Stev. 155 V Ljubljani, sreda 10. fulija 1940 Uto V Nemško-italijanski-madžarski posvet v Munchenu Na njem bosta Nemčiia in Italija odločili, kaj naj Romunija odstopi Madžarom - Odhod predsednika madžarske vlade in zunanjega ministra ter posebnega romunskega odposlanca v Miinchcn Budimpešta, 10. julija o.x United Press« poroča: V dobro poučenih dipioinatičnih krogih trdijo, da je bil med Nemčijo, Italijo in Madžarsko dosežen sporazum glede zadovoljitve madžarskih zahtev do Romunije v tem smislu, da bosta Nemčija in Italija povabili Romunijo, naj Madžarski mirno odstopi nekatere kose transilvanskega ozemlja. Kateri bodo ti predeli, ni še znano, trdijo pa, da bo to ozemlje vzdolž madžarske meje, kjer so Madžari najbolj strjeno naseljeni. Tam poteka tudi močna romunska Karolova obrambna črta, ki jo Romunija smatra za edino zanesljivo obrambo proti kakršnemu koli napadu od zahoda. V Budimpešti poudarjajo, da je ta sporazum samo uvodnega značaja in da se lahko spremeni tako ali drugače. ^ zvezi s tem sta bila včeraj poklicana v Miinchen predsednik madžarske vlade grof Te-leky ter zunanji minister grof Czaky, da se bosta posvetovala z italijanskim zunanjim ministrom Cianom ter nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Posebni odposlanec romunske vlade bo dopotoval v Miinchen z letalom danes. Zdi se, da bo v Miinchenu dobil nalog, naj romunskemu zunanjemu ministru sporoči, da mora Romunija v odstop določenega ozemlja privoliti takoj. Italijansko - nemški - madžarski sestanek v Munchenu pomeni prvo stopnjo v tistem, kar Italija in Nemčija imenujeta mirno spremembo zemljevida na evropskem jugovzhodu po njunih zamislih. V Miinchenu bodo razpravljali tudi o usodi tistega dela Transilvanije, kjer prebiva okoli 500.000 Nemcev. Zdi se, da bo ta predel ostal pod romunsko oblastjo, a mu bo Romunija morala dati popolno avtonomijo, za katere izvajanje naj bi skrbel voditelj nemške manjšine Hans Otto Roth. ki naj bi postal minister za manjšine v. novi romunski vladi Zdi se, da sta Nemčija in Italija pripravljeni madžarskim zahtevam glede Romunije ustreči v toliko, v kolikor bi morebitne spremembe ne ogrozile gospodarskega zaledja, ki ga imata Nemčija in Italija v tem delu Evrope in ki je za nadaljevanje vojne zelo važno, in pa v kolikor bi to ne vzbudilo vojne nevarnosti na Balkanu. Budimpešta, 10. julija, o. Predsednik madžarske vlade grof Teleky.in zunanji minister grof Czaky sta odpotovala v Nemčijo snoči s posebnim vlakom ob 18. Z njima je odšel tudi nemški _ poslanik v Budimpešti Erdmannsdorf ter večje število političnih in gospodarskih strokovnjakov in zunanjega ministrstva. Uradna izjava ob odhodu pravi, da ni od tega potovanja treba pričakovati posebnih presenečenj. Moža, ki sta odgovorna za madžarsko zunanjo politiko, smatrata, da je potrebno včasih osebno se po-razgovoritj z voditelji Nemčije in Italije, ki sta prijateljici Madžarske, ker je to v duhu popolnega političnega sodelovanja s tema silama. Pomorska bitka ob južnem koncu Italije Angleži poročajo o zadetju Italianske bojne ladfe, Italijani pa o uspešnem letalskem napadu na angleško brodovje pri Kreti Vesti 10. julija Rim, 10. julija, m. Stefani poroča: Posebni dopisnik agencije Stefani s pomorskega bojišča poroča radiotelegrafično, da so se včeraj italijanske vojne ladje srečale z angleškimi, ki so imele namen napasti italijansko mornarico, ki se je vračala z italijanskim konvojem iz pristanišč v Cirenajki. Do pomorske bitke je prišlo ob 14.30 na 38. stopinji severne širine in 18. stopinji vzhodne dolžine, južno od rtiča Spartivento, skrajne točke Kalabrije ob vhodu v Messinski preliv. Bitka je trajala z vso srditostjo do 21 zvečer. Sodelovale so tudi številne eskadrile bombnikov, ki so v zaporednih poletih napadle z bombami težkega kalibra sovražne ladje. V mraku je angleško ladjevje odplulo proti jugu, italijanske ladje pa so ga zasledovale. Stefani poroča: Posebni dopisnik agencije Stefani s pomorskega bojišča je radiotelegrafsko sporočil, da je včeraj neko italijansko letalo obvestilo Anglija je zasegla in onesposobila tri četrtine francoskega vojnega brodovja Oddelek v Aleksandriji se je vdal, bojna ladja ..Richelieu” je potopljena London, 10. jul. O. Uradna poročila angleške vlade kažejo, da je Anglija dobila zdaj v svojo oblast, ali pa za uporabo onesposobila tri četrtine francoskega vojnega brodovja. Podobne ultimativne zahteve, kakor brodovju v Oranu, so angleške oblasti dale tudi poveljniku francoskega brodovja v Aleksandriji admiralu Godfroyu. Ta je zaradi premoči angleškega brodovja odločil, da je treba francoske bo;ne ladje v Aleksandriji spraviti v tako stanje, da ne bodo uporabne za plovbo na odprtem morju, da bodo razorožene in da bo na njih ostalo samo tako število posadk, ki je potrebno za ohranjevanje ladij. Mornar.« se bodo lahko vrnili v Francijo, če pa ne, bodo dobivali od angleške vlade plačo do konca vojne. S tem sporazumom je bilo preprečeno, da bi morala Anglija uporabiti silo proti temu delu francoskega vodnega brodovja, marveč je mirno onemogočila, da bi brodovje prišlo v nemške ali italijanske roke. Mornariški minister Alexander je imel včeraj v poslanski zbornici govor o tem, kako je angleška mornarica onesposobila največjo in najmoder- nejšo francosko bojno la do »Richelieu« v zahodno afriškem pristanišču Dakarju. Tudi poveljniku te ladje so Angleži poslali znane pogoje, pa jih je zavrnil. Zato je 8. julFa zgodaj zjutraj moraio nastopiti angleško brodovje. Neki angleški častnik se je z motornim čolnom pritihotapil do »Richelieuja« in položil pod krmilo in pod vijake razstrelivo. Za tem so ladjo napadala angleška letala z zračnimi torpedi. Po petih hudih eksplozijah se je »Richelieu« potopil v pristanišču. . Od osmih francoskih bojnih ladi.Voklopnic so tri v angleški oblasti, ena je potopljena, ena onesposobljena, ena je nasedla v Oranu, »Strassbour-gu«.se je posrečil umik v Toulon, a je nesposobna za boj, usoda druge največje francoske boine ladje »Jean Barth« pa bo kmalu rešena. S tem je Anglija preprečila, da bi se ravnovesje na morju spremenilo na njeno škodo ter v korist Nemčije. Enote angleškega vojnega brodov.'« bodo nastopile tudi proti tistemu delu francoske mornarice, ki se je zatekel v pristanišča na srednjeameriškem otoku Martiniqueu. Zdi se, da bo tam dosežen sporazum brez boja. Pr. Korošec o političnem, gospodarskem in kulturnem sodelovanju z Nemčijo in Italijo Belgrad, 10. julija, o. Novi prosvetni minister dr. Anton Korošec je včeraj sprejel dopisnika rimskega dnevnika »Popolo d Italiac, ki je osrednje glasilo italijanske fašistične stranke, ter mu dal daljšo izjavo na razna vprašanja. Dopisnik je ministra najprej vprašal: Ker ste bili član vlade v času, ko je bilo izvedeno zbližanje med državama osišča in Jugoslavijo, kako si, gospod minister, zamišljate na-daljni razvoj odnošajev med Jugoslavije na eni ter Italijo in Nemčijo na drugi strani zlasti po najnovejših dogodkih na svetu? »Z Italijo smo bili od prvega ppčetka Jugoslavije neposredni sosedje in, mislim, dobri sosedje. Niti za sankcij v abesinski vojni ni bilo pritožb proti praktičnemu vedenju Jiigosluvije, ki je šlo v korist Italije. Kot najboljši dokaz temu je ^dejstvo, da so se vprav za tem mogli uresničiti^ prisrčni odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, ki trajajo še danes in ki bodo, kakor vsi Jugoslovani^ želimo, ostali tudi v bodoče. Za španske državljanske vojne so bile naše simpatije na strani Italije in Nemčije. Naše gospodarske zveze z Italijo se razvijajo najpovoljneje ter se z vsakim dnem razširjajo. Medsebojne kulturne vezi naše države z Italijo so mlade, toda seme je padlo na rodovitno in dobro zemljo. Notranji razvoj Italije in njene gospodarske.^ socialne in kulturne pre-osnove smo spremljali z velikim razumevanjem in videli, koliko so pripomogle k moči in veličini Italije. Z Nemčijo vse do priključitvi Avstrije nismo bili neposredni sosedje, toda knjižnice številnih naših ljudi so bile polne nemških knjig in slik. Odkar smo neposredni sosedje, smo storili vse, da pridemo do odkritosrčnih odnošajev med nami, odnošajev, za katere je bila dana najboljša podlaga v naših gospodarskih in kulturnih zvezah. Čeprav so razne tajne sile delale Šroti temu prizadevanju, vendar moremo z za-ovoljstvom ugotoviti, da so naši odnošaji z Nemčijo zelo dobri in prijateljski. Te odnošaje na drugi strani si bomo prizadevali z največjo skrbnostjo negovati, poglobiti in razširiti.« Na vprašanje dopisnika: »Kako gledate na nadaljno evolucijo položaja na Balkanu in v Podonavju, gospod minister, in ali verujete, da se bodo spori med narodi v tem delu Evrope rešili po sporazumu,« je odgovoril minister dr. Korošec: »Vprašate me, kako gledam na nadaljno evolucijo položaja na Balkanu in v Podonavju. Ze sama beseda evolucija vsebuje pojm mirnega razvoja v razliko od revolucije ali vojaškega posredovanja. Kakor vi, tako tudi jaz želim mirne evolucije položaja na Balkanu in v Podonavju. Jugoslavija živi z vsemi narodi v miru in prijateljstvu in nima niti želje, niti razlogov, da bi to^ stališče spremenila. Ozračje, v katerem žive države Balkana in Podonavja, je odlično prijateljsko. To szračje moramo s skupnimi prizadevanji ohraniti in se potem nimamo bati niti sporov, niti nesporazumov. V takšnem ozračju se italijansko poveljstvo, da okoli Krete plovejo angleške vojne ladje. Angleška eskadra je bila sestavljena iz ene bojne ladje, dveh težkih križark, dveh lahkih križark, ene nosilke letal in iz drugih manjših enot. Italijanske letalske eskadrile so po 80 km dolgem poletu priletele nad označeno mesto, kjer so pričete metati težke bombe na angleško ladjevje. Sovražne ladje so se zavile v gosto meglo, njihovo protiletalsko topništvo je pa začelo ostro streljati na italijanska letala. Italijanski letalci so poškodovali eno bojno ladjo in ladjo nosilko letal. London, 10. julija, o. Včeraj popoldne so se angleške bojne ladje v srednjem Sredozemskem morju vzhodno od Malte nenadno spustite v boj z italijanskimi bojnimi ladjami, ki so spremljale trgovske ladje. Na italijanski strani sta bili dve bojni ladji ter večje število rušilcev. Ko se je vnel boj, so angleške ladje poškodovale eno italijansko bojno ladjo, na kar so se italijanske ladje zavite v dim in se v varstvu dima umaknite izpred ognja angleških ladij. Sodelovala so tudi letala. Angleži so sestrelili 4 letala, 7 pa so jih več ali manj poškodovali. Nadaljne podrobnosti o poteku te bitke do sedaj še niso znane. Bivši francoski zunanji minister Bonnet je po poročilih nemškega tiska izjavil francoskim poslancem, da bi bilo po začetku vdora na Poljsko prišlo do miru in da si je on vse prizadel za to. Poljska in Anglija sta pa zahtevali, naj Nemčija izprazni zasedene kraje, zaradi česar je morala na pritisk Anglije tudi Francija napovedati Nemčiji vojno. Bonnet je 1. septembra v imenu Francije sprejel italijanski predlog za konferenco, ki naj bi uredila nemško-poljski spor, toda Anglija in Poljska sta vztrajali pri svojih zahtevah. Nemška letala so včeraj in ponoči spet hudo bombardirala južnovzhodno Anglijo. Bombe so povzročile škodo na civilnih stavbah in je bilo nekaj civilistov ubitih ter ranjenih. Angleži pravijo, da so sestrelili 8 nemškh letal, 7 pa ,;iih močno poškodovali. Francoska vlada je poklicala vse vojake, ki so se umaknili v Švico ali kam drugam, naj se vrnejo domov, če ne bodo strogo kaznovani. Italijanski zunanji minister grof Ciano ;'ie včeraj obiskal bojišče v Flandriji in se ustavil v Lilleju, Dunkerqueu in Briiggeju. Italijanska vlada je zasegla ali pa postavila pod italijansko državno nadzorstvo vsa trgovska in industrijska podjetja, ki so last državljanov tistih sil, s katerimi je Italija v vojni. Alfred Rosenberg, voditelj zunanjepolitičnega urada v narodnosocialistični stranki, je včeraj imel govor tujim časnikarjem, v katerem je dejal, da misli Nemčija ustvariti ogromno politično tvorbo, ki bo obsegala vse pokrajine, kamor so se včasih selili Nemci; opomnil je zlasti severne evropske držžave, naj se sprijaznijo z novim stanjem v Evropi. Angleško letalsko ministrstvo poroča, da so britanska letala v noči od ponedeljka na torek napadla nemška mornariška oporišča v Kielu in VVilhelmshafenu, čistilnice petroleja v Hom-burgu, skladišča v Hammu, letališča v Amsterdamu in Bruslju ter Bergenu, kjer so zažgala skladišče orožja in poškodovala več ladij. Bombe so zadete dve nemški vojni ladji, najbrž rušilca ali lahki križarki, ki sta začeli goreti. Zažgane so bile tudi pristaniške naprave v Kielu. Včerajšnje italijansko vojno poročilo pravi, da so ob meji Cirenajke zadnje dni Italijani uničili 50 angleških oklopnih avtomobilov ter bombardirali nekatera oporišča v Sudanu, Angleži pa so z letali napadli Diredauo in Solu. Angleško poročilo govori, da so v Diredaui bite zažgane železniške delavnice. Najstnrejši brat angleškega kralja, vojvoda Windsorski, je bil imenovan včeraj za guvernerja in vrhovnega vojaškega poveljnika Bahamskih otokov, ki s Haitijem ter francoskim^ otočjem Martinjque zapirajo dostop v Srednje Ameriko in Panamski prekop. Ves bolgarski tisk je začel te dni zahtevati, naj se države balkanske zveze sporazumejo, da ugode bolgarskim zahtevam glede Dobrudže in dostopa na Egejsko morje, kajti Bolgarija zdaj lahko računa ali na pomoč Sovjetske Rusije, ali pa na pomoč Italije in Nemčije. Pri pogrebu volilnih žrtev v Mehiki je prišlo do novih spopadov, pri katerih je bilo 44 ljudi ubitih in ranjenih. Ameriško vojno brodovje za zdaj ne bo odplulo od Havajskih otokov v Atlantski ocean, je izjavil predsednik Roosevelt včeraj časnikarjem. Romunska vlada je izdala odlok, po katerem tujci ne bodo več mogli biti lastniki oe-trolejskih vrelcev in naprav. Sklep o odvzemu zemlje Judom, je uveljavila madžarska vlada Judovska zemlja bo dodeljena nejudovskim kmetom. Angleške oblasti so na Daljnem Vzhodu zasegle 43.000 tonski francoski parnik »Ille-de-France« in pa 28.000 tonski parnik »Pasteur«, ki spada med največje enote francoske trgovske mornarice. Francozi, ki so pobegnili v Šviec, pravijo, da je maršal Petain moral uvesti v Franciji totalitarni red, ker bi sicer sedanja francoska vlada izgubila oblast še nad nezasedenim delom Francije. Tako poroča ameriška agencija United Press. Angleški finančni minister je včeraj od poslanske zbornice zahteval za 300 milijard kreditov za vojno. Dnevno izda Anglija 2 milijardi dinarjev za vojskovanje. Ameriške oblasti so uvedle preiskavo proti repub-likansketni* senatorju Nyeu, češ da je imel nedovoljene zveze z Nemčijo. Predsednik francoskega senata Jeanneney je izrazil maršalu Petainu spoštovanje senata in priznanje, da je svojo osebnost spet dal na razpolago državi. F rancija mora gojiti moralne vrednote. Francija se mora sedaj pokoriti za svoje grehe. Romunski general Antonesco je bil snoči aretiran v svojem stanovanju. General Antonesco je bil 1937 načelnik generalnega štaba, nato pa vojni minister v Gogini vladi. Nato je bil imenovan za poveljnika armadnega zbora v Kišinjevu ter je bil upo-■kojen dne 8. julija 1940. Maršal Petain je dobil vso oblast v Franciji Zbornica je izglasovala maršalu pooblastila za uvedbo novega političnega reda Vichy, 10. julija, o. Francoska zbornica in senat sta včeraj s 395 glasovi proti 3 izglasovala zakonski načrt, ki daje predsedniku vlade maršalu Petainu vsa pooblastila za novo francosko ustavo, ki naj zagotovi pravice delu, družini in domovini. Ustavo bodo potrdile nove parlamentarne ustanove, ki jih bo ta ustava nvedla. morejo rešiti vsa vprašanja ter more priti do še tesnejšega zbližanja med balkanskimi in podonavskimi narodi.« Na nadaljne vprašanje dopisnika: »Ali se bodo napovedane socialne in druge reforme ter akcija jugoslovanske vlade proti masonom in drugim podtalnim elementom izvajale tudi na področju prosvetne politike,« je minister dr. Korošec odgovoril: »Verjeti mi morate, da nisem prišel v prosvetno ministrstvo samo zaradi tega, da bi nastavljal in prestavljal učitelje in profesorje. Dobro poznate moje programatično stališče, in samo to želim povedati, da bom storil vse, kar je v korist naše narodne dinastije in naše domovine.« Na zadnje dopisnikovo vprašanje: »V kakšno smer in kako bi bilo treba poglobiti kulturne zveze med Italijo in Jugoslavijo,« je minister dejal: »Sto načinov je, kako se morejo poglobiti kulturne vezi med Italijo in Jugoslavijo. Stvarno življenje nam bo dalo prilike, ki jih ne bomo zamudili. Toda dvoje se mi zdi važen predpogoj: 1. Težje je ustvariti globlje kulturne vezi, če ne obvladamo italijanskega jezika, 2. če so iskrene in vsestranske simpatije med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom, morejo biti in se morejo poglabljati tudi kulturne vezL S tem pa je že označena smer mojega deltk* S tem dejanjem sta se francoska zbornica in senat dejansko sama razpustila. Zastopnik Petainove vlade je izjavil časnikarjem, da bo nova ustava prinesla novo vrsto narodnega predstavništva z eno samo zbornico, katero bodo tvorite stanovske skupine gospodarstvenikov, razumnikov, delavcev in kmetov. Francoski listi v nezasedenem ozemlju poudarjajo, da bo nova ustava utesnila marsikatere svoboščine, ki jih je dajala republika. Toda ni mogoče storiti drugega. Francija je poražena, polovica je je pod nemško oblastjo, drugo polovico pa preplavljajo razoroženi vojaki in begunci, njeno broddvje je zaseženo ali uničeno po včerajšnjih zaveznikih. Zunanji minister Laval, ena vodilnih osebnosti v Petainovi vladi, je poslancem izjavil, da bo Francija mogla skleniti časten mir samo če se notranje popolnoma preuredi, kar je z včerajšnjim dnem tudi storila. Roosevelt ne bo kandidiral v tretje za predsednika USA1 Washington, 10. julija, m. Po krajšem dopustu, se je predsednik Združenih držav Roosevelt, vrnil v VVashington, kjer je takoj pričel s številnimi jjosvetovanji. Med drugim je imel daljši razgovor z organizatorjem volilnega boja za časa svoje vladne izvolitve. Po tej konferenci je osebni lljposeveltov tajnik harly sporočil časnikarjem, da so netočne vesti, da bi Roosevelt mislil še tretjič kandidirati za predsednika Združenih držav. »Ravno nasprotno«, je dejal Early, >iz vseh dosedanjih razgovorov se lahko sklepa, da Roosevelt ne bo tretjič kandidiral.« Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 10. julija. Ko bi uii dež izvozno blago, bi Ljubljančani s tem zaslužili čedne denarce. Posebno sedaj v juliju, ko smo imeli do danes že 8 deževnih dni ter je meteorološki zavod zaznamenoval v teh 8 deževnih dneh 43.8 mm padavin, kar znači, da je na ozemlje ljubljanske občine in okolice v obsegu okoli 80 m* padlo nad 35 milij. hi dežja. Največji naliv je bil od včeraj do davi, ko je padlo do 12.4 mm dežja. Kljub deževnim dnem pa še ni nevarnosti za povodnji, tako je n. pr. Ljubljanica od včeraj do davi pri Fužinah narasla samo za 4 cm. Tudi na Barju okoli Črne vasi in višje še ni nevarnosti povodnji, ki bi pač v času, ko vse bujno raste, naredila povsod velikansko škodo. Okoli Bevk je pa Ljubljanica precej narasla in je nevarnost, da kmalu prestopi bregove. Pogreb prvega gosta z Zal Slabo vreme. Kljub temu se je zbrala pred Žalami velika množica opazovalcev in občinstva, da prisostvuje prvemu pogrebu z Zal na pokopališče pri Sv. Križu. V prav velikem številu so se pogreba 70 letnega Antona Plevnika udeležili njegovi znanci in Moščani, med katerimi je bil pokojnik znan kot »večni mladenič«, ki je posebno ljubil ptičke in jih poznal cele vrste. Točno ob 16 so dvignili nameščenci pogrebnega zavoda krsto v kapeli sv. Nikolaja ter jo prenesli pod baldahin pred molilnico. Moščanski župnik g. Miha Jenko je ob asistenci kaplana g. Ignacija štran-cerja m salezijanca o. Ivana Cvetka opravil cerkvene obrede in molitve. Po blagoslovitvenem obredu je imel g. župnik kratek nagovor. Pogreba sta se poleg sorodnikov in Moščanov udeležila tudi ravnatelj magistratnih uradov g. Jančigaj, ki je hkratu zastopal odsotnega g. župana in g. Stanko Sušnik, predsednik odbora Mestnega pogrebnega zavoda. Prav ta pogreb je bil v marsikaterem pogledu poučen, ko je praktično pokazal, kako bo treba organizirati posebno velike pogrebe. Treba bo pač še mnogo Šole, da bo umel mestni pogrebni zavod pravilno urediti in voditi take pogrebe. Nad 19.000 bolnikov spreSetih Reševalna postaja miruje, ne v takem smislu, da nima nobenega dela, miruje le v toliko, da v zadnjih 24 urah ni prepeljala nobenega ponesrečenca. Tudi splošna bolnišnica ni sprejela v zadnjih 24 urah nobenega ranjenca in ponesrečenca. Glede števila sprejetih bolnikov v bolnišnico omenimo, da je število sedaj že preseglo 19.000. — V bolnišnici sedaj preurejajo pisarne sprejemnega urada.' Meningitis še vedno ponekod razsaja. Včeraj je bila v splošno bolnišnico prepeljana iz Ljubljane prepeljana neka ženska, ki je, kakor menijo, sumljiva, da je obolela za to nevarno in nalezljivo boleznijo. Ta bolezen še vedno najhuje razsaja po litijskem okraju. V Litiji so napravili za vse na tej bolezni trpeče bolnike začasno bolnišnico v šoli. Lažni knez Volkonski izročen sodišču Ljubljanska policijska uprava je že dolgo prejemala od raznih orožniških postaj porgčUa, da hodi po deželi rieki efegahuri gospod, ki posebno rad obiskuje krojaške mojstre ter sklepa z njimi velike naročilije,j>ogodbe. V prvi vrsti je izbiral plačila zmožne in premožnejše krojače, ki so kaj radi nasedali njegovim ponudbam. Izdajal se je za solastnika podjetja, ki gradi novo železniško progo Črnomelj—Vrbovško, vsem je zatrjeval, da je po jKiklicu inženir in da je podjetje sklenilo, da preskrbi vsem delavcem primerne delavske obleke. 2e poprej se je večkrat izdajal za ruskega kneza Volkonskega in da je potomec slavnega kneza, ki je bil pred 100 leti na ljubljanskem kongresu v spremstvu ruskega carja in ki je navezal 3tike s takratnimi literarnimi in drugimi slovenskimi osebnostmi, kakor z Andrejem Smoletom, kanonikom Zupanom, dr. Francetom Prešernom itd. Lažiknez Volkonski je kaj rad pripovedoval o velikanskem premoženju, ki ga je imela njegova rodbina v Rusiji, toda morali so pobegniti iz Rusije pred rdečimi vojaki. * Mladenič je bil rojen 1. 1912. v Petrogradu kot sin gardnega častnika. Pravo njegovo ime je Andrej Vladimirovič Mustafin. Starši so se morali izseliti in so se naselili v Medvodah odnosno v Ljubljani. Oče je bil dober in pošten človek, kakor vsi ruski begunci, o katerih lahko rečemo, da so med njimi prav redki kriminalni tipi. Andrej Vladimirovič ni ljubil šole, rajši se je potepal in uganjal pustolovščine. Sleparil je že več let kar na debelo. Posebno velike sleparije je uganjal v Zagrebu, Belgradu in drugod. Obredel je vse kraje v Jugoslaviji. Pravijo, da je »knez Volkonski« osleparil veliko število premožnih oseb po državi za okoli 500.000 din in je bil zaradi teh sleparij že sojen. Po prestani kazni je poshusil svojo srečo v Ljubljani. Tu so mu nasedli trije krojači za manjše zneske, ko je pri njih naročal delavske obleke za podjetje Črnomelj—Vrbovško Nasedel pa mu je neki krojaški mojster v Žireh, ko je z njim sklepal dobavno pogodbo za delavske obleke. Mojster mu je plačal na račun provizije kar 1200 din. Inženir Andrej Vladimirovič Mustafin jo je hitro popihal iz Žirov, toda krojaški mojster je zaman čakal na pošiljko blaga. Presenečen je moral ugotoviti, da je bil opeharjen od prebrisanega mednarodnega pustolovca. S« le sedaj pogašen požar na Količevem Kakor so dnevni časopisi že obširno poročali, je 3. t. m. divjala popoldne huda nevihta nad Domžalami, strela je udarjala. Treščilo je v skladišča 3onačeve papirne tovarne na Količevem pri lah. Izbruhnil je strahovit požar, ki je uničil skladišča in velikansko množino raznega materiala. Škodo cenijo samo na prvi pogled nad 1 milij. dinarjev. Požar se je posrečilo po velikanskem naporu gasilcev sicer omejiti, toda popolnoma so mogli ogenj udušiti šele te dni. Vedno so se dnevno pojavljal novi izbruhi ognja, ko je tlela razna zaloga že prvi dan uničenega materiala. Vedno sta bili v pripravljenosti dve motorni brizgalni. Sedaj so začeli s poj>olnim čiščenjem in odvažanjem pogorelega gradiva. Komisija bo te dni šele mogla popolnoma preceniti vso po streli povzročeno požarno škodo. "fi / * J * r f i/t r w f ^ t- / V L r i • • 4 t * 4 . J Ki~ V v» \o . A -r U f j • a y ^ v T,\ >c', IU ^ . • A * up t > h> j .rVJ* r,■> uJ ' > ’»!/- f 'j* J r V * - * ri- f. V* f . ' ■j> A- * *>.\1 V'-.'-* ir /K --'*?• ’<*. p 'Js r'. *-< • £'/*• ,’J i"* i * .*• j * f • ’ r Sv f v* ' ,rr t •), i * 'r *■ j "* Ja p, til Ati' i n Vremec. Kongres poštnih uradnikov v Nišu Dne 21., 22. in 23. t. m. se bo vršil v Narodnem gledališču v Nišu kongres Združenja uradnikov ptt. stroke kraljevine Jugoslavije. Kongresa se bodo udeležili delegati iz vseh krajev naše države. Slovenski, hrvatski in srbski poštni uradniki so tesno med seboj povezani. Že pred leti so uvedli v svoji organizaciji decentralizacijo, letos pa jo bodo reorganizirali, kakor to zahtevajo spremenjene politične prilike. Hrvatski poštni uradniki bodo ustanovili svojo avtonomno organizacio, ki bo sodelovala z Združenjem. Poštni uradniki so že več let opozarjali merodajne faktorje in javnost potom svoje organizacije na nezadovoljivo stanje poštne stroke in ptt osebja. To njihovo konstruktivno delovanje ni ostalo brezuspešno. V zadnjih mesecih je bilo zadovoljeno nekaterim zahtevam, zlasti s pomnožitvijo osebja in s številnim napredovanjem. Sprejeta je bila nova uredba o organizaciji ministrstva ptt., ki pa vsebuje nekaj trdot za osebje. Pripravljajo se številni novi pravilniki. Kongres v Nišu bo prikazal sedanje stanje v stroki in njene potrebe. Stanje, zlasti v Sloveniji, še dolgo ni zadovoljivo. Primanjkuje še vedno primernih zgradb za nekatere pošte. Zlasti nevzdržno je stanje v Ljubljani, kjer sta zgradbi glavne pošte in kolodvorske pošte pretesni, kolodvorska pošta pa je poleg tega še neprimerna iz službenih ozirov in nezdrava. Potrebno bi bilo dviganje glavne pošte za eno nadstropje in zgraditev nove kolodvorske pošte. Izdelan je bil že načrt za dviganje glavne pošte za eno nadstropje, toda ministrstvo je to rešitev zavrnilo. Zgraditev nove kolodvorske pošte bo pa brezdvomno zadela na velike ovire, ker vprašanje glavnega kolodvora še ni rešeno in tudi v doglednem času ne bo in ker bo v sedanjih negotovih časih težko dobiti sredstva za zgraditev nove velike pošte. Poštno poslovanje v prestolnici Slovenije je močno ovirano zaradi nesodobnih poštnih poslopij, ki so bila primerna v času pred prvo svetovno vojno. Prišlo je že tako daleč, da se nameščajo posamezne poštne ustanove v Ljubljani, ki so bile do sedaj v državnih zgradbah po privatnih hišah. Delegati iz Slovenije bodo morali na kongresu načeti poleg drugih tudi to vprašanje. Drobne Zagreb, 10. jul. j. Spričo govoric, da bo prišlo v vladi to temeljitih sprememb, je prinesel »Jutarnji list« v svoji današnji številki sledeče pojasnilo: Spričo vesti o spremembi politike sedanje vlade se je moglo na merodajnem mestu izvedeti, da ni mogoče pričakovati nobene spremembe pri izvedbi vladine politike. Vlada bo nadaljevala z izvedbo svojega določenega prograrfia, ki so ga izrazili v dosedanjih svojih izjavah merodajni činilci. Pričakovati se sme edino izpopolnitev ministrstva za notranje zadeve in morebitne manjše spremembe v vladi sami, katerih pa ni mogoče označiti kakor napoved za novo politiko. Belgrad, 10. jul. Prejšnji notranji minister Stanoje Mihaldžič je včeraj izročil svoje posle predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in se poslovil od uradništva. Popoldne pa je bil objavljen ukaz, s katerim je bil Mihaldžič imenovan za bana drinske banovine, prejšnji ban Jevtič pa je bil postavljen na razpoloženje. Sarajevo, 10. jul. j. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je razpustil dosedanji odbor Delavske zbornice v Sarajevu. Obenem je imenoval komisarja v osebi tajnika apelacijskega sodišča v Sarajevu dr. Knežiča. Jesenice Triglavska podružnica SPD Dovje-Mojstra-na nam sporoča, da je koča na Mlinca sedlu stalno do 1. oktobra odprta in oskrbovana. V koči je tudi osem prenočišč. Postrežba dobra. Do koče je komaj dve uri hoda z vasi Dovje ter je zelo lepa tura za nedeljske izletnike, ki se z lahkoto opravi od turistovskega vlaka pa do povratka istega. Daljše ture so možne dalje na Kepo in skozi Belco na postajo Dovje-Moj-strana, ali od koče na Babo-Ražco in dalje na Golico. Pet minut od koče je lep razgled na Koroško. Ker koča obstoja šele dve leti (postavila jo je tukajšnja agilna podružnica SPD), je mnogo turistov, katerim je ta koča še ne poznana. Zato naprošamo uredništvo lista, da objavi te vrstice. Srbska šahovska zveza bo ustanovljena v nedeljo 2e nekaj časa napovedujejo, da bo v Belgradu ustanovni občni zbor Srbske šahovske zveze. Ker pa je bilo za to potrebno izvesti vse potrebne predpriprave, je Dil ustanovni občni zbor večkrat preložen na poznejši čas. Zdaj pa poročajo iz Belgrada, da je bilo končnoveljav-no^ sklenjeno, da bo ta napovedani ustanovni občni zbor Srbske šahovske zveze to nedeljo, 14. julija. Tako je odločilo predsedništvo bel-grajskega šahovskega kluba na svoji zadnji seji. Na občni zbor bodo povabljeni tudi zastopniki šahovskih klubov iz drugih krajev države. Tako bomo tudi na tem polju imeli vsak svojo zvezo, slovensko, hrvaško in srbsko. Šahovsko življenje v Sarajevu in Sisku Šahovsko življenje se je v naši državi zadnje čase zelo razgibalo. Vse povsod so bili prirejeni, ali pa se še odigravajo razni turnirji, nekateri močnejši, drugi pa zopet ne toliko pomembni za našo širšo šahovsko javnost, če drugih turnirjev ni, pa so vsaj takšni, ki jih posamezni klubi prirejajo vsak mesec doma v svojem kraju, kjer preskušajo svoje lastne moči. Tako so imeli te dni v Sarajevu turnir za prvenstvo meseca julija. Zbudil je še prav posebno pozornost tudi zato,^ ker je na njem sodelovalo precej dokaj odličnih šahistov, ki niso domačini, pač pa so se zaradi_ svoje službe v zadnjem času preselili y Sarajevo. Med njimi so na primer mojster Mirko Broder, ki ga poznamo že z močnejših naših turnirjev kot odličnega igralca, dalje prvak Slavonskega Broda Dragotin špicer, bivši cetinjski prvak profesor Smiljanič in nekateri drugi. V Sisku je te dni gostoval zagrebški amaterski šahovski klub in igral na osmih deskah z domačini. Zmagali so sicer Zagrebčani, in sicer z izidom 5.5 proti 2.5, vendar pa tudi Splitčanov ni podcenjevati, kar med drugim dokazuje tudi izid tamkajšnje tekme v hitrem šahu, ki je bila odigrana takoj po končanem prejšnjem dvoboju. Pri njej je namreč zmagal domačin Salinger. Potem sta v Sisku odigrala simultanko tudi znana mednarodna igralca Asta-loš in Vukovič. Od 17 partij sta jih enajst dobila, eno izgubila, pet pa remizirala. Turnir v Holandiji se nadaljuje Vojna med Nemčijo in zavezniki je zmotila tudi igralce, ki so se udeleževali turnirja v Holandiji. Z igranjem so morali prenehati, vsaj za nekaj časa, dokler ni šla vojna vihra mimo. Zdaj ko je nastopil spet mir, se turnir nadaljuje. Med drugimi se ga udeležujejo tudi bivši svetovni prvak dr. Euwe, Landau in nekdanji dunajski velemojster Kmoch. Splošno je prevladovalo med šahovskim svetom mnenje, da bo na tem turnirju zmagal dr. Euwe, vendar pa se bo za prvo mestor zlasti po porazu, ki mu ga je tako nepričakovino zadal Dunajčan Kmoch, moral precej potruditi. ■ i ■■ ■ ■ ■ i—— Iz prisilnega posojila, ki ga bodo morali podpisati vsi imovitejši meščani, bo zagrebška mestna občina začela zidati mala stanovanjska poslopja. Klub mestnih zastopnikov, članov HSS, je imel sestanek, na katerem je član Maceljski postavil ta predlog, ki je razumljivo vzbudil med zagrebškim meščanstvom naravnost ogromno pozornost. Na seji je bilo določeno, da naj bi prisilno posojilo podpisali vsi zagrebški meščani, ki imajo več kakor 10.000 dinarjev dohodkov mesečno. Ob mesečnem odplačevanju stanovalcev, ki bi plačevali najemnino za ta stanovanja, bi po nekem obdobju stanovanja prešla v trajno last stanovalcev. Meščanstvo je treba pozvati, naj podpiše dolgoročno dvajsetletno posojilo ob 4% obrestih; izplačevalo bi se za nazaj. Višina posojila, ki bi ga morali podpisati tisti zagrebški meščani, ki imajo najmanj 10.000 dinarjev mesečnih dohodkov, bi obsegala v najslabšem primeru dve njihovi mesečni plači ali njihove dohodke od dveh mesecev. To prisilno posojilo naj bi zaseglo vse hišne lastnike na področju mesta Zagreba, lastnike, ki so za leto 1940 plačali davek na mesečne brutto dohodke od najemnin v najmanjši izmeri 10.000 dinarjev, bodisi od svojega deleža pri eni ali pa pri več hišah skupaj. Vse družbe in društva, ki spadajo pod plačanje pridobnine in katerim je bil odmerjen dohodek več kako 10.000 dinarjev mesečno, morajo tudi podpisati to posojilo, vendar pa pri tem še ni vračunan dohodek, ki ga dobe od posameznih hiš, če jih seveda imajo. Vsak, ki bo pozvan na podpis tega posojila, se bo moral odzvati v roku tridesetih dni, ter bo moral posojilo plačati pri mestni hranilnici, in sicer ali v gotovini ali pa v vložnih knjižicah tega zavoda. Od podpisa za to posojilo bodo lahko oproščeni samo tisti, ki bodo za to prosili, in .ki bodo svojo prošnjo tudi verodostojno utemeljili. O vsej tej zadevi pa bo seveda imelo končno^ besedo zagrebško mestno zastopstvo, in še to odločitev bo končno moral potrditi dr. VI. Maček. Predlog pa je zelo zanimiv, iznajdljiv in pravičen ter bi zagrebška mestna občina od njega brez dvoma imela velike koristi. Nemara ne bi škodovalo, če bi se tudi pri drugih mestnih občinah spomnili česa podobnega. ZGREŠENI STREL §| I. poglavje Zborovanje družine Ruvan. »Koliko jih bo prišlo, mister Peel?« ;3 vprašala gospa Aple, kuharica v gradiču Ruvan, in se obrnila k Peelu, staremu služabniku, ki je prebil že dolga Ista v Ruvanshalmu, gradiču družine Ruvan. »Kakšnih dvajset jih bo«, je dejal po kratkem molku Peel. »Znabiti še manj, toda računam s tem, da bodo privedli s seboj tudi žene.* Srebala sta naprej svoj čaj, toda tedaj jb kuharica nenadno strogo pogledala sobarico, ki se je od časa do časa spogledovala z Banconom, ki je bil v hiši služitelj. »Kaj vam je, dekle, ali ste ob pamet?« »Nič mi ni, gospa, čisto nič«, je nekoliko zmedeno odgovorila sobarica. Sobarica je bila prijazno dekle, bujnega stasa in rdečih ustnic. Pred štirimi mesci je prišla z dežele in stopila v službo v gradiču, vendar se gospej Aple ves ta čas ni posrečilo, da bi jo vzgojila po svojem kopitu. »Če bo še naprej tako hladno, bo za padel sneg,« je skušal zmotiti mir Peel, toda gospa Aple se ni ozirala na njegovo pripombo, temveč je spet prijela na svoje prvo vprašanje: »Pa vendar moram vedeti, kdaj bodo prišli ti gostje!« »Okrog petih, mislim,« ji je odvrnil Peel. »Verjetno bodo ostali tudi pri večerji. Po vsej verjetnosti bo zraven tudi odvetnik Staridge, morebiti pa tudi gospod Towley s svojo hčerko. To bo, dejal bi, neke vrste družinsko zborovanje,« je zaključil s svojo razlago Peel. Gospej Aple se |e obraz načmeril. »In za take zgube moram jaz kuhati! Kakor 6em vam že rekla, mister Peel, gospodar je nedvomno znorel.« Sluga ie poskušal stvar pojasniti: »Tega ni mogoče trditi kot da bi bilo pribito. Vi veste, da je bil mister Ruvan človek precej čudnih navad. Kdo drugi bi težko zapustil tako oporoko. Rad bi vedel, kaj o tem misli mister Hubert.« »Mister Hubert?« se je namrdnila kuharica. »Meni pa se zdi, da on sploh nič ne misli, kadar je ob njem Vera Towley. Moje prepričanje je, da ta ženska ne bo primerna žena zanj. Saj ga še zdaleč ne pozna t*ko, kot g« poznamo mi. Povrh je še lahkomiselna in taka dekleta niso nikdar dobre žene.« Sobarica Mili je spoznala, da leti to tudi nanjo. »Vi prav gotovo niste bili lahkomiselni, gospa Aple, ko ste bili še mladi?« Gospa Aple je napenjala možgane, da bi razumela, kje se v tem vprašanju skriva žalitev. »Bila sem najstarejša izmed desetih otrok. Nisem imela časa biti lahkomiselna, ko sem bila še dekle In dobro se mi je godilo,« je končala s svojo izjavo. »Jaz sem pa peta izmed enajstih otrok, je tiho odgovorila sobarica. »Vašim staršem je bilo prav gotovo ustreženo, ko ste se odpravili od domače hiše,« je pikro pripomnila kuharica. Sobarica je skočila pokonci. »»Mislite? Nekaj vam bom rekla. Zadosti imam tega prekletega gradu in vaše domišljavosti, do grla sem vsega sita. Poiščite si drugo, ki bo mirno prenašala, da jo boste neprestano zbadali s svojim jezikom. Še danes zvečer grem stran, izpričevalo pa si nalepite na hrbet, ste me razumeli, vi, debela mrha!« Preden se je kuharica zavedla, je sobarica odšla in zaloputnila vrata za seboj. Peel je mirno gledal v svojo skodelico ter v kolač, ki ga je držal v rokah. »In s tako punčaro ste vi, Bancon, vroč prijatelj,« se je obrnila s prezirom proti mlademu strežaju* »In koketirali ste s takim grojem...» . , »Dovolj!« je zakričal Bancon in šinil pokonci ves rdeč v obraz. Bancon je bil visok in močan ter je s svojima močnima pestema udaril dvakrat ob mizo Peel |e samo nervozno vgriznil v kolač, gospa Aple pa se je prestrašena sesedla na stol. Tedaj so se vrata v drugo zaloputnila in Bancon je prav tako odšel iz »Glejte, taka je sedanja mladina. Da vam kar resnico povem, mister Peel, čudim se, da niste črhnili niti besedice. Mirno pustite, da ta drzni stvor žali mene, ki bi lahko bila njegova mati.« »Govoril bom zvečer z mistrom Hubertom, ko bodo gostje odšli« »In ta Bancon, ste ga videli? Drzne si celo braniti jo. Zapomnite si, kar vam rečem, gospod Peel: tukaj nekaj ni v redu. To dekle se že nekaj dni tako čudno vede. V tej hiši se nekaj pripravlja.« »Pa menda vendar ne mislite ...« Stari sluga še ni končal svojega stavka. »Da, to sem mislila!« je odgovorila kuharica. Tedaj ie tudi Peel odšel Videl je še, kako je kuharica od razburjenja sopela. Toda 6luga se je le rahlo nasmehnil, ker je vedel, da se bo kmalu potolažila s kosom kolača, ki ga je bila zase skrila v omari. * Bilo je komaj pol petih, pa se ie že opuščal mrak. Sivkastočrnkasta zgradba, ki je nosila ime Ruvanshalm, se je skrivala na ulični strani za vrsto topolov, katerih vršički so nihali v vetru. Lahna megla je pokrivala ulico Davvenol Line, ob kateri je stal dvorec. Nikjer ni bilo žive duše. Edino policaj, ki je obšel svoj okoliš, se je sprehajal na nasprotni strani ulice. Nenadoma pa je obstal in prisluhnil. Iz megle se je odtrgala ženska postava, ki je prav tako obstala, čim ga je zapazila, in je nato pristopila k njemu. »Ali je to Davvenol Line?« ga je vprašala. »Rada bi prišla do Ruvanshalma.« Ob čmerni svetlobi ulične svetilke je policaj zagledal prijazen dekliški obraz, pa se je nasmejal in pokazal čez ulico. »To je Ruvanshalm- Ali greste na obisk k znancem? Ali ste vi znabiti nova sobarica?« , , , »Ne,« se je nasmehnila deklica in potegnila' glavo še bolj v zavetje svojega ovratnika iz cenenega krzna. »Ne, nisem nova sobarica.« »Škoda,« je rekel policaj in zijal za njo, ko je stopila pred hišna vrata. »Vas smem prositi za vašo posetnico?« . . Potegnila je iz torbice pozivnico, zlato obrobljeno, na kateri je bilo zapisano: .Gospod Hubert Ruvan prosi gospodično Sally Ruvan, da ga izvoli obiskati v soboto, 13. januarja, ob petih, da bi ji mogel sporočiti prijetno novico.’ Pod napisom je bil naslov. Dopisnica je bila tiskana, samo ime je bilo izpolnjeno s črnilom. »Ali sem morda zamudila? Tako sem hitela.« »Ne, gospodična,« ji je hladno odgovoril Peel »Še dvajset minut manjka do petih, toda vi niste prvi. Nekai iih ie že prišlo.« Od tu in tam i DANES ZADNJIKRAT! — Za zabavo Vam jamčijo stari znaoci Karl Ludvvig Diebl, Leo S1 e z a k, Karin Hardt in drugi KINO UNION. tel. 22-21. Ob Iti.. 19 in 21. I Odlična Pirandellova komedija Večni zaročenec (Der Mnnn der nicht nein snpen knnn) Predstavniki jugoslovan. učiteljskega združenja so bili pred dvema dnevoma pri prosvetnem ministru dr. Korošcu in mu razložili stanje v učiteljskih vrstah, zlasti pa so se potožili nad težkimi gmotnimi razmerami, v kajerih da žive učitelji zlasti v podeželju. Obenem so izrazili tudi svoje veselje nad izjavo ministra dr. Korošca, da bo skušal ostati v stalnih stikih z učiteljskimi stanovskimi organizacijami. Končno so učitelji želeli, da bi se razmere uredile tako, da bi napredovali v zakonskih terminih. Minister dr. Korošec je odgovoril, da bo zastopstvo ponovno sprejel in mu dal tedaj priložnost, da bodo svoje težnje lahko obširne;« razložili. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je nedavno javno opozorilo živinorejce, naj bodo pri svojih kupčijah z izvozniki živine in svinj bolj previdni in naj svojega blaga ne prodajajo za preveč nizke cene. Ravnateljstvo je izrazilo mnenje, da bi morali po sedanjem stanju na tržiščih in v .sorazmerju s svojim zaslužkom izvozniki plačevati kilogram žive teže pri svinjah na;'imanj dinar dražje. Seveda pa izvozniki niso ostali dolžni odgovora m so v časopisih objavili podrobno kalkulacijo za vagon, natovorjen s svinjami. S številkami so dokazovali, da imajo silno majhen dobiček, nekaj vec kakor tisoč dinarjev pri vagonu. Priznavajo, da bi kmetovalci zaslužili vec;d zaslužek, vendar pa Igejži ni mogoče enostavno doseči pri izvoznikih, pač pa naj se oblasti pobrigajo za to. da se bodo dvignile cene na inozemskih tržiščih. Le tako bodo dobili kmetje dostojno nagrado za pitanje svinj. Okrog 280 je krajev v naši državi, katere so oblasti proglasile za turistične kraje. Spričo neizmerno veliko lepot, s katerimi se ponašajo vse jx>krajine v naši^ državi, je to število presenetljivo nizko. Največ turističnih krajev je v Sloveniji in v Dalmaciji, kjer je skoro vsak večji kraj turistični kraj. Pri oceni, kateri kraj je turistični, pa odločajo ne samo podnebje ali zdravilni vrelci, temveč tudi dejstvo, kako in kaj je v tistih krajih na razpolago za udobje in preskrbo turistov. Tem pogojem pa ustrezajo večinoma le turistični kraji v Sloveni.a in v Dalmaciji, med tem ko tega o veliki večini srbskih n bosanskih krajev ne moremo trditi, čeravno se tam ne manjka lepih krajev in zdravilišč. V Srbiji so dani vsi naravni pogoji za razvoj turizma, le da domače ljudstvo še nima tolikšne vzgoje, da bi znalo pripraviti tudi vse potrebno za sprejem in preskrbo gostov. Zaradi otrok, ki so se med seboj zlasali, je prišlo do treh strašnih zlofinov v vasi Bukelj pri Baranah v Črni gori. Na dvorišču so se igrali otroci Zeka in Mišina Daciča ter otroci Ljajica. Med igro so se otroci sprli zaradi koščka sukanca in si skočili v lase. Ker je Dacičev sin vrgel Ljajiče-vega 9ina ob tla, da se mu je pocedila kri iz nosa, je krvaveči deček jokajoč stekel domov in svojemu očetu potožil, da so ga sosedovi otroci pretepli. Tedaj pa je Ljajič stekel proti sosedu, ki je prav tedaj strigel ovca. Približal se mu je tiha izza hrbta in ga kresnil s sekiro po glavi. Zeka Dacič se je zgrudil mrtev na tla. Tedaj pa je skočil na pomoč Zekov brat Mišin, pa tudi njega je Ljajič prestregel in ga pobil s sekiro. Nesrečnika so prepeljali sicer v bolnišnico, toda rana je bila prehuda in Mišin je umrl. Ljajič je s sekiro v roki pobegnil “nato v gozd. Toda že, naslednjega dne so našli njegova truplo, ki je bilo sesekano na drobne kosce. Oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile, kdo ga je umoril. Skoro izven dvoma je, da so se maščevali Dacičevi. Po nesrečnem naključju je ustrelil svojega prijatelja župan v vasi Podlipnik Atif Šabič. Mož se je bil pogovarjal s prijateljem Ramom Davičem in med tem premestil svoj samokres iz levega žepa v desnega. Pri tem pa se je orožje sprožilo in strel je zadel Daviča v prsa. Šabič, videč kaj je storil, je takoj skočil na konja in oddirjal do bližnjega zdravnika. Toda preden je prišel zdravnik, je nesrečnik že izdihnil. Župan se je nato sam javil oblastem, ki so ugotovile, da se je nesreča dogodila zgolj po naključju. Prvi rezultati letošnje žetve v Vojvodini so pokazali, da je letošnja pšenica odlične kakovosti, pač pa je je po količini mnogo manj kakor tam. Posebno v Srbiji in Južni Srbiji je žetev mnogo slabša, nespremenjena pa je ostala v Sremu in v delih Vojvodine, kjer ni bilo povodnji, strokovnjaki pravijo, da se na splošno lahko reče, da o letošnja žetev slabša in da bo komaj pokrila nase notranje potrebe v žitu. Pač pa bodo navzlic temu ostale večje količine za izvoz, ker je na zalogi še precej lanske pšenice in koruze. Posebno osrednjo ambulanto bodo uredili pri belgrajski državni bolnišnici, da bi odpravili s tem številne pomanjkljivosti, ki se v bolnišnici dogajajo. Doslej so se, kakor poudarjajo belgrajski časopisi, dogajali primeri, da so v bolnišnici novo-došle bolnike pošiljali od oddelka do oddelka in nazadnje so reveže povsod odklonili z izgovorom, d® ni prostora. V nekaterih primerih pa se je dokazalo, da je bilo v .bolnišnici po dvesto postelj praznih, med tem ko je bolnik zagrenjen in bolan moral na težko pot povratka proti domu, ne da bi našel leka za svojo bolezen. Listi razlagajo take primere s tem, da dežurni zdravnik v sprejemališču nima časa pregledati cele množice do-šlih bolnikov. Zato pošilja bolnike kar v posamezne oddelke, toda tam jih ponajvečkrat na kratko odslovijo, da ni prostora ali pa da po značaju svoje bolezni ne spadajo v ta ali oni oddelek. Mnogokrat na zgodi, da se zdravniki otresajo posebno takih bolnikov, ki imajo bolj skrito bolezen. Prevelika avtonomija, ki jo imajo šefi posameznih oddelkov v bolnišnici, da imajo posamezni primariji na svojih oddelkih stalno rezervirane prazne postelje za svoje stranke, ki so bile pri njih v zasebni ordinaciji. Te postelje pa ostanejo prazne navzlic največjemu navalu bolnikov m navzlic morebiti najbolj nujnim primerom. »Politika navaja primer neke Olge Mlakar, ki je s strašnimi opeklinami- prišla po pomoč v bolnišnico- i osiijau so jo od oddelka do oddelka in nazadnje je morala domov brez pomoči. Na kritiko časopisov je oblast odredila preiskavo in ugotovila, da je bilo ‘fdaj najmanj dvesto postelj prostih iu da je morala Mlakarjeva oditi brez pomoči za to, ker >ni bilo prostora«. Sedaj pa je socijalni minister predpisal nov pravilnik o osrednji ambulanti pri bolnišnici. Tam bodo pregledali vsakega bolnika in mu bodo določili oddelek. Prav tako bo ambulanta vodila točen seznani prostorov in postelj in bo tako sprejetih vedno toliko bolnikov, kolikor bo postelj. Odpravljena pa bo navada, da bi si smeli primariji rezervirati v bolnišnici prostore za svoje pacijen-te, kakor da bi bili v lastnem sanatoriju. — Ta novost bi bila potrebna tudi v Ljubljani. Tudi pri nas se dogaja, da ostajajo prazne postelje po cele dneve, med tem ko je bilo odklonjenih več bolnikov, češ da ni prostora. Te postelje so bile rezervirane iz enakih razlogov kakor; y Beograda, J Vremensko poročilo »Slov. doma« Gospodična z rumenim trakom Kaj vse storijo in doživijo na kolodvorskem misijonu v enem dnevu Ljubljana, 10. julija. Kolodvor. Pisana je ta množica, pisano je življenje, ki se pretaka iz dneva v dan. Vlaki bruhajo iz sebe množice in jih zopet požirajo. Vsak od teh prihajajočih in odhajajočih nosi v sebi svoj košček življenja, svoje skrbi, tegobe, vesele in žalostne misli. Tu se živahno pregovarja družba študentk, tam se dobita dva znanca in se veselo pozdravita. Stara žena se skrbno ozira, kje je njen vlak, iz drugega vlaka prinesejo ponesrečenca od bogve kje. Drugi zopet čakajo prihoda vlaka, s katerim se bodo pripeljali znanci ali domači in si s sprehajanjem preganjajo dolgčas. Med tem vrvežem pa stopa gospodična z rumenim trakom, stara znanka vseh, ki jih je pot zanesla tu sem in še naprej. Njenemu očesu nič ne uide, njena roka je vedno pripravljena, da pomaga. Mnogo, mnogo jih je, ki so deležni njene pomoči. Pomagati je treba betežnemu starčku na vlak, pomagati je treba potniku, ki mu je postalo slabo, podpreti je treba bolnika, poskrbeti je treba za dekle, ki se samo potika okrog brez cilja in je ostalo brez sredstev ter strehe, k njej se obrne potnik, ki se je pripeljal od daleč z bolnim tovarišem, ona pomaga ubogi materi, ki se je pripeljala z napol nagim in lačnim otrokom. Tri lepe, čiste sobe in kuhinja, kjer vlada vzoren red in snaga, to je Kolodvorski misijon. Tu sem prihajajo dekleta, matere z otroki, služkinje, vse z eno željo: da jim KM pomaga, ko so najbolj v potrebi. Pred menoj ležijo trije debeli popisani zvezki. Tu so popisane zgodbe tistih ljudi, ki jih življenje ne boža z mehko roko, tu so popisane zgodbe tistih, katerih noga je že stala na pra-jgu življenja navzdol, pa je prišla pomoč še o pravem času. * S štajerske strani pripelje vlak. Med množico, ki se vsuje na peron, stopa osemnajstletno dekle v spremstvu starejše ženske. Ostremu očesu gospodične se to nekam sumljivo zdi. Na vprašanje, kako in kaj, je ženska nekako v zadregi. Nič točnega noče povedati. Pravi, da je sorodnica in da bo dekle ostalo pri njej nekaj dni. Stara pesem, kakor izgovor študenta: umrla mi je teta. Pristopi stražnik in žensko legitimira. KM vzame dekle v svoje varstvo, ženska pa je izginila. Na peronu joka mlada mati. V naročju drži otroka. Pristopi stražnik in jo vpraša, čemu joka. Med ihtenjem mu mati pripoveduje, da je imela šestnajst dinarjev za voznino, pa jih je izgubila. Sedaj pa nima žive duše nikjer, da bi ji pomagala. Kam naj se obrne, kako naj pride z otrokom domov? Stražnik jo potolaži češ, da se bo že nekako preokrenilo. Pelje jo k gospodični KM, ki ji kupi karto in jo reši hudih skrbi. * Kitajec, ki je živel v Ankari, se je odločil, da se bo vrnil v domovino. S seboj je imel triletnega sinčka. Na meji so ga zaradi vojne zavrnili. Razen potnega lista in karte ni imel ničesar. Kam naj se obrne, kje bo spal, kaj bo fantek jedel? Gospodična KM vzame dečka s seboj, kjer je ostal dva dni, da se je vse uredilo, očetu pa je KM preskrbel za ta čas oskrbo drugod na svoje stroške. Kitajček je čebljal in brbljal dva dni, potem sta pa z očetom odšla. Stara, sključena kmečka ženica krevsa po peronu sem ter tja. V zadregi je. Pripeljala se je nekje z Dolenjskega. »Veste, namenjena sem k svojemu sinu, ki je za »škribana« tam nekje pri Pragerskem. Sedaj pa mi je revi zmanjkalo denarja in nikamor ne morem. Mislila sem, da bom imela dovolj za voznino, pa mi je zmanjkalo enajst dinarjev. Lepo vas prosim, gospodična, dajte, pomagajte mi, da se bom pri; peljala k sinu.« Tako je tožila stara reva in si brisala solze z uvelega lica. Gospodična ji je pomagala in starka se je ginjena zahvaljevala za pomoč. * Večer je. Zunaj brije burja in hud mraz pritiska. Ura gre proti osmi. Na peronu ni žive duše, vse se stiska v čakalnicah. Le tam na eni izmed klopi sedi stara ženica in stiska k sebi petletnega otroka, svojega vnuka. »Mati, zakaj pa ne greste v čakalnico? Saj je še prostor.« »Yeste, gospodična, se bojim, da bi zamudila vlak.« »Kar na gorko pojdite, vas bom že poklicala,« reče gospodična in odpelje oba v čakalnico. * Šestletni fantek tava po peronu in joka na vse pretege. »Kaj pa ti je, fantek, zakaj jokaš?« »Povejte, kje je mama,« pove skozi solze. Gospodična ga prime za roko in gresta iskat mamo. Kmalu jo najdeta. »Mama, mama« — vzklikne fantek in se požene v njeno naročje. Objel jo je na vso moč ter jo poljuboval. * Gospod, ki izstopi iz štajerskega vlaka, izroči gospodični mater z enajstmesečnim otrokom. Mati, vsa zdelana in utrujena, pripoveduje, da je bila namenjena^ iz Ptuja tu nekam v okolico Ljubljane. Mož je moral pustiti delo, sama z otrokom pa je ostala brez vseh sredstev. Namenila se je k njegovim staršem, dokler se ne vrne mož. Iz Ptuja se je podala peš z otrokom v naročju. Med potjo je jedla in no-čila pri dobrih ljudeh. Tako je prišla vsa izčrpana v Trbovlje. Tu ji je kupila neka dobra gospa vozni listek do Ljubljane. V vlaku je prišla v pogovor s potniki in jim pripovedovala svoj križev pot. Zasmilila se jim je uboga mati in so zbrali med seboj denar za vozni listek iz Ljubljane do neke bližnje postaje. Gospod jima je kupil mleka in kruha, na to pa ju je KM vzel v svojo oskrbo. Gospodična ju je odpeljala v zavetišče, kjer sta oba kaj kmalu zaspala. Otročiček revček je bil na pol nag in še tisto, kar je imel na sebi, je bilo do zadnje niti premočeno. Dali so materi plenice za otroka in drugo jutro so oba nasitili ter ju spremili na vlak. Mati se je solznih oči zahval jevala in se odpeljala, preskrbljena vsaj za nekoliko časa in v na j večji potrebi. * Tako se vrstijo zgodba za zgodbo, dogodki za dogodki, ki jih doživlja gospodična vsak dan. »Vidite,« mi pravi, »tu imam pa ročno lekarno. Vse imam notri, kar je potrebno za prvo pomoč. Tukaj imam tudi blagoslovljeno vodo. Človek mora biti na vse pripravljen. Treba je zasilno krstiti ali pokropiti umirajočega. Ni dolgo tega, ko so pripeljali z vlakom težkega ponesrečenca. Umrl je v mojem naročju.« Iz dneva v dan bruhajo vlaki množice, iz dneva v dan prihajajo in odhajajo taki, ki so zabredli v stisko. Med njimi pa stopa gospodična z rumenim trakom in išče med množico tiste, za katere velja pregovor: dvakrat da, kdor hitro da. ♦♦♦♦♦♦♦♦» Draginja na Jesenicah Menda se nikjer tako ne občuti draginja, kot v že' itak najdražjem mestu Jesenice. Medtem, ko beremo, da je v Ljubljani novi krompir po dva dinarja, je pri nas še vedno po 4 din. Temu primerno seveda tudi vsa druga živila. V času, ko je salate povsod v izobilju, saj pa tudi je za poletni čas najprimernejša in najbolj osvežujoča hrana, je Jeseničani skoraj ne morejo jesti, ker, no, ker nimamo tistega, kar napravi salato okusno, namreč olja. Četrt litra na osebo mesečno. Kaj boš s to količino, ki zaleže komaj za en teden! Pomagamo si iz zadrege na vse načine, privadili smo se tudi že bučnemu olju, a tudi tu so že nastale ovire. Upajmo, da se bo tudi v tem pogledu kmalu obrnilo na bolje! Po kolektivni pogodbi o draginjskih dokladah delavstvu KID, bo 18. t. m. izplačana lepa vsota, saj bo povprečno vsak delavec prejel okoli 400 din, začenši od 1. junija dalje pa po 7 din dnevno, oženjeni za ženo 170 din, za vsakega otroka pa po 50 din; z drugimi besedami, 18. t. m. bo prejelo jeseniško in javorniško delavstvo okoli dva milijona dinarjev na draginjskih dokladah! Rušilec ,.Ljubljana" ponovno dvigajo Šibenik, 10. julija, j. Včeraj so začeli v Šibeniku ponovno dvigati potopljeni rušilec »Ljubljana«. Kakor znano, se je prvi poskus dviganja izjalovil, ker so se tehnične priprave poškodovale. Včeraj zjutraj so bile dokončane vse predpriprave. Takoj so se spustili pod vodo potapljači in ugotovili, da so vse tehnične naprave v redu. Posebno pazljivo so pregledali cilindre, s pomočjo katerih bodo ladjo začeli dvigati. Reševanje vodi baron Banfield, ki je solastnik in predstavnik družbe Tripkovič iz Trsta. Nadzorstvo pa vodi poseben oddelek, ki ga vodi kontreadmiral Luterotti. V komisiji sta še dva vseučiliška profesorja in več mornariških inženirjev. Najprej so .začeli črpati vodo iz prostorov pod krovom, proti večeru pa so začeli dovajati v cilindre stisnjen zrak. Pričakujejo, da bodo rušilec že danes spravili popolnoma iz vode in ga nato zavlekli popolnoma k bregu. 12 let star ločenec Gračanica, 7. jul. j. V Gračanici imajo svojevrstno zanimivost, s katero se ne postavijo prav preveč. Sicer se nenavadno sliši, da se je tam 12-leten deček že poročil in kmalu nato ločil, a vendar je temu tako. Imširu Škahiču, ki obiskuje še ljudsko šok), se niti sanjalo ni, da mu oče do- ma pripravlja presenečenje. Njegovo oče je izračunal, da ne bi bilo napak, če bi svojega sina oženil z mladim dekletom, ki bo prineslo doto k hiši. Deček se je sicer očetovih nasvetov otepal, nazadnje pa se je le vdal. Sel je na oglede in videl 20-letno dekle. Kmalu so bile vse potrebne formalnosti urejene in vaški hodža ju je vpisal v knjige kot poročen par.. Dogodek je vzbudil med vsemi ljudmi presenečenje. Šolniki so premišljevali, kaj naj bi naredili z dečkom, ki obiskuje še šolo, pa mu šolska pravila ne dovoljujejo, da bi bil že oženjen. Končno so se vdali razlagi hodže, ki je pojasnil, da se sme vsak musliman po koranu oženiti, kadar se hoče. Mohamed ni nikjer postavil starostne meje, pod katero bi njegov vernik ne smel sklepati zakonskih zvez. Toda Imšir je bil le premlad za zakon. Ni se mogel sprijazniti z novim stanjem. Premlad je še bil, da bi se mogel za ženo ogreti. Izogibal se je svoje žene, dokler nista nazadnje njegov oče in ženin oče spoznala, da sta se s svojimi načrti prenaglila. Imšir in oče sta stopila k hodžu in mu sporočila, da je Imširov zakon ločen. 12-letni Imšir pa najbrž ne ve, da je najmlajši ločenec v naši državi. Edina senatorica. V se- natski zbornici Združenih držav je sedaj samo ena senatorica, in sicer Hat-tie Caraway iz Arkansa-sa, ki je bila zadnjič ponovno izvoljena za šestletno dobo. Uradna zastava predsednika Združenih držav ameriških je označena s samo štirimi zvezdami. Rekord v boleznih ima skoraj gotovo Amerikanec Smythe Henry. Star je 47 let in je prestal že 148 operacij. Dotrpel je danes, 9. julija ob pol 3, v 66. letu starosti naš ljubljeni oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod Sanez Klemenčič veleposestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 11. julija ob 9 dop,, iz hiše žalosti, na domače pokopališče v Sv. Martinu pri \ urbergu Sv. Martin, Zg. Kungota, Pobrežje, Sv. Anton v Slov. goricah, 9. juliju 1940 Žalujoči ostali Kraj liarometer-sko stanje Temperatura v O1 n a > S-5 •c C « C c >oe -7 S1 Veter smer, in kost) Pada- vine . » s8 flQ , Ljubljana 762-5 170 13-C 90 10 S, 12-4 dež Maribor 761-1 15-0 13-0 80 10 w3 10 dež Zagreb 761-5 22-U 16-0 80 10 N N Es 40 dež Belgrad 753-6 22-0 17-0 90 10 NNE, 12-0 dež Sarajevo /59-5 22 0 15-0 70 10 0 2-0 dež Vis 759-4 20-0 13-0 90 10 NWe 16-0 dež Split 758-8 24-0 22-0 70 5 ne3 11-0 dež Kumbor 757-5 24-0 iy-o 70 5 E, 15-0 dež Rab 760 1 18-0 15-0 80 10 \VNVV, 120 dež airtrovnifi 757 6 25-0 18-0 80 6 WN W; 100 dež Vremenska napoved: Nespremenljivo vre- me, deževalo bo še dalje. Koledar Danes, sreda, 10. julija: Amalija (Ljub.? Četrtek, 11. julija: Oiga, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Opozorilo telefonskim naročnikom: Vse telefonske naročnike vljudno opozarjamo, da poteče 15. julija t. 1. rok plačila telefonske naročnine in dolžnih obrokov instalacije. Vplačilo naj se izvrši na dostavljene čekovne položnice računa 10.225. Telefone, za katere ne bo naročnina do tega dne poravnana, mora pošta 16. julija izključiti iz prometa, za ponovno vključitev pa je treba plačati takso 100 din. Vse eventuelne reklamacije je treba nasloviti pošti Ljubljana I, ali pa telefonično na 43-07. — Pošta Ljubljana I. Koncert za vojaštvo celjske garnizije. V nedeljo 14. julija ob pol 11 bo na dvorišču vojašnice kralja Petra I. Osvoboditelja koncert Trboveljskega slavčka pod vodstvom g. Avgusta Šuligoja. Izvajali bodo vrsto umetnih in narodnih pesmi ter slovanske plese s spremljevanjem vojaške godbe 39. pešpolka, ki bo tudi izpolnila odmore s primernimi točkami. Te edinstvene prireditve se bo udeležilo vse celjsko vojaštvo in predstavniki javnega življenja v Celju. Sprememba voznega reda na progi Novo me-sto-Straža-Toplice. Pričenši 10. julija dalje pa do 5. septembra vključno, t. j. za časa šolskih počitnic izostaneta na progi Novo mesto—Straža-To-plice dnevno redna vlaka štev. 9532 in 9533. (Od- hod iz Novega mesta ob 6.35 in prihod v Straža-Toplice ob 6.53 oziroma odhod iz Straža-Toplice ob 7.04 in prihodom v Novo mesto ob 7.22.) Zato pa vozita v tej dobi na isti progi dnevno redno vlaka štev. 9534 in 9535, ki odhaja iz Novega mesta ob 7.45 in prihaja v Straža-Toplice ob 8.03 oziroma odhaja iz Straže-Toplic ob 8.13 in prihaja v Novo mesto ob 8.31. — Ljubljansko železniško ravnateljstvo. Naročajte m Širite i i vIUtvNvKI MM i »Statistični letopis za mesto Ljubljano zn leto 1939« je velika in debela knjiga, ki jo je te dni izdal mestni statistični odsek ter jo je sestavil šef tega odseka, privatni docent dr. Adolf Vogelnik. Sedaj je torej izšla že druga knjiga »Statističnega letopisa mesta Ljubija-ne,« ki zaključuje komunalno statistično gradivo našega mesta z letom 1939. Lanski letopis je z letošnjim prav zelo izpopolnjen in ima zelo mnogo novega gradiva in statistik. Tako je letos »Površina mesta Ljubljane po kulturah« podrobno razčlenjena po kulturnih vrstah za celotni sedanji pomerij ljubljanske občine, torej tudi za priključene dele sesed-njih občin. Poglavje »Prebivalstvo — stanje« ima zbrane poglavitne rezultate prebivalstva v priključenih občinah po stanju ob priključitvi 19. septembra 1933. Tri razpredelnice podajajo zaporedoma kombinacije poklicne razčlenitve priključenega prebivalstva s socialnim položajem v poklicu in s spolom, starostne sestave s spolom ter razčlenitve po stanu in spolu. Poglavju »Prebivalstvo — gibanje« je dodana razpredelnica, ki iz nje moremo razbrati ne samo, iz katerih poklicev na splošno si izberejo ženini in neveste v Ljubljani svoje življenjske tovariše,, temveč tudi, na katere socialne plasti v okviru vsake poklicne skupine se veže ta pomembni življenjski korak. »Gradbena delavnost« je močno razširjena tudi s statističnimi podatki o stanju in gradnji cest, hodnikov in kanalov ter s podrobnimi rezultati prometnega štetja 1. 1939. »Socialno zdravstvo« je izpopolnjeno z razpredelnico o uspehu pregleda živil na živilskem trgu, »Socialnemu skrbstvu« pa je dodan za študij socialnih razmer mesta zelo značilen pregled poslovanja mestne zastavljalnice, Pov-vsem novo je poglavje o »prosveti in verstvu,« ki prinaša podrobno razčlenjeno gradivo o stanju in uspehih ljubljanskega šolstva in drugih poglavitnih ustanov ljudske prosvete, kot gledališč, kinematografov, društev, knjižnic, radia in raznih kulturnih prireditev, poleg tega pa še poseben pregled o gibanju verskih prestopov za zadnjih 10 let. Končno sta izpopolnjeni tudi poglavji o »mestnih financah ia organizaciji mestne uprave« s tremi pregledi o stanju mestne imovine in razpredelnice o podrobni razporeditvi mestnega uslužbenstva f»o mestnih uradih, podjetjih in zavodih. Po-eg pregleda virov ima knjiga na 122 straneh naslednja poglavja: »Metereološke razmere« s sedmimi razpredelnicami, »Površina«, Prebivalstva — stanje« s 3 razpredelnicami, »Prebivalstvo — gibanje« s 16 razpredelnicami, »Aprovizacija mesta« z 8 razpredelnicam:, »Življenjski stroški«, »Cene« z 9 razpredelnicami, torej za specerijsko blago, mlevske izdelke in kruh, za sadje, sočivje, sveže meso, mesne izdelke, mleko, mlečne izdelke, jajca, pijače in za kurivo, »Sociulno zdravstvo« z 22 razpredelnicami, »Socialno skrbstvo« s 6 razpredelnicami, »Prosveta in verstvo« celo s 55 razpredelnicami, »Trgovina, obrt, promet« s 4. razpredelnicami, »Voda, plin, elektrika« s 3 razpredelnicami, »Mestne finance* s 7 razpredelnicami, »Organizaciza mestne uprave« s 4 raapredelnicami. Ta veliki statistiičui lefopas našega mesta je strogo znanstveno delo, vendar je pa prav zanimivo ,til4i. vso iia»nost. Sedanja meč nemškega, italijanskega in angleškega letalstva Zakaj se Nemčiji mudi z napadom na Anglijo Pri toliko »napovedovanem skorajšnjem« napadu na Anglijo, bo gotovo igralo veliko vlogo letalstvo. Vendar je zelo težko točno povedati, s kakšnimi letalskimi silami razpolagajo danes Anglija na eni ter Nemčija in Italija na drugi strani. »Jemčija Septembra 1938. leta je imela Nemčija 6500 letal prve linije, njene tovarne pa so izdelale po 600 novih letal na mesec. Januarja 1939. se je po nemških poročilih dvignila proizvodnja na 2000. Koliko letal izdelujejo v Nemči ji zdaj, točno ne vemo. Računajo, da tudi 2000 na mesec. Če vzamemo te številke kot podlago, je dodala Nemčija svojim 6500 letalom iz 1938. leta, do danes še okrog 30.000 letal. Tako dobimo številko 36.500. Vendar moramo pomisliti, da so izgubili Nemci v tem času okrog 15.000 letal, ali pri letalskih napadih ali zaradi drugih nesreč. Z ozirom na to razpolaga Nemčija danes z okrog 22.000 letali. To število more tudi v bodoče ohraniti. Italija Ko je stopila Italija v vojno, je razpolagala z okrog 4000 letali, njena letalska industrija pa je izdelovala okrog 300 novih letal na mesec. Ker do sedaj še ni bilo nobenega večjega boja med italijanskimi in angleškimi zračnimi silami, mo- j remo reči, če se ozremo na kapaciteto njene letal- l ske industrije, da ima danes Italija še vedno isto število letal, kakor ga je imela ob vstopu v vojno. Skupaj imajo torej Nemci in Italijani okrog 26.000 letal, skupna mesečna proizvodnja pa znaša okrog 2300 novih leti. Anglija Proti tem številkam se mora postaviti zračno brodovje Velike Britanije. Koliko letal imajo danes Angleži, ne vemo. Ve se samo to, da je sprožila Velika Britanija vso svojo industrijo, ki je na višku in da na veliko kupuje letala v Združenih državah. Angleži so prevzeli tudi vsa tamkajšnja francoska naročila. Po dosedanjih vesteh jie dobila Anglija iz Amerike 3000 letal. Amerikanci so izdelovali do zdaj 15.000 letal na leto, v najkrajlem času pa jih bodo po 50.000. Ker ni mogoče kar čez noč pognati v obrat novo letalsko industrijo in ker mora skrbeti Amerika tudi za lastno letalstvo, trenutno ne more pošiljati Angliji več kot 1000 letal na mesec. Angleške letalske tovarne pa izdelujejo zelo verjetno 1500 do 1700 novih letal na mesec. Skupni mesečni prirastek angleškega letalstva, računajoč uvoz in domačo proizvodnjo, znaša torej 2500 do 2700 novih letal. Številčno je angleško letalstvo najbrž še vedno šibkejše od nemškega, kaže pa, da bo v najkrajšem času enako močno. To je tudi eden vzrokov, ki narekuje Nemčiji čimprejšnji napad na angleško otočje. Konec strahu, da bi se filmi vžgali Oddelek za kinematografijo in fotografijo v moskovskem zavodu za znanstvena raziskovanja je te dni razveselil svet, predvsem seveda tiste, ki imajo opravka pri vrtenju filmov, da so strokovnjaki omenjenega zavoda našli negorljivo snov za izdelovanje filmskega traku. Ta snov je iz celuloze in nekaterih organskih stranskih proizvodov, ki se dobivajo v industriji anilinskih barv. Nova snov pa nima samo te prednosti, da ne gori, pač pa je tudi neprimerno cenejša kot pa je tista, iz katere zdaj izdelujejo filmski trak. Če se bo ta novi izum kaj hitro uveljavil tudi drugod po svetu, ne samo v Rusiji, kmalu ne bo več nesreč, ki so se tako pogosto dogajale po kinogledališčih, ko so se vnemali filmi in je ogenj dostikrat zahteval tudi številne človeške žrtve. Celuloza iz slame in krompirjevih stebelc Nemški strokovnjaki pravijo, da je Nemčija obilno preskrbljena z zalogami celuloze in s surovinami, iz katerih se celuloza pridobiva. Ne samo da z lastnimi sredstvi v Nemčiji lahko pridobivajo vedno več te stvari, pač pa v Nemčiji izdelana celuloza tudi pa kakovosti prav nič ne zaostaja za ono, ki jo pridobivajo po drugih državah. Poleg tega poudarjajo, da je pridelovanje celuloze v Nemčiji v zadnjem času tudi dosti bolj racionalna, ker je ne dobivajo samo iz lesa, kakor drugod, pač pa zdaj tudi že iz pšenične in ržene slame ter celo iz krompirjevih stebelc in listov, torej iz čisto postranskih kmetskih pridelkov. Ker v Nemčiji pridelajo vsako leto ogromno krompirja — tako pravijo nemški strokovnjaki — bo v kratkem prišel čas, ko bo Nemčija lahko pridelala toliko celuloze samo iz krompirjevih stebelc in listov, da bo lahko pokrila vse svoje potrebe, ki niso majhne. Angleška in nemška očitanja Ko je neka nemška podmornica potopila britansko ladjo »Arandora Star«, so Angleži objavili razna poročila, ki govore o »nezaslišanih prizorih«, ki da so se odigravali med 1500 nemškimi in italijanskimi ujetniki v trenutku, ko se je omenjena ladja začela potapljati. Angleška poročila ugotavljajo, da so se Nemci in Italijani dejansko spopadli med seboj zaradi prostorov v reševalnih čolnih ter da so bili pri tem posebno Nemci zelo podjetni. Nemško časopisje je na takšne hude očitke takoj odgovorilo in ugotovilo: »Nemči a z ogorčenjem zastavlja vprašanje, kako je angleška vlada mogla izpostaviti vojni nevarnosti Nemce in Italijane, ki so kot vojni ujetniki imeli pravico Zgraditeij Panamskega prekopa Inženir Varilla, ki je dokončal Panamski prekop, je nedavno umrl v starosti 80 let. Ko je imel 26 let, je bil že ravnatelj »Oceanske panamske družbe« in je skoraj vse svoje življenje posvetil izpopolnitvi tega prekopa, čigar pomen za trgovino in promet je prekosil vse tozadevne želje in pričakovanja. Varilla, katerega je Panamska republika imenovala leta 1905 za ministra, je iznašel tudi način, kako je moči vodo čistiti s klorom. Koliko je staro sidro Načelo pritrjevanja ladij na dnu morja je prastaro Že za časa ustanovitve Rima je upo-rabljal kralj Midas na svojih čolnih košare napoljene s kamenjem, katere so spuščali pp vrvi na morsko dno. Pozneje so bila v rabi sidra podobna današnjim, bila Da so še lesena in s svincem oblita. Železno, s klinom opremljeno sidro, pa je iznajdba Tirenca Eupola-musa in je še dandanes v rabi. Zanimivi svet na kratko V Veliko Britanijo je bilo dozdaj iz Indije poslanih že nad 75 milijonov nabojev, 200 topovskih granat raznega kalibra, 4 in pol milijona vreč za posek in še mnogo drugih stvari, ki so v vojni nujno potrebne, kakor blaga za vojaške obleke, čevljev in drugega. V Združenih ameriških državah je 80 odstotkov vsega zlata na svetu. Pretekli mesec so ga tja pripeljali za eno milijardo in štiri milijone dolarjev. Kako nekateri izrabljajo sedanji težki položaj na svetu v svoje koristolovske namene, kaže primer judovskega tovarnarja Raderja iz Carigrada. Njegovo delo v zadnjih časih je bilo omejeno na nakupovanje raznega blaga, ki ga je znal kot Jud dobiti vselej zelo poceni, potem pa ga je po dobro »navitih« cenah prodajal naprej. Turške oblasti pa so mu precej trdo stopile na prste in mu dale nagrado v obliki dveh let zapora in 500 turških funtov denarne kazni. Goethejevo nagrado, ki jo podeljuje vsako leto Frankfurt kot rojstno mesto slavnega pesnika, so letos podelili pisateljici Agnes Mittel iz Prusije. Omenjena pisateljica je bila zaradi svojih zaslug svoj čas izvoljena za častno doktorico neke nemške univerze. Ne povedo, katere. do zaščite. Anglija čisto dobro ye, da je tam gori okoli britanskega otočja nevaren pas. Če tega nevarnega pasu ne ni bilo, potem angleške oblasti prav gotovo ne bi prepovedale svojim trgovskim ladjam plovbe po teh vodah.« • • • • 'Cv- . Gibraltar, najmočnejša obmorska trdnjava v Evropi, ki je zadnje čase spet stopila v ospredje evropskega zanimanja. Trdnjava je angleška in se je zdaj — kakor pravijo nekatera poročila — menda nameravajo polastiti Nemci, ki bi prišli nadnjo po suhem čez Španijo. Tovarna filmskih »čudežev« Pogled v filmski oddelek, kjer skrbe za streljanje brez strelov, za barvan dim, dišečo meglo, eksplozije brez tresljajev... Fred Ponedel, vodja oddelka za smodnik in orožne učinke v filmskih delavnicah VVarner Brosa v Hollywoodu, se je mesece in mesece ubadal s posebnim, zanimivim vprašanjem. Šlo ie za luknje, ki jih delajo izstrelki iz samo-resov in iz pušk. da bi te luknjice v filmu bile videti čim bolj resnične in naravne, ne da bi bilo zaradi tega kaj bolj ogroženo dragoceno življenje filmskih igralcev. »Streljanje je zadnja . leta v filmih spet p>ostalo priljubljeno, toda strokovnjaki niso mogli p>o petih letih premišljanja »izjx>polniti« »lukej od strelov«, pravi omejeni strokovnjak. »To vprašanje je za oddelek filmskih efektov jako, jako važno. Kadar je junak filma potisnjen ob zid in udarjajo okoli njega krogle, tedaj je dolžnost nas strokovnjakov, da poskrbimo, da bodo luknje učinkovale resnično in verjetno. Dozdaj ste v filmu videli samo pravilne okrogle sledove izstrelkov v leseni ali drugačni steni, poskusi pa so dokazali, da sledovi krogel nikdar niso pravilno okrogli, temveč nepravilni, raztrganega obrisa in pogosto jajčaste oblike.« Ponedel je pri streljanju v filmih »Nastalo je novo cesarstvo«, »Junački pojezd«, »Juarez« itd. ugotovil to resnico. Luknje so pri filmskem streljanju doslej delali takole: pred snimanjem filma so na ozadju, kamor naj bi udarjali slepi streli, zvrtali majhne odprtine, jih napolnili z nekaj smodnika, j>otem jih spet pokrili in zabarvali. Smodnik v njih so med streljanjem zažigali z elektriko — v vsako luknjico je držala žica. Vsa reč je sijajno delala. Gledalci so ob streljanju drhteli od groze v skrbi iz svoje filmske ljubljence, ko so videli, da jih streljajo za res, saj so se vendar tako jasno in razločno kazale sledi, kamor so udarjale krogle... Vse ja bilo v redu — samo oblika lukenj ni bila prava, morda bi le kateri strelski strokovnjak utegnil dejati, da je vsa filmska strelska groza le goljufija... Zato je moral oddelek za filmske efekte iti na delo. Uredili so mu nove prostore in najmoderneje urejene delavnice ter poskuše-valnice. Poleg tega vprašanja rešuje oddelek tudi ne stare in nove probleme, ki pri filmskem delu dan za dnem nastajajo. Ta oddelek more režiserjem preskrbovati n. pr. dim brez ognja, eksplozije Drez tresljajev, nizko, visoko, stoječo ali premikajočo se meglo. Barvasti film je temu oddelku prinesel novih težav, tako da bi mu — spričo aomisel-nosti in iznajdljivosti, ki jo v vsem kaže, prav lahko dali ime »oddelek za filmske čudeže«. Mr. Ponedel vam po potrebi oskrbi n. pr. črn, bel, rumen ali rdeč dim. Za dim in njegovo barvo sta zlasti občutljiva režiserja M. Kerterz in L. Bacon, ki imata v svojih filmih veliko posla z eksplozijami. Kadar je treba v filmu slikati pravi požar, morajo Ponedelovi jx>močniki kar naprej mešati in menjati gorivo, ki daje ognju potrebne, slikovite barve, da bi z njimi poveča-vali pozornost občinstva. Razne eksplozije so za može iz tega filmskega oddelka največje veselje, saj jim dajejo možnost, da podirajo cela mesta, da spuščajo v zrak nasipe in mostove, da rušijo hiše in zidove. Pravijo, da je z majhnimi eksplozijami pogosto večja težava kakor z velikimi. Še nekaj reči iz te čarovne kuhinje! Izstrelki, ki dvigajo prah med vrstami vojakov, korakajočih j>o cesti, so iz majhnih pa-tronov, ki jih sprožijo z elektriko. Ti patroni ne delajo nič trušča, nimajo dima in niso igralcem nevarni. Za občutljive igralce, ki ne trpe grenkega smradu po goreči smoli, katero žgo pri prizorih, kjer je potreben dim, uporabljajo posebno parfumirano smolo, da bi se izognili pritožbam zaradi glavobola itd. Dosti muhe in denarja velja megla. V War-nerjevih delavnicah imajo tri velike stroje za meglo. To delajo iz nekega {»osebnega olja, čigar sestavo varujejo z največjo skrivnostjo. Kakor vidimo, je delo ljudi, ki skrbe za »filmske čudeže« ne le pisano, temveč tudi težavno ... Program radio Ljubljana Sreda, 10. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Najjovedi, poročila — 7-15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Slovanski skladatelji (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Radijski pihalni kvintet — 14 Poročila — 18 30 Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof Mir. Adlešič) — 19 Naj>ovedi, poročila — 19 20 Nac. ura: Predavanje inšpekcije Narodne obrambe — 19.40 Objave — 20.10 Zavarovanje samostojnih stanov (g. Rudolf Smersu) — 20.30 Pevski koncert: g Friderik Lupša, član Nar. gled., pri klavirju g. prof M. Lipovšek — 21.15 Koncert tria Dahlke — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka orkestralna glasba (plošče). Drugi programi Sreda, 10. julija: Belgrad: 21 Verdijeva opera »Othello«. — Zagreb: 20.30 Smetanove skladbe. — Sofija: 19.30 Donizettijeva opera »Lucia di Lam-mermoor«. — Praga: 20 Filh. koncert. — Trst-Mi-lan: 22.10 Lahka glasba — Rm-Bari: 20.30 Koze-rija. — Budimpešta: 19.35 Verdijeva opera »Rigo-letto«. — Bukarešta: 20.30 Simf. konc. — Sottens: 20 Mottujeve skladbe. _ Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, YUB (49.18 m); 19 45 Poročila v slovenščini — TUF (19.69 m) 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — TUG (19.69m); 3.00 Oddaja za Sevemo Ameriko. u n* imm Wmlmi Ko smola črna domača dekleta gledajo sramežljivo z vral. Nekatere so res iletne, nežnih obrazov, z velikimi vlažnimi očmi in dobrih oblik. Prav vse so zavite v shamne prašne barve, nosijo cenene, pisane bisere in zapestnice japonskega porekla. ,, Razen palače kralja Janeza, so v mestu samo še štiri dvonadstropna poslopja, ali morda jih je pet. Na hribu, ki obvladuje mesto, stoji osmerokotna, kamenita koptska cerkev, obdana od dveh dobrih kamenitih zidov. Cerkev ima kakih petdeset metrov v premeru, streha je iz valovite pločevine. Zvonik stoji kakih trideset metrov od cerkve. Dobim dovoljenje od stotnika Salviettija, poveljnika oddelka tankov, da smemo postaviti šotor v njegovem taborišču poleg cerkvenega zidu. Salvietti, odkritosrčen, dobrodušen častnik, nas je povabil na obed. Dejal je, da ima malo za pod zob, ker zaloge še niso prišle. Zato smo pomagali z našimi konzervami in jedli z njim na zabojih za strelivo pri lučki brljivke pod plapolajočo šotorovino. Stotnik se je zabaval s tem, da je svojega osla Arcuja upijanil ■ konjakom. Osel je poželjivo žrl konjak iz ponve, vreščal, se opotekal ter kazal vsa znamenja pijanosti. Salvietti se je pri tem zvonko smejal. Pozno zvečer nam je Salvietti povedal, da bodo vojščaki rasa Sejuma ponoči najbrž napadli Makale. Taborišče je bilo v alarmu, straže podvojene in potrojene. Salvietti je pogosto nadzoroval straže in male tanke, ki so stali pripravljeni na boj. Ob dveh ponoči še ni bilo nič znamenj o nevarnosti. Zato smo nani je ooijubil, cia nas bo prebudil takoj, ko bo začelo pokati. Hijene so tulile in se preganjale nad trupli mezgov na trgu, toda napada ponoči ni bilo. Naslednje jutro je ob 9.30 prigrmelo 10 Capronijev čez Makale proti jugu. Domačine je pri grmenju motorjev popadel strah. Malo na to smo slišali šibki zvok razletavajočih se bomb, tam od Sceli-cota. Skoraj hkratu je začelo ogenj topništvo v trdnjavi Galliano, stari, okrogli, kameniti utrdbi kakih 200 m nad mestom. Granate so letele čez gorske kope proti severozahodu. Od cerkve smo z daljnogledi opazovali, kako se je bliskalo iz topovskih žrel ter šteli sekunde, dokler nismo zaslišali udarca granat. Slišali smo čudno žvižganje šest in deset centimetrskih izstrelkov po zraku ter zamolkle udarce kakih petnajst sekund pozneje. Ogenj je s presledki trajal kakih petindvajset minut. Včasih so streljali iz treh cevi hkrati. O razlogih obstreljevanja nismo mogli zvedeti nič natančnejšega. Nekaj šest centimetrskih granat je udarilo v dolini j»od nami. Skozi daljnoglede smo opazovali vrtince prahu, ki so se dvigali izpod udarcev. Ob enajstih petnajst je za nekaj minut izbruhnil drugi ogenj. Nekaj častnikov nam je dejalo, da gre za »poskusno streljanje in za moralni učinek.« Popoldne sta general De Bono in njegov štab z rasom Gugšem ki je bil imenovan za upravitelja pokrajine Tigre, obiskala grob Gugševega očeta in koptsko cerkev. Gugša je prišel v svoji evropski uniformi ter tropski čeladi. Jezdil je na mezgu z rumeno odejo ter z uzdami, ki so bile okrašene z zlatom in srebrom. Na vsaki strani mezga so tekli po štirje vojaki z lahkimi strojnicami, katere so Gugši podarili Italijani. Gugšo je obdajala gneča kakih dvesto oboroženih mož, ki so bosi capljali v shammah in niso kazali niti najoddaljenejše podobnosti s čim vojaškim. De Bono in njegov štab sta dospela na konjih. Ras Gugša se je zarežal ter se podložno priklonil, ko je kazal De Bonu dva kvadratna metra veliki nagrobnik svojega očeta. Napis na spomeniku se je v tigrejščini glasil »Potomec Salomonov«. Skušal je odpreti železno omrežje okoli groba, pa je bilo zaklenjeno. De Bono se je prijel za čepico ter po vojaško pozdravil. * r * " * V r * 1 C ’•* , v t, , . , ■ - . * 1 > < « V// ‘ . i*„. t <4 •« * 4 j** r ' T . '.‘V’’* . '/ - . V //-4* 1 4 » r * , * ( I > I ■ t . 4 '« ) 4 z 4 4 i / • 4 > • j Pozno popoldne smo obiskali prestolnico rasa Gugše. Bila je to štirinadstropna stavba iz neobdelanega kamna na kamenitem dvorišču, po katerem so se preganjali Gugševi vojaki. Skozi množico smo se prerinili do rasove »palače«, ki je vsebovala samo štiri prostore. Gugše ni bilo zraven, pa smo i si vseeno neovirano ogledali poslopje. Njegova »državna dvorana« je bila temna soba, kakih sedem metrov široka, z oknom brez stekla. Tla so bila potresena s slamo. V enem kotu je bila čez slamo razprostrta preproga domačega dela, in na njej je stal »prestol« — navaden pleten stol. Ostalo opravo je tvorila lesena kuhinjska klop. V Gugševi spalnici je bila taborna postelja na golih tleh, dva ali trije ročni kovčegi ter nekaj škatelj. Dejali so tam, da Gugša spi tako, da ima na vsaki strani strojničarja. Ob mraku se je prikazal Gugša na svojem opraženem mezgu. Spremljal ga je njegov »ministrski predsednik« in dvor. Stopil je v prestolno dvorano, se zarežal in se postavil poleg pletenega stola, roko je držal pod suknjo kakor Napoleon. Njegov ministrski predsednik je znal nekaj besedi francoščine, dve besedi pa angleščine in ti besedi je sem pa tja vrgel v pogovor. Pomenili sta »lahko noč«. Vprašal sem Gugšo, katere pridobitve evropske omike želi vpeljati v Tigreju. Dejal je: »O tem odločajo Italijani.« To smo že vedeli. Vprašal sem kaj ve o Ameriki. Zarežal se je in rekel: »Slišal sem o tem. Ko sem bil v Adis Abcbi, sem se vozil v amerikanskem avtomobilu. Rad bi katerega imel.« To je bilo vse, kar sem mogel zvedeti o njegovem poznanju Amerike. Dejal nam je, da namerava narediti Makale za prestolnico Tigre ja in da bo prebival v stari palači kralja Janeza. General De Bono nam je poprej nekoč dejal, da Gugša nikakor ne bo stanoval v palači kralja Janeza in da bo prestolnica Tigreja najbrž Adua ali pa Axum. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračnma »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 23 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-HL Telefon št «uoi do 4(M5. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.