Rezervirano za domače izvajalce; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža; 19.20 Glasbena pričevanja; 20.00 Slovenska instrumentalna glasba; 20.35 Vidiki sodobne umetnosti; 20.35 Tri glasbene pravljice; 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 7. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije, znani orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Giuseppe Verdi: odlomek iz 3. dej. opere Aida; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Odskočna deska; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Predstavljamo vam ansambel dvanajstih solistov zbora francoske TRV iz Pariza; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 S pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 21.25 Vedno lepe melodije; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.00 O avtomobilizmu; 16.10 Srečanja melodij; 16.40 Novo, novejše, najnovejše; 17.00 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S slovensko pevko Majdo Sepe; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Marijan Lipovšek: Pomen Marija Kogoja; 19.50 Zanrske podobe ruskih realistov za klavir; 20.05 Slovenski zborovski skladatelji; 20.35 Deseta muza; 20.45 Instrumentalni ansambel Andreja Colsona; 21.15 Razgledi po sodobni glasbi; 22.20 Moravvski in Noskowski; 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 8. NOVEMBRA 4.30 Dobro iutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Poje sopranistka Brigit Nilsson; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Silva Stingla; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer s "slovensko pesnico Maričko Znidaršič; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke in plesni ritmi; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni koncert komorne glasbe DrugI program 9.00 Dober dan; 13.00 Panorama zvokov; 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja; 14.20 Mehurčki; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Pojo slovenski pevci; 16.00 Okno v svet; 16.15 Lahke note; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z majhnimi ansambli; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Pop glasba po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Gustave Charpentier: Luiza, odlomki; 19.45 V korak s časom; 20.00 Večerni concertino; 20.35 Mednarodna radijska univerza; 20.45 Stari zborovski mojstri: Orlando di Lasso; 21.00 Schwetzingenski festival 1973; 22.30 Primož Ramovš: Koncert za klavir in orkester; 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 9. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Jugoslovanska narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Veliki zabavni orkestri v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Iz mladih grl; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.40 Danilo Svara: Trio 1972 za violino, violončelo in klavir; 16.00 Vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan; 12.40 Izletniški kažipot; 13.00 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.00 S solisti in ansambli Jugoslovanske radiotelevizije; 15.35 Vodomet melodij; 16.00 Filmski vrtiljak; 16.05 Zabavna glasba i z studia 14; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Odmevi z gora; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — V. H. Auden: Dolina teme; 19.50 Ludwig van Beethoven: Godalni kvartet v B-duru, op. 18/6; 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, stereo; 22.55 I/, slovenske poezije Kranj CENTER 3. novembra amer. barv. film TOLPA COLA YOUNGERJA IN JESSE JAMESA ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc.-ital, barv. filma NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 22. uri 4. novembra amer. barv. film TOLPA COLA YOUNGERJA IN JESSE JAMESA ob 15., 17. in 19. uri, franc. barv. risani film STERIX — GALSKI JUNAK ob 10. uri 5. novembra franc.-ital. barv. film NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 16., 18. in 20. uri 6. novembra franc.-ital. barv. film NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IČ 3. novembra amer. film DAMA S KAMELI-JAMI ob 16. in 20. uri, kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob 18. uri 4. novembra ameriški barvni film KRALJ DŽUNGLE ob 14. in 18. uri, amer. barv. film ZADNJI BOJEVNIK ob 16. uri, premiera amer.-ital. barv. filma IME MI JE ALELUJA ob 20. uri 5. novembra amer.-ital. barv. film IME MI JE ALELUJA ob 16., 18. in 20. uri 6. novembra amer.-ital. barv. film IME MI JE ALELUJA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 3. novembra franc. barv. film VZORNA DEKLETA ob 18. in 20. uri 4. novembra franc. barv. film VZORNA DEKLETA ob 17. in 19. uri, amer. barv. film KAVBOJI ob 15. uri Kamnik DOM 3. novembra franc.-ital. barv. film V ZNAMENJU MONTE CRISTA ob 16. uri, danski barv. film REKTOR V POSTELJI (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20. uri 1 • 4. novembra franc.-ital. barv. film V ZNAMENJU MONTE CRISTA ob 15. uri, danski barv. film REKTOR V POSTELJI (ni primeren za mladino!) ob 17. in 19. uri 5. novembra franc.-ital. barv. film V ZNAMENJU MONTE CRISTA ob 18. in 20. uri Krvavec 3. novembra amer. barv. film TORA! TORA! TORA! ob 19. uri Škofja Loka SORA 3. novembra amer. barv. film DETEKTIV SHAFTob 18. in 20. uri 4. novembra amer. bsrv. film DETEKTIV SHAFT ob 16. in 20. uri, amer. barv. film BLISKOVITI UPOR ob 18. uri 6. novembra franc. barv. film MORILEC TRKA OBZORI ob 20. uri Železniki OBZORJE 3. novembra amer. barv. film BLISKOVITI UPOR ob 20. uri 4. novembra amer. barv. film ČRNI PANTERJI V HARLEMU ob 18. in 20. uri Radovljica 3. novembra amer. barv. film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 18. uri, amer. barv. film PUSTOLOVCI ob 20. uri 4. novembra amer film NEPOZABNI KOMIKI ob 16. uri, danski barv. film SOLA ZA ŽENINE ob 18. uri, amer. barv. film ŠKORPIJON UBIJA ob 20. uri 5. novembra amer. barv. film PAST ZA DVOJNEGA AGENTA ob 20. uri 6. novembra amer. barv. film SUM NA SRC U ob 20. uri poročili so se v Kranju Blasutto Marjan in Beton Marjana, Bodlaj Janez in Prodanovič Hilda, Gregorin Anton in Zobavnik Justina, Zelnik Miroslav in Marjek Jožica, Golob Valentin in Gašperlin Ana, Spraj-car Slavko in Žlendar Stanislava v Škofji Loki Rihtaršič Janez in Rant Marija, Vehar Mirko in Kavčič Marija, Polajnar Stanislav in Kordeš Ana, Justin Janez in Mrak Irena, Kalan Frančišek in Potočnik Marija, Masterl Matevž in Marija (zlata poroka) v Tržiču Smolej Franc in Roblek Viktorija, Mrak Edvard in Mitrov Džurdža umrli so v Kranju Lakner Jožef, roj. 1900, Slanič Angela, roj. 1890, Javornik Karol, roj. 1900, Pungerčar Jože, roj. 1924, Lunka Franc, roj. 1898, Draksler Marija Ana, roj. 1954, Romih Franc, roj. 1929, Jelene Mojca, roj. 1973 v škofji Loki v Tržiču Lakner Jože, roj. 1909, Kralj Jožefa, roj. 1941 loterija Srečke s končnicami so zadele dobitek N-din 30 20 02390 800 04930 830 29180 800 38710 600 21 30 00371 800 01051 600 09971 1.000 30231 600 038641 5.000 279901 10.000 42 50 52 20 162 100 34942 1.050 51012 600 93262 1.000 151952 10.020 424992 5.000 3 10 44973 1.010 78073 610 96353 810 4 10 03224 610 84264 1.010 98354 610 004114 150.010 198974 5.010 fl 1 4» .Z "S* S B S o * S N pfi u o O o ® *0 45 40 55 20 95 20 7725 500 13985 800 53755 620 89785 800 76 30 326 80 556 60 32026 600 49016 800 77886 1.000 306336 10.000 506646 10.000 37 30 217 80 15917 600 89067 800 90747 1.000 009057 5.000 102447 5.000 235027 5.000 28 40 248 60 7338 200 62528 1040 537208 5.000 49 20 8129 300 36619 800 000759 10.000 486269 5.000 SOBOTA, 3. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 17.00 Po domače z ansamblom Jožeta Burnika (RTV Ljubljana), 17.30 Nogomet Vojvodina : Velež — prenos (RTV Beograd), 19.15 Igralec je igralec — oddaja TV Beograd, 19.45 Barvna rifeanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Moda za vas — barvna oddaja, 20.35 3x7 — kviz, 21.30 Skrivnosti morja — barvni film, 22.20 Starinarja — serijski film, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) NEDELJA, 4. NOVEMBRA 8.55 Skrivnosti morja — ponovitev barvnega filma, 9.45 Ptujski festival (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 11.00 Otroška matineja: Otroci naše šole, Enciklopedija živali, 11.45 Poročila, 11.50 TV kažipot, 13.45 Pisani svet — ponovitev mladinske oddaje, 14.30 Igre brez meja — barvna evrovizijska oddaja (RTV Ljubljana), 15.55 Košarka Ra-botnički : Jugoplastika — prenos, 17.30 Za konec tedna, 17.50 Moda za vas — barvna oddaja, 18.00 Poročila, 18.05 Rio Grande — ameriški film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.40 Iz libra Marka Uvodiča — barvna oddaja TV Zagreb (RTV Beograd), 21.35 Nova imena — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.55 Športni pregled (JRT), 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) PONEDELJEK, 5. NOVEMBRA 9.10 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.40 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.50 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli - ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 D. Kladnik: Ciribu — 1. del, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 S. Rozman: Student Andrej in soba — barvna TV igra, 21.40 Fo sledeh napredka, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK, 6. NOVEMBRA 9.00 Šolska TV nova matematika (RTV Ljubljana), 9.35 TV v Soli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v Soli, 15.35 Ruščina — ponovitvi, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 TV v Soli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV Dregled (RTV Beograd), 17.45 A. Behrendes-Novak: Vohljaček in Puhica, 18.00 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Dixieland iz Prage, 19.00 Šolska TV, 19.20 Mediteranska srečanja: Prevrtana stena — oddaja TV Beograd, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Mi med seboj, 21.35 H. Fallada: Sam med volkovi — TV nadaljevanka, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA, 7. NOVEMBRA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 13.25 Nogomet Beograd : Dinamo (Tbilisi) — prenos, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Otroci naše šole — serijski film, 18.10 Obzornik, 18.25 Od filma do filma. 18.45 Arhitektura in družba: Delo, 19.20 Kaj hočemo — ob ustanovnih in kongresnih razpravah (RTV Ljubljana), 19.45 Kozmetično ogledalo — barvna oddaja (RTV Zagreb), 20.00 TV dnevnik, 20.40 Film tedna: Andrej Rubljov — 2. del, 22.15 Poročila, 22.20 Nogomet Dinamo (Dresden) : Bayern (MUnchen) — barvni posnetek iz Dresdena (RTV Ljubljana) 0 C I ČETRTEK, ^^ M 8. NOVEMBRA Lovec, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TVdnevn*: 20.40 Tom Jones — angleški barvni film.* Poročila (RTV Ljubljana) PETEK, 9. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nem« y na (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina j" Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angle«""« y ponovitvi (RTV Zagreb), 16.00 Šolska . (RTV Ljubljana), 16.45 Madžarski TV p« (RTV Beograd K 17.40 Iz slovenske knjižil - A. T. Linhart: Matiček se ženi, 18.05 t*" 5 nik, 18.25 Shane — serijski barvni film- 1 Delavska TV tribuna, 19.45 Barvna risan. 20.00 T V dnevnik, 20.25 Kam in kako na 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 A. Ingolič:^, dost na stopnicah — konec barvne TV "j , ljevanke, 22.05 Poročila (RTV Ljublj«' ta teden na TV Nedelja, 4. novembra, ob 18.05: RIO GRANDE — ameriški fll®' režiser John Ford, v gl. vlogah1 John Wayne, Maureen O'Hara, Ben Johnson; Film je televizija pred kratkim napovedala. Leta 1950 ga je posne: John Ford in pripoveduje o sW»V ljudi, ki se borijo z naravo in Indijanci' Indijanci so Fordovi najljubši junak'' Prikazoval jih je take kot so, dobre i" slabe, vedno pa jih je skušal razumeti' Pravi, da »Američani nimajo nobeni" pravic, da se hvalijo s civilizacijo !n kulturo Indijancev, obenem pa pričajo proti njim.« Ponedeljek, 5. novembra, ob 20.35: STUDENT ANDREJ IN SOBA ~ barvna TV igra; režiser Franc ur šič, v gl. vlogah: Boris Cavaz** Štefka Drolc in Iva Zupančič; Student Andrej dobi sobo le Pod gojem, da bo vzgajal dva poredna >a . tiča. Na vse načine mu nagajata,,J vesta, da se Andrej boji izgubiti soW< in da bosta njuna mama in teta ved potegnili z njima. Andrej jima m® ?isati domače naloge, se igrati z nji ^ ndijance, plezati po drevju in vse m goče. Vseeno pa si Andrej na -u izbere pot, ki je po njegovem mnenj boljša od življenja pri malih razvaje cih. Petek, 9. novembra,ob 20.40: ■ TOM JONES — angleški barv"" film, v glavni vlogi Peter Finch; . Film je posnet po romanu HenryJ Fieldinga in predstavlja angleško dn . bo v 10. stoletju. Glavni junak je n»J denček Tom Jones, ki se v spletu int™' prevar in koristolovstva dobro zna^I . Film je prejel vrsto mednarodnih P znanj, med njimi kar štiri oskarje. tržni pregled JESENICE Solata 5 din, korenček 3 do 3,60 din. ^ 4,20 do 4,60 din, limone 12,80 din, česen ^j}. čebula 4,50 din, pesa 2,50 do 2,80 din. P,*",, ^ nik 9 din, ohrovt 3,60 din, koleraba 2,5« ve^ jabolka 5 do 6 din, limone 15 din, ^"..aS11: čebula 6 din, fižol 14 din, pesa 4 din, *aS*0|c«' paradižnik 7 din, banane 8 din, ajdov« »^r din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 28 din. ' m na 17 din, orehi 50 din, celi 1« din, 9ku" fii' sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, g ■*• din, paprika 6 din, krompir 2 din, hru*K jabolka za ozimnico 4,50 din ^^ 9.25 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.35 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Rekreacija: Plavanje pozimi, 18.40 Risanka, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 19.05 400 let slovenske glasbe: Aleksander Lajovic in Vladimir Tovarna prešitih odej Odeja Škof j a Loka Iščemo delavke za začasno zaposlitev (3 mesece) 4 NK (nekvalificirane; delavke za skupinsko normirano delo v proizvodnji. Nastop dela možen takoj- Na dnu Projektove gramoznice na Polici pri Naklem je pred neda ^o, stalo 150 metrov dolgo, 80 metrov široko in 2 metra globoko jezero- ■ pt ^ mislili, da se je voda nabrala zaradi obilnega zadnjega deževja, z M ■ ugotovili, da je udarila na površino talna voda. Voda je prišla na fol v podjetju kljub opozorilom pri kopanju peska šli pregloboko. F. Perdan J J1«!/ oglasi: do 10 besed 15 din. *"!«« nadaljnja beseda 2 din; na-6« ?iki imaJ° 25 % Popusta. Nepla-ni" oglasov ne objavljamo. Prodam Prodam 34 kv. m. hrastovega parketa, I. vrste, po 120 din za kv. meter. Voglje 4 6390 Klasičen, rabljen KLAVIR ugodno prodam za 2000 din. Informacije tel. 23-180 6391 Prodam dve KRAVI tik pred te-litvijo. Zabnica 14 6392 Prodam komplet OSTREŠJE 5x6, krito s salonitko, in več rabljenih LETEV. Mlaka 28 6393 Zamenjam 4 mesece staro TELI-CO simentalko za BIKA. Prodam ZIMSKA JABOLKA in krmilno KORENJE. Olševek 52 6394 kupim Rabljen BETONSKI MEŠALEC kupim. Ponudbe z opisom in ceno pošljite Logondru Francu, Strahinj 51, 64202 Naklo 6353 Kupim KOPALNO KAD, kuhinjski BOJLER in pomivalno mizo. Šenčur, Pipanova 17 6354 Kupim 16-redno SEJALNICO za žito. Bernard, Zg. Senica 16, Medvode 6355 Kupim suhe smrekove DESKE 8,5 in 4 cm. Dolenc, Gasilska 16, Kranj, Stražišče 6356 p*H°mpletno KOPALNICO ppceni b,/?***1- Jenko Alojzij, Ljubljana, r<*»mlŠ5akova 16 a 6293 Nemške BOKSERJE - samice, XVniške> odličnih staršev (Cacib) rooam. Berginc, Škofja Loka, Franjo naselje 2 6300 kari an?težko KRAV0 dobro mle' hn« frizijske pasme. Sredi nik3 ra bo dru8ič telila- SP- Br" t PJodam vola plemenca, 450 kg pe 8a. Ambrož 9, Cerklje 6318 stn?°tam prasićke, 7 tednov X Za.log 33, Cerklje 6319 nito°iam kravo po teletu. Pože-V. Cerklje 6320 IaJŽ?"1 plemenskega vo- Pfca &PJ1? težkega, in 6 tednov stare (W»-CKE- Senturska gora 20, p 'Je 6321 ni d°?am tobi štedilnik, des- K°5enik 40, Cerklje 6322 dobi011®111 mlado KRAVO, težko, oro mlekarico. Hraše 31, Lesce Čeg^PNE SADIKE jablan, hrušk, 8ort CešPelj in orehov kvalitetnih Pj^aja Drevesnica Cegnar JJc, Dorfarje 26, Zabnica 6324 ljaiSdam KRAVO z mlekom. Ljub-p!ka 23> Radovljica 6325 3 dil iam ZIMSKA JABOLKA po pn- Cešnjevek 3, Cerklje 6326 Br31>am KRAVO s teličkom. Sp. or£>k66 6327 STftnfJ?1 pletilske in šiviljske ULT b ter osebni avto RENA- ska p ,o4; Vešligoj Martin, Štepanj- Kod LJubljana 6328 itali; . dobro ohranjen globok Te J0aonski OTROŠKI VOZIČEK. K nt4?0 Kranj 6329 elejJ^PRESOR, 10 atmosfer, ročni za brusilec za teraserje, stroj tntn e avo okroglih palic 20, 25, 30 8Wk ^ilZarsk' rezkar lesene kon-del«, :ClJe' ročno »štanco« na »špin-Peč EMO 8. Markun Franc, fc49a'BIed 6330 Bre T? 2 PRASlCA za zakol. ftlki •Savi 31 6331 [avo Jeno pEC za centralno kur-«ejri*xgodno Prodam. Rangus Blaž, ^nčeva 16, Kranj 6332 3 i^811* lepo TELICO simentalko, Ce brejo. Žabja vas 1, Poljane p. . 6333 korri ?am mlado KRAVO z mleti ' ^o^nik, Medvode 83 6334 o S? BELICI za pleme. Bo-Bled 6335 NjA^am 1500 kg rdečega KORE-Zelja' Tl?00 kg REPE, 50 kg kislega ' ljubljanska 21, Radovljica „Prod« 6336 večjo količino REPE. Iw Savi 19 6337 in večjo količino suhih DRV oken kozolca LAT in NIC. Srednja vas 50, Šenčur * Pm^ 6338 fUs?Ham nov ženski KRZNENI ko svetle barve za srednje veli-^»stavo. Kidričeva 10, tel. 22-432 v Pmn 6339 ^IK malo rabljen ŠTEDIL-8troi t»T 1°renje« na drva, vrtalni Gradnikova 3, Kranj .-ftod« 6344 i^UnS, POHIŠTVO za dnevno J otrSt din)- kuhalnik na 3 plošče HedJu Posteljico. Ogled v soboto hPr0diJO- Zumer, Koroška 33 6345 a?a PUJSKE, 6 tednov stare. ArUon, Vrba 9, Žirovnica 6346 xJii:1*' mlado KRAVO s teletom sAodLbP;Lipnica20 6347 0a w KRAVO s teletom. Drav-30, 64275 Begunje na K^bn!11 -KRAVO tik pred telitvi- vfrffi!« 6349 dva PRAŠIČA za zakol. hA*]\L 6350 TELICO simentalko, 8 ^t v brejo. Prezrenje 10, Pod-IjAod« * 6351 Spodnji Otok 2, Radovlji-. 6352 stanovanja opremljeno, ali veliko SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Dobro plačam« 6379 posesti ODDAM v najem novo GARAŽO na Planini. Tel. 24-288 od 18. do 20. ure. 6380 ODDAM GARAŽO. C. na Klanec 53 .6381 Prodam enodružinsko HIŠO v Kranju, na Kokrici. Hiša je dograjena v 4. fazi, to se pravi z vodo, elektriko, okna in rolete so že vdelane, garaža. Na lepem mirnem mestu 10 minut od glavne ceste Kranj— Golnik. Ugodna cena. Interesenti naj se javijo na naslov Grbavac Vinko, Eschenweg 6 6340 Baar Schvveiz 6382 Prodam GARAŽO pri nebotičniku (triplex) v prvem nadstropju. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik« zaposlitve prireditve MLADINSKI AKTIV MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri ples. Igra ansambel »TURISTI«. Vljudno vabljeni! 5921 MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto mladinski ples s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel »TURISTI«. Vabljeni 6235 MLADINSKI AKTIV KOKRI-CA prireja vsako nedeljo ob 17. uri ples. V novi zasedbi igra ansambel RUDIJA JEVŠKA. Poje JURE. Vabljeni! 6384 TURISTIČNO DRUŠTVO ŽIROVNICA priredi vsako soboto ples v domu TD Partizan. Igra ansambel »TIGRI«. 6385 MLADINSKI AKTIV UTIK -ŠINKOV TURN priredi v soboto, 3. 11. 73, ob 19. uri v Bukovici pri Vodicah MLADINSKI PLES. Igra ansambel »STALAGNITI« Čevlje vam najhitreje popravi EXPRES POPRA VLJALNICA za blagovnico Globus v Kranju. Se priporočamo! 6388 izgubljeno Na STANOVANJE sprejmem dve dekleti. Smledniška 35, II. vhod, Kranj 6377 V Kranju oddam opremljeno, ogrevano SOBO. Ponudbe pod »Samski«. 6378 Zakonski par brez otrok išče SOBO in kuhinjo, opremljeno ali ne- Otroka SPREJMEM v varstvo za 8 ur. Naslov v oglasnem oddelku 6398 Za silvestrovanje iščem TRIO. Naslov v oglasnem oddelku. 6312 Nujno sprejmemo HIŠNO POMOČNICO do 30 let starosti za čuvanje 2-letnega otroka. Nudimo sta-' novanje in hrano ter mesečno plačo 1500 din. Gašperšič Hermina, Zg. Je-zerako22a 6383 obvestila VRTNICE, nizke in večkrat cvetoče VZPENJALKE, dobite v Vrtnariji TUŠEK, Podbrezje 6237 OBVEŠČAMO VAS, da je odprta EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA Preddvor 4 (pri Lombar). Odprto vsak dan popoldan, v soboto dopoldan. Čistimo tudi semiš ter jančka. 8« priporočamo! 6387 30. 10. 1973 sem izgubila zlato zapestnico na poti od Primskovega do Cankarjeve ulice. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku 6389 ostalo Zahvaljujem se vsem gasilcem: sosednjim društvom, poklicnemu vodu iz Kranja, posebno pa članom domačega društva, ki so s svojo požrtvovalnostjo ob priliki požara z reševanjem in gašenjem preprečili še večjo škodo na gospodarskem poslopju. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so ob tej nesreči darovali les za obnovo in živinsko krmo. Zahvalju- iem se organizaciji RK in KS za nji-iovo vsestransko pomoč. Dolžna sem zahvale vsem tistim, ki so mi pomagali pri odstranjevanju uničenega in pri gradnji novega poslopja. Obenem se lepo zahvaljujem tudi Zavarovalnici Sava P. E. Kranj za hitro izplačano požarno odškodnino. Še enkrat vsem prav lepa hvala. Nahtigal Frančiška, Voglje 72, Šenčur 6399 vozila Prodam FIAT 750 za 5000 din ali Eo delih. Ogled vsak dan popoldne, [oroška 41, Kranj 6395 Prodam zelo dobro ohranjen AUDI 60, letnik 1966, 1700 ccm za 30.000 din. Telefon 60-063 6396 Prodam dobro ohranjen AMI-6. Sešek, Stara Loka 76, Skofja Loka 6302 Poceni prodam ohranjen FIAT 850, letnik 1969, in popolnoma novo še zapakirano trajno žarečo PEČ »Rubin« 4000 kalorij. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 6303 TOMOS V 15, odlično ohranjen, prodam po ugodni ceni. Gregoričeva 17, Čirče, Kranj 6304 Poceni prodam avto »ZASTAVA 750« v zelo dobrem stanju. Cena 6000 din. Betonova 34, Kokrica 6305 Osebni avto FIAT 750 prodam za 6000 din. Logonder Tilka, Strahinj 51, 64202 Naklo 6359 Poceni prodam SIMCO 1300 L v dobrem stanju, letnik 1966. Luznar Franc, Pintarjeva 12, Čirče, Kranj 6360 KUPIM dober avto na obroke. V račun dam računalnik. Suha 34, Predoslje 6362 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969.' Boris Gabrič, Kidričeva 19, Kranj 6363 Prodam TRAKTOR »štajer« 86 v dobrem štanju in KRAVO po izbiri. Zalog 17, Cerklje 6364 Prodam FIAT 600 D, cena 3000 in PEČ na trdo gorivo. Janša, Podhom 49, Zg. Gorje 6365 Prodam ŠKODO, letnik 1967, karambolirano po delih. Ogled popoldne. Klepar Rant Franc,' Reteče 71, Škofja Loka 6366 Prodam KATRCO 4 L, letnik 1965, dobro ohranjen, vozen, tudi na ček. Rakovica 15, Besnica 6367 Prodam FIAT 1100 v voznem stanju. Poizve se pri Egart, Zalilog 20, Železniki 6368 Prodam AMI-BREAK, letnik 1969, prevoženih 43000 km, dobro ohranjen in italijansko PEČ na olje, 10.000 kalorij. Štanta, Sorška 1, Škofja Loka 6369 Prodam dobro PRIKOLICO za osebni avto. Hribernik Franc, Ljubljanska 30, Radovljica 6370 Prodam STROJ za fiat 600 D, zelo dobro ohranjen. Poljče 23, Begunje 6371 Prodam R-8, letnik 1968, dobro ohranjen, cena primerna. Informacije po telefonu 23-263 6372 DKW F 11 ter POLAROID LAND KAMERO »SWINGER« model 20 prodam po zelo ugodni ceni. Murovec Andrej, Hafnarjeva 6, Stražišče, Kranj 6373 Ugodno prodam dobro ohranjena 4 kompletna VRATA za ŠKODO 1967 ter malo rabljene GUME 6,15—155,13 za PZ ali LADA vozila. Naklo 151, tel. 47-088 6374 Prodam FIAT 850, letnik 66, z do-datno opremo, dobro ohranjen, ne-karamboliran. Cena 16.000 din. Dolžina Matjaž, Kranjska gora 87/A, tel. 88-413 6375 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963, motor obnovljen, za 4500 din. Hrastje 70 6376 SUNEM KRANJ SAVSKI LOG SEJEMSKA HALA 1 MEBLO _ rabimo vas na razstavo e programa ^kianju, savski log, sejemska hala od TO. H do 30. H1973 kupce čeka nagrada, ki si jo žc lahko ogledajo v našem paviljonu na gorenjskem sejmu SLOVENIJ&LES ll/t/OI l/i/l/ Otrok pritekel na cesto V torek, 30. oktobra, dopoldne se je na cesti prvega reda na Belci pripetila huda prometna nezgoda. Pri hiši št. 23 je nenadoma stekel čez cesto '2-let-ni Aleš Smolej, prav tedaj ko je mimo vozil osebni avtomobil nemške registracije, voznik Gottfried Jelinek iz Augsburga. Avtomobil je otroka zadel kljub zaviranju. Hudo ranjenega Aleša so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Nenadoma v levo Na Jezerski cesti v Kranju se je v sredo, 31. oktobra, nekaj po 13. uri pripetila huda prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Anton Štremfelj (roj. 1941) iz Hotemaž je vozil od Kranja proti Britofu. Pri hiši št. 118 na Jezerski cesti je nenadoma zapeljal na levo polovico ceste in trčil v dostavni avtomobil, ki ga je vozil Ivan Stare (roj. 1950) s Trate. Voznik Štremfelj se je v nesreči tako hudo ranil, da je med prevozom v ljubljansko bolnišnico umrl. L. M. s sodišča Želja po motorizaciji Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Antona Žitka obsodilo 20-letnega Vinka Gačnika z Jesenic na 18 mesecev zapora, Milana Langa, starega 20 let, z Jesenic pa na 6 mesecev zapora. Obtožena Gačnik in Lango sta bila dobra znanca. Gačnik je lani februarja kupil rabljen fiat 750, s katerim so se potem fantje, zraven je bil tudi Langov mladoletni brat, vozili okoli. Denarja za bencin niso imeli, zato so ga kradli iz drugih avtomobilov, pa tudi orodje, avtomobilska kolesa in drugo. Junija lani sta Gačnik in Milan Lango na Bledu vlomila ponoči v parkiran fiat 750, in iz prtljažnika pobrala nekaj orodja, odprla pa sta še pokrov motorja in odvila ter vzela več delov. Gačnik je v družbi z mladoletnikom vlomil v fiat 750 tudi v Lescah, in sicer kar na dvorišču kleparske delavnice. Avtomobil sta »olajšala« za rezervno kolo in drugo orodje. Ker je poleg stal še odprt avtomobil, sta še iz tega odnesla rezervno kolo in dva okrasna obroča Gačnik je skupaj z mladoletnikom vlomil tudi v avtomobil, ki je stal v odprti garaži v ulici Viktorja Svetina na Jesenicah. Iz avtomobila sta odnesla različne ključe v vrednosti 300 din. Seznam vlomov motorizacije željnih fantov pa še ni pri kraju. V aprilu ali v začetku maja lani je Gačnik vozil z Bleda proti Jesenicam skozi Zg. Gorje. Pred gostilno Na Fortuni je ustavil, ker so tam opazili moped. Milan Lango se je z ukradenim mopedom odpeljal do Javornika, tam pa so motor odvili in ga z Gačnikovim avtomobilom odpeljali domov. Na enak način sta Gačnik in mladoletnik odpeljala pony ekspress iz Begunj. Več delov sta odvila, ogrodje kolesa pa potem pustila. Sodišče je pri presoji kaznivih dejanj, ki sta jih obtoženca zagrešila, upoštevalo njuno mladost. Zaradi velike želie po motorizaciji, boljših vozil pa si nista mogla kupiti, sta se zatekla k najslabšemu — h kaznivim dejanjem. Za svoja vozila, Gačnik je imel fiat 750, Lango pa moped, sta »nabirala« rezervne dele na nočnih vožnjah. Sodišče je med olajševalnimi okoliščinami upoštevalo tudi njuno dosedanje nekaznovanje in sploh neoporečnost ter obžalovanje in pripravljenost poravnati škodo. Sodišče pa seveda ni moglo mimo tega, da je bilo kaznivih dejanj veliko in da so bila storjena v zelo kratkem času, tudi v nekaj nočeh zapored. L. M. Odnašal vreče z gnojilom Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Antona Žitka obsodilo Vida Zupančiča, starega 29 let, iz Škofje Loke na osem mesecev zapora. Obtožnica mu je očitala, da je julija letos ponoči vdrl v mlin Kmetijskega gospodarstva v Škofji Loki in odnesel 8 vreč umetnih gnojil v skupni vrednosti 768 din. Na enak način je vlomil v ta mlin že lansko jesen in takrat odpeljal 4 vreče gnojil v vrednosti 324 din. Obtoženi je bil pred leti v mlinu Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka zaposlen, zato so mu bile razmere v mlinu dobro znane. Ko je lani naložil vreče z umetnimi gnojili, jih je odpeljal v Litijo k svojemu bratu in mu jih Erodal. Prav tako je nameraval storiti tudi letos, vendar pa je njegov avtomo-il pred mlinom opazil miličnik. Vreče v avtomobilu so bile dovolj zgovorne. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino, da je obtoženec kaznivi dejanji velike tatvine priznal in je sam povedal za prvo dejanje, za katerega pravzaprav ni bilo dokazov. Sodišče pa je seveda upoštevalo tudi to, da obtoženi ni imel kake posebne potrebe po premoženjski koristi, saj razmeroma dobro zasluži, družine pa nima. Ker pa so takšna dejanja žal še preveč pogosta, se sodišče ni moglo odločiti za pogojno kazen. L. M. Zahvala Ob boleči vse prezgodnji izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta, svaka in strica Jožeta Tičarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili toliko cvetja in vencev ter ga v tolikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala družini Mravinec, sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem ožjih družinskih članov, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se dr. Dražiču in dr. Rojčevi za trud v njegovih zadnjih urah. Hvala g. župniku za opravljeni obred, vsem govornikom za ganljive poslovilne besede, pevcem iz Javornika in vsem, ki so nam karkoli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Terezija, hčerka Marija in sin Janez z družinama. Breg, dne 28. oktobra 1973 Okrožno sodišče v Kranju prodaja osebni avtomobil zastava 125 PZ 1500, letnik 1970 s prevoženimi 36.000 km. Najnižja ponudba je 23.000 din. Ogled vozila je možen 5. novembra od 7. do 15. ure. Vse informacije dobite pri vratarju sodišča. Pismene ponudbe je treba vložiti do 9. novembra 1973. Ob enakih pogojih imajo prednost delovne organizacije. Gostinsko in trgovsko podjetje (entral Kranj sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas proda jalca-ko v trgovini Duplje Pogoj: K V trgovski delavec-ka. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop po dogovoru. Prijave sprejema splošni sektor podjetja Kranj, Maistrov trg 11. kamniška @ gorčica PECI ^ ZA CENTRALNO GRETJE STADLER in EMO od 25.000 — 50.000 Kcal TAKOJŠNJA DOBAVA murlie posl. ŽELEZNINA w tel. 75-194 ^ Obiščite prenovljeno restavracijo Park, kjer boste solidno in hitro postrežem z izbranimi jedili in pijačami. Ob sobotah in nedeljah igrajo Domači fantje. Zahvala Ob smrti nadvse ljubljene 19-letne hčerke in sestre Marjance Draksler se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam karkoli pomagali ter sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu spremili v njen prerani grob. Posebno se zahvaljujemo dr. Branislavu Cvetku, dr. Kocjančiču ter dr. Tatjani Štefe, kakor vsem zdravnikom, kateri so se trudili za njeno mlado življenje. Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem TOZD Oljarica, Jelovica, obrat Kranj, Hotel Creina, Klavnica ter podjetju Iskra Kranj, kakor gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za žalostinke in njeni sodelavki za izrečene besede. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: starša, brata Janez in Andrej, Iva z Mirotom ter ostalo sorodstvo. Šenčur, dne 2. novembra 1973 OZD Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: vodje fakturnega oddelka Pogoj: srednja strokovna izobrazba, ustrezne smeri in 3 leta ustrezne prakse; vodje statistike Pogoj: srednja strokovna izobrazba, ustrezne smeri in 3 leta ustrezne prakse. Poseben pogoj je poskusni rok 3 mesece. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu. _ Veletrgovsko podjetje KRANJ Kokra Kranj zaposli takoj ali po dogovoru: več pisarniških moči v upravi za delo v finančnem in blagovnem knjigovodstvu Pogoj: dokončana ekonomska srednja šola — dveletna administrativna šola, več prodajalcev za delo v maloprodaji Pogoj: izučeni prodajalec urarja za delo v urarskem servisu Pogoj: poklic urarja Prijave sprejema in daje pojasnila kadrovsko socialna služba podjetja Kokra Kranj, Poštna 1. 1 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 76. letu starosti mož, oče Franc More Kovačev ata iz Suše Pogreb bo v nedeljo, 4. 11. 1973, ob 16. uri na pokopališču Gorenja vas nad Skofjo Loko. Žalujoča žena Ančka, hčerka Milka z družino, sin Franc z družino in drugo sorodstvo. Suša, Kranj, dne 2. novembra 1973 Tragična usoda je v cvetu mladosti pretrgala nit življenja Antonu Resmanu učencu IV. letnika tehniške šole Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili danes, 3. novembra 1973, ob 15. uri izpred doma v Radovljici, Šercerjeva 24 Učenci in učitelji Šolskega centra ZP Iskra Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, o£e» stari oče Oskar Preisinger (st.) upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 3. 11. 1973, ob 16. izpred mrliške vežice v Kranju. Do pogreba leži v mrliški vez»c' v Kranju. Žalujoči: žena Rozalija, sinovi Oskar, Davorin in Miro z družinami. Stražišče, Kranj, dne 2. novembra 1973 pogovor tedna Jože Turk: Ogorčen sem Pot državno prvenstvo v kegljanju za moške je ponovno trdilo, da je Triglav eden izmed najmočnejših klubov v državi. ,Na j^samičnem državnem prvenstvu sta se zlasti izkazala Jože T\irk in &asl° Dolgoletni državni reprezentant Turk je spet osvojil Prv t dr^avne&a prvaka. Čeprav je bil v nedeljo proglašen za novega Še M- pa v Pooedeljek iz časopisov zvedel, da bo naknadno nastopil da lv° SteržaJ- Steržaj je namreč zaprosil kegljaško zvezo Jugoslavije, ^di d bolezni nastopil nekoliko kasneje. To dovoljenje je baje pr nas je prvenstvo končano in Turk je državni prvak,« r avUo odgovorni v klubu. »Borili se bomo, da bo pravici zado- ^kaj meni o tem prizadeti Jože Turk? w Neprijetno je karkoli govoriti o tem problemu, ki je nastal, 8*yari niso urejene jasno s propozicijami. Ne bi želel karkoli 8e 0riti proti Miru Steržaju ali njegovemu klubu Braniku, ker keffi,8am *n m°j klub v najboljših odnosih, vendar menim, da »lač zveza Jugoslavije ne bi smela dovoliti takšnega podllla državnega prvenstva, saj tako nekateri lahko nastopajo uSfodnejšimi pogoji. Ne poznam primera v športu, da bi tako tekmovali na najvišjem domačem tekmovanju in bi upo-Žai 7 takšne ali podobne okoliščine, kot jih je imel Miro Ster-' Zaradi tega sem upravičeno ogorčen in bom v primeru ^ač Steržaja oškodovan. Zato protestiram proti takšnemu lm» dela v našem kegljaškem športu.« Kako ocenjujete letošnji nastop na državnem prvenstvu? beo ^tfflav se je spet izkazal, Jenkole je postavil nov rekord v vr^raiskega kegljišča in osvojil odlično peto mesto. Kegljišče rav°Vem ®adu Je izvrstno, prav takšno, kot sem si želel, to je as^tna steza, kjer lahko posameznik pokaže več zna- Ste pričakovali naslov državnega prvaka? o T^kih dvobojev zato to e8istrir^km°valna komisija še ni Jrvavi5 Sava B : Tržič B 15:13 (7:6), S-Si* :T Veterani 23:24 (7:11), Hiion' Jesenice 19:18 (13:9), Ra-j Križe B 16:19 (9:9). gobica: i sejem 8 7 1 0 176:128 15 ŽeHže B 9 4 1 4 181:187 9 V^alv, 9 4 0 5 111:123 8 9 4 0 5 159:183 7 S^ovj;: 9 3 0 6 159:157 6 ^avp;Ca 9 2 1 6 170:190 5 ^ 9 0 2 7 190:236 2 : Sava 11:16 h ^a8orf, ek*Pa Kamnika je zmagala A? 2adn-' Vendar je še kljub temu S ^ r mestu. Mlade igralke ha . so doma odpravile Sešir, , >%o zmagala na Golniku. S to JjNovji Je Sava praktično že k i J® te*L nasl°v jesenskega prvaka, 1% n*Zko verjeti, da bi v zadnjem H® ki maCem terenu izgubila VsJatl: Zagorje : Kamnik bHr iSr?lC : Sava 11Alples-B t b^ca A,°> Radeče : Lisca 14:14, Svica0lh»Pija-B4:16. 8710133:90 15 861 1 148:87.13 861 1 127 : 83 13 UNija r 85 0 3 106: 8910 aSC« 8 8 4 04 95: 87 8 ffea-R 83 05 92:127 6 8215 105:138 5 ptorje 8 2 06 80:101 4 VXife 81 16 82:121 3 8 1 1 6 35 : 80 3 * * ^ I. Novosel Ih, - » « . * J i A . Odprto občinsko prvenstvo Kranja Za konec sezone na plastiki bo smučarski klub Triglav organiziral v nedeljo, 4. novembra, ob 10. uri na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi odprto občinsko prvenstvo Kranja za člane in mladince. Žrebanje bo ob 9. uri na skakalnici. Pred jesenskim zborom alpinistov Letos bo v Tamarju jesenski zbor alpinistov, na katerem se bodo pogovorili o dosedanjih uspehih našega plezalnega športa in alpinizma v jubilejnem letu slovenskega planinstva, obenem pa o svojih prihodn jih nalogah. 2o V LE f i. ki ^J Cesta JLA 6/1 H T nebotičnik i projektivno 1 p0 d j etj e 1 k r a n j IZDELUJE NAČRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Storžič : Jesenice 19 :18 Kje najti trenerja? Športno društvo iz Žabnice združuje poleg smučarjev in igralcev namiznega tenisa tudi rokometaše. Prav za rokomet se navdušuje največ mladih. Nič čudnega, saj rokomet igrajo v Žabnici že petnaist let. Danes imajo dve rokometni ekipi z dvajsetimi igralci, kmalu pa bodo ustanovili tudi žensko ekipo. Letos so se morali fantje spoprijeti z mnogimi težavami. Nimajo trenerja. Vsa prizadevanja, da bi ga našli, še niso rodila uspeha. Zavedajo se, da brez strokovne pomoči ne bodo uspeli. Lani so namreč prostovoljno izstopili iz I. gorenjske rokometne lige. Zaradi odhoda v JLA so izgubili ključne igralce. Pomlajena ekipa ne bi bila kos zahtevnim nalogam. Njihov cilj je, da se letos vrnejo v ligo. Da jim bo to uspelo, je seveda odvisno od rednih treningov pod strokovnim vodstvom. Spomladi nameravajo rokometaši postaviti nove mreže za goli in urediti razsvetljavo na igrišču. Večina jih je namreč popoldne v šoli in najlaže se zberejo proti večeru. Takrat pa je na igrišču že temno. Treningi se zato ne morejo odvijati redno. Denar za te prepotrebne naprave bodo skušali zbrati sami, računajo pa tudi na pomoč občinske zveze za telesno kulturo. Marija Volčjak Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo za leto 1973 Leto je naokoli in letos boste že osemnajstič zapored izbirali najboljšega športnika Gorenjske ter petič najboljšo ekipo. Na osnovi ankete bomo ob dnevu republike proglasili najboljšega športnika oziroma deseterico najboljših na Gorenjskem. Izbira najbrž ne bo težka, čeprav v letošnji športni sezoni ni bilo olimpiade. Naši izbranci so nastopili le na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu in na svetovnem prvenstvu v smuških poletih. 2e po ustaljenem redu so bila tekmovanja za državne in republiške naslove ter kopica mednarodnih srečanj. Upamo, da bomo za dan republike dobili res najboljšega, saj imamo dovolj dobrih športnikov, ki so dosegli izvrstne uspehe v domači in mednarodni areni. V vseh dosedanjih sedemnajstih letih, ko smo se v uredništvu odločili, za izbiro najboljšega, so imeli največ uspeha plavalci in plavalke kranjskega Triglava ter predstavniki zimskega športa. Poglejmo dosedanje najboljše gorenjske športnike: 1956 Barbara Koncilija (PK Triglav) 1957 Vlado Brinovec (PK Triglav) 1958 Janez Kocmur (PK Triglav) 1959 Vlado Brinovec (PK Triglav) 1960 Janez Kocmur (PK Triglav) 1961 Marjan Pečar (SD Mojstrana) 1962 Janez Teran (NZK Triglav) 1963 Peter Lakota (ŠD Jesenice) 1964 Peter Lakota (ŠD Jesenice) 1965 Ludvik Zaje (SD Jesenice) 1966 Albin Felc (HK Jesenice) 1967 Lidija Švarc (PK Triglav) 1968 Ludvik Zaje (ŠD Jesenice) x 1969 Peter Štefančič (SK Triglav) 1970 Jože Turk (KK Triglav) 1971 Peter Štefančič (ŠD Jesenice) 1972 Peter Štefančič (ŠD Jesenice) 1973 ? Za lažjo izbiro smo vam tudi letos pripravili širši izbor kandidatov, ki pridejo v poštev pri vaši izbiri. V našem predlogu smo predvsem gledali na športnike, ki so v mednarodni konkurenci osvojili solidna mesta, in pa tiste, ki so na državnih in republiških prvenstvih osvajali naslov najboljšega. Morda smo katerega pozabili, ki bi zaslužil, da pride med prvih deset, vendar izbor raje prepuščamo vam. Kandidati po abecednem redu (po panogah): ATLETIKA — Paplerjeva, Kavčič, Vegnutti (vsi Triglav) HOKEJ NA LEDU — hokejisti Jesenic, ki so spet osvojili državni naslov in bili steber naše reprezentance na svetovnem prvenstvu v Gradcu KEGLJANJE — Turk, Martelanc, Vehovec, Jenkole, Prijon, Jereb, Bregar MOTORISTIKA — Jože Zupin PLAVANJE — Pečjak, Porenta, Pajntar, brata Slavec, Grošelj in Milovanovič PADALSTVO — Pesjak, Humar (oba ALC Lesce) SANKANJE — tekmovalci in tekmovalke Tržiča, Jesenic, Begunj, Bohinja ter Alplesa in Selc SMUČANJE NA VODI — odlični tekmovalci Elana iz Begunj SMUČANJE — alpske discipline: Jakopič, Gašperšič, Pesjak, Štravs (vsi ŠD Jesenice); skoki: Štefančič (Jesenice), Mesec, Norčič (oba Triglav); teki: Kobilica, Kalan (oba Gorje), Lotrič, Gortner, Jelene, Kordeževa in Beštrova (vsi Triglav) STRELJANJE — oče in sin Peternel, Naglič (vsi Kranj) ter brat in sestra Otrin (oba Jesenice) KOLESARSTVO — kolesarji kranjske Save in Bleda VATERPOLO — igralci Triglava, ki so uspešno nastopili v II. ligi Letos bomo že petič izbirali tudi najboljšo gorenjsko ekipo. Tu je izbira lažja, saj pridejo v poštev ekipe, ki tekmujejo v zveznem in republiškem merilu. V vseh dosedanjih štirih izborih so brez prave konkurence zmagali hokejisti Jesenic. Med letošnjimi kandidati so spet državni prvaki v hokeju Jesenice, državni prvaki v kegljanju Triglavani, ekipa kolesarjev Triglava, smučarji na vodi begunjskega Elana, vaterpolisti Triglava ter košarkarji Triglava in motokrosisti AMD Tržič. V sredo, 7. novembra, bomo objavili prvega od treh glasovnih listkov. Ne odlašajte, izpolnite ga ter ga pošljite na uredništvo Glasa, Kranj, Ul. Mo&e Pijadeja 1, s pripisom: ŠPORTNO UREDNIŠTVO. -dh gorenjska nogometna liga Še dva prvaka: LTH in Sava Mladi rokometaši Zabnice. — Foto: M. Volčjak V vseh ligah gorenjske nogometne podzveze so že končali jesenski del prvenstva. Naslov prvaka v najvišjem tekmovanju GNP je osvojil škofjeloški LTH. Rezultati — podzvezna liga: člani: Bohinj : Korotan 2:1, Alples : LTH 1:3, Naklo : -Bled prekinjeno Kegljanje Turk tudi uradno prvak Po vseh zapletih in čakanju je Kranjčan Jože Turk končno le postal tudi uradno državni prvak med posamezniki na letošnjem XXII. državnem prvenstvu v kegljanju. Miro Steržaj, ki je bil v času državnega prvenstva v Beogradu in Novem Sadu bolan, je namreč KZ Jugoslaviji sporočil, da se odpoveduje nastopu, čeprav mu je le-ta dovolila kasnejši nastop. Lepa poteza enega najboljših jugoslovanskih kegljačev, saj bi z njegovim poznejšim nastopom bilo letošnje tekmovanje neregularno. -dh pri 4:2, Britof : Jesenice 4:1, Lesce Šenčur 2:2. Lestvica: LTH Alples Lesce Bled Bohinj Britof Naklo Korotan Šenčur Jesenice 9 8 9 6 9 3 9 3 9 4 9 3 9 3 9 2 9 2 2 9 1 4 1 0 35: 9 2 1 25:10 18:11 16:18 11:25 14:20 16:25 18:21 13:19 12:20 17 14 10 9 8 7 7 6 6 6 V pionirski ligi B skupine so bili v zadnjem kolu doseženi naslednji rezultati: OŠ L. Seljak-Korotan : Triglav 0:8, Podbrezje : Primskovo 0:1, Naklo : Preddvor 12:1, Sava : Tržič 5:1. Lestvica: Sava Naklo Tržič Primskovo Triglav Preddvor Podbrezje OŠ L. S,-Korotan 7 5 1 1 31: 7 11 7 5 1 1 32: 9 11 7 4 1 2 26:12 7 4 12 19:17 7 3 2 2 21:12 7 2 0 5 15:30 7 1 0 6 6:26 7 1 0 6 3:40 P. Novak 4T5r V J% €& 11 JHlk 11 Sobota, 3. novembra 1973 V drugi ligi je jesenski naslov osvojil Preddvor B, ki je v zadnjem kolu visoko porazil Zabnico B, Zabnica A, ki se enakovredno kosa s Preddvorom, pa Dijaški dom. Izidi: Preddvor B : Žabnica B 41:10 (23:4), Alples B : Besnica 18:30 (8:12), Zabnica A : Dijaški dom 45:11 (24:4), Sešir B : Duplje B 21:21 (11:12). Lestvica: Preddvor B* 8 8 0 0 227:110 16 Zabnica A 8 7 0 1 206: 92 14 Besnica (—1) 8 6 0 2 197: 97 11 Duplje B 8 4 0 4 177:159 8 Radovljica B 8 4 0 4 130:144 8 Alples B 8 3 0 5 146:198 6 Sešir B (—1) 8 3 0 5 120:126 5 Zabnica B 8 1 0 7 133:208 2 Dij. dom (—1) 8 0 0 8 90:252 -2 -dh Kranjska TRIM steza je bila odprta za letošnji dan mladosti in teče v glavnem po gozdu v bližini Ovčana. Na severnem delu mora »trimovec« prek mostu čez potok Rupenščica. Most je že nekaj časa brez dobršnega dela zaščitne ograje (na fotografiji). Da se je ograja sesula kar sama, je bolj malo verjetno. Najbrž enemu od »ljubiteljev« trima številna zvirala ob progi očitno niso bila dovolj in je svojo odvečno energijo potrošil za podiranje ograje na mostu, (jk) — Foto: F. Perdan 31. oktobra je začela veljati splošna omejitev hitrosti na slovenskih cestah. Poslej bomo po asfaltnih trakovih naše ožje domovine lahko drveli največ 100 kilometrov na uro, po krajevnih prometnih žilah pa še 20 kilometrov manj -—> izvzemši seveda moderno tropasovnico Vrhnika—Postojna. Kaj dosti novi predpis ni spremenil, saj pretežni del prenatrpanih cestišč tako ne dopušča bistveno odločneje dodajati plina. Nemara je prizadel le tujce, zlasti nekatere zahodnjake in zdomce, ki so ob povratku domov radi sproščali zatajevano dirkaško žilico ter poskrbeli, da je prenekateremu domačinu ušla iz ust kletvica strahu in ogorčenja. A morda prav v početju gostov z one strani meje tiči razlog, zaradi katerega smo omejitev sploh sprejeli: v večini evropskih dežel so zgornje meje divjanja na štirih kolesih že zdavnaj limitirali oziroma jih spravili v razumne okvire. V ZRN, denimo, policaj krepko oglobi slehernega lastnika pološčene pločevine, ki se spozabi in požene čez 80 kilometrov, medtem ko je Švedska šla še korak dlje ter pristala pri številki 70. Noben protest uglednih avtomobilskih proizvajalcev, od katerih imajo vladne blagajne ogromne koristi, ni zalegel. Poskočni porschi, mercedesi, saabi in volvoji postajajo odveč, saj stari, dobri volksivagen popolnoma zadošča. No, pri nas do podobnih zapletov ni prišlo, kajti Zastavini in Tomosovi izdelki so prešibki, da bi resneje ogrožali »zvočni zid« stotih kilometrov. »Cestni polži« Pač pa ne bi škodilo, če bi zakonodajalci (in v kasnejši fazi tudi miličniki) vzeli pod udar »polže«, ustvarjalce kolon in posredne povzročitelje kdo ve koliko nesreč. Semkaj sodijo razvpiti »nedeljski šoferji« in mnoge (ne vse!) predstavnice nežnega spola, ki jim zaskrbljeni soprog, če res ne utegne iti zraven, vnaprej zabiča, naj nikar ne hitijo. Moj znanec, recimo, zahteva, da žena — kadar krmari sama — vozi največ 50 km/h. Prepove ji celo pretakniti v četrto prestavo. Posledice gornje taktike znajo biti usodne. »Previdneži«, ki napeti, z nosom v steklu, brenčijo tik ob levem notranjem robu desne polovice cestišča, boječ se ponavadi neurejenih bankin, ustvarjajo zadaj značilno hupajočo kolono, v kateri ljudje polagoma izgubljajo živce. Sledijo vratolomni poskusi prehitevanja, kakršnih si v normalnih okoliščinah nihče ne privošči. Katastrofa dobesedno visi v zraku. In kdo je kriv? Norec, ki tišči naprej, jasno! Če bi sledil zgledu počasneta, bi zagotovo ne spravil v nevarnost sebe in drugiH. »Polž«, še bolj prepričan o pravilnosti svojega ravnanja, potem pelje dalje ter niti sredi ravne, pregledne dolenjske magistrale ne dovoli kazalcu brzinomera, da bi prekoračil »varnih« 50 kilometrov. In alkohol?'O nesrečnih 0,5 promila so v preteklih tednih razni strokovnjaki in nestrokovnjaki navrgli kup argumentov »za« in »proti«, zato je brez pomena karkoli dodajati. Za zdaj stari minimum ostaja v veljavi in preveša tehtnico v prid mnogim izkušenim cestnim mačkom, ki pravijo: »Če sem žejen, rad spijem steklenico piva. Vem, da dovoljena merica ni presežena. Če pa bi sprejeli predlaganih 0,00 odstotka, bi prav tako spil vsaj malo pivo, vendar z zavestjo, da je zdaj tako vseeno. Potlej biprejkone znova naročil...« Pravzaprav so »0,5 debate« precej brez pomena. Marsikoga čudi, ker spričo letošnjih statistik o žrtvah motorizacije v SRS, med katerimi delež pešcev in kolesarjev skokovito raste, nihče ne terja strožjih ukrepov zoper neverjetno lahkomiselnost »pomožnih« udeležencev v prometu. Pešec sme pijan kot čep kolovratiti vzdolž najbolj obremenjenega asfaltnega traku; nihče ga ne bo kaznoval ali prijavil sodniku za prekrške. Je »mali bogec«, ki tvega poseg v žep le, kadar v strnjenih naseljih steče čez cesto zraven zebre. A ponavadi se oko postave zadovolji z vodenim opominom. Tudi biciklisti so privilegirana kasta. Neredek je primer, da meni nič, tebi nič, v trdi temi, brez luči, vrtijo pedala mimo uniformiranega prometnika, ki niti ne trene z očmi. Raje preži na avtomobiliste in ugotavlja, kako je z žarometi, z rezervnimi žarnicami, z zavorami itd. Ne, nismo proti poostrenemu nadzoru. Nasprotno! Ampak enostranska kontrola bo nujno obrodila bolj pičle sadove. Na cesti naj vladata enakopravnost in uvidevnost, izvirajoči iz obojestranskega občutka odgovornosti. L G. V Tržiču ustanovili temeljno telesnokulturno skupnost V torek je bila v Tržiču ustanov- kulturno in športno dejavnost. Ne- na skupščina temeljne telesno- katere športne panoge, predvsem kulturne skupnosti občine Tržič. atleti in kegljači, pa ustreznih pro- Vanjo se je združilo 13 športnih štorov še nimajo. Skupnost bo društev in klubov, med njimi tudi morala predvsem v sodelovanju s šolska športna društva ter druge sindikalno organizacijo skrbeti tudi organizacije in društva, ki delujejo za množičnejšo rekreacijo delovnih na področju športa in rekreacije, ljudi. - tako avto-moto društvo, planinci Za predsednika skupščine temelj- itd. Skupščina nove interesne samo- ne telesnokulturne skupnosti Tržič upravne skupnosti ima 40 delegatov, so v torek izvolili Franca Homana, in sicer 14 iz temeljnih organizacij za podpredsednika pa inž. Mitja združenega dela, 6 iz krajevnih Stritiha. Predsednik izvršnega od- skupnosti ter 20 iz telesnokulturnih, bora skupnosti je Franc Jazbec, športnih in sorodnih organizacij, ki podpredsednik Niko Hladnik, člani že sedaj dosegajo lepe uspehe. Nova pa Jože Ahačič, Janez Kališnik, skupnost bo omogočila ob boljši Janko Lončar, Vlado Majcen, Miro organizaciji, boljšerp strokovnem Pirih, Franc Primožič, Id£ Ribnikar, delu in predvsem trdnejši materialni Danilo Roblek in Janez Vagner. osnovi še večje uspehe. Posebno V delegaciji za republiško telesno- zato, ker dobiva tržiška občina iz kulturno skupnost pa so Slavko leta v leto nove objekte, ki jih bodo Čadež, Niko Hladnik, Janez Kališ- občani lahko uporabljali za telesno- nik, Marija Kavar in Janez Vagner. Zanimanje za kranjsko stanovanjsko skupnost V torek in sredo so bili na obisk« pri Podjetju za stanovanjsko in K munalno gospodarstvo Kranj Pr . stavniki sorodnih organizacij Skopja, Bitole in Titograda. V J*' govoru s predsednikom skupaj, samoupravne stanovanjske skup" _ sti Ferdom Ravterjem in direktP jem Podjetja za stanovansko in » munalno gospodarstvo Kranj Iv • Miklavčičem so se predvsem ^ mali za organizacijo samouprav stanovanjske skupnosti, njene ge, položaj in odnos do Podjetja stanovanjsko in komunalno g°sP darstvo, ki bo opravljalo stroko ^ naloge za skupnost. Ugotovili so, v smo v Sloveniji, posebno Pa -u Kranju, veliko dlje na podr°^. samoupravnega urejanja stanova ske problematike, kot so v Make ^ niji in Crni gori. Poudarili so, imamo v Sloveniji samoupr® ^ osnovo za takšno urejanje v ^ ustavnem amandmaju, v nj*«10 nj, republikah pa takšnega določila^ V prvih devetih mesecih letos si je blejske turistične znamenitosti ogledalo 452.0^ obiskovalcev, od tega 199 A^ tujih. Blejski grad je obiskal0 204.116 gostov, kar je za 2 od-stotka manj kot lani ta čas, na otoku pa je bilo 84.039 gostov ali 10 odstotkov več. ManJSJ kot lani je bil letos tudi obis* nekaterih turističnih znamenitosti v občini. Tako manjši obisk zabeležili v zeju talcev v Begunjah in čebelarskem muzeju v Rado ' ljici. Povečal pa se je obis* v kovaškem muzeju v Krop^ Dobro sta bila tudi obiskan* Slap Savica in Vintgar. Konferenca ZKS Tržič je na P $e. deljkovem zasedanju za n° u0n(e' kretarja komiteja občinske 0 renče ZKS Tržič soglasno fe-Janeza Piškurja. Rodil se je 'J je bruarja leta 1944 v Tržiču. K°njrd' učiteljišče in se zaposlil na P , poi nični šoli v Lešah, kjer je <>«taifriv nih 8 let, do 1. januarja letoi>nUpa'1 ški komunisti so mu takrat ^ mesto tehničnega sekretarja miteju. Nalogo je vestno in P^je devno opravljal do ponedeljki• }e postal sekretar. Novi sef,pC P° znan družbenopolitični dem* # nedavnega je bil tudi s%kre "a P novne organizacije ZK Zgo> strica. ,;e, « »Delovno mesto me obveza bom zaupanje, ki ga mi je n° '0lilt'1' ca v ponedeljek izkazala z 12 ^pojo za sekretarja, opravičil,*< fa s veduje Janez Piškur, fr^zdf bom, da bomo naloge, ki *' urf sane predvsem v Titovem P1* i nl flert sničili. Kaj več tudi priča* Politika ZK je enotna. * ^ skupna. Zato bo treba de no in načrtno. Menim, da. , jnop°lt posvetiti več pozornosti ia%uni»t°\l tičnemu izobraževanju kar smo v preteklosti PrZ bo* ' zanemarjali. Zavedam se, « morali več narediti pri lir n0dr()CL nju ustavnih dopolnil, na ! :e it integracij v občini in zunaj boifl Predvsem pa tem nalogam tl H kos brez dobre organiziraj munistov. Pred nami je bih gres ZKJ in kongres slovenj f munistov in naloge, ki Jin » froP nesli sklepi obeh kongresoma nistov.« Inž. Stanko REBOLJ, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne telesnokulturne skupnosti občine Kranj: »Smo sredi razprav o tezah o organiziranosti temeljne telesnokulturne skupnosti in o delovnem programu skupnosti za leto 1974. Razprave tečejo po temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih telesnokulturnih in drugih organizacijah. Na teh razpravah volimo tudi delegate za novo skupščino skupnosti. Ce ne bo večjih ovir, bo ustanovna skupščina do predpisanega 15. novembra. To pomeni, da morajo biti delegati znani do 5. novembra. Člani iniciativnega odbora želimo, da bi se nova skupnost financirala na osnovi sporazuma med TOZD, skupščino občine in telesnokulturno skupnostjo, vendar za leto 1974 tega verjetno v celoti ne bomo uspeli uresničiti. Program dela in finančni načrt za prihodnje leto smo pripravili, vendar bomo najverjetneje uporabili kombiniran sistem financiranja: sredstva sporazuma in občinski proračun. Financiranje je za zdaj edino nerešeno vprašanje. Organizacijska vprašanja skupnosti smo uspešno rešili, upamo pa, da bomo še kadrovska.« Zora ŠEMRL, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne telesnokulturne skupnosti občine Tržič: »Danes (torek, 30. oktobra) bomo imeli ustanovno skupščino temeljne telesnokulturne skupnosti. Ker smo že spomladi v okviru SZDL dosti razpravljali o tem in ker so bili člani iniciativnega odbora zelo FRANC TALER, predsednik iniciativnega odbora TTKS Jesenice: »Na Jesenicah bo ustanovna skupščina 10. novembra, skupščina TTKS bo štela 58 delegatov, in sicer 18 iz TOZD, 11 iz krajevnih skupnosti in 29 iz telesnokulturnih organizacij in drugih institucij. Naš iniciativni odbor je pravzaprav večino svojih nalog že opravil. TTKS je samoupravna temeljna interesna skupnost delovnih ljudi in zato bodo lahko prek delegatov odločali o politiki razvoja telesne kulture in njene programe financirali, uresničevale pa jih bodo razne telesno-kulturne športne organizacije, tako šolska društva kot na primer v okviru krajevnih organizacij. TTKS bo upoštevala vse interese, predvsem pa interes delavca, posebno pozornost pa bo posvetila vzgoji mladine na šolah. Tako bomo lahko razvili najbolj množično telesnokulturno dejavnost. V okviru financiranja bodo neposredno odločale TOZD prek delegatov, financirala se bo osnovna dejavnost, odpirajo pa se tudi možnosti za druge oblike prispevkov. Bistvo vsega financiranja pa je v tem, da se bodo financirali le jasni in konkretni programi, prešli bomo na nove metode dela.« D. Sedej prizadevni, večjih težav nismo imeli. Z dokumenti nam je precej pomagal tudi iniciativni odbor za ustanovitev republiške telesnokulturne skupnosti, ki smo jih morali prilagoditi našim razmeram. Težave so bile pri volitvah delegatov. Ker vse KS in TOZD še nimajo delegacij, so bili nekateri delegati imenovani. Teles-nokulturni delavci pričakujejo zaradi nove skupnosti pozitiv-nejši odnos do te dejavnosti in boljši materialni položaj. Prizadevali si bomo skleniti čim višjo prispevno stopnjo in jo uzakoniti v sporazumu, vendar bomo morali upoštevati potrebe ostalih skupnosti in obveznosti, ki jih gospodarstvo že ima do teh skupnosti.« -jk Iniciativni odbori, ki so bili po slovenskih občinah ustanovljeni z namenom, da pripravijo vse potrebno za ustanovitev temeljnih telesnokulturnih skupnosti, so sredi pospešenega dela. Naloge, ki jih bodo imele nove občinske interesne samoupravne skupnosti, so znane. Več nejasnosti je pri načinu financiranja, kar bi načeloma reševali družbeni dogovori. Vse kaže, da bo leto 1974 prehodno leto, ko bo treba kljub novi organiziranosti obdržati še nekatere stare oblike financiranja telesne kulture, športa in rekreacije. V Škofji Loki so, kot je znano, temeljno telesnokulturno skupnost že ustanovili. Zanimalo nas je, kako daleč so s pripravami na ustanovitev v drugih gorenjskih občinah in s katerimi problemi se srečujejo. Predpisani rok za ustanovitev telesnokulturnih skupnosti je 15. november. Pogovarjali smo se s predstavniki iniciativnih odborov za ustanovitev temeljnih telesnokulturnih skupnosti v Kranju, v Tržiču in na Jesenicah.