GLAS NARODA
, • *
UrfisIa^skihidelati^TAmerlkL
r Naj večji qlevenslri dnevniki v Združenih državah	1
L Velja za vse leto > ■ . $6.00	&
Za pol leto.....$3.00	g
Za New York celo leto -	$7.00	I
Za inozemstvo celo leto	$7.00	BJ
rtbe largest Sfrrcakn Daily tis \ the United States.
■ Issoed every day except Sundays g I	and legal Holidays.
1	75,000 Reader«.	i
TELEFON: OOBTLAHDT 2876_Entered as Second Olu Mattor. September 21, 1003, at the Post Office at Hew York, R. Y., under Act of OongriSi of Harcfc S, 1879.	■nET.CTffll > flAKTTiFT^T
WO. 219. - ŠTEV. 219.	HEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 19, 1927. - PONDELJEK, IS. SIPTMOEA 1937.__VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
—- ■	----"' '	w"	----—*-,	—'	...	f_g^a
Splošno mešetarenje v Ženevi.
NEMČIJA SE VEDNO ZAUPA
VLOCARNSKE DOGOVORE
Dosedaj se je le še itialo storilo glede zmanjšanja posadke v Pojrenski. — Francoski razoroževal-ni predlog. — Kitajska komunistična stranka je izključila vse komuniste. — Poziv na pristaše Sun Jat Sena.
ŽENEVA, Švica, 18. septembra. — Nemški zunanji minister, dr. Stresemann, je izjavil včeraj, da ni Nemčija še izgubila svoje vere o obljube, katere je dobila v Locarnu, in v dobro voljo podpisanih sil.
ŽENEVA, Švica, 1 8. septembra. — V odgovor na vprašanje zastopnika nekega francoskega naci-jonalističnega lista, je izjavil dr. Stresemann, da ni Nemčija v sedanjem času mnenja, da bi se Liga narodov lotila vprašanja okupacije Porenske, ker upa in misli, da bo mogoče rešiti problem potom direktnih pogajanj na zadovoljiv način.
Razsodiščno postopanje predstavlja veliko upanje za Nemčijo in Nemčija je povsem pripravljena sprejeti razsodišča in razoroževalne ideje, kot so vsebovane v sklepih, katere je predložil Paul Bon-cour.
Nemčija, ki je bila popolnoma razorožena, potrebuje med vsemi narodi največ varnosti.
Troje velikih vprašanj bi morala rešiti Liga narodov v sedanjem času so po mnenju dr. Strese-manna:
1.	Razoroženje.
2.	Povečanje prerogativ sveta Lige narodov.
3.	Varstvo pravic manjšin.
Sedanje zborovanje je označil dr. Stresemann kot eno najbolj važnih v zgodovini Lige ter izjavil, da bo duh, ki stopa na dan, s časom pomembnejši in važnejši kot so najbolj svete pogodbe.
Paul Boncour iz Francije je vložil včeraj na zborovanju Lige narodov odločitev, ki se tiče razso diščne uravnave vseh spornih vprašanj med posameznimi narodi in obnovitve ženevskega protokola v novi obliki. Sklenili naj bi celo serijo novih varnostnih dogovorov.
SANGHAJ, Kitajska, 18. septembra. — Po daljših, informalnih konferencah v tukajšnji mednarodni naselbini so se sestali včeraj v Nankingu kitajski voditelji, da se posvetujejo glede zopetne-ga združenja raznih skupin Kuomintanga ali kitajske nacijonalistične stranke.
Van Cingvej, je povzročil senzacijo, ko je odstopil od vodstva Kuomintanga. Imenovan je bil posebni komite j, ki je izključil sedem komunistov ter pozval pet nadaljnih, da nastopijo pred posebnim komitejem ter podajo svojo izjavo glede trditve, da so komunisti.
Novi, iz dvajsetih članov obstoječi komitej, bo skušal izenačiti diference med različnimi skupina mi Kuomintang stranke. Pozneje hočejo inavgu-rirati novo nacionalistično vlado.
MOSKVA, Rusija, 18. septembra. — Prejšnji zunanji minister nacijonalistične vlade v Hanko^ vu, dr. Cen, je pozval na vse pristaše dr. Sun Jat-sena, naj se pridružijo njegovi vdovi.
Čen je gospel pred par dnevi v Moskvo, kjer se nahaja tudi vdova dr. Suna.
Čen je izjavil, da je bilo izza njegovega odstopa opaziti v nacijonalistični vladi toliko izprememb, da je treba konštatirati, da ni obstajala več naci-jonalistična vlada kot politični faktor.
— Predno so vuhanski in nankinški militaristi izdali nacijonalno, revolucijonarno stranko, je bilo vsem 3vetu jasno, da je kitajski nacijonalizem nova sila v Aziji, s katero mora računati inozemski imperijalizem, je rekej Cen. -— Danes pa je položaj povsem drugačen, Nikdo se n boji več Kuomin-
PROHIBICIJA POSPEŠUJE
GRAFT AN JE NA DEBELO
Pomožni generalni pravdnik pod Hardingom je i-menoval korupcijo hujšo kot pa je bila pod carjem. — Rekel je, da st>ne graf tan je pri pijači Združene države pc $25,000,000 vsak posamezni dan.	|
WASHINGTON, D. C., 18. septembra. - John' W. Crim iz New Yorka, pomožni generalni pravdnik pod administracijo Hardinga, je trdil včeraj, da napravijo vladni uslužbenci vsaki dan petindvajset milijonov dolarjev grafta iz trgovine s pijačo! in sličnimi stvarmi, ki niso dovoljene.	I
—	Za poštenega uradnika obstaja meja, kadar je podvržen milosti stotin speeijalistov, kojih ore-težni del obstaja iz nevednežev ali korumpiranili ljudi, — je rekel. — Posledica tega je, da so bile zvezne, državne, okrajne in občinske vlade v nekaterih pokrajinah Amerike tekom preteklega desetletja tako korumpirane in nereprezen-' tativne kot one pod ruskim ear-' jem. |
—	Kdo bi kdaj vrjel. da bo prišel v tej deželi eas. ko bodo zvezni, I državni, okrajni in občinski urad-' nrki napravili en sa-n dan za 25 mi-1 lijonov dolarjev grafta?	J
V južnem Marylandu so včeraj štirje prohibicijski agenti ubili Charles Gunderlaehta, starega sedem in sedemdeset let. v kojega hišo so prišli brez preiskovalnega I povelja, kljub njegovim svarilom.I
Soglasno 7. lijegjvo vdovo, edino pričo streljanja, s.* je jezil Gun-' derlacht nad pogonom, katerega so vprizorili par tednov poprej isti j štirje agenti. Takrat so zaplenili neznatno množino doma napravljenega žganja. Isti štirje so prišli zopet, kljub njegovim svarilom, kot je rekla vdova, in Gunderlaeht je ustrelil enega v koleno.
Ysi štirje so takoj iztegnili revolverje ter pričeli streljati. Ena krogla ja zadela Gunderlaehta v nogo in ko je padel, je poklical svojo ženo ter ji naročil, naj reče ljudem, da nehajo s streljanjem. Njo pa je prepodile toča krogel iij ko se je njen mož skušal dvigniti s tal. mu je krogla prebila glavo.
Agenti so odnesli svojega ranjenega tovariša v Leonardtown bolnico, pet milj pro? ter se izročili nato policiji, ki je stavila vsakega pod jamščino tisoč dolarjev do zaslišanja v pondeljek.
Zapuščina generala Wooda.
BARNSTABLE. Mass., 18. sep. Generalni major, Leonard Wood, governer Filipinskega otočja, - je zapustil $100,000, od katerih predstavlja $70,000 osebno lastnino. Upraviteljem te zapuščine je imenovana njegova vdova.
Vreme zadržuje
Koennecke-ja.
KOLIN. Nemčija, 18. septembra. — Otto Koennecke, nemški avijatik, ki bi moral poleteti v Združene države preko Orijenta, je včeraj popoldne od godil svoj odhod n*a danes zjutraj. Neugodne vremenske razmere ob Donavi, ob kateri namerava Koennecke poleteti v Angoro, so bile vzrok njegovega sklepa.
ZDRAVNIKOVO ! VDOVO D0LŽE !
UMORA MOŽA
_ |
Zena umorjenega dr. W. Ldlliendahla je "privo-1 lila", da ostane v zaporu preko nedelje. —1 Skrivnost zadeve se je se bolj poglobila.
- !
HAM M ON TON, N. J., 18. sep.j Vdova dr. William Lilliendahla, ki' je bil umorjen v svojem avtomobi-' lu na nekem samotnem mestu v bližini tukašnjega kraja v četr-; tek, je privolila včeraj, da ostane j preko nedelje jetnica v velikem,' skednju sličnem poslopju, ki je glavni stan državne policije.
Medtem ko bo v družbi Mrs.I Ane Lewis, žene enega državnih1 orožnikov in matrone, bodo nada-1 i jeva le oblasti s :vojo preiskavo glede njene povesti, da je bil zlo-1 čin delo dveh črnce\. o katerih ni-i so našli dosedaj še nobenega sle-: du.
"Sklep" Mrs. Lilliendahl, da o-[ ostane v glavnem stanu, je sledil tri ure trajajoči konterenei. katere ko se udeležili vsi, ki so uradno zvezani s celo zadevo.
Ko je bila zaključena dolga, tajna konferenca, je bila zadeva u-mora Liliendahla zavita v še večjo skrivnost, vsaj v kolikor pridejo vpoštev zunanji razvoji. Okrajni pravdnik Louis Repetto se je odpeljal iz glavnega stana s svojim pomočnikom, in oba sta ignorirala! vsa vprašanja, ki so jima biljt stav-j ljena.
Nobene obdolžitve niso dvignili proti Mrs. Lilliendahl ter ni niti, tehnično osumljena a neko poročilo se je po konferenci hitro razši-i rilo, da je bila izdano zaporno po-i velja za aretacijo neke osebe v zvezi z umorom.
Oudni status Mrs. Lilliendahl je stavil umor njenega moža v razred, ki je popolnoma nov in poseben v moderni kriminalni zgodovini južnega New Jerseya.
Dva potresna sunka v Californiji.
FRESNO, CaL. 18. septembra. Dva potresna sunka, trajajoča skupaj dvajset sekund, so čutili včeraj v centralni Californiji in Nevadi.
V Bishop je stresel potres konkretna poslopja. Docim so bili sunki kratki, so bili izvanredno močni.
OPUŠČEN POLET V AMERIKO
Megla in veter sta pognala kapitana Mclnto-sha i n spremljevalca nazaj na Irsko. — Angleški pilot j e moral pristati v Kerry potem Yorku.
DUBLIN, Irska. 17. septembra. Pognana nazaj od viharja v svojem poskusu, da poletita preko Atlantika v Ameriko, sta bila kapitan Robert Mcintosh in njegov tovariš, poveljnik James Fitzmau-rice prisiljena ob polosmih včeraj zvečer pristati s svojim monopla-nom Princes Xenia na Beale bre-•fit. v bližini Ballybonion, olfraj Kerry.
Avijatika sta dovršeno pristala in noben ni bil poškodovan. Te-kem dveh ur boja proti viharju sta spoznala, da ne moreta nikamor naprej. Močno je deževalo in vidljivost je bila tako slaba, da sta bila prisiljena leteti le trideset čevljev nad površino vode. Po ponovnih poskusih, da premagata ovire vetra in viharja, je sklenil kapitan Mcintosh, opustiti polet terse vrniti na obal Irske.
Poveljnik Fitzmaurice je rekel:
—	Nahajala sva se dve do tri ure nad morjem, ko sva zadela na skrajno slabo vreme. Vidljivost je bila zelo slaba in tako mečno je deževalo. da sva bila včasih prisiljena leteti le trideset čevljev nad vodo. Ob petih po poldne sva spoznala. da nama je nemogoče držati se smeri po kompasu in prišla sva do sklepa, da bi pomonjalo nadaljevanje poJeta samomor.
—	Zadela sva težak, nasproten veter, je ki je pihal z naglico kakih štirideset milj na uro. Konečno, ko sva bila prisiljena izprazniti nekaj najinih gazolinskih tankov, sva sklenila vrniti se. Prišla sva nazaj na obal nekako ob polsedmih zvečer. Letela sva v nizki višini nekako 35 minut in ko sva zapazila pas peska, sva se spustila navzdol. Stroj je O. K.
Oba pilota sta preživela noč v Limerieku.
Kljub svarilom vremenskih napovedovalcev na obeh straneh Atlantika sta se napotila avijatika malo pred drugo uro popoldne z Baldonell aerodroma, v bližini tukajšnjega kraja, da poletita. kot sta domnevala, uspešno v New York ali Phiiadelphijo.
Med odhodom in sporočilom, da sta pristala zopet na Irskem, so o-pazili njih aerbplan trikrat nad oveanom, na treh različnih točkah ob irski obali. Novico, da se avijatika vračata, so sprejeli tovariši Fitzmaurica z velihim olajšanjem.
Nameravani polet ni bil oglasen in vsled tega se je nahajalo le malo ljudi na letalnem polju, ko sta se avijatika dvignila v zrak.
VELIKA AEROPLANSKA NESREČA
Sedem je bilo ubitih in pet ranjenih, ko je padel aeroplan na farmo v New Jersey. — Nesrečo pripisujejo veliki teži in novemu pilotu.—En penny za vsak funt teže.—Deset potnikov v aeroplanu.
NEWMARKET, N. ].r 18. septembra.-Sedem 08eh	in pet težkp poškodovanih v ne-
sreči, ki je zadela včeraj popold/ie velik aeroplan.
Pilot in mehanik,, prejšnji pošt-< ni letalec, sta med mrtvimi. Ostali so bili pot-iiki, ki so se poslužiii prednosti nizkih c.*n. katere je u-veljavila Reynolds Airways. Inc. na Hadley ietaln.vr. polju.
Vse poškodovone so odvedli v Muhlenbreg bolnico v Plainfield.
Nesreča se je pripetila ob polšti-rih popohl ne. Revnolds Airwavs je uveljavila nove potniške pristojbine. m cena je znašala po en cent za vsaki funt za vožnjo, trajajočo kakih deset minut. Ker je manjkalo korporaciji pilotov ter je bilo obilo potnikov, ko se je objavilo znižane pristojbine, je bil naprošen Chandler, naj se odpelje z aeroplanom.
Chandler je pristal. Bil je poštni pilot z več leti izkušenj, kojega dolžnost je obstajala v tem, da poleti vsaki mesec nekako osem tisoč milj. V poštni službi je imel nesreče. ki so ga pogodi o spravile na rob groba, a ni bil nikdar srečnejši kot takrat, kadar je sedel v aeroplanu ter je preživel svoje počitnice v preteklem !etu z letanjem na Mitchell polju kol rezervni častnik.
Veliki Fokker monoplan, kojega peroti .o merile 75 čevljev, pa je bil nekaj novega zanj. Razven-tega pa je bzil aroplan nekoliko prelobložen z desetimi potniki, ki so ob vsakem potovanju napolnili monoplan.
Oglasi za polete so kazali, da so v službi aeroplan i za osem potnikov pri vsakem poletu, a Chandler je vzel v zrak po deset potnikov.
Mehanik King j.? bil novinec v svoji službi. Do včeraj je delal v neki agraži in nj'.gova ambicija, da postane letalec, je bila navidez pomaknjena v sivo bodočnost, a j včeraj je dobil službo kot mehanik pri Revnolds Airways.
Do polštirih popolne je napravil Chandler na uspešen način štiri 'potovanja po zraku. Izgledalo je kot da se aeroplan nerodno kreče 's svojo veliko težo ter se ni ob nobeni priliki dvignil nad 500 Čevljev.
Sto ljudi je bilo v vrsti na letalnem polju, kjer so čakali, da bodo sedli v monoplan, ko se je aeroplan zopet dvignil ob polštrih. Krožil je nekaj časa ter se napotil nato proti črti dreves poleg plota farme nekega Sehencka, kjer se je naenkrat ustavil stroj. Aeroplan je še preletel vrsto dreves, a nato treščil ob tla.
WALKER V
FRANCIJI
Zupan Walker je šel raj-si v cerkev kot pa h Poincareju. — Obisk pri maršalu Foch-u.
PARIZ, Francija, 18. septembra. Ministrski predsednik Poincare je določil deseto uro danes zjutraj za sprejem newyorškega župana, a ko je čul Walker to novico, je odvrnil :
—	Mi je /.a 1. a grem ob desetih k dr Beckmanu v Ameriško cerkev.
—	Mogoče pa bi lahko določili čas na enajsto uro? — je predlagal uradnik ameriškega poslaništva, ki je priredil obisk.
—	Tudi tega ne morem storiti,
—	je rekel župan, — ker grem k maši v Xotre Dame.
Vsled t^ga je .nora! določiti Poincare drugo uro, a župan "Walker je pojasnil:
—	Seveda radi uljudnosti bi se rad oglasil pri načelniku vlade, a ker nimam nobenega opravka z narodno politiko, se niti ne zanimam zanjo, razven v toliko, da spravimo governerrja Smitha v Belo hišo.
Walker se je oglasil pri maršalu Fochu ter povedal temu veteranu, ki ga je vprašal glede razpoloženja za mir v Združenih državah :
—	Mi smo dejanski za mir, ne kot stari Irec, ki je rekel: — Jaz bom imel mir v svoji družini, tudi če bi moral nabili vas vse.
—	Kdo med nami'je stari Irec?
—	je vprašal maršalu Foch, a župan ni dal nobenega odgovora.
Angleži love ribe na cestah.
LONDON, Anglija. 18. septembra. — Anglija je imela tako deževno poletje, da love ljudje ribe |w> cestah. Vsi rekonli glede deževja so bili poraženi, in reku Thames se je v nekaterih delih dvignila višje kot kdaj poprej. Dvignila se je tako vi.ioko v bližini Maidstone, da je bila vas Linton Bridge pre-" plavljena in da je ujel neki prebivalec precej veliko libo na glavni cesti naselbine.
Nad ozemljem Londona je padlo 20,00,00 ton dežja v zadnjih šestih urah.
S e z n am .
To je temam, ki pokale, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poalati, da poskrbimo v stari domovini isplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do prekliea, Jti as po potrt bi objavi na tam mestu.
Ne dvomimo, da Tam bo ta pogodbo ugajal*, posebno ie, ako boste vpottevali svojo Korist in naio sinerfjivo ter točno postrežbo.	---—
Dinarji	Ura	^oseKm po-
Din. ....	800	;...$ 9.40	Lir...... 100......$ S.10	3atki'
Din. ....	1,000	.... I18J0	Ur...... 900......»100	J***"" jjg;
Din.....	9JM0	.... f 46.90	Idr...... 300 ......f!7.»	^ T joieabvUl ta
Din. ....	0,000	.... I9SJOO	Ur...... 800 ......$28.71	Italiji saala katar
Din. ....	lfcOOO	.... 0109.00	Lir...... 1000 ......066.60	t"
j	trn iwHJtti* 41 ptwiUo MM Dtanjer sB po DvatM Išf tor; «i ftft, aapNj)
I ffwnlflin rmilM ' -1— Mim	d« «300. f S Mtl
wwm^iMiPV*.,. .. -	•	«1 rmkKM MtfK
I	TMmaBs f Irajwim Ulialt 1 njiilM hi m la wttajwtejo fL
Frank's a k ser s t a t e bank
82 Cortlandt Street, mi amn^m* i* Neft [forK, N« &L
►jtanga ter ga ne rešpektira. Novi politični sistem, | ; katerega so skušali vpostaviti vuhanski in nankin I i ški militaristi pod zastavo Kuomintanga je sistem I
-	tučunov ali vojaški sistem, ki se v splošnem prav I
-	nič ne razlikuje od pekinškega sistema.	(
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakser, president______Louis Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers. 62 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
______ _ (Voice of the People) _
__Issued Every Day Except Sundays and Holidays._
Z a celo leto velja list za Ameriko Za New Xvrk n celo leto...%7.00
in Kanado ..............7...........%6.00 Za pol leta..............................$3 JO
Za pol leta ___«.......................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ..$7.90
/a četrt leta .........................$ 130 Za vol leta .....;....................
_ Subscription Yearly $€.00.__
A<lvertisement on Agreement. __
''(ilas Naroda'' izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in pratntkoi,.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876.
mmme m iiimnil »n»nn—T—'—mr*-~~"	—————OMMBWaBB
LOKALNA AVTONOMIJA V JUGOSLAVIJI
Ugleden ameriški list uChristian Science Monitor" je objavil te dni'sledeči uredniški članek:
—	Jugoslovanski ministrski predsednik Vukičevič in voditelj Slovencev dr. Korošec sta, sklenila nekako po-godbo, kateri pripisujejo veliko važnost.
Posledica te pogodbe bo najbrž revizija sedanje jugoslovanske ustave — in posledica te revizije — večja okrajna avtonomija.
Zadeva je zaenkrat še tajna, toda iz nekaterih izjav ministrskega predsednika se. da sklepati, da ustava ni nc<!o:j;kljiv;i in da jo je pod gotovimi okolšeinami r.»o-goče izpvemeniti.
—	Slovenija bo dobila več krajevne neodvisnosti, posebno, kar se tiče davkov.
Večina denarja, ki ga plačajo slovenski davkoplačevalci. bo uporabljenega za Slovenijo.	( — Zadeva je jako delikatna in komplicirana, toda z dovoljenjem kralja ter dovoljenjem srbske radikalne in demokratske stranke bo storjen korak v smeri večje le.-' kalne avtonomije. '
Posledica tega bo večja harmonija, vztrajnejše sodelovanje in izrazitejša jugoslovanska zavest.
l*o osvoboditvi Jugoslovanov so razne politične stranke izvolile ustavotvorno skupščino, ki je izdelala ustavo' za novo državo, katera je imela več prebivalcev kot naših prvotnih trinajst kolonij koncem.revolucijonarne vojne.|
Isti problem, ki se je pojavil tedaj v Ameriki, se je pojavil tudi v Jugoslaviji — namreč, kakšno razmerje naj vlad:i med centralno vlado in pokrajinami.	I
Srbi so se zavzemali za močno centralno vlado.
Ostale skupine so zahtevale krajevno neodvisnost in» krajevno zakonodajo.
Ni šlo samo za izbiro med Federacijo in močno centralno vlado, ampak se je pojavilo vprašanje, če naj prevzamejo Srbi absoltuno kontrolo nad Slovenci in Hrvati
ali ne.
Pod pokrajinskimi pravicami ali krajevno avtonomij} je bilo razumeti neodvisnost od Srbov, dočim je močna centralna vlada pomenjala popolno srbsko nadgospodstvo. Srbi so zmagali.
Slovenci. Hrvati. Muslimani, Macedonei in Črnogorci so se jim morali pokoriti.
Pokorili so se jim, toda z mržnjo in ogorčenjem v!
srcu.
Izza trenutka, ko je bila sprejeta sedanja ustava, j? manjšina vedno odločno protestirala proti srbski nadvladi, dočim so se Srbi držali ustave kot klopje. .
Ta borba je bila glavna coklja konstruktivne politične delavnosti v Jugoslaviji.
Po neštcvilnih krizah se je pa nasprotje nekoliko o-mililo, politični vihar se je polegel, in politikom je pr -čela padati mrena z oči.
Obe stranki govore o koncesijah.
Za izpremembo ustave niso samo Hrvatje pod Stje-panom Iiadičem, Muslimani pod -Mehmedom Spahom in Slovenci pod dr. Korošcem, pač pa tudi voditelji glav-tyiia in odločujočih srbskih strank.
Jugoslavia irredenta.
Liktorske gozdove
hočejo imeti tudi v goriški pokra -I jini. Tako odobruje deželni uprav-jni odbor po vrsti prošnje za odstop zemljišča za liktorski gozd. V zadnji seji se je tikalo to občili ^ Opat je selo in Vrtojba.
j	Umrl je v Idriji
v visoki starosti 80 let Fran Goli, trgovec in posestnik. Z nadarjenostjo in varčnostjo se je dvignil pokojnik do uglednega trgovca, ki je bil knan daleč naokoli.
t i
Tudi solkanska Čitalnica je razpu-ščena.
Delovala je 60 let v korist Solkana, zadnje čase pa je bilo njeno delovanje "v nasprotstvu z na-nacijoualniin redom" in je morala zato prenehati.
Za okrajnega zdravnika
je imenovan dr. J. Gospodnetič. Tem !>ovodciii je daroval sezanske-jmu fašiju 200 lir. %
( 0 slavofilu, ki ima dolg jezik,
lporoča tržaški fašistični "Popolo". I V. Kanalu se neki Stefan Šuligoj ni izrazil baš laskavo o alpinih, ki §o (korakali mimo njega. Orožniki BO ga takoj aretirali. Fašisti so navalili nanj s palicami
* '	9	.	i
Nadškof dr. Sedej v Cerknem.
Fašistični "II Popolo di Trieste" (poroča: "Cerkno, kjer se je slov. nadškof rodil, je priredilo prisrč-nop roslavo prelatu. Monsignor Se-dej je prispel v Cerkno okrog 9. (28.-avg.), spremljala ga je številna duhovščina.- Vse prebivalstvo mu je šlo nasproti, da ga iskreno pozdravi. Sprejel in pozdravil ga je podeštat z orožniki v paradni uniformi in prelat je šel s procesijo v cerkev. Pri maši je bilo vse prebivalstvo, podeštat, fašistični tajnik in vsi fašisti cerkljanska sekcije v črnih srajcah s praporom. Po maši je imel nadškof kratek nagovor, na kar .i" intoniral zahvalno pesem. Popoldne je nadškof blagoslovil množico in cd-potoval v Gorico".
1
Slovenski učitelji premeščeni v stare province.
Rudolf Vižintin v Renčali, Ivan Murovee v At. Viškem vrhu. V. Nanut v Koza ni in Medveš v Lomu so premeščeni v turinsko šolsko okrožje, učiteljice Soban v Vrtojbi. Lapanje nr. Vogrstkem in Kuntih v Prvačini so premeščene v Pijemont,vna Kobariškem so dobili premesti t vene odloke v stare province Alojzij Carli na Vršnem. Albert Ivaneič v Smasteh in Stanko Skočil v Robed išče. Premeščenih je tudi nekaj učiteljev s Cerkljanskega, tako da bodo menda kmalu odpravljeni :z Julijske Krajine vsi slovenski učitelji.
|	V Idriji
je razpuščeno "Dcjavsko izobraževalno društvo".
Na italijanski drobiž je pljnnil z t	zaničevanjem	j
v navzočnosti gostov v hotelu "Central" v Gorici Nemec Ervin Kammerer. Obsojen je bil na eno , leto ječe.
I Fašist, katerim smrdi vako delo.
t Fašistični "II Popolo di Trieste" piše v članku "Vedno isti", da akof bi razdelili fašiste na dve strani, bi! ■ stali na eni oni. ki delajo, drugi pa| oni. ki se ne brigajo za nobeno de-j lo. Slednjim je mar v glavnem toj koliko popijejo in pojedo po ka-j varnah. tekom vet1.nega (»očitka do-' poldne, ]M>poldne. zvečer in pono-1 či. Živijo od j»erfidije in dobro jim je došla vsaka slaba vest. da jo spravijo v široke razgovore. Izvajanja kakega takega lepega mo-| žekarja ne počitnicah ali kakega večnega brezj>oselnega človeka slo-j nijo le na fantaziji... Tako je torej sredi fašističnih rrst v Trstu leta 1927!
O stre gotsko ime
ima neki Tommasi v Trstu. "Oto-kar". to je tuje, barbarsko, zato pa je signor Tomasi naprosil o-' ,blast. da mu izpremeni in;e v 'Oto'.j ki zveni bolj človeško. Ako misli i Tommasi, da je Ottone italijansko ime, se zelo moti. Otresel se je ene-! ga tujega imena in si nadal dni-j go tuje ime. Prav smešni so Italja-, ni pri italijanizaciji svojih priimkov in imen.
Premeščen je slovenskih učiteljev,
se nadaljuje. V tnrinsko šolsko o-! krožje so premeščena učitelja Ve-J lišček in Cehovin ter učiteljica ■ Bratuz, v šolsko okrožje Mace-' rat pa učitelj Kramarič. Nadalje so premeščene učiteljice Marica, Perin in Šebrelj in Albina Grželj iz Cerkna v neko notranjo provin-sr. ter Velikonjai z Lokovca v To-skano.
Za notarja v Vipavi
je imenovan odvetnik dr. Gioseffij Iz Poroča.
i
560 slučajev otroške paralize v enem tednu.
WASHINGTON*. T). C.. 16. sep. Javni zdravstveni urad je objavil včeraj, da se v tednu, ki se je končal 10. sep. pojavilo 560 slučajev otroške paralize. Massachusetts je 7. 02 slučaji na čelu seznama. California poroča o 40 slučajih, a Vermont le o enem.
Naročajte se na "Glas Naroda'
GUMIJ IZ KAKTUSA
Kemik dr. John C. Wichmann je pronašel. da je mogoče izdleovati guniij iz kaktusa. Iz kaktusa, ki sedaj .aste v Združenih državah, bi se dalo napraviti petinsedemdeset milijonov funtov gumija. 1
Lindbergh obiskuje mesta.
i
SACRAMENTO. Cal., 13. sep. —1 Polkovnik Charles Lindbergh je bil včeraj pozdravljen v dveh na-daljnih mestih ob pacifični obali.
Zapustil je San Francisco zjutraj ter je bil sprejet v Oakland in pozneje v Sacramentu.
Brland preprečil spor z Rusijo.
PARIZ. Francija, 18. septembra. Francoski kabinet je sklenil na priporočilo zunanjega ministra Brianda, izogniti se vprašanju' prekinjenja cliploniatičnih odnosa-1 jev z Rusiji.
Slabo zdravje Bethlena.'
DUNAJ. Avstrija. 18. septembra. — Bndimpešt.inski poročevalec Arbeiter Zeitung poroča, da se slabša zdravje grofa Bethlena. madžarskega ministrskega predsednika in da bo najbrž v treh mesecih prisiljen odstopiti. Grof Bethlen trpi baje na slabokrvnosti.	j
HUGO RIESENFELP
ORIG1 NAT( )R OGR<)MXE<;A
KI NEM A TOG Ii A FSK E<! A PROGRAMA JE SEDA -I UPRAVNI R A V N AT E L J
Colony Theatre
B'dway ob 53. cesti.
DRUGI VELIKI TEDEN
The Cat 4 the Canary
UNIVERSAL SLIKA STEFANESGO
COtOXY ORKESTER The MARMEIN ENSEMU.I.E NEPKIKINJENE PREDSTAVE Vstopnina ud 25c naprej.
Bojna ladja dovršena
WASHINGTON. D. ('.. 1*. sep. Bojna ladja "New York", ki j,- bila podvržena modernizaciji v tukajšnjem Navv Yardu tekom preteklega leta, je sedaj popolnoma prenovljena ter bo kmalu odšla na poskusno večnjo.
COSULICH LINE OPUSTILA PREKOATLANTSKI POLET.
Ko je dospelo poročilo, da se je ponesrečil aeroplan "Old <Morv" in da je več letalcev izgubilo življenje. je vodstvo Cosulich Lin* , brzOjavilo v New York da se na-j mera van i polet v trimotornem ae-jroplanu iz Trsta v New York ne j bo vršil.
| Cesulieh Line je edina paro-brodah družba, ki je aktivno udeležen« pri operacijah zrakoplovne službe. Tekom zadnjih o>em let že izdeluje aeroplane.za italijansko vlado, leta 1024 je pa uvedla zra-koplovni prevoz. \eropIani vozijo med Zadrom, vzhodno obaljo Jadrana. Malini Lošinjem. Brionskim j otočjem. Porloro.se. Trstom. P.e-inetkami. Milanom in Turinoui. Približna razdalja znaša 4.V) milj. Tekom treh let s«* n: pripetila v tej službi nobena nesreča.
ALI VESTE —
da je iznašel profesor !\Iorse brzo jav leta 1832. ko se je nahajal na poti i/ Evrope v Ameriko. Takoj je začel delati poskuse, ki so se razvili v eno izmed dveh največjih iznajdb na svetu. Po osem let trajajočem obotavljanju je kongres dovolil potrebno svolo za zgradbo brzojavne zveze med Washing-tonom in Baltimore. Prvotna iznajdba brzojava je po]>olna zasluga profesorja Mor.se-ja. toda drn-{»i strokovnjaki so iznašli izboljšanja. vključno aparat, ki omogoča pošiljatev dveh brzojavk v eno smer ali istočasno štiri brzojavke po isti ž/ici. Ali veste, da kadilci poznajo in dajejo prednost Helmar in nikdar ne začue kaditi navadnih cigaret.- Ko se enkrat vaše ustnice dotaknejo Helmar, ste dobljeni. Seznanite se s Helmar danes.
Poslovno posredovanje/ "
Naša banka si je zadala nalogo, da pomaga rojakom vzdrževati poslovne zveze z domovino.
Kdor ima v starem kraju sorodnike; prid& včasih nepričakovano v p<jložaj, da jim mora nujoo denar poslati. Drugi zopet je napravil kupčijo, morda zaaral kako posestvo, ali prevzel domačijo; nakar mora izplačati denar v najkrajšem času, 'S i1".* - r ■
Hiter prenos denarja je pa v slučajih potreben tudi onim, ki imajo vlogo v starokrajskih.. ^ayodili ali onim, ki hoeejfrvdcfPtrti zaptiSčine in posojila.
• . i i i
Denarna nakazila tja so razne potrebe, prenosi od tam izvirajo iz raznih poslov. V vsakem slučaju mora izvršiti banka nalog tako kot je potrebno in za stranko naj. bolj koristno. To pa zamore storiti le banka, ki ima tako razširjene zveze, toliko denarnega prometa in tako dolgo izkušnjo kot ima vse to"FRANK SAKSER STATE BANK.
Ako ste naša stranka, ste se o tem že prepričali, sicee nam pa dajte ob prvi priliki priložnosti ;da -Vam v Vašo lastno korist Pokažemo vrednost našega bančnega poslovanja.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Strfet . : Hew York, H. Y.
BOMBNI AEROPLAN m w&	W^'^m
HI.
■	VMH
»SSBSSSSSI^^JSS
ki je last ameriške mornarice, je pred kratkim -uspešno zavri I svojo poskusno
vožnjo. Xa aeroplanu so torpedi in stroji
puške-.
Grozdje! Grozdje! Grozdje!
To je ie šesto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen našim - blagom! NaroČite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se jc žj začela.
WALTER PREDOVICH
naslednik BAKULIGH PBEDOVIOH 00.
824 CaMfornia Fruit Kdf., 8A0RAMXHT0, OALIF.
1__ :_;____. _
Dopisi.
New York, N. Y.
Slovensko Samoslojno Del. Pod-]X)ruo Društvo priredi dne 28. januarja veliko veselico v Arlington Ilall na osmi ulici, kar naj blagovolijo ostala društva v Greater' New Yorku vpoštevati. Natančen program veselice bc objavljen kasneje.	J Odbor. I
Pueblo, Oolo.
Tukaj se je poročil dne 13. septembra v cerkvi Marije Pomagaj Mr. James Sabo, r Miss Pavlino Boitz. Ženin je rojen tukaj in sin je slovaških starišev, nevesta je pa hči Mr. in Mrs. Franka Boitz, tukajšnjega dobro znanega farmarja.
Čestitamo!
T i „ Poročevalec.
J Peter Žgagal
Vrhovni poveljnik prohibieij-sili sil Low man jp en mesee v s\o-jeni uradu, pa je dognal, da je ]>ro-hibieijska služba poj»olnoma ko-rnmpirana in <la j,, med uradniki katerim je poverjena izvedba pro-hibieije. dosti falotov.
Lr u-nian j,- morda velVk bistro-gb<l. na j. obenem tudi velik po-časnež.
Da človek to izpreridi. k;ir je izprevidel Low man. mu je treba
pjir dni. n- pa celega meseea. *
Poveljnik mornariških vojakov
v Xicarapvi je rekel, da bodo r Xiearagvi kmalu zavladale normalne razmere.
Kaj smatra pod besedo "normalno"?
Najbrž, da bodo normalne razmere tedaj, ko bo vsa Xiearagva amerikanizirana.
*
Neki modni žurnal zjitrjuje, da so letos ženske bolj.le oblečene kot 'so bile kdaj prej.
To je res. toda omeniti treba, jda kar se « bleke tičf. bolj vjx)šte-
vajo kakovost kot pa količino. 1 *
irož in žena st\ se prepirala. Dna je bridko zajokala in vzkliknila: — Le kje sem imela I tedaj glavo, ko sem ti rekla, da te I bom vzela f Le kje sem imela gla-jvo!
,» (»n je pa mirno odvrnil: — l"bo-žica si gotovo slabega spomina. Ne i veš. kje si imela tvojo glavo te-
,daj? I. na moji rami si jo imela. *
Rojak je takoh* hvalil svojo ženo :
—	Rečem vam. take žene kot je I moja. tak»* žene ni na svetu. Ne •rečem, da kdaj kakega človeka o-ibira in opravlja. Toda prepričani
•	bodite, da niti sama ne verjame, , če o kom kaj slahego govori.
I	*
J Poznam rojaka, ki ni nikdar za dovoljen. Čemeren je, če je zdrav ali če j»* bolan, in vedno se j»rito-ižuje. pa če ima denar ali ne. i Stavim, da bi ne bil zadovoljen, če bi m ii pečeni piščanci v usta le-I teli.
i Stavim, da bi v takem slučaju J za klical: — Hudič, kje je pa so-
, lata
*	*
» .
Včeraj je bilo prvič oznanjeno, da l»o letos jako manjkalo puranov za Zahvalni dan. j Tako je vsako l^to.
Prodajalci morajo imeti kak vzrrk. da zvišajo cene. In ta vzrok
'je najbolj enostaven.
*
j Služabnik'je vstopil v j?ospodar-
' jevo sobo in rekel; j — Gospod, prosim plačajte mi, danes opoldne zapustim službo pri vas/
—	Zakaj vendar? — se je zaeu-■<lil {rospodar. — Saj ste bili vendar vedno delavni in točni.
' — Popravici vasi povem, — je odvrnil. — da vaši gos|>e ni mogo- ; če ugoditi. Karkoli sem napravil, ji ni bilo prav. Z vašo gospo ni mogoče izhajati.
Gospodar je sklonil glavo, napisal ček ter ga izročil služabniku z besedami:
I — Vi ste zavida:ija vreden č.lo- / 'vek. Kaj bi dal, d;t bi mogel iti z vami...
: *
j Ako danes vprašate moderno
žensko, kako je bilo na njenem poročnem potovanju, bo prostodušno
odvrnila : — Oh. kot ponavadi... *
Listnica.
Vprašanje: Mi ^živimo. tukaj na fafšiai in senata dobrO godi. Imamo tudi jpi^fcej goveje živine. Po gozdu raste- vsepolno gob: Jaz jako rada jem. goble, pa ne Vem, katere so užitne in katere 90 strupene. Povej mi razliko, če veš. | Odgovor: — Nekoč sem eital, da krave jako rade je<Io gobe. Toda samo užitne gobe. Strupene gobe ne bo krava niti povohala. Vsled tega je najboljše, £e poberete vse gobe. ki vara pridejo pod roko in Jih doste kravi. Kir.je dobrih, bo : krava pojedla, strupene bo pa pu-[stila nedotaknjene. Strupene vrzite proč, dobre pa uporabite zi \ jmhi.	'
KRATKA DNEVNA ZGODBA
*
UREDNIŠKI ŠKRAT
(Iz čričine.)
Ako hi vprašali koga, kaj jo t-> urelniški škrat. hi vam odgovoril, da je spak. ki zleze iz svojepa skrivališča nekje za. uredniško mizo in razmetava vesti, nirša črke. odgrizne konec članka in ovira sploh novinarsko delo. Tako nekako bi odgovoril skoraj vsak urednik, e.leti pa, recimo gospod Klič-ka. Iii odgovoril na vprašanje, kaj j«* uredniški škrat, da je to največji spa k. ali pa hi z vami sploh ne govoril in bi vam pokazal hrbet. Škrat mu je namreč nedavno pošteno zagodel.
Bilo je nekako sredi julija, ko fi je Klička mislil, da onega dne zadnjič odpira in urejuje pošlo in da bo že drugi dan stresal s sebe mestni prah in ne.« na po nekje na bregu tihe reke, skratka, da se bo imel od jutri dalje pet tednov dobro in bo živel, kakor ga bo volja.
Morda je bila to zavest, da je "danes zadnjikrat".... kajti gospod Klička je naglo pnbral velike škarje, paral je drobovje dopisov, pregledoval površno vsebino in metal dopise na kup drugiu papirjev, ki so pripadali kolegi reoort-terju. Svojo delo je opravljal skoraj mehanično in roka se je kar tresla, tla bi hitro odložila škarje ali pa prijela plav svinčnik in pripisala na robu dopisa li nujno" ali kako' drugo beležko. V mislili pa je bil pospod urednik že nekje drugje Med poŠto mu je prišel pod škarje dopis in to pot s fotografijo.
Cenjeno uredništvo !
Glede nn to, da slavi naša odlif-' na igralka R. 21. t. m. 20-letni jubilej svojega umetniškega delovanja. Vam pošiljamo njeno slik.-« v eni najnovejših vlog "Pariška kraljica" in upamo, da....
Klička ni čita! dalje. Vrgel jc dopis v oddelek za fotografije in >e lotil drugih dopisov. Zopet so zapele škarje in evo novega dopisa:
(iospod urednik!-
Pni!!jamo Vam sliko, nanašajočo sr na Vašo anketo: "Najštevilnejša rodbina", sliko svoje matere F. K. Ililo je nas doma dvanajst, kar
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo1 zadovoljni, da oglasu | jejo v listu "Glas Naroda'S tem boste ustregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
---I
i[jt gotovo lepo število. Oče je bil .jvrtnar in zato bo te lahk > razume-t li. koliko preglavic je imel s pre-
-	življenjem tolikih grl....
Zopet je letel ovoj s papirjem in( ^fotografijo vred na kup. kamor je -1 pri frčala malo poprej gledališka j -.umetnica.
-	Ko je pregledal še nekaj dopi-
i sov. .se je v našem uredniku omeh-1
>
•'čalo sree in zavedel se je. da ho j moral fotografije nekdo še enkrat j pregledati in citati dopise in da hi prav za prav sam lahko napi-sal tiskarni takoj, kaj naj počne s • to zadevo.
j Zato je vzel bližnjo fotografij », (in napisal s plavim svinčnikom na .robu: "Ank. najštav. rod. gospa j F. K., maiti dvanajstih otrok." j na priloženi dopis je pa napisal: "Kaj piše sin o svoji materi." In j je podčrtal. V kotu je še pripisal besedico petit, ki je pomenila vrsto črk, s katerimi naj se poročilo tiska.
A pod drugo sliko, ležečo na pit salni mizi, je napisal: "A. R., na-i ša popularna umetnica, slavi te dni 20-letni jubilej svojega delova-| nja. Naša slika priljubljene div-? je iz njene zadnje uspešne vloge "Kraljica Pariza".
Nato je pozvonil uredniškemu slugi Franiišku in mu dejal, naj dopise odne.se.
Okrog desetih so prišli drugi u-redniki in se je poslovil ter odšel.
Ves dan je pripravljal prtljago in i.skal po voznem redu najboljšo I zvezo. Drugi dan zgodaj zjutraj se je odpeljal ženo 111 deoo nekam na kmete.
Ko je sedel v kupe ju in je vlak odhajal, je razprostrl ureduik Klička svoje na kolodvoru knplje ne novine in ostrmel.
Takoj na drugi strani v drugem stolpcu pod naslovom "Naša anketa". ''Najštevilnejša rodbina v rSR" je bila slika zapeljive lepotice. kako pritiska na ustnice šopek rož. pod sliko pa napis: Gospa F. K., mati dvanajstih otrok" in članek "Kaj piše sin o svoji materi.'^
Dva stolpca dalje se je smehljala pod napisom "Kraljica Parizi" 70-letna starka v črni bluzi in s. križem na prsih.
Urednik si je opomogel od presenečenja šele. ko je prispel na cU
Čez štiri dni je dobil pismo.
RADA BI IZVEDELA za naslov FRANKA KOSHER, dom iz Borovnice, kj se nahaja nekje v državi Illinois. Obenem pa prosim tudi ANO ARCHAR iz Brad-dock, Pa., da mi pošlje svoj naslov. — Mrs. Milka Štefančič, R. D. 2, North Straford, N. H. I (3x 19—21)
Dragi kolega!
V splošnem 11 i nič novega, razen da sta prišli na Tvoj naslov d"e pismi in du je vpraša!& po i takoj prvi dan neka dama z gospodom. Bila je igralka Iv- iti nji n j mož (imel jo palico).. Ke* to titrti j našla, sta obljubila, da prideta. ko se vrneš.
Te pozdravlja
Tvoj na Mestnik.
Dejanje gluhonemega zdravnika.
LOS ANGELES, Cal., 17. sep. tDva in sedemdeset let stari dr. Carl von Engel, kojega deset let I mlajšo ženo Karolino so našli včeraj s prebodenim sreem mrtvo v j stanovanju, se nahaja v ječi. pod obdolžbo umora. Stari mož, ki je do pred desetimi leti izvrševal zdravniško prakso v Davenport, Ia., je gluhonem in deloma ohrom-1 jen in policija je s pomočjo članov družine zaman skušala dobiti od 'nje kako pojasnilo glede motiva j dejanja in glede njegovega čudne-1 ga obnašanja po smrti žene.
Noža, s katerim je bila zabodena Mrs. von Engol, še niso našli in njen mož je bil odsoten, ko je prišla na dom policija, katero je poklicala hčerka umorjene, Mrs. Agnes Iekmayer. Sel je baje v štiri ure oddaljen dom svojega'zeta, da ga obvesti o smrti Mrs. von Engel.
nadaljne UDOBNOSTI cunard Obte.
Velika prekoatlants-ka družba, Cunard Line, koje dobro znani parniki RERENG ARI A, AQUITA-NIA in MAURETANIA, vrše najhitrejšo službo na svetu, je poskrbela nadaljne ugodnosti potnikom trejega razreda, ki potujejo v Jugoslavijo.
Njeni novi, z oijem kurjeni ka-binski parniki. ki odplujejo iz New Vorka vsak petek proti Plv-mouthn. Havre in Londonu bodo vozili tudi potnika tretjega razreda. začenši s 16. septembrom na dobroznanem parniku CARMA-NIA. Ta načrt, bo veljavljen vso jesen, zimo in spomlad.
To izborno redno tedensko službo bodo opravljali naslednji parniki :
Carmania 20.000 ton.
Caronia 20,000 ton.
Lancastria 16,000 ton.
Tuscania 16,-500 ton.
Pozneje prideta na vrsto še z 0-ljem kurjeha parnika Antonia in Ascania.
Mr. H. P. Borer, generalni potniški upravitelj Cunard Line je izjavil: "Z veseljem naznanjam, da bo naše izborno brodovje parni-kov, kurjenih z oljem, prevažalo tudi potnike tretjega razreda preko Plymoutna, Havre in Londona. Zmerne cene, krasni prostori, iz-borna hrana bo brezdvomo ugajala jugoslovanskim potnikom. Vsako leto bosta torej odplula dva parnika Cunard Line s potniki tretjega razreda.
ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA 0LA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH.
Pra? vsakdo-
kdor fcaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLAS v Xfai Naroda-:
POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM
^	PRENOVLJEN PISALNI
(»V M STROJ "OLIVER" ^^ Im&lk	Model .9.
J^!^ hCSŽSffll™® ® strešico u slovenski W tll^^W^L	črki č, š, *
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ta CorUandt Street, : . ; Hew York, N. Y.
■t™--------------............ ■ t	.'T^-. y _ . r.,.	>
IZ ŠPORTNEGA SVETA
I Znani ameriški igralki, t enima Hellen Wills in II 'len Jacobs, k ■ -—-------—--- .,
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
Priseljevanje v Kanado.
Ni lahko dobiti avtoritativnih! informacij o kanadskih priseljeniških predp'sih in načinu, kako se' izvršujejo, in je zato težko navaja-j ti pravila, ki naj veljajo v vsakem .slučaju. Ali iz neštevilnih vpra-; šanj, ki jih ljmlje .stavi j a jo gl«»;le priseljevanja v Kanado, je razvid- j no. kako važno je. da se občinstvo j podile! o bistvu kanadskih priseljeniških predpisov. Tukaj se ozi-j roriio le na one določbe kanadskih: priseljeniških zakonov in naredb.j katere so važne zlasti za one. ki stanujejo v Združenih Državah.
Zaročenke ameriških državljanov.
Dostikrat se dogaja, da ameriški državljan, ki je zaročen z ino-^emko in ki mu je Težko odpotovati v Evropo v svrho poroke, bi rad dobil svojo zaročenko v kak kraj hI i 7.11 mej^ Združenih Držav. kam>r bi .se on podal, da jo tam poroči in potem od tam pri pelje v Združene Države kot .svojo ženo. Samo ob sebi je umevno, da. bo v tem slučaju najprej mislil na Kanado.
Kakor je znano, more ameriški državljan vložiti prošnjo (form 033) za izvenkvotni prihod svoje bodoče žene nekoliko časa (na pr. mesec dni), predno odpotuje v inozemstvo. da .se tam poroči. Svrha te olajšave je ta. da se prošnja za izvenkvotno vizo odobri pravočasno, tako da more novoporočenka priti z možem v Ameriko takoj ali vsaj kmalu po poroki. Ako pa se priseljeniški urad iz podatkov navedenih v prošnji, prepriča, da a-meriški džavljan dobiva svojo zaročenko v Kanado le v svrho, da jo tam poroči, obvesti prosilca, da se njegovi prošnji ne more ugoditi. Kot vzrok navaja, "da Department ne od ob raje prošenj v korist bodočim ženam, prihajajočim iz inozemske dežele v Kanado v svrho poroke z ameriškim državljanom". Istočasno se prosile povabija, naj' navede kako drugo deželo mesto] Kanade kot kraj, kjer naj se poro-1 ka izvrši.
Žena ameriškega državljana.
Stvar je drugačna, ako se je poroka med ameriškim državljanom in inozemko že izvršila. To zlasti velja za slučaj, da se je ameriški državljan poročil z inozemko, ki je prišla v Združene Države začasno, bodisi na obisk ali kot dijakinja. Da more ona ostati za vedno v Združenih Državah, je potrebno, da se zakoniti značaj njenega bivanja — njen "immigration statusM — spremeni, kar pa je mogoče le potom ameriškega konzulata in torej zunaj mej Združenih Drjav. Kanada se po pravilu ne protivi prihodu take žene, ki želi vstopiti \ Kanado le v svrho, da si zagotovi izvenkvotno vizo	ameri-
škem konzulatu. Konzul ji bo, ako |< na to želi. brz »javil na njene stroške, kdaj lahko pride na konzulat j v svrho vize. Ona more prinesti s I seboj dokazila o moževem državljanstvu, poročni list in svoj rojst-Lfi ist v dvopisu. ^ j Sledeči .slučaj naj služi za ilu-| sira e i jo. Sredi junija tega leta se . je neka. mlada ženska, ki je bila I le začasno pripuneena v Združene [Države, poročila z ameriškim državljanom. On je takoj vložil prošnjo (form 633) y njeno korist. Ker je manjkalo le nekoliko dni uo poteka njenega dovoljenega bivanja v Združenih Državah, je nekdo nasvetoval, naj se žena po-cia v Kanado in tam čaka na rešitev "prošnje iz Wshingtona. Mož je bil zadržan radi poslov in ni mogel spremljati .svojo ženo. Ko je ona prišla v Montreal, kanadska priseljeniška oblast ji ni dovolila. tla tam ostane, in morala se' je povrniti v Xew York še taisli dan. V hitriei .si je na to priskrbela kratko podaljšanje svoje začasnega bivanja v Združenih Državah in pisala je potem ameriškemu generalnemu konzulu v Montr-ihi, naj ji brzojavi, čim bo pooblaščen iz Wasliingtona, da ji izda izvenkvotno vizo. Konzul je tako storil in žena je tedaj .s konulovim brzojavom in drugimi dokumenti v roki zopet šla v Kanado, kjer ni imela sedaj več nikakih sitnosti .s strani kanadske pirseljeniške obla -st.i Ko je dobila vizo od amčiriške-ga konzula, povrnila se je v ZtlrU-žene Države kot redovito pripojena prišel jenka.
Inozemci začasno ali nezakonito r Združenih državah.
>
Zdi se, da se Kanada v splošnem ravna po načelu, da zabranjitje vstop inozemcem, ki so prišli v Združene Države nezakonitim po-itom ali pa le na začasen obisk. l£a Jkor je trdil neki odlični Kanadec, kanadske oblasti strogo pazijo na to, "da se Kanda ne rabi ic£t stranska vrata za Evropejce". Dosledno kanadske'oblasti zabranju-jejo vstop takim inozemcem, kadar skušajo priti v Kanado, 'dostikrat v svrho, da ostanejo tam le toliko časa. dokler ne ukrenejo potrebnih korakov za povrnitev v Združene Države v svrho stalnega in -zakonitega bivanja.
Priseljeniški predpis, ki je v veljavi v Kanadi že od začetka 1. 1914, določa namreč, da mora vsak priseljenec v Kanado priti naravnost iz svoje domače dežele in z direktnim voznim listkom iz te dežele v Kanado. Načelo je torej, da se človek ne more priseliti" v Ka« nado iz- dežele, kjer nima državljanstva bodisi po roistvu^ali Jia.-
t u ra l^cVjt Ta" oil r čdba p a" u e velja za potnike, ki pr^liajtfjo tin oblik ali potujejo čez Kanado v drng;> _ deželo.
Drnga določba kanadskega priseljeniškega zakona, kateri gori p-menjeni inozemci navadno ne 1110-rtjo vzadostiti, ko skušajo priti \ Kanado iz Združenih Držav, se tiče potnega lista i pašporta). Ta določba. ki je v veljavi od 1. 1!)'23. zahteva, da mora vsak priseljenec i meti veljaven potni list. ne čez eno leto star. in nadalje, da mora potni li^t v.-akega priseljenca, prihajajočega posredno ali n posredno i/ Kvjope, vsebovati vizo kanalskega priseljeniškega uradnika, nastanjenega v evropskem kontinentu.
Drugi inozemci, prihajajoči v Kanado i: Zdrulnvh Držav.
Iz-obeh zgornjih določb bi se dalo sklepati, da inozemec, nastanjen v Združenih I)navah. .sploh ne more vstopiti v Kanado, razun ako se hoče v to svrho povrniti v Evropo. Vendarle temu ni tako. Najprej i sme vsak inozemee. nastanjen v Z.lrnžeii h Državah, svobodna priti v Kanado kot ne-prlseljenee, na primer kot turist ali na obisk. Mora prepričati kanadskega piselje-i.jškega inšpektorja, da ne prihoja v. Kanado na delo. da ima zadati denarja za dobo svojega bivanja v Kandi in — kar je najvažnejše — da je bil zakonito pripuščen v Združene Države za stalno bivanje in vsled tega ne bo imel nikakih sitnosti ob povratku v Združene Države. Od tukaj nastanjenih ino-zemeev, ki se podajo na obisk v Kanado. Kubo ali Mehiko, se ob povratku ne zahteva, da imajo permit ali priseljeniško vizo. Pač pa je mogoče, da jih ameriški priseljeniški nadzorniki zadržijo na moj:. dokler .se ne prepričajo.
Xekaterj inozemci. nastanjeni v
Združenih Državah, smejo priti v Kanado tudi kot redni priseljenci vzlic gornjim določbam glede neposredne vožnje iz Evrope In potnega lista. Izjema velja za farmarje. poljedelske delavce in služkinje. Ako taki inozemci dokažejo, da so zares poljedelci oziroma služkinje, da prihajajo v Kanado, da nadaljujejo ta poklic, in da. ako so farmarji, imajo zadosti sredst -v, da začno farmati v Kanadi, oziroma. ako so poljedelski delavci ir. služkinje, da imajo zagotovljeno službo v Kanadi, tedaj se smejo priseliti tudi iz Združenih Držav. Ista izjema velja za osebe, gb.do katerih se je kanadski minister z:: delo prpričal, da je njihovo delo potrebno v Kanadi.
Treba vedno imeti pred očmi. c a jo Kanada naklonjena takozwine-mu "contract labor" (vnaprej p<-gojenemu delu), d oči m mu Ztvr-žene Države nasprotujejo. Kdor pride v Združene Države in si je že vnaprej zagotovil delo, jc z malimi izjemami izključen kot "contract labor". V Kanadi je ravno narobe. Priseljenec, na Ku trrega čaka služba, bo prej pripuščen, kot onj, ki se tja poda na slepo sreča
Druga važna točka je znesek denarja, ki ga mora priseljenec '.nu ll s seboj. Koliko naj ima. je raz lifno z vsakim poedincejn. ali v sploh se zahteva, naj ima za lostna sifdstva za vzdrževanje, dokler si ne zagotovi zaslužek. Nekdaj 3" jc zahtevalo .$250 in zdi se, da se tak znesek še vedno dostikrat zahteva. Ali mnogokrat se zahteva manj in ftlo veliko manj, nekdaj .pa tudi %eč, vse je odvisno od oko!šJm.
K.do se sme priselili v K. njd>*?
tedanji priseljeniški za'vcr. za Kainado zabranjuje vstop v Kanado'sploh priseljencem ys&h vrst <i. poklicev. Izvzeti so sledeči:
1. Poljedelci, prihajajoči v Kanado za farmanje in ki iirajo /a-dteti sredstev, da začno farmati.
1 Poljedelski delavci, ki prihajajo v Kanado za delo na farmah in ki jim je delo več ali manj zagotovljeno.
3. Služkinje, ki so s: zagotovile liiiojkot take.
{4 Žena in otroci pod IS letom v.^ke osebe, zakonito pr-pnš-Vne v ^Kanado.
:5. Vsak državljan Združetiih Držav, ki ima zadosti sredstev za' vzdrževanje, dokler si ne zagotovi! »jt^k..:,. „. " '
m\
m
jm
K
ICakovost, n e p a količina j e dobila HELMAR množice občudovalcev.
Če zamore ciga-r e t a zadobivati prijatelje leto za letom tekom dvajsetih let, po-menja to, da mora biti nenavadna * cigareta.
HELMAR je kraljica izrednih cigaret.
Tisočeri moški začno | sleherni dan kaditi HELMAR. Enkrat I boste tudi v začeli kaditi HELMAR. — Naj bo danes ta dan.
^^^^^^^ i
6.	Vsak britanski podanik iz Velike Britanije, Irske, Newfoundland, New Zealand, Avstralije ali Južnoafrikanske Unije.
7.	Vsakdo, o katerem se je kanadski minister dela prepričal, da je njegovo delo potrebno v Kanadi.
8.	Oče ali mati, neporočeni otroci čez 18 let, neporočeni bratje ali sestre vsake osebe, zakonito pripu-ščene in stanujoče .v Kanadi, ki flaore zagotoviti ministerstvo, da je v stanu skrbeti za te sorodnike.
i UKRADENI NAKIT
===1 ROMAN IZ ŽIVLJENJA. ===== Za Glas Naroda priredil G. P.
14	(Nadaljevanje. J
—	Dragi, dobri gospod doktor. Prav iz srca sem vam hvctežna :.a vse. kar storite zame. Da. sedaj boni čisto urrna. Ljubi Bo-? mi j*1 poslal na pomoč dobre ljudi.
Celo dr. Branda se je pordečilo. Hvala Mrs. Warren ga je spravila v zadrego. Odločno jo je odklonil, dal strežnici mitrljaj. naj pri"-lie s svojim delom, pogladil Jenny jk> laseli ter odšel.
Medtem ko je sestra Magda spravljala .drs. Warren v posteljo :er ji nato dala medicino, katero je dr. Brand že pripravil, je klečala Jenny na stolu pri oknu ter gleda na krasni vrt.
—	Ah. mama. te lepe, krasne cvetke! W je manjši kot pri nas in tudi nobenega gozda in travnika ni poleg, le grde, visoke hiše. Lepe cvetke pa <o na vrtu, dosti lepše kot pri nas doma. Tudi na vrtu stare mame in starega papata ni bilo takih c«Tetk.
Anica jo je komaj razumela. Preselitev v/, hotela v kliniko jo jf tako izmučila, kot da je morala ves dan letati naokrog...
Bilo v večernem mraku istega dne. Dr. Brand je sedel v svoji šhtdijski sobi in oh toni času ga ni smol nikdo motili. Jezno se j.' vzravnal, ko jo vstopil njegov služabnik.
—	Kaj hočete, Albert ?
—	<jos|io(i doktor, oprostite, — neka dama hoče nujno govoriti 7 vami. Hotel sem jo zavrniti, a je prosila naj vam izročim vsaj nj>-no vizitnico.
Albert pa je seveda zamolčal. »!a je dosegla to dama z bogato
napitnino.
—	Dajte sem, — ,je rekel zdravnik nevoljno.
Ko pa je čilal na vizitnici ime grofice Teodore "Wildenfels, se mu je zjasnil obraz.
—	Pripeljite jo, — jo ukazal na kratko.
Ko je grofica Teja takoj nato stopila V sobo, se je dvignil ter jO prijazno pozdrpvil in ponudil stol.
—	Prihajam le. da se pri vas infonnoram glede Mrs. Warren, gospod doklor. Upam. da je že v vaši hiši ?
—	Da. — od danes opoldne.
—	Prosim, — povejte mi. kako je ž njo? Ali vzbuja njeno stanje skrbi ?
—	Oprostite, gospa grofica, ali sto mogoče v sorodu z Mrs. Warren ?
Grofica Teja je zmajala z glavo.
—	Nisem v sorodu. — a mlada žena mi .]e zelo draga. Xikdo mi ne str.pi bližje kot ona. Na vsak način sem jo pripravljena smatrati l ot lastno hr-erko. Prosim vas lepo, da odkrito odgovorite na moja vprašanja.
Dr. Brand se je priklonil.
—	Žal mi je, da no morem sporočiti dosti dobrega. Mrs. Warren jo težko bolna na srcu. Njeno stanje vzbuja resne skrbi. Njena bolezen izključuje že vnaprej vsako izboljšanje. To spoznanje ni poseb-i o navdušujoče za zdravnika, ki prevzame zdravljenje. Iz tega razloga sem nastanil Mrs. Waren v vrtni hišici, ki loži vstran. Gospa grofica ve, — za vse slučaje.
Stara dama je prebledela.
—	Torej obstaja direktna žilvljenska nevarnost?
—	Žalibog moram potrditi i o vprašanje.
—	AH bi se stanje bolnice poslabšalo, če bi jo pustila prevesti v Wildenfels? Potrebna bi bila daljša vožnja po železnici.
—	Na kaj takega ni niti misliti. Bolnica je bik že popolnonn ! i a koncu svojih moči po kratki vožnji od hotela do semkaj.
—	Ali bi tudi ne mogla napraviti potovanja pozneje? Razumite :nc prav. gospod doktor, jaz bi ne pustila rada bolnice same, hi"rada ostala pri njej. najrajše bi jo vzela seboj.
Dr. Brand je zrl nekaj časa mrko predse. Nato pa je dvignil glavo.
—	Jaz sem jo danes popoldne še enkrat temeljito preiskal. Raz-\en srčne napake ima še močan prehlad. Mrzlica je poskočila, in bolnica je popolnoma brez moči, najbrž vsled Številnih pomanjkanj in štrapacov. Mogoče pa je, da ozdravi. — da dosti upanja vam seveda ne morem dati. Ce bi znižali mrzlico navzdol, potem bi se eventualno lahko mislilo na potovanje, seveda le z največo previdnostjo.
Grofica je globoko vzdihnila.
—	Gospod doktor. — govorili ste o tem, da ste nastanili Mik. Warren v vrtni hišici. Ali bi vam ne bilo mogoče pripraviti zame in mojo služabnico stanovanje? Če bi jaz najela vso vrtno hišico. — ali bi no bilo lo mogoče ? Za ceno se ne brigam. Rada bi le ostala pri bol-i.ici do odločitve.
Dr. Brand očividno ni bil neprijetno presenečen vspričo obeta joče se dobre kupčije.
—	To bi se dalo napraviti, a gospa grofica bi se morala seveda zadovoljiti s priprostimi sobami.
—	To mi je popolnoma vseeno. Moja služabnica čaka zunaj ."! vozu z mojo prtljago. Ali smem takoj ostati njo tukaj?
—	Gotovo, če želite.
—	Prosim vas. Le še nekaj. Al smem k bolnici? Rada bi jo pred vsem pomirila glede njene lastne usode in glede usode njenega o-troka. Brez razburjanj seveda ne bo šlo. ker si morava marsikaj povedati.
—	('e se bo tikala stvar le dobrega in pomirjevalnega in če ji bo-tfe odvzeli strah preti negotovo bodočnostjo, ki jo zelo teži in mori, nimam ničesar proti temu. Prosim, pojdite za par minut v stransko ;>obo. Dal bom poklicati vašo služabnico ter spraviti prtljago v vrtno hišico. V kratkem času bo vse pripravljeno.
—	Lepa hvala, gospod doktor.
Grillova je sedela v vozu ter čakala. Grofica Tej* ji je dan poprej pripovedovala, kje in kako je našel Volker Anico Horst in kakšna žalostna usoda je zadela ubožico. Grillova je prelila par solza ter je bila sedaj zelo radovedna, kako se bodo razvijale stvari.
Ko jo je služabnik poklical v hišo, mu je sledila ter kmalo stala pred svojo gospodi jo kot. živo vprašanje.
—	Grillova. medve ostaneva zaenkrat tukaj, — je rekla slednja,
Uro pozneje je stopila sestra Magda k postelji Anice Warren. Bolnica se je ozrla proti nji z vprašujočim pogledohm.
—	Ali moram ze zopet piti medicine, sestra Magda 7 — je vprašala.
Ta pa je smeje zmajala z glavo. Sklonila se je prijazno k nji.
—	Neka dama želi govorit^ z vami, Mrs. Warren.
Anica se je nemirno zganila, vsa presenečena.
—	Dama? Govoriti z menoj! To mora biti pač pomota.
—	Ne, ne, dama je vaša stara znanka.
Anica je zopet zmajala z glavo.	\
~ - - - - v GNfa prihodnji«.) _ ^ £ ^ jfc
KNJjflARNA GLAS NARQDA
* W 1 vPUBLISHING COMPANY 62 Coit!andt Street. New York, N. Y.
MOLIT VENIKI:
........
Marija Varkinja:
* platno vezano .............JI
V fin© platno ..............IM
v celolojd Tesano ............LN
▼	usnje vezano...... .......LM
r fino maje vetano ........L1V
Rajski glasovi: ,
▼	platno vezano ............Ut
▼	fino platno rezano ........Lit
v nanje vezano ............LM
v fino usnje rezano ........LM
Skrbi za dušo:
v platno vezano ............M
v usnje Tezano..............1.65
▼	fino usnje vezano ........LM
Sveta Ura (z debelimi črkami):
v platno rezano.............J$
v fino platno rezano........1.M
v fino usnje vez............. 1.M
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano ..............LM
v fino usnje vezano..........LM
Kvišku srca mala:
r fino usnje vez.............LM
Oie naš, alenekoat bela ..........1.M
Ore naš, slonokost rjava.........LM
PRI Jezusu: r ctJolojd vez._____ .LM
pozlačeno ...................1.50
fino usnje vez. ..............1.M
Angleški molitveniki:
(Za mladino)
Child's Prayerbook:
r.barvaste platnice vezano .....30 Child's Prayerbook:
v belo kost vezano..........Lil
Key of Heaven:
v usnje rezano...............79
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano 1.26 (Za odrasle.) Key of Heaven:
v fino usnje vezano .........1.M
Catholic Poeket Manual:
v fino usnje vezano..........LM
Ave Maria:
v fino usnje vezano .........1.40
POtJČNE KNJIGE:
Amerika in Amerikaoci (Trunk) S.— Angeljska služba ali nauk kako se Angieško-slov. in slov. angL. alow .M
Abecednik .......................30
naj streže k sv. ma£I .........10
Be j nalezljivim boleznim .t.......75
Dra sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in
narisano .......................35
Cerkniško jezero ................1.40
Domači zdravnik po Knaipu
trdo vezano' ................1.60
Domači živinozdravnik ..........1.25
Domači zdravnik po Knaipu
broširano ................... L2S
Gospodinjstvo ...................1.—
Jugoslavija, Melik 1. zvezek .....LM
2. zvezek, 1—2 snopič ......1.M
| Kubična računica, — p« metenki
meri ................'........75
j Katekizem, vezan ................ .50
Kratka srb ka gramatika .........301
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................1.00
Kako se postane državljan Z. D. .55 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... 30
Ljubavna in snubilna pisma......50
Nemško-angleški tolmač ........ 1.20
Največji spisovnik ljubavnih pisem JO
Nauk pomagati živini .......... .60
Najboljša slov. Kuharica, 668 str. 5.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih
gob ...........................1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.—
broširano ................... .1$
Nemška slovnica	.M
Nemščina brez učitelja —
1. del ......................J3Š
del ......................M
Prva čitanka, vez. ............. .75
Pravila za oliko ................jOS
Psihične motnje na alkoholski
podlagi ......................75
Praktični računar ................75
Parni kotei, pouk za rabo pace ... .LM Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem" v pouk...................35
Računar v kronski In dinarski
veljavi .......................75
Srbska začetnica..............M
Sadno vino .................... .30
Slike iz živalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna mladina,
obsega 452 strani ..........LM
Slov. italijanski in itoaimuke slsv.
slovar ...................... JO
Spretna kuharica; trdo vezana ..L45
broširana ......!............LM
Svet« Pisma stare in nave zaveze,
lepo trdo vezana ............3JO
Veliki vsevede! .................JO
Zbirka domačih zdravil..........M
Veččibm knjižica................Ji
Zdravilna zelišča...............M
Zgodovina S. H. S* Melik
1.	zvezek ....................J6
2.	zrezek, 1. in 2. snopič ... ..M Zel in p|evel, slovar naravnega
zdravljenja, vez. ......... 1.80
RAZNE PO VESTI IN ROMANI:
Amerika, povsod dobra, Sssea
O^jkO^j® eeeeeeeeeeeeeeeeeeee
Angelj sužnjev, brazlljska povest Jff Andenooovo pripcverifcs, trdo ves. .96 Agistor (Keradk) trdo vea. ....1^-
Andrvj Hofer • •»............... JO
Beneška vodoOovaikn •*>...*..••• JO Brfrrajtki biser	JB
Bimiciii 2 knjigi ...••.*•••<••• JO Bna zarjo, trdo vea	JO
Bpio nofl (Dortojev*!) trdo ves. Ji MbmsJia-TMks vdrioi ........ JO
wuojF8*	.......
mtM m. Htfto	Jo 1
ImIb vaj*a •••••••••••••••••• JO
Vil* ...
BUke (Marija Kmetova) ........JU
Beatin feevnik................JO
Bdja fcaaea .......... ..........J5
Saj in sonc* povest............JO
Cankarjev ilmaft, trdo vezan...1JM Owjfc^	JtS
HWto ••••••Iii^toita«
trna je zlato .................... JO
Cveten Borograjska ............ JO
t. v. .................... JO
ClOrfll. 4 sv. skupaj ..........JO
Črtice h življenja na kmetih .... J5 Dr«Mi, slabi car in rasne povesti —
spisal Milčiaaki ..............M
Darovana, zgodovinska povest .... JO
Dalamtiaske povesti ............J5
Dekle Eliza .................... J0J
Doli z oražjem .................. JO
Dve sliki — Njiva, Stoika —
(Mesko) .......................M
Devica Orleanska ..............JO
Duhovni boj .....................M
Dedek Je pravil; Marinka in Skra-
teijčki .......................40
EUsabeto	«...«.«..»• .35
Fsbijoka ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ..............M
VUmoUk* zgodba ................60
wtz Diavolo ....................JO
Goflovnik (2 zvezka) .............1.20
Godfevaki katekizem .............25
Crada naura, trda vez. ..........1.20
Gusarji .........................JO
Grška Mytologija................1.00
Oedvika ........................ J5
Helena (Kmetova) .........40
Humoreske, Groteske in Satira.
vezano ...................... JO
broširano ....................60
Iz dobe pnnta In bojev ........JO
z modernega sveta, t rt1 o vez.......1,40
Igračke, trdo vez. .............. 1.00
broSirano ...................JO
Jagnje ..........................30
Jeraač Zmagovač. Med plazovi.... .50
Jutri (Strog) trd. v..............75
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh lo zrezkov,
lepo vezanih .................10.—
Sosedov sin, broš................40
6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
trdo vezano ................LM
broSirano ...................75
Juan Miserja, povesti iz španskega
življenja ....................M
Kraljičin nečak, zgodovinska povest
iz Japouskega .............JO
Korejska brata, povest iz misijo-
nov v Koreji ...............M
Karmen, trdo vez. ...............40
broširano ...................30
Križev pot, trdo vezan ..........1.—
Krvna osveta .................. -?5
Levstikovi zbrani spisi ...........90
1. zv. Pesmi — Ode in elegijo — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 Z zv. Otročje igre v pesencah — Različne jK>ezije — Zabavljice iu pušice — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5 zv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike............ .70
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trg^rpe, Kupčijskl stružnik, U-1 m<iu.H. r.»7,lfni doktor, Gostilni-čar, Kk|n.-uilje, Natakarca, Duhovnik. itd....................JO
Mali lord, trdo vezan ...........M
Mali ljudje. Vsebuje d. povesti —
Trdo vezano................1J0
Malo življenje ...................65
Marijna otroka, povest iz Kavkai-
kih rora ......................J5
Maron .krščanski deček Iz Libanona............................J5
Mlada mornarja ...............30
Mimo življenja, trda vez. ......LM
broSirano ..................JO
slladib zanikerneiov lastni iivo-
topis .........................75
Moje obzorje, (Gangl) ..........1.25
Mrtvi Gostai ................. . J5
Materina žrtev ..................M
MvstliiM
,MnU Klatež......................70
lMesija ...........................M
'Malenkosti (Ivan Albrecht) .......35
Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovensko mladino ............J5
Notarjev nos, humoreska ........J5
Narod ki iissira ................. JO
Naša vas, 1. del, 14 povesti......JO
Naša vas, II, del » povesti......JO
Nova Erotika, trd. vez. ...........70
Nain leta, trd. voz. ••••••••*••••'. JO
broširano ................... JO
Ns Indijskih otoUh..............JO
Nip^MB pprl	.75
NckiJ Is nuki ifidiiiii •••••••• <SS
NlhUfll ••••••a«asaaoooooa»*a«»o*
Naroinc pripovedke za mladino.. JO Ne v Amerik* po resnHhlh do-
godklh. (Aledovec) ............JO
Bto Preriji ......................JO
NMJenei ......................JO
Na krvavih piHonofc, Trpljenje in strahote z bojnih pohodov blvfie-
ga slovenskega polka ........LM
Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob M letnici Dr. Amen B. Kreka J5
Pabirki is Boža (Albrecht) ...... J5
Pariški zlatar ..................JS
Pegam Ijunhergnr, sreča v nesreči
In druge povesti ................70
Mntt povest ................JO
Pod krivo Jriko. Povest Is časov ro-
kovnjačev aa Kranjskem......JO
Poslednji Mehikanec .,.*.,.,,.•. JO Poveol # sedmtt obešenih	»M
Pmvljtae H HsJv .............. JO
M Berač o tfcpnjk pri sr.
«3S
Po atonal klobnfc, trdo vea. ...... JO
m m •	a •* • m m • * o m •
ntria,povestibMM junaikedobe JO
flftifc MnUco Mišja, trda ves . .LM M» osBvke, trda vea ..........JK
Pmwm dnmn	..••••♦.«. jo
jjftni neHMo .................... JO
Prarijho JlB pOpoWm (KoOntnik)
I 1» CVČS^C ■MMesettteossofoo ^ IVMk o*te#»it«soOsee«ea
Podobo lz sanj, (Cankar) bro«. ..L—
Poznava Bogn...................JO
Plrid ...........................JO
Fovtiksj	M
Praski jndek....................JJ
Prisega Hnranskoga glavarja .... JO
Prvič med Indijanci ............JO
Preganjanje- indljanakih arisjanar-
jov ........................... JO
Prhnei Trubar, (Aftere), trd. ves. L—
Rabi ji, trda rez .................75
KobiiuoB	b^S®
Revolucija na Partogalskem.....JO
Binaldo Rinaldini .............. JO
Romantične duše (Cankar) ......JO
Razkrinkani Habsburiaid —......40
| Roman zadnjega cesarja Habahnr-
žana .........................1J0
Rdeča L bela vrtnica, povest .... JO
Slovenski šaljivee ................M
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70
Snneški invalid ................J5
Skozi širno Indijo ..............JO
Sanjska knjiga, mala.............M
Sanjska knjiga, nora velika......JO
Sanjska knjiga Arabska.........LM
Spake, humoreske, trda vez.......JtO
Strahote vojne ..................30
Strup iz Judeje...................75
Spomin znanega potovalca ........L50
Stritarjeva Anthelegijn. trda vez .. JO Sisto Šesto, povest Is Abcucev .... JO Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .......................... Jo
Sv. Genovefa ....................J5
Sveta Nstburga.................. JB
Sredoiimci trd. vez...........JO
broS.........................40
Splsje. male povnetl ............JS
Sveti veter....................J5
SHAKESPEAREVA DEtA:
Miehbet. trdo vez. ..............JO
broširano ................................,70
Othelo ...........................70
Sen Kresne nod..................70
SPLOŠNA KN UŽNCA:
Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena ' gruda, izvirna povest, 104 str.,
broširano ................................30
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS,
10.1 strani .................... J5
Ar. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.,
' broširano ..................... JO
št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72
strani. broSirano ...............25
Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila
Utva, 111 str., broš. ..........J5
št. 8. Akt št. 113 ...............70
Št. s. (Univ. prof. dr. Franc Web«r.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broS.............70
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, relijefna karikatura is
minulosti, 55 str., broS. ........J5
št. 1L (Pavel Goliš) Peterikeve poslednje sanje, božična povest
v 4. slikah, & str., broš. ......J5
Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4
dejanjih. 91 str., broS. .........JO
Št. 13. (V M. GarSin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil
U. Žun, 112 str., broš...........JO
Št 14. (Or. Kari EngliS) Denar, narodno-gosjKxlareki spis, poslovenil dr. Albin Ogrfs, 230 str.,
broi .........................JO
Št. 16. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., broS............45
Št. 17. (Prosper Marimee) Teme duše v vienh, povest, prevei Mirko Pretnar, 80 str.............JO
Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., bro«. ........JO
Št. 20. (Jul. Zejer) Gsmpači in Komurasald, japonski roman, lz če.šine prevei dr, Fran Bra*
dač, 154 str., broS. ............ .45
Št. 23. (Sophokles) Antigona, žalna
Igra, poslov C. Golar, 60 str.,
broširano...............................JO
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Poaapejev, I. del, 355 str., broiSj t««tiMt«f•rvtifiiftiM^* «99 št. 25. Poslednji OmtI Pimpaja.....
II. del •••oooooooooooao o%••o • «99 Št. 26. (L. Andrejev). Črne BM-ske, poslov. Josip Vidmar. 82 at, broS*	»■• • • «3}
Št 27. (Fran Erjavec) Biespo slenoot in prohlami shihslm sa
brezposelne, 80 str^ broS. .....J5
Št. 29. lfcnan sin e^iee........JO
St. 3L Roka rsto .............J5
ftt 32. Živeti ..................Ji
Št. 35. (Gaj Sslnstij Krisp) Vojna z Jognrto, poslov. Ant Dokler, 123 strsnl, broi........... JO
>. (Ksaver Me8ko) Listki,
144 strani .................. JB
št 37. Domače iivtfl ..........JO
Št. 38. Tarzan in svet ..........L—
Št. 39. Ln Babam ............L—
št 46. Mafda..... ......... JO
Št 47. Mistcrij dale............L-
št 48. Tsnnnoro fivnU ........JO
št 49. Tarzanov ste ...........JO
Št 50. SUka Da Graxo ........LM
Št 51. Slav, bninde in ramawo JO
št 52. 8nnin ..................LM
št 54. V mat lin ..............U
Št 56. To in aufcmj 8aOs......JO
Št. 57. Tarzaaova mlaiist ....JO
št. 58. Glad (Hamsun) ........JO
Št 6L (Golar) Blrnlls In sssfen.. -9 Št. G2. Idijot, I. del. (Dostojevski)JO
št 63. MM n. del ..........J»
št 64. INjot, HI. del ..........JO
Štev. 65. MHJoL IV. dol .......JO
\4 dkttt	••••••••••• >9«99
fitov. 66. KnmolA, Ok&sl «ho
iivmnke, veseloigra....... .41
Tisoč bs asa noi, trdo vea.......JI
Tik za fronte ............•»•..• .90
T^ Bnt, W. ** .
Tri poveati gra^a VdH|i	JO
^hsld nanA	..,».....,.. JO
M i^fc-Ai	na*
■npam pnsoma	m
vetanfe pamiko« - SHippm* H*mr
20.	MStembra:	j President« Wilson, Trst; j
21.	Mptsmbrs: Bercngarla, Cherbours; Preatdeat Roosevelt, Cherbourg
Bremen ;
tt septembra:
Westphalia, Hamburg; M. aaptembra:
Pari«, Havre-Majestic. Cherbourg: Belgenland. Cherbourg; Volendam. Boulogne iur Mer. Rotterdam ;
Colombo. XapoU. Genova. M. septembra:
Dresden. Cherbourg, Bremen. 27. ssptsmbra: Conte Rc«so, Genoa. Napoli. Resolute, Cherbourg. Hamburg.
2S. septembra:
MAURETAX1A, Cherbourg. SKUPNI IZLET;
29.	septembra :
Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg;
30.	aeptembra:
Muenchen, Cherbourg, Bremen.
I.	octobra:
leviathan. Cherbourg, lie «le France. Havre. Homeric, Cherbourg. Arabic, Cherbourg, Antwerp. Veendam, Boulogne Sur .Mt-r, Rotterdam.
4.	oktobra:
Thuringia, Hamburg. Sierra Ventana. Bremen.
5.	oktobra:
Aquitunia, Cherbourg. f'resUlent Harding. Cherbourg. Bremen.
6.	oktobra:
New York, Cherbourg. Hamburg
S. oktobra:
France, Havre.
<Myrnplc, Cherbourg. Pennland, Cherbourg, Antwerp, Vew Amsterdam. B<^tilugne Sur Mer, Roiterdam.
Roma. XarxiH. Genoa.
9. oktobra:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
II.	oktobra:
Martha Washington, Tret.
Reliance. Cherbourg, Hamburg.
12.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg, George Washington, Cherbourg Bremen.
13.	oktobra:
Deutschland. Cherbourg, Bremen
Trenutki oddiha .................40
Treskovn lTrška ................. .35
V	gorskem zakotju ...............33
V	oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .90
2. del .......................90
Veliki inkviziior ................i.—
Vera (Waldora), broS. ..........J5
Višnjeva repatiea (Levstik), vez. 1.— Vrtnar, (Rabindratb Tagore),
trdo vezano ..................75
broširano ....................60
Vojska na Balkanu, s slikami.....Zi
Volk spokornik in druge povesti. 1.—
Vnletin Vodnika izbrani spisi .... .30
Vodnik svojemu narodu...........25
Znisel smrti .....................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. M
Za kruhom, povest ...............35
Zadnja kmečka vojska ...........75
Zadnja prnvdn, trdo vez. .........«5
Zadnja pravda, bro3. ............ M
Zmaj iz Bosne ...................70
Zlatarjevo state ................ .9«
Za miljoni ......................«5
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
AIe.šovec, 3. zv. sknpsj ........1.50
Zvesti sin, povest.................35
Zlatokepi ....................... 3*
Ženini naše Koprnele.............35
Zmote in konee gospodične Pavle. .35 Zgodovinske anekdote, ...........3«
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo.....35
2.	zv. Hudo brezdno..........35
3.	zv. Vesele povesti .............35
4.	zv. Povesti In slike............35
5.	zv. Stadent naj bo. N«l vsakdanji kruh .......................05
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2.	zv. trdo zveno. Pripovedke Id pesmi .......................JM
3.	zv. trdo rezano. Vsebuje 12 povesti .........................M
4.	zr. trdo vezano. Vsebu e 8. r«-
^I9K1 •••••••»••••«•« •	«w0
r,. t v. rdo v^aaa Vinski brat......50
6.	*,v. trdo vezano. Vsebuje 10 jk>-veail .».<•......... .. ....... tO
Umetniške knjige s sllmmi za mladino:
Pepelka; pravljica s slikiul ____1.C0
Rdeča kopica; pravljica h slikami 1— Snegnljčica; pravljica s slikami ..1.—
Mlada gteda...............1.—
Traoljtlea. pravljica a slikami ...1.—
KNJIGE ZA SLIKANJE:
Mladi slikar ........... .........72
Slike iz pravljic .................'5
Knjigo sa slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodil «n.;
Mladi umetnik .................l.?ft
Otroški vrtec .................1.1,9
Zaklad aa otroka ................1.20
IGRE:
Benetk,1 trgovec. Igrokaa * k. dejanj.60 Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .SO Cjrrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve«
sano ..........................1.70
Mati, (HeSko), tri dejanla.......70
Marta, Semenj v Blchmondu, 4
dejanja ......................JO
Starinariea. Veseloigra v 1. dejanju J39 Ob vojski. Igrokaz v fitirih slikah.. M Teaflnve sanje na MUavšev voter, Mladinska igra, s petjem v
3. dejanjih......i.............JO
R. U. B. drama v 3 dejanjih a pred« Igra (Čepek),	ssstss«*«* SI
0. dejanj, trda vezana .. .75 tjsOaft carevins, veseloigra v 2
dcjsnjlll sssssststsosssestsssst .St
Versnfta numiHrs, trda ves ....LM Za krH in snbids, Igrokaz v B.
dejanjih ......................M
Kdndsftl ninr:
iS'SSZLl^"
nr. na u MM s nejaaja ......m
ftiskn UndiMk igsr: ^ ^ ^ _
ft^p	ese-v*es»«os*of oe»seses
15. oktobra:
H-public. Cherbourg. Bremen. Parin. Havre. Majestic. Cherbourg. Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Kremen. Cherbourg. Bremen. Conte Kiancamano. ftenoa, Napoli. Lapland. Cherbourg. Antwerp.
19.	oktobra: Mauritania. Cherbourg. President Roo«evelt, Cherbourg, Bremen.
20.	oktobra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg. Rerlin. Cherbourjr, Flambiirg. 22 oktobra:
Leviathan. Cherbourg. He d~ France. Havre. Homerio. Cherbourg. RelR^nland, Ch^rtiourp. Antwerp. T>iiiHo, XapoR, <lenoa.
25.	oktobra:
Resolute, ^lierbr.urg. Hamburg.
26.	oktobra: Aquitania. Pherl^itirf: Columbux, Oherboi'irg, Brem«-n.
27.	oktobra:
Hamburg:. Chertiourg. Hamburg.
28.	oktobra: Presidente T\"U!«jn, Trst.
29.	oktobra: France. Ha\-re
Olympic, fhnrbourK.
Arabic. fh«-rboiir^, Antwerp.
Volendam. Bon!ftgn»- Sur Ster. Hot-
terdam.
Drcjil^ti, Ch^rliourB. Br»-m*-n.
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot z»
potovanj« na oaromnih parniViHt
PARIS 24. sept. - 15. okt. FRANCE 8. okt. - 29. akt.
Najkrajfta pot po SeJexnTd. Vsakdo J« v posebni kahlfil z vsemi modernimi udobnosti. — Pijač« slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cena. ZajamSite »i prostor za prvo voin|c novega velikana
lie de France 1. oktobra.
VpraS.ijte kateregakoli p^blafifeneg« a Ken ta all FRENCH LINE 19 State Street — — New York
!>. snopič. Na Betlehemskem polja, nah. Kazrn ne izostane. Ojfetova kletev, Čatiica kave.............30
12.	snopič. Izgubljen sin, V je*it Pastirici in kralji. Ljudmila,
Plausarica .................... JSi
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije devlee, Marijin, otrok .........3d
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ah poštne znamke po 1 al 2 ceiita. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih n» t ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St., New York
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor J« aamenjen potovati t ■tazi kraj. Je potrebno, da Je pan-In o potnik Ustik, prtljagi lo dru-
«U> stvaren. Vsled nafte dolgoletne lakofaje Vam ml nmoremo dati
nijboljii pojasnili In priporočamo, vedno le prvovrstne brsoparnlk*.
Tudi nedrfavljanl nmu«Jo potovati t stari kraj, toda preskrbeti »1 morajo dovoljenje ali permit la Wasblngtona, bodisi aa eno leto aH • mesecev in se mora delati pro-Injo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washing* tea, D. a na generaleca nasela*. ikega komisarja.
Glasom odredbe, ki )• stopila t veljavo »L Jalija, 192« se nikomur ve® ne poBJe permit po poBtl, ampak ga mora ltl Iskati vsak poallse osebno, bodisi v najbllinjl naselnl-Bi urad ali pa g* dobi v New To-kn pred od potovanjem, kakor kede v profcjl saprosl. Kdor potuje vea brea dovoljenja, potuje na evoje lastno odgovornost.
Kako <iobid svojca b starega kraja.
Kdor CaH dobiti sorodnik« aB •vojce la starega kraja, naj nam pr«) pOe aa pojasnila. Is Jugoala-vt|e bo prlpuSfenlh v tem letu «7« priseljencev, toda polovica te kvo> to je doloCena sa ameriške drtav-ljene, ki iele dobiti sem rtarlis la otroka od 18. do 21. leta ln pa m poljedelske delavce.
AmeH«k1 diarljanl pa aamereje dobiti e« lene ln otroke do 18. la> ta brea da U Ull šteti v kvoto, pa. treboopg je delati protejo ▼ Waah-
^toetoe pedteameto kan Koral.
FUNK SAKSER