St. 291 NMu platanu uterini (tala turati cn la pts&t)
V T"^' v pttek 8. decembra 1922
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVI!
UređniStvo: ulica ir. r Ijajo -rerfniltv
Izhiji, IrvKmši pondelje AsiJkega SI. 20, L nad pUrna se ne sprejem*' „	_
Anton Gerbec. — «r .i.-. ^ Edi J ^ * fv tnaSa za mcsc 7.—, 3 mesec Za inozemstvo mesečno 4 lire vc£. — Tel



-a In uprave it 11-57*
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglait se računajo v girokost! ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se po§iIj*jo i »ključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega 5tev. 20, L nadstropje. — Telefon arednifitva In uprave 11-57.
Sodelovanje manjšin v državi
<Prager Presse» je priobčila izjave pr-p&kov raznih čeških strank o razpadu nemške parlamentarne zveze v praškem parlamentu, S posebnim zanimanjem smo Čitali ronenje senatorja socialnega demokrata; dr. Soukupa.
Dr. Soukup pripisuje temu dogodku veliko pomembnost. In to ne le za državo, ampak itsdi za Ne^nce same. Zdi se mu, da tiadi tri pes-jedrnji: prihajajo pceaisi do izpo-znanja, da- zgolj negativna politika ne dovaja do irspehov :ln da se mera umekniti pozitivni pel fcški. Utopšstična našel — češ, da je sedanje s t ar-; 5 le provizorij — mera odne-nati p.rca resnicnceljo. Nemci merajo pomisli da bi vseka izpremčcriiba, ki naj b2 sc še le izsilila, izzvala usodne zaptet-ifaTe. VzBc vsam težavam je začelo nemško ljudstvo >'2ipciznay.aiji potrebo sodelovanja v državi
Mi Jqgosloveni v italijanski 'državi že izvajamo svoje postopanje v soglasju z na-7ih an^ srsnaJtorja dra Soukupa- Končnove-Ijavrro smo cicikhcnhi misel, da bi zanikava!? to, kar je. Naši zakoniti zastopniki so rziaivin že opetovano :n brez pridržkov, da snro za soddlevan^e v držaji in zahtevamo ravno to, da nam državna uprava s primerno, pravično in smedreno manjšinsko politiko omogoči teko sodelovanje. Tu;di m-; veanej, »dn je spričo danili razmer vsaka zgolj negativna politika brezplodna, da me:ie podajati siogtr kake zveneče izjave, da pa ne donaša kerirt"- in uspehov. Mi računamo s «trd?o resničnostjo® — kakor je r^kel dr. Soukup.
Dr. Soi?kup je rekel nadalje, da mora državna polit ka podpirali taka stremljenja macišine po sodelovanju. Poiiitika «justa-mentcfv* — na'ašč ne! — je na obeh sira-ceh nemožaa. Z drugo besedo bi rekli mi konkretno: manjina naj ne odklanja trmasto države, ta poslednja pa rta manjšne! To pa je prav iisio, kar smo rekli mi tu gori: manjšina naj ne odklanja sodelovanja v državi, država pa naj s svojo manjšinsko politiko omogoča manjšini tako &c Želovanje! To jz pouk, ki ne velja samo za državno upravo v čehosdovaški republiki, marveč naj bi ga modro uvaže vala tuii naša italijanska državna uprava! Mi hočemo, država pa naj podpira in pospešuje to naše hotenje!
V svojem nadaljevanju razlaga senator dr. Soukup svoj nazor, kako naj se uveljavlja cmočna roka» pri krmilu države. In v zadoščenje nam je, da moremo le pritrditi njegovemu nazoru. Močna roka se
ne more —• pravi — koristno uveljavljati kot kaka fizična sila, marveč le z moralno iakostjo, pametjo, previdnostjo in sposobnostjo vlade.
Zlata, neoporečna resn:ea, ki vsebuje porazno sodbo o vsej dosedanji državni politiki v naši Julijski Krajini. Ta politika se je kazala dosleij kot t'sta politika «justa-mentov», pred katero svari dr. Soukup tako Nemce kakor vlado v čehoslovaški republiki. Manjšinska politika se je uravnavala pri nas (doslej le s stališča moč«. Mi smo mcčn;, vi ste šibki — zato se morate pokoriti pred/ našo močjo! Tako so hoteli! Dr. Soukup pa je dodal še eno veleresno besedo, k"i naj bi jo uvaže vala naša državna uprava in italijanski poJitiki: «Mi ne moremo nkdar odpraviti dejstva, da je naša dlržava od treh strani obkoljena od nemškega naroda, kateri — četiadJ se danes nahaja v katastrofalnem ^oložaju — še davna ni iz pregovoril svoje zadnje besede v svetovni zgodovini*. — Dir. Soukup gotovo n*i hotel s to ugotovitvijo vzpodbujati Nemce k uporu ali k nadijevanju ire-clantistične politike — poJiitike nepr'zna-vćt.-sja češke države. Očividno je hotel le opozoriti državno upnavo, naj ss z modro državno politiko črm najboljše pripravi za morebitne velike bodoče dogodke v ev-rc'piski politiki. N:'kio ne more zanikati taks potrebe tudi za? italijansko državo.
Dr. Soukup pa je podal slednjič še en pouk. Rekel je: «Kar je posebno imponiralo na proračunski razpravi v praškem parlamentu, je b'ža mirnost na češki strani, i Na drtsgs strans pa sircatraim za izključeno, ca bi se teka «fustamenta<rična» politika mo.£ia preglasiti za trajno stanje in da bi se	debri predlogi odklanjali samo za-
to, ker prihajajo od nemške strani- Trenutek, ko neaaška parlament ari ena zveza razpada, je zaLo vel k opomin za vso politiko republike. Rzuzvoj države j« v veliki: j raeri odvisen od tega*.
Skrajni čas je res, da se tudi ipri nas preneha s p olj Lik o razjpaljcnih glav. Mimo, stvar, no, brez strasti in predsodkom, naj se presojajo pojavi od aferam* manjšin! Manj-Mri3 naj £<e pritegnejo k sedelovanju v državi, vivažujejo naj se njeni nasveti in prei'lc^'i, posebno pa tist'i, ki morejo dovesti do dobrega razmerja med državo in manjšinami :;n med ofeema plamenoma. Le s takim modrim upoštevanjem želja, zahtev -*n potreb manjšin se mesrejo drugorodini diržavljara priklemti k diržavi.
Italija
Govor Musdc^inija v Milanu
MILAN, 6. Na poti v London se je Mus-solmi vstavil par dni v Milanu, Danes je med drugam obiskal m;!ansko livarno, kjer je nagovoril delavce s krepkimi besedami Fcvdarjal je, d'a vlada, kateri predseduje, ni, ne more in noče brii protiproletargka. Delavci so sestaven del nacije, zato jih je treba ščititi 3n spoštovat*. Vlada je dovolj močna, da ji ni treba iskati novih prstašev; toda kdorkoli se ji bo približal, ne bo od-vrnjen. Mu:ssolin;i se je nato spominjal svo-ie mladosti, ko je pomagal svojemu očetu v kova;čnfci, in si kot dvajsetleten mla-ienič z delom svoj:h rok služil kruh. iZc&aj "mam, je nadaljeval, bolj trdo na-i ogo, namreč upogniti duhove». Proizva-: a nje, obilno in: dobro, ni samo v interesu ! is p:fcal?sta, ampak tudi delavca, kateri gu-lii in zabrede v bedo, če se proizvajanje ustavi in če nacionalni žzdelki ne najdejo odjemalcev na svetovnem trgu. Govornik je povdarjal, da namerava dati državi mir na znotraj in na zunaj. N'«hče ne želi pustolovščin, kjer bi ee zapravljala kri in imetje; državljanov, nočemo pa se tudi odpovedovati in nočemo, da velja Ital'ja za tfisto nacijo, ki prihaja prepozno. Da pa bo glas Italije močan na zunaj, je v notranjosti potrebna streha disciplina. Nihče nas ne bo poslušal, če bo za nami ležala dežela nemirna, motna, nezadovoljna. Vlada bo vedno podpirala koristi delavstva, če bodo pravične. Zato se mora delavstvo otresti vseh postranskih stremljenj rn biti meso mesa, cuša dciše racije. Treba je, da Italijani najdejo tisto najmanjšo mero edinosti, ki je potrebna, da se omogoči preured tev in razvoj kulfcuunega življenja; in če se bodo našle uporne manjšine, ki se bodo sku-šaie zoperstavljati, bodo neizprosno udarjene. Govornik je ob koncu -pozval delavce, naj prisvojijo geslo fašistovskih sindikatov: c Domov ina se ne zataji, ampak se zavza-rne».
Trgovski odnosa ji med Italijo in Rusijo
RIM, 7. Vsle-d sporazuma z ruskimi trgovskimi organizacijami in po odločilnem pogovoru 9 Krasi nem in Feinsteinom sta odpotovala v Moskvo koan. Gavami in dr. Mar iiolli, prvi predsednik, drugi glavni ravnatelj milanske industrijske družb© za trigovino z inozemstvom. Ta d!ružba je že vzpostavila znatne trgovske stike z Rusijo <n upa, da bo svoje dosedanje zveze v sporazumu z ruskfrni oblastvi znatno razširila.
Vpoklic letnika 1902 — Službena doba
RIM, 7. Voini minister Diaz bo predložil Tfttnrastrskeomi svetu vprašanje vpoklica re-luutov letnika 1903. Zdi se, da se bo vpoklic izvršil ▼ mesecu marcu, na vsak na-ikhi šele po rešitvi vprašanja službene dobe. jMžnistsr EHaz bo predložit tudi ministrske-
mu svetu načrt zakona za ureditev službene dobe. Predlagana bo doba 14 do 15
mesecev*
Jugoslavija
Odgoditev narodne skupščine — Demonstracija vojnih invalidov t parlamentu — Možnost razpisa novih voli ter
BELGRAD, 7. Predsednik narodne skupščine dr. Edio Lukkiić je včeraj ob 17'30 o tvoril plenarno sejo skupžščine, V zbornici so bili poslanci zbrani skoro polnoštevil-no. Na galeriji je bilo žela veliko š te vi o invalidov, predvsem odbor «sto invalidov*. Po končanih formalnostmi je sikupčinsiki predsednik dr. Lukinič prečital pismo ministrskega predisadlstva na narodno skupščino- P.'ismo, datirano z dne 4. t. m. se glasi:
Gospod predsednik! Ker sem danes ob 1130 dopoldn-e Nj. VeL kralju pcJaJ demisija celokupne vlade, ki sem ji imel čast biti na čelu, si dovoljujem Vas prositi g. predsednik, da iz/voJite odrediti odgodite v rej narodne .skupščine do sestave nove vlade.
Prosim g. predsedkifka, da blagovoli sprejeti to pot izraz mojega odličnega spoštovanja. Predsednik vlade Nikola Pašič m. p.»
Zbcjrnica je pisano o dem'istiji vlade vzel a na znanje. Takoj na to je predsednik dr. Lukinič kratko naiznanil: «Zaiključujem radi demisije vlada današnjo sejo naredno dkurpšč'ne. Prihodnjo sejo skliče predseijf-ništvo pismenim potom* •
Ob 17*37 je bila seja zakijuaenai. V zbornici je nastalo žrvaimo \rvenje. Nekateri poslanci so \-zkl kaIi: «Doli z vlado!» Veliko ogorčenje je nastalo na galeriji ▼ vrstah invalidov. Invalidi iso začeli glasno vzikl fkati: «Dcili z narednim i razbojniki] Dajte nam kruha I Zahtevamo zaščito naših sirot! Zahtevamo invalidski zakon!* Ogorčeni klici so se čuli tudi proti nekaterim članom vla'dia. Na ministrskih klopeh ni bilo nobenega ministra.
Tekom včerajšnjega dmeva so bila živahna posvetovanja v vseh parlamentarnih klubih. Povsod so razpravljali edinole o demisiji vlade in o bodoči kombinaciji. Z napetostjo so vsi parlamentarni krogi pričakovali izida polit ične debate v demokratskem klubu. Na svojifa konferencah in sestankih so muslimanski klub, k&ub SKS, rad kalci In Jugctslovenski klub razmotri-vali sedam jo politieno situacijo.
Kralj jo tekom včerajšnjega dneva z zanimanjem sledil razvoju najnovejših političnih dogodkov. Veliko pažnjo posveča kralj politični dttsikusiji v demokratskem klubu. Ker tekam včerajšnjega dneva ni ta diabata prinesla še nobenih ddi nit ivinih zaključkov, kralj tudi ni storil nrikatkih na-
daljnih korakov za akcija v svrho sestave nove vlade.
V parlamentu danes živahno razjprajv-ljajo in razmotrivajo izjavo Sveitozarja Pri-bičeviča na snočnjern sestanku demokratskega kluba. Svetazar Pribičevič je skušal z vso zgovornostjo pri-doboti demokratski klub za svoje stališče. Pribičević želi, da demokratski klub še nadalje vztraja v koaliciji z radikalci ter naglasa, da bi bila eventuelna apiaoiemba politične taktike katiastrafalnjega pomena za demokratsko stramko. Naglašujcč dilemo: «ali vztrajati v vla-di, ali spremeni ti politično smer», ste dlarn možnosti. V prvem sliučaju bi se vršile volitve šele po preteku 4 mesecev, ker bi vlada skušsia rešiti s [pomočjo na-radfcie skupšč na še najaktualnejše zakone. V drugem sdučaju pa bi bile volitve že razpisane tekom dveh motecev.
Kdo so kandidati za novega ministrskega pa Usedal ka?
BELGRAD, 7. Bd^rajskra «Balkan» piše, da so najrer-nejsi kandidat je za mesto novega mm:Strske^a predsednika poleg Pa-šiča, Ljuba Jovanovič, Marko Gjuričič in Maroko Trifkovič iz starejše radikalne skupine, 'zmesi mlajših pa 'dir. Velžzar Jankovič in dr. Laza Marković. Na drugi strani pa baje prihajata v poštev ž demokratsko strani i^di Kostai Timot jevič in Svetozar Pribičević.
Dr. Korošec v Zagreba
BELGRAD, 7. Betgrafska «Pravda» poroča, da fo bil koncem preteklega tedna dir. Korošec v Zagreibu in imel dolge konference s člani Hrvatskega bloika. V njegovi cL-užbi ja bil ves čas bivši ban dr. Tcm-Ijenović. Na kcsnferencaJh s poslanci Hrvatskega bletkaj se je razpravljalo tudi o aivtone m i j: Slovence. Ko je dr. Korošiec v soboto potoval zopet v Belgrad, ga je na kolodvor spremljal dr. Tomljenovič, ki mu je pri odhodu vlaka zaklicisl: <-Na svidenje v avtonomni Sloveniji:] a
Izjave pcsUfica Korošca o sodelovanju Ljudske stranke s komtiaisti pri ljubljanskih občinskih volitvah.
ZAGREB, 6. eRiječi javlja iz Osijeka: Današnji blokovski list «Hrvatski list* objavlja pogovor s poslancem Korošcem o ljubljanskih občinskih volitvah. Korošec opravičuj« sodelovanje s komunisti s tem, ker se treba čuditi — je izjavil dr. Korošcc — da gremo skupaj s stranko, ki ima ločno določen socialni program. Mi smoo se zediaili s komunisti na točno določen program, katerega se bomo držali in katerega bomo izvedeli. Komunistička stranka bo nastopila v ljubljanskem mestnem svetu s pozitivnim delom, in to je veliko dobro za državo. Četudi gremc* skupno s komunisti pri občinskih volitvah, ne pomeni, da bomo mi ali pa oni odstopili od glavnih točk svojih programov. Bcij je državniški dovesti komuniste do pozitivnega dela v državi*, nego jih preganjati z izjemnimi zakoni, proti katerim je naša stranka vedno ostro nastopala«-.
cRi;eč» pripominja k tem izjavam to-le: «ZaWležili smo to Koroščcvo izjavo zaradi njene politične kurijozitete. Opozorili bomo le na to, kako so pri podobnih poizkusih s strani demokratske stranke v Zagrebu, da bi privedla komuniste do pozitivnega dela« nasprotniki vseh barv — napadali demokrate zaradi njihovega —> bratimljenja s komunisti.«
Kakor se vidi, očitajo demokrati Ljudski stranki isto, kar so oni hoteli narediti, ljudska stranka pa je napadala demokrate ravno zaradi tega, kar >e sedaj samo storila. — Ta polemika le potrjuje naše trditve v včerajšnjem uvodnem članku, da je v Jugoslaviji absolutno potrebno temeljilo ozdravljenje političnega ozračja.
Mala ententa prizna sovjetsko Rastjo?
BELGRAD, 6. Vest o poizkusih vzpostavitve stikov med rusko in jugoslovensko diplomacijo ni nova. Nedavno so objavili listi vest o pogovoru med članom ruske delegacije v Lausarmi Vorovskim in članom jugosloven-ske delegacije prof. Ilijičem. «PoHtika» danes zc-pet piše o tem. List javlja iz Lausanne: «So-vjetski komisar za vnanje stvari Čičerin je izjavil željo, da bi se sestal z Ninčičem pred svojim odhodom v Moskvo. Proiil je našega ministra vnanjih stvari, naj ne zapušča konference, dokler se ne sestane z njim, kolikor zaradi dela na konferenci sami, toliko zaradi Gdnošajev med obema državama. Rakovski in Vorovski sta imela dva sestanka z Ninčičem. Sovjetski delegati bi hoteli zbližanje — kakor pravr^> — ne zaradi svojih propagandističnih namenov, temveč zaradi tega, ker so končno uvideli, da pred internacionaiiziranjem obstoja Slovan-stvo. Ni izključeno, da na tem sestanku v Lau-sanni g. Ninčič doseže tudi popoln sporazum glede naših odnošajev z Rusijo. V tem slučaju bi že pod konec tega leta prišli v Belgrad prvi predstavniki nove Rusije ob priliki predstavke rdečega križa. Ravno tako bi bili poslani zastopniki naše vlade v Moskvo.»
Medtem prihaja iz Lausanne ta le zanimiva in pomembna brzojavka: Poročevalec cNew York Heralda» v Lausannl je sporočil svojemu listu:
«Zdi se, da se je Benesu posrečilo pregovoriti Malo entento, da zavzame novo politiko nasproti Rusiji, ki bo zahtevala takojšnje priznanje. To priznanje bo predloženo v zameno za ureditev besarabskega vprašanja tako, da Rumunija dovoli Rusiji rabo ene romunskih pristanišč ob Črnem morju.
Pogajanja glede tega sporazuma, pripominja poročevalec amerikanskega lista, so se vršila zelo tajno, toda nemogoče je verjeti« da velevlasti, vštevši Francijo, ne vedo nič o tem sporazumu. Ob tem križpotju Je odločitev zelo pomembna.*	*
čehoslovaška
Beneš in sovjetska vladi
PRAGA, 7. Vest lista *New York Herald*, da je čehas4o»va3ki minister za zunanje zadeve dr. BeneS skušal v Lausanni pregovoriti mali sporazum« naj prizna «de iure» sovjetsko vlado, se uradno zanikuje.
Boljšanje položaja t čehoslovaški republiki
PRAGA, 7. V proračtaiElki komisiji v senatu je izjavil ffeiančni minister Raš!m, da se je v kritičnem položaju čehoslovaško industrije začelo opažati vidno boljšanje. Trgovska in (plačilna bilanca sta aktivna. Kriza je že prekoračila svoj vrhunec.
Čehoslovaška trgovska bilanca
PRAGA, 7. Čehoslovaški izvoz je znašal v mesecu septembru t. L 7,053.233 kvinta-lov in 417.481 kosov; uvoz je znašal 2,018-949 kvfntalov in 89.496 kosov. Od januarja do konca septembra je bilo izvoženih 72,748.357 kvintalov in 3,474.060 kosov (napram 73,523.250 kvintalov in 3,010.948 kosov v isti dobi L 1921); uvoženih jo bilo 24,832.256 kvintalov in 571.472 kosov (najpeam 29,778.030 kvintalov in 227.379 kosov v isis dobi 1. 1921).
Promet papifnatega denarja na Čehoslo-vaškem
PRAGA, 7. Svota papirnatega denarja, ki je bila v prometu v mesecu novembru, je znašala 9,996.550 tisoč kron. Ta svota je potemtakem za 1,403.960 tisoč manjša, nego dopušča zakon. Kritje je znašalo ob tem časia 820 miljonov v kov'ni in 1.540 miljonov v zlatih dovlzah- Razmerje med kritjem in svoto papirnatega denarja je bilo 23'6 %.	_
Bolgarska
Komiti vdrli na Bolgarsko z jugosioven-skega ozemlja?
SOFIJA, 6. Vsled dogodkov v Čusten-dilu je bolgarska vlada izročila jugcslo-venskemu zastopniku v Sofiji noto, v kateri opozarja, da je tolpa komitov, ki je zasedla ČustenscK!, prišla* čez bolgarsko mejo z jrgc.^lovenskega ozemlja. V not? se prosi bel^|ra;jska vlada, da zaukaže vo-jašk'm in upravnim cbivstvom na meji, naj nare.dssJ konec teanu srtanju. Bolgarska nota zaključuje z izjavo, da bolgarska vlada nikakor ne dvomi o dobrih namenih belgraj-fika vlade.
Bolgars-ki brzojavni urad javlja še na-4alfe, da so zadnji dogodk;. v Custendilu zopet enkrat dokazali popolno skupnost duhov med bolgasrStim narodom in vo vladno, katere položaj je bolj trd^n kot kedaj in se opira na široke ljudske množice. 500.000 organizrranili članov agrarne stranke je prihitelo na poziv, pripravljenih, da brani nove smernice bolgarske pcl tike, ki jo je zaičeđa sedanja vlada, katera je ti^otovilsL, da vlada pov.sad popoln red in jih poslala po oddelkili domov.
Neredi na Bolgarskem — Vstaja «make. docsi v ujuščih » — Načrti generala Proto-gerova prekrižam
BELGRAD« 6, «Epoha» javlja v izredni izdaji: Znani šef cMakedonstvujuščeg komiteta*, general Protogerov, katerega je Bolgarska rešili^ in skrila pred pravično kaznijo za zločin?, izvršene v vojni, in katerega smmijrvo delovanje v zadnjem času je dšlo domnevati, sta. se nekaj pripravlja, je poizkušal izvršiti državni prevrat na Bolgarska. General Protcigerov je v društvu z zloglasnim Todorom Aleksandram na če3u 15.000 zločincev, zbranih od vseh strani, zavzel Čustmdil in či3Stendilsko okrožje. Bolgarska vlada je proglasila obsedno stanje v celi Bolgarski. Ped pretvezo, da ni dovolj vc^akciv, da bi vdušlla vstajo in začetek prevrata, zbira bolgarska vlada dobrovoljce, da se> bciri proti Proto-gerovemu 'a njegovim vstastu^ Nai ta način izvršuj a Bolgarska mobilizacijo, uporabljajoč vse skrlLo crožje, katerega ni izročila zavezn^tkcim. Protogerov razpolaga z več gorskih in ipcl>sk'h topov. Po nekaterih porcčiijih nameravata general Proto-j^enrv in Tcdoir Aleksander vpastš v našo <Jržavo.»
Po informacijah ministrstva vnanjih stvari ni obseg vstajo tako ofosežen, kakor bi se to dalo sklepati iz poročila v «Epo-hi»». Na Bolgairidtem je res {zbrtchnila vstaja komatov, ki so ojačani posebno po prihodu StambuHjskega v Bslgrad in njegovih znatnih 'izjavah glede Macedonije. Oni so že predi nekoliko dnevi poizkušali iprevrat, ki pa se jim je ponesrečil. Bolgarski poslank v Eeligradu je izjavil, da je položaj na Bolgarskem sicer težaven, vendar pa1 ne tak, kaker javlja «E4>oha»,
Angliia
Angleška vlada se ne bo pogajala z Italijo za izboljšanje trgovskih odnošajev z Italijo?
LONDON, 6. Poslanika zbornica. Neki poslanec je vprašal, ali se bodo ob Musso-•linijevem prihodu v London začela pogajanja za izboljšanje angleško-italijanskih trgovskih odnošajev. Bcinar Law je edgo-v«il, da se mu to ne zdi mogoče.
Svobodna irska <£i'2ava
LONDON, 7. Včeraj je bila proglašena ustava svebedne irske države. S tem je začel pravno cibstajati ta novi angleški dominion. Po vesteh iz Dub lin a se je izvršil čin proglasitve ob popolnem miru. Republikanci niso napravili nobenega poskusa, da bi ga kaliti ne v Dubtinu ne v ostalem delu dežele«
Proglasitev ustave nore irske države.
LONDON, 6. Privatni svet se je sestal danes v kraljevski palači v Bukignanu. Kralj je podpisal proglas, 9 katerim ae naznanja uveljavljen je ustave nove irske svobodne države. Podfpiffar je tudi proglas, s katerim imenuje
slanca Neallja za generalnega gubernator^ Irsko.
Rusija
Severna konlerenca o razorožitvi
REVELJ, 7. Iz Moskve poročajo: Na konferenci za razorožitev je Litvinov sprejel predlog Poljakov, da se sklone pogodba o razsodišču :n proti medsebojnemu napadanju še preden se prično pogajanja q razorožitvi	_
Avstrijs
Vladne stranke za iazpust parlamenta
DUNAJ, 7. Stranke parlamentarne večine so vlož'le predlog, naj se zbornica razpusti. S tem zasledujejo namen, da bi se vršile nove volitve že meseca marca, ki bi se sicer mogle vršiti šele oktobra 1923. Obenem predlagajo te stranke nekaj iz-prememb volilnega zakona. Svoje predloge utemeljujejo, češ da bi bilo umestno, da dežela sodi o delu vzpostavitve, započetom od sedanjo vlade s pomočjo Zveze narodov. Social stični listi napadajo te predloge, češ vladi naklonjene stranke hočejo izvesti volitve preden se razodene nezadovoljstvo vsled trdih posledic finančna obnovitve države.
Švica
Izid ljudskega glasovanja o oddaji premo« žceja v švici
BERN, 7. Po tu-adnih pocJatkih o izidu ljudskega glasovanja o oddaji premoženja, k^'se je vršilo po spodbudi švicarske socialistično stranke, je bilo 109.686 glasov za sn 735.801 proti temu predlogu.
CSrlka
Izjave grškega ministra vn«T#h stvari o Izgredih v zapadm Traclji
ATENE, 6. Minister vnanjih stvari j s izjavil zastopnikom, časopisja, da, nasprotno tozadevnim trditvam na Bolgarskem, javni red v zapadni Traciji ni bil moten več r.ssgo dvakrat cb ipir'J'lki vpada oboroženih tolp, ki so se r,bra.e na bolgarskem ozemlju. Član? teh tolp so bili aretirali in poročila o teli vpadih je bUo pcalano medzaveani. škemu kanlroinenuit organu v Sofiji in ju-gcslovcnski ter romunski vladi.
Ameriške priprave za... mir: uspešni poizkus e uovim tipom naakocnega voza
NEW - Y0RK, 6. Včeraj so se vršili ze!o uspešni po-'zkusi z novilm tipom naskočne-ga voza. Po neravnih tleli in po ravnini je ta voz vozil s hitrostjo 43 km na uro rn se je lahko vzpenjal po klancu s 40 % nagibam. Končno je s pomočjo vretenčaisteg* vijatka od zadaj prepliil reko Phudiscn, široko 2 km.
Teh poizkusov so se udeležili zastopniki ministrstva za vojno in mornarico. Na-skočni voz je oborožen s topom 75 cm, ki ima municifs za enodneven boj.
Konferenca v Lausannl
Zavezniki za svoj načrt za uredbo morskih ožin — Odločno naspr otovanje Rus je
LAUSANNE, 7. Včeraj ae je nadaljevala razprava prve komsije o vprašanju morskih ožin. Predsedoval je lord Curzon, ki je najprej odgovoril na zadnji Čičerincv govor, poudarjajoč, da je Rusija pred vojno zahtevalo-, prosit izhod' iz Črnega moria za sva je vojne ladje, dočim hoče sedaj preprečiti vojnim ladjam dru^h držav v Črno morje. Tisrčija in Rusija — j» nadaljeval lena Curzcn — nnsta sami na Črnem morju; tudi Romu rs rika in Bolgarska zahtevata svoje pravice. Če ju Čičerin zapostavlja, se postavlja v navzkrižje s svojim načelom enakopravnosti Rusije z vsemi -drugimi državami. Ruski pre dlog gre za vzpostavitvijo predvojnega; položaja, toda s to obteže-valno ckolščlno, da aet hoče Turčiji preprečiti, da b", d-c volila piiliod v Dardanele za'-veznižkemu in prijateljskenrJu brod ov ju, tako da bi biLa z ene strani svetovni nvr in tudi varnost Rusija £,ame in drugih črno-morsk h držav odvisna cd turške stražo na Daiidanelšh, na drugi strani pa bi bilo Črno merje izpreanenjeno v rusko jezero. Ruski predlog prezira zraven tega načela mednarodnega prava. Dardanele spajajo dve veliki morji, na katerih se vrši mednarodni trgovski premet. Na Črnem morju pripada 20% prometa obrežnim državam, a ostalih 80% drugim državam,
Nato je lord Oisrzon obrazložil predlog zavezniik'h držav. Glede trgovskih ladij predlagajo eavetzniki pcpdno svobodo za vse države v mirnem času, brez vsako kontrole in vsak'h pristojbin; v slučaju vojne ista isvobcda, ako je Turška nevtralna. Ako pa sa tudi Turžka nahaja v vojni, te, daj bi imela pravico omejiti svobodo plovbe v toliko, da bi Turška laliko ladje nad-, zorovala, ali ne služijo t'hotapatvu na njeno škodo. Kar se trče vojnih ladij popolna svoboda preihodat v mirnem času, toda a omejitvijo glede števila lad:j in časa prebivanja.	časa vojne, ako je Turška nevtralna, ista svoboda, toda s tem, da ne bodoi smele te ladje izvršiti v morskih ožinah nikaikega sovražnega dejanja V slučaju pa, dia se Turška nahaja v vojni, svoboden prehod saimo za vojne ladje nevtralnih držav, in v tem dučaju bi Imela Turška pravico canejiti število takih ladij iz cszirov na lastno varnost. Da se omogoči izvršitev" teh določb, se bo določila primerna cona
/
bib motfeSdh ožliah in izvrševanje določb bo na<izorcvaIa pcsebna mednarodna komisija.
Po lorda Curzonu je govoril francoski zastopnik Barrere, kateri je nagi aš al, da ee Francija s-triaija s predlogom lorda Cur-zoina. Obenem je izjavi, da brani Francija tirdi kor'sti crnomorskih držav. V imenu italijanskega odposlanstva je izjavil markiz Garroni, da bo Italija podprrala Cur-zcncrv predle^, ker gre ta predlog za tem, da se to -vprašanje reši tako, da bo rešitev odgovarjala interesom vseh držav. Ameriški zasricpnik CJi ld je izjavil, da sloni politika Zedinjenh držav na načelu popolne svobode trgovine. Vsled te Ja da se morajo činc<nor:ke države pestaviti v tak položaj, da bedo lahko imele svobodna stike z vsemi drugimi državami sveta. Popolra svoboda mora pa veljati tudi za vojne ladje, kajti te poslednje niso vedno le orodje za rušenje, temveč služijo Ludi za vzdrževanje mira in red21.
V imenu Turčije je izjavil Ismet paša, da ne more dati nobene obvezne rzjave; dc-kler turško odposlanstvo ne temelj to prouči Curzoncvega predloga. Nato je govoril luski zastopnik Čičerin, Rusija — je rekel — hoče ustvariti cb Črnem morju zd. V ta namen se je odrekla pohlepom, ki jih je >mela carska Rusija. Rusko odposlanstvo izključuje, da bi se moglo vprašanje mcrfk:h ožin povoljno rešiti na široki mednarodni pcdlagi, ker bs bila taka rešitev izver medsebojn'h spleik in medsebojnega tekmovanja med posameznimi državami. Predlog zavezniških držav bo prisilil Rusijo, da se bo morala oboroževati, in vsled tega je v nasprotju z načeli, ki so bila proglašena na v/arhingtcniki kenfe-rer,cL Ti predlogi gredo za tem, da se ovrže vec dosedanji sistem, na katerem je slcnela uredba dardanelskih morskih ožin, mtda. se vzposta\i nov sistem, Id bo sovražno naperjen proti Rusiji Toda Rusiia se ne bo vdala, temveč ba nadalje branila svoje interese in suverenost turškega nareda.
Danes se razprava nadaljuje.
Govor francoskega delegata Bari^reja
LAUSANNE, 7. Na včerajšnji seji konference je gospod Barrere izjavil, da je svoboda plovbe eden izmed' bistvenih pogojev za razvoj dobrih ednošajev med državami in dosledino za vzdrževanje miru. Nato je spcm njal, da so pcsfcsisi, ki so se najpravili v preteklosti z namenom, da se določi režim plovbe po ožinah, odgovarjali pol.tren ni in vojaškim ozirom, utemeljenim Sol j po okoliščinah hipa kot po stalnih interesih. Dovoljeno mi bo pr pemniti — je nadaljeval Barrere —, da cd' načela svobode tako prežeta Francija želi, da se raznim državam brez groženj proti nikomur zajamči pravica, varovati svoje legitimne interese. Francija gre za tem. da se ta pravica spravi v sklad z interesi vseh d'ržav ob Črnem morju, zlasti pa z interesi o-ne izmed njih, ki je suverena na obeh obalah ožin. Nato je Barrere razpravljajoč o načrtu zavciznčkov izjavil, da upa, da ga bodo radi razsodnosti njegovih predlogov odobrile vse vlade, katerim je odkritosrčno ležeče na tem, da se vzpostavi res liberalen in maroljuben režim. Vsako samo začasno rešitev je treba zametavati. Kdor zahteva danes, naj se ožine zapro, bo jutri morda zahteval, naj se zopet cdprd, če se jpcliifcni pogoji spremenijo. Francoska delegacija vztraja torej pri tem — je zaklju-č 1 gospod Barrere —, da naj bodo druge delegacije, zlasti turška, ki ima tolikšen tnterec na tem, da se reši vprašanje na pravičen in trajen načrn, naklonjene predlogom, kajti crni upoštevajo vse legitimne interese, za katere gre, in tedaj samo lahko prispevajo k vzpostavitvi mi.ru na Vzhodu in vsem svetu.
sestanka se gotovo z blagim in hvaležnim čustvom spominjajo onega, za tia» zgodovinsko-znamenilega trenutka. Še parkrat potem smo videli vrlega moža, ko >e prišel med nas z istimi blagimi nameni. Ohranjen bodi dru Ignaciju Kobalu trajen blag m hvaležen spomin!
Osebna vest. Novi tržaški kveator comm. Fiiippo Montalbano je dospel predvčerajšnjim v Trst. Na kolodvoru sta ga sprejela podkve-sftor De Filippi in komisar cav. Rendina. Novi kvestor je že včeraj prevzel svoje posle.
Ljubljanske občinske volitve. Iz posebnega važnega razloga obžalujemo, da je ravno v Ljubljani prišlo do tako odurnih pojavov povodom občinskih volitev, dal je ravno tam strankarsko in politično življenje tako razo-rano in bolno. Ljubljana je vendar kulturno središče in žarišče slovenskega naroda. Od tam bi morali prihajati <lobri zgledi! Že radi tega odličnega položaja Ljubljane bi moralo ravno tam valovati urejeno in zdravo politično in strankarsko življenje. S takimi dogodki, ki
kom darila. Zvečer ob 20. uri je družinski večer, pri katerem sodeluje pevsko društvo «Koio» in še neko drago druStvo. Med posameznimi točkami bo s vir al «Salonski orkester* izbran« komade. Po izčrpa nem sporedu nastopi M&lavž s svojim spremstvom ter razdeli razna darila. Zatem bo ples. Darila naj se prinesejo v nedeljo zjutraj od 9. do 12, v Narodni dom pri Sv. Ivanu. — Odbor.
Kdo ve kaj? G. Karol Šmuc, bivajoč v Trstu v ul. Fabio Severo št. 11. je odšel pretekli pon-deljek zjutraj kot po navadi v službo. Od tedaj pa se ni več povrnil. Kljub vsem poizvedovanjem družine in oblastev se do sedaj ni posrečilo dognati, kje se nahaja ne kaj je z njim. Kdor bi kaj vedel o njem, je vljudno naprošen, naj nemudoma obvesti družino pogrešanega na zgoraj omenjeni naslov, Eventuelni stroški se poravnajo.
Poskusi za sindikalno zedsnjenje. V zadnjih
dneh je D'Annunzio sprožil misel, da bi se
združili vsi delavci vseh strok v eno samo mo-
so s e odTgr a vali *v L jubija ni, se pa zanašTTlrup |	organizacijo ki ne bi imela ni kakih
ned ves narod - Naj podamo nekoliko po - strankarskih pmnislekov Kot glavni cim tel,
jasnil o sedaj vel-a vnem občinskem volilnem P" "dejstvovaipi te m« h pri ha »a v postev
redu. Po ujedinjenju je bil izdan volilni red s bplosna delavska zveza. Kot zastopnika te
čistim proporcionalnim sistemom. Vsaka i	sia sestala z D An^inzijem socija-
stranka naj dobi zastopstvo, primerno svo;i ilft^na poslanca Zambonr m Baldesu Po se-
moči. Pozneje pa se je za mesta z nad 10.000 stanku so izdali komunike, ki pravi med aru-
prebiva!cev uveljavil volilni red, po katerem Ž™; »Spre-eU vse proizvajalne sile nacije nad
dobi najmočnejša slranka število pripada-očih: vsakim strankarskim razlikovanjem, v enem
mandatov cd ostalih pa še sorazmerno število ^^ t<?icsu' v « sami veliki, dožm enoti,
-	pod eno samo veliko zastavo: zastavo domo-
in je je tako zagotovljena večina v občinskem zastopu, Razlika med volilnim redom po čistem proporcu in zadnja opisanim pa je v tem, da se pri čistem more ustanoviti večina še le po izidu volitev in si določiti svoj program, d očim se pri drugem razne stranke združijo že pred volitvami za volilno borbo, da dosežejo večino v občinskem zastopu. To pa ni dobre, v toliko za skupen program stranke, ki so si drugače nasprotne po svojih kulturnih, političnih socialnih in gospodarskih naziran:ih! V prejšnjem občinskem zastopu na podlagi čistega proporca so se opozicionalne stranke še le po volit
vrne; m z enim edinim čilem, namreč združili harmonično lastno duševno in gmotno napredovanje z voljo, da se doprinaša k veličini in moči naciie*. SocrialistiČni «Avanti» hudo napada omenjena pcsianca radi koraka ter jima odreka vsako pooblastilo, da se pogajata v imenu Splošne delavske zveze, povdarjajoč, da
v kolikor se morajo z edini t i ^črt, ki si ga je; izmislil pesnik pred vsem
v nasprotju s socijausticmma naceh 111 tucu. ne-udejstljiv. —
Kaj je naša dolžnost? Da naročimo takc-j bloke «Šolskega društva» za nabiranje darov, ki se bo vršilo 28. decembra. God. Nedolžnih imela °trok bomo najlepše in najdostojneje počastili, ako bomo nabirali darove namen'ene vzgoji
vah združile z večino, kljub temu da je demokratska stranka Še relativno večino, župana je bil izvoljen najprej narodni sccialec! mladine Odzovite se vsi! Na, nebo no-Pcsek in potem — ko ta ni bil potrjen - so- j ^ene slovenske vasi, k^r bi se ne pobiralo ta cialni demokrat dr. Pcrič. Tako je demokrat-! da? ,z%	deco^ Posnema^no (kuge na-
ška stranka vkljub svoi relativni večini prišla j™*«* Tudi Nemci, Cehi Italipni in dr. imajo v občinskem zastopu v manjšino in s tem v | ** *© določene dneve v letu! Zakaj bi miSlo-opozicijo. To je dalo povod, da se >e!™nci tega ne zmogli?! yedite, da narod, ki izdal nov volilni red z nečistim cem. Avktorji so pač računali,
propor-' zanemarja vzgojo svoje mladine ni vreden da da jg 1 živi! Mi pa hočemo živeti! To bomo pokazali ' 28. dccembra. Bloke naročite pri «Šol, društvuTrst S. Franceseo 20. I.
Zrno do zrna pogača--—■ —. Še tako
majhni zneski bodo dobrodošli. V delu je naša rešitev!	|
KONCERT PRI SV. JAKOBU. Jutri zvečer j ob 8. uri se bo vršil v dvorani Konsusaaega \ društva koncert z recitacijami. Pela se bosta ženska dueta: E. Adamičev «Kje si dra^i, da te ni» La A. Lajcvičov «Prstan», Pianistki zaigrata romantična dela največjih svetovnih mojstrov: S je e tane, Novaka, Chopina, Schu-in Braim^sa. Recitirala s>2 boata Cankar in S. Kosovel. Natančen spored se obiavi jutri.
Isti koncert se ponovi v Gorici v soboto 16, t. m, s sodelovanjem zbora Goriškega Glasbenega društva.
«Ženski svet» bo naslov listu, k! ga bo izdajalo «2ensiko dobrodelno udružen^e» v Trstu
demokratom, kot najmočnejši stranki, zagotovljena na volitvah relativna večina, a potem — z deležem na preostalih mandatih — tudi absolutna. Zaračunali so se. Tako imrjo pač vsi volilni sistemi svo-'e dobre, a tudi svoje revar-ne strani tudi za tiste, ki so jih prikrojili.
Ujetniki na Ruskem. Petrcgrajski odbor italijanskega udruženja za iskanfe vojnih raz-pršencev poroča iz Petrograda, da je v Rus?ji, posebno v azijski, še mnogo ujetnikov po različnih taboriščih. Radi težkih prometnih razmer in radi neurejenih odnošajev med posameznimi republikami ni bilo še mogoče dobiti seznama ujetnikov. Tudi je sovjetskim oblast vom težko ugotoviti, kateri ujetnik je italijanski državljan in kateri ne.
Odbor zahteva v svojem pismu, naj vlada čim prej pošlje v Rusijo posebno komisijo, ki
bo imela nalogo izslediti uietnrke in jim orno- kot	glasij0 VS€h Zenskili društev v Jul.
gociti povratek v domovino pripominjajoč da Kr - j Prva številka ižide za praznike. List bo imeia ta komisiia dovolj dela, ki bo obilno	- -	- -	-
in potrebno.
kjer je poznana. Ker pa je postajalo njeno sta-nje čezdalje nevarnejše, so natakarice v kavarni telefonirale na rešilno postajo. — Mlado mater so prepeljali v mestu - bolnišnico. Otroka so našli t skrila.
mrtvega na mestu, kjer ga je bila
Nenadna smrt. Včeraj po noči okoli 4. ure fe umrla nenadne smrti v svojem stanovanju v ulici de! Bosco št. 3 zasebnica Katerina Gran-dus, stara 60 let.
Lussino . Martinolfch
Nevaren eksperiment. Mehanik Peter Toso, p^"?.'/^ * star 20 let, je hotel pred sinoćnjim napraviti v jripcovich svojem stanovanju v Rocolu na hribu št. 863 eksperiment. V ta namen je stlačil v železno cev nekoliko smodnika. Nato je cev zamašil ter jo ogreval cb plamenu sveče. Cev pa se je razpečila ter ranila mehanika na roki. Prvo pomoč je dobil na rešilni postaji.
Borzna ooroćila,
Tečtfj
Jađrmsk« banici ...........
Cflsuflcli................
Daloiatla • • . .............
Ccrolimich..............
Libera Trlestlna . • • .........
Lloyd
DAROVI
Mesto venca na krsto pok. gospe Ivanke Kutinove daruje g. Katarina Ke-nda iz Postojne L 20 *Šolskemu druŠivu-->,
378
••••••••••••• 14^6
•	415
•••!•*••••»•• 1520 • ••••••••••••
*•••«»*••••«• i i — ••»•••••••••• 215
315
• ••«t*»«t((,c J. trn
Tuja valuta na tržaškem tr^tu
Trst, 6 decembra 1923
_cr,	ni
........ —.0275 0325
of rs>e krone • » • • ♦ avstrijske kroni . . . češkoslovaške brone • dinarji . . • • • • •
le jI
marke ■••••»** dolarjt
francoski franki • • • švicarski franki • . . angleški funti papirnati
63.50.— G J.25 2K.80,— LT.20 11.75- 12.50
_ .23.--L>3
20.07.— 20.v0 140.50,—141 — 379.-.-3S0.— 91.40.— 91."SO
OSLOVSKI KAŠELJ se zdravi z zdravilom lekarne Brelich v Sežani	83/1
ZA GARJE, (srbečico) se dobi učinkovito mazilo v lekarni v Sežani	83/2
V spoedn ^rleau možu. Pred par dnevi /e latisnil v Gorici za vedno svoje oči zares uzo-ren mož — kanon^t dr. Ignacij KobaL Ni bi! poznan naši širši javnosti, ker je bil pokojnik skromnega značafa. Mi pa ga imamo v blagem spominu izza tistih usodnih dni, ko so se v Trstu vprvič po vofni vršila posvetovanja za ozivotvorjenje. Ko so se glede nodlagc in oblike skupnega delovanja v novetn političnem položaju naše dežele oglašali razni pomisleki z ozirom na predvojne strankarske boje na Goriškem, j« pokofri kanonik kot zastopnik narodno-kaioUške stranke nastopil z odločno iTt'avo, rWn<-» plemenitega narcdneffa čuta, za si'cupnost in enotnost naše politične organizacije za vse ozemlje. Njegove izjave so bile tako pomirjevalne, da so pomisleki stopili v ozadje in je naše politično društvo začelo s svojim novim delovanjem. Udeleženci onega
bo prinašal leposlovje, članice strokovne vse bine, poročila o javnem ženskem delu, nasvet« za gospodinjstvo, zdravstvo i. dr. Posebno važnost bo polagal na ženska ročna dela ter bo v ta namen prinašal posebne vzorce in popise. Prinašal bo poročilo o modi; tu se bo oziral le na praktično uporabo. 2e v prvi številki bo priobčen vzorec lepega prtiča, popis in slika pletene jopice in otroške oblekice.
Opozariemo, da je ta ženski list edino glasilo naših združenih ženskih organizacij m torej da ga ni zamenjavati s «Slovenko«, ki se tudi pripravlja in ki je z£olj privatno podjetje.
Iz triaSkega življenja
Poskusen samomor v Boaketu. Včeraj po noči okoli 1.30 so pripeljali v brezupnem stanju v mestno bolnišnico okoli dvajset let staro žencko. Našli eo jo v Bcšketu zastrupljeno s karbolno kislino. Domneva se. da se imenuje Marija Petrovič, stanujoča v ulici S. Marko št. 15.
Radi denarnih zadev. Včeraj po noči se >e cd:gral v ulici Sclitario krvav dogodek. Kurjač Štefan Mazzaran, star 32 let, stanujoč v ulici deli'Altana št. 4, se je skregal z nekim svojim prijateljem radi denarnih zadev. Besedi; je dala besedo, in tako je prišlo do tega, da je «prijatelj» ranil kurjača z nožem v desno roko. Ranjenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico; ranilec je zbežal.
Žrtev veliko mastne pokvarjenosti. Rosina Taler se je rodila 1906. leta v Trstu, v ulici Crosada. Ko je prekoračila deseto leto svoje starosti, je zašla v slabo družbo in potem na slaba pota. Stari&i se niso zanjo mnogo brigali, in zato tudi ni čuda, če se je po cele noči klatila po mestu. To njeno neredno življenje pa ni ostalo seveda brez posledic.
Včeraj po noči je porodila pod milim nebom: na nekem travniku, nedaleč od trga v ulici vrtca s pesmicami, deklamacijami, prizori injSelte Fontane. Sad svoje ljubezni je pa skrila igrico. Med posameznimi točkami bo svrrala' v bližini pod kamenje.
na glasovir gdč. Marc. Po končanem sporedu! Okoli desete ure zjutraj je prilezla napol nastopi Miklavž in razdeH vsem pridnim otro- i mrtva v neko kavarno v ulici Sette Fontane,
Današnja Rusija v očeh italijanskega odposlanstva. V Četrtkovem članku smo se bavili obširno z položajem v Rusiji. V zvezi z našimi izvajanji bo čitatelje gotovo zanimalo poročilo italijanske delegacije, ki je šla nedavno v Moskvo, da razčisti odnošaje med Rusijo in Italijo, ki so bili v zadnjem času nekoliko napeti. Posnemamo iz poročila objavljenega v «Piccolo della sera» z dne 7. t. m. sledeče: V gospodarskem pogledu so odposlanci ugotovili povsod živo obnovljanje. Povratek k normalnemu življenju, ki je v Harkovu čudovit, v Kievu in po deželi imeniten, je v Odesi manj očividen, čeravno se govori, da Odese danes ni mogoče prepoznati v primeru s tem, kar je bila pred štirimi meseci. Lahko si tedaj človek predstavlja, kako točna so mogla biti pred 6 meseci poročila o Rusiji onih oseb, ki so sodile Rusijo po tem, kar so videle v Odesi. Posebno v Moskvi se živo dela za dosego gospodarskega obnovljenja. Državna banka bo v kratkem, pravi poročilo, izdala nove bankovce po enega, dva, tri, pet, deset, petindvajset in petdeset červoncev-ov, ki bodo nova denarna enota «černovcev» bo predstavljal en zo-lctnik« t- j- 7.742 gramov čistega zlata. Novi bankovci bodo zaraščeni za V< vrednosti s zlatom, za ostalo vrednost pa s premoženjem, blagom in z listino banke. Poseben vladni odlok bo določil dobo, kedaj se bodo 4i bankovci lahko premenjali za zlato. Poročilo po-vdarja, da je gotovo malo držav, katerih va-Iata je za 25 odstotkov krita z zlatom, da bo ta nov korak vlade stabiliziral valuto, kar bo gotovo mnogo pripomoglo, da se obnova trgovine in gospodarskega življenja sploh pospeši.
«Šolsko aruštvo» podružnica pri Sv. Ivenu priredi, v nedeljo 10. t. m. ob 36. uri popoldne veselico, na kateri nastopijo gojenci otr.
EKSTRAKTE za rum, konjak, malinovec itd. ima lekarna v II. Bistrici.	78/3
POSTELJE, chiffoniers 220.— nočne omarice 50.— vzmeti, iimnicc volnene in iz morske trave, popolne sobe 900.—. Zmerne cene, — Via Fonderia 3.	2157
POZORJ Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, I.	82
VELIKA soba in kuhinja se oddata v najem, Sv. M, Magd. zgornja 666, (Campanelle)
2192
IZKUŠENA, babica sprefema noseče na dom; oskrba ljubezniva, tajnost zajamčena. Corso Garibaldi 23/1	2195
ŽABNICE, angleške ključavnice ključi, pile, svedri, klešče, mizarske klopi, oblici, žage, vijaki, žebln itd. Zaloga železnine. Via Fabio Filzi 1/.	2197
MLEKARSKE zadruge in privatne mlekarne ki izvažajo smetano, iščejo. Ponudbe a navedbo količine, pod »Mleko* na uprav-ništvo.	219!
EGIPTOVSKI profesor gratologije pove 1-rakter in usodo življenja. Sprejema v Tr:. via Geppa 10/1, od 10 do 19.	2055
t
Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsam sorodnikom, prijateljem In znuncem Ža-lostco vest, da je naš nepozabni oče, stari oče in tast
JOSSP PHiMC
včeraj, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 8. t. m,, ob 15. Uri, Iz liiiiO ialosti v Trnovem št. 133 na pokopališče v Trnovem.
TRNOVO PrJ IL. BISTRICI, dne S. decembra 1922.
(748)
ŽALUJOČ! OSTAL!.
.:. - ^ ^ ^kmiSUmmmm

An to si Bališ
je dsnes po dolgi in rononi b' lezni previden s sv. 7akramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Žalujoča soproga MARIJA, otroci MARTJ, AVGUST. IdARIJA. ANTON, ROZALIJA, JOSIP, EMIL, sinaha J0SIP1NA, strici, tete ter ostali sorodniki naznanjajo tuino vest vsem prjateljem in znancem.
Pogrreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, dae 9, t m., ob 10. uri, iz hiSo žalossti Vrdela-Sv. Ivan, ulica delle Cavo t 91.
TR-T, dno 7. decembra 1922. Novo pogrebno podjetje Trst Corso V- C, III. 47.
Več hI polnotalščobnega pasteriziranega u
ima na razpolago franco Trst
ekarska zadruga
•v
v S t. Vidu pri Vipavi.
Uvozna in izvozna tvrdka
PODLISTEK
Spisal 7-Iavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial	G0
Ce se to;i5 biti z menoj tu gori, pojdi doH v svofo sobo — ne potrebujem te — jaz se hočem naslajati v viharju. Pusti me saraof» — Aksamita y* šla iz sobe. Ona ni imela tako močnega srca. da bi si upala kljubovati nebeškim močem. In vendar — kolikokrat je trdno stala v toči svinčenk! Koliko smrtnrm nevarnostim je gledala v oči! Kolikokrat se 'e bila z moriVnim orožjem! Vse >to je ni bilo ustrašilo. In ono Šibko dekle, ki je malone že otrok, je zmožno, da kliče in roti srd nebeskih in podzemeljskih moči, in bilo bi ji prav, če bi lahko povzročila lak propad svetu, da bi se nebo in zemlja zruSila — da bi se le tista o«eba rešila, ki io ena ljubi! — Taka pošast je ljubezen! — Miliora pa je sedla k oknu in uživala vihar, dokler ni solncc povsem za
veter upihnil svečo ter v kaminu goreči ogenj — bila je tema kot v rogu. — Aksamita jc planila k Miliori in Jo odvlekla od okna ter potem odnesla v naročju kaikor dete, položila v postelj in odela z odejo in pernico, jezno mrmra je: «Zđaj se skrijte pod odejo, da mi ne zmrznete; dokler traja burja, ni mogoče imeti ognja v kaminu.» — SteŠka je Aksamita za-
klečeh pri Senju ?! — Toda to je Šele «bo-retta*, manjša hči burje. Ponoči pride še večja, borina. Ta ni tako strastna kot manjša, tista nepremišljena vihra — borina je muhasto, trmasto, svo»2glavno staro dekle, ki »vleče ploh» in ki premeni v eni uri desetkrat svojo lazpoioženost.
Aksamita je vstala s postelje, da bi poglc- „ , dala, kaileri duri je veter na hodniku šiloma; pria okno — tak6 je že pritiskal veter. — Ko odprl, — pa jih je zopet zapelroila in zavezala je ostala Miliora sama, je v temi vlekla na uho.
—	potem je pogledala gori k Miliori, ali ni vi«To je burja? Starka sama? — Spozna*! se njeni sobi kako okno slabo zaprto, ter da bi da iz glasu; tudi ta je veličasten. Ne joče, ne zanetila ogenj v kaminu. Začudila se je, da je tuli, ne dela odmorov, — njen krik je nepretr-našla gospodično še oblečeno sedeti na kraju gano grmenje, ki postaja vedno jačje in se dvi-poslelfe. — «Ali 'je to morda že borica?» jo je, ga k neba, — Človeška prsa čutijo težo na vprašala Miliora. — «Tako je — to je borina.* I njih. ležečega zračnega stolpca. — Spanje je
—	«To je že tisti hujši veter?» — «To je tak | nemogoče; oči hočejo ostati odprte, kot da bi veter, ki izmed 10 ladij devet p»c-kcnča.» —| želele videti ono nadzemeljsko pošast. — Niti •Kaj pa deseta?» — «Z božjo pomočjo ukle.» en trenotek burja ne ma-uje. — Tam gori
—	«Pa kadar pride burja sama?» — «Teda | \ iliar orgla, tu doli bobnijo valovi, ki bičajo se reši izmed 100 ladij na širnem morju ena; j.kale. — Ko se je zdanilo, je videla Miliora toda še celo v pristaniščih jih zdeluje; večkrad i' strmeč, da je bil spodnji del oken, ki so gle-vrže iz tržaškega pristanišča galere na sre<lo: dala na morje, pokrit z ledenimi rožami. — trga.» — «In to fe petera prava burja?» —' Z lina je tu! — Dalmatinsko obrežje ne pozna «Ta je. — starka sama». — Pri teh besedah i zime — le burja prinese kot vzorec zime en je Miliora vstala, in med tem ko je golagala »dan, ali dva, tri z doma, iz svoje domovine, iz Aksamita suho dračje v kamin, je pristopila k | Karpatov ali še od dalje, iz ukrajinskih step;
šlo. — Ko se je nebo stemnilo, je postalo oknu, ga hitro odprla ter za&IicaU v ghiho noč:)zima ki burja skupaj potujeta *e dve poz-morje bek>; peneče se brazde valov so se kar; «Hej, burja, stara mati vetrov! Ne pošiljaj svo-|na;0 ]e vkup. — premetavale, tako so hitele proti jugovzhodu, j jih hčerd, marveč sama pridi — če »e živiS, 1
p— Koliko ladii so valovi že razbili ob skalnih , če nisi še iHnria!» Skoz odprto okno je tuleči i	(Dalje].
vseh vrst in velikost?, za vzidanje in železne, izdeluje in postavlja najceneje dobro znana izdeloval-nica štedilnikov	725
UJEL Ime pri Hi fiiM
11	ti	ii-
Dobre m moderne obleke
za moške, dečke in otroke v veliki izberi 63 po konkurenčnih cenah.
Adolfo Kostoris
Trst, Via Carducci 3?.
Uliti si iziiBt, U k prepričata 1
J
omeniš
Skladišča : Trst, via Coroneo 13, te!. 12-34 prosta luka št, 4, pritličje
opozarja na novcc'os e velike partije sfekle-nme, porce'ane, emajlirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago je češkega izvora -
(E
lnseriroite o „Edinosti"
tri velike, moderne pri postaji Biuio - Nabrežina
se oddajo
Pojasnila daje uprava Edinosti.
67*