Oar Write Us Today RATES are REASONABLE. GLAS NARODA M List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO Podil NARAVNOST MM SVOJ DOM CIMIimI 11I1H ta ^runlkor). ZA $6.- NA LETO NAD 300 EDA. utteise* a— No. 149. — štev. 149. Entered m Second Omb Mailer September Zlst, I9U3 at Ibe Fosl Office M New iork, N. VH under Act of Congress of March 3rd, 187». NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 26, 1940 — SREDA, 26. JUNIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi. ITAUANSH POGOJI ZA PREMIRJE Laška armada ostane na zavzeti zemlji Rim je objavil naslednje i>o-goje /a premirje s Francijo: TOČKA 1: Francija bo končala sovražnosti v metropol-nem ozemlju in svojih kolonijah. Francija bo tudi prenehala s sovražnostmi v zraku in na morju. TOČKA 2: Ko stopi premirje v veljavo, bodo italjan-ske čete za časa premirja o-stalc v svojih prvih vrstah na vseh pozoriščih operacij. T< M K A V francoskem inetropolnem oecmlju bo 20 milj široki pas, ki teče vzporedno pred italjausko črto, demobiliziran za časa premirja. V Tuniziji bo militarizirana zona ob lihi j-ko-tuniški meji demilitarizirana za časa premirja. V Alžiru in Francoski Afriki, bo 125 široki pas ob Libiji demilitariziran za časa premirja. Obrežje Francoske Somalije bo demilitarizirano. Italija bo imela 'poi>olno in stalno pravico uporabljati pristanišče Džibuti z vsemi napravami skupno z delom francoske Addis-Ababa železnice za vsakovrsten promet. TOČKA 4: Demilitarizirane zone morajo francoski vojaki zapu-titi v desetih dneh, ra-zun osobja, ki je potrebno za vzdrževanje vojašnic in javnega reda. TOČKA 5: Z ozirom na pravice, omenjene v točki 10, mora biti z demilitariziranega ozemlja v ineropolnem ozemlju in ozemlju ob Libiji odstranjeno orožje, vojaški mater ja l in municija v 15 dneh. TOČKA (i: Dokler se nadaljujejo sovražnosti med Italijo in angleškim imperijem, morajo biti do časa, ko trajajo sovražnosti proti gori ime-navanem imperiju, demilitarizirane obmorske utrdbe in mornariške postojanke v Toulon u, Bizerti, Ajaceiu in Ora-liu. To mora biti izvršeno v 15 dneh. TOČKA 7: Kraji, kjer so vojaške in mornariške utrdbe, morajo biti demilitarizirani, toda francoske civilne oblasti bodo ostale na svojem mestu. TOČKA 8: Italjanska komisija za premirje bo določili natančni obseg zon, arinadnih in mornariških trdnjav in mor nariških postojank, ki morajo biti demilitarizirane. TOČKA 9: Vse oborožene sile na suhem, na morju in v zraku morajo biti demobilizirane in razorožene v času, ki bo pozneje določen. TOČKA 10: Italija si pridrži pravico, da v svoje varstvo zahteva izročitev vse ali pa samo del orožja infanterije in artilerije, oklopnih avtomobilov, tankov, motornih koles in konjskih voz skmpno z munici-jo onih čet, ki so bile v bojih z italjanskimi četami. Ta vojni materjal mora biti izročen v stanju, v kakoršnem se je nahajal ob času premirja. ■ '^ftfrfriMIBii Tfi j - g*"' '-J - " ? II fc iSp SEas^^TTis!* Bi BKfi^uUpH p. '4*J Japonska gleda na francosko Indo-Kino Japonska je postavila proti francoski Indo - Kini močno iter se je Japon-ka postavila armado in mornarico. Po no-i kot neodvisna voditeljica v v ..... * ročilu iz Tokija je ja]>onska j vzhodni Aziji. armada že pred devetimi dnevi TOČKA U: Ves vojni materjal (orožje, municija itd.), ki je ostal v nezasedenem ozemlju, mora biti zbran na določenem prostoru pod italjan-skim in nemškim nadzorstvom. Izdelovanje vojnega materiala v nezasedenem ozemlju mora takoj prenehati. TOČKA 12: Franco-ke bojne ladje morajo biti zbrane v pristaniščih, ki bodo določena, demobilizirane in razorožene pod italjanskim in nemškim nadzorstvom. Vse bojne ladje, ki se nahajajo izven nietropolnih voda. morajo biti odpoklicane v dc-mača pristanišča. Italjanska vlada izjavlja, da ne namerava uporabljati francoskih boj nih ladij v sedanji vojni in da jih tudi i>o sklenjenem miru ne namerava zahtevati. Za čas premirja pa bo mogoče italjanska vlada prosila, da francoske bojne ladje pobirajo mine. TOČKA 13: Vsa minirana okrožja bodo naznanjena it a-' ljanskemu vrhovnemu poveljstvu. Francoske oblasti bodo odstranile vse železniške ovir?, kakor tudi mino pod mostovi, cestami itd. TOČKA 14: Poleg tega, da se Francija zaveže, da ne bo pričela nikakili sovražnosti proti Italiji, mora tudi preprečiti, da njeni državljani ne za-pliste svoje zemlje, da se bore proti Italiji. TOČKA 15: Francoska vlada bo storila vse, da prepreči, da bi prešle bojne ladje, aero-plani, orožje, vojne potrebščine in municija v angleški imperij, ali v kako drugo tujo državo. TOČKA IG: Odhod vseh francoskih trgovskih ladij je prepovedan do časa, ko to do-volita italjanska in nemška vlada. TOČKA 17: Vse italjanske trgovske ladje, ki so bile vje-te, botlo takoj izpuščene z vsem tovorom, ki je bil namenjen v Italijo ob času vje-tja. TOČKA 18: Vsem aeropla-nom, ki so v francoskem ozemlju, je prepovedano dvigniti se s tal. Vsa letališča bodo pod italjanskim in nemškim nadzorstvom. TOČKA 19: Dokler italjan- , T( ~ = gla- ske in nemške oblasti drugače|da ,non? f"'0"',la bo vse.bla" ^i':," r i --v , , igo po določbah premirja izio-ne odločijo, so brezzie.ne odda-j? 1 , , z - ♦ • v___ , , , ceno v dobrem staniu. je iz trancoskema metropolne-1 . .. , . . .t Italjanska komisija za premirje bo skrbela, da bodo izvršeni pogoji premirja. Komisija bo tudi skrbela, da bo izvedba združena v soglasju z določbami, ki so bile sklenjene med Francijo in Nemčijo. TOČKA 23: V glavnem stanu komisije, ki je bila omenjena v predstoječi točki, bo tudi nastanjena francoska delegacija, ki bo predložila želje svoje vlade z ozirom na izvedbo ANGLEŠKA MATIČNA LADJA ZA LETALA Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da je bila ob norveški obali potopljena mmleška matična ladja za aeroplane "Glorias." La Guardia-naslednik Perkinsove? Predsednik Roosevelt bo poklical v svoj kabinet nadaljnega republikanca. — Delavstvo bo zelo zadovoljno s sedanjim newyorskim županom. f- m m • • odrezala važno cesto, ki pelje iz Indo-Kine in po kateri je dobival maršal Čankajšck ves : vojni materjal v ('linking. V pristanišču Haiphong v Indo-Kini, se nahajajo japonske bojne ladje, da pazijo, da iz pristanišča ne gre nobena ladja z zalogami za Čan-kajšeka. Vojni minister general Šun- PANAMSKI KANAL MINIRAN? Splošno mnenje Diesova razkritja Robert Stripling, tajnik Die-sovega odbora, je rekel, da se bodo te dni začela v Austinu, Texas, zaslišanja glede delovanja članov neke nacijske '"pete kolone". Razkritja bodo baje učinkovala ''kakor bomba''. Pri tej priliki bo pojasnjeno, kako naciji ovirajo a-meriško oboroževanje. Stripling zaenkrat še ni liotel omeniti nobenih imen. Imenovanje Henrvja Stim sona in Franka Knoxa za načelnika vojnega in mornariškega departmenta je povzročilo precejšnje razburjenje in presenečenje tako med demokrati kot republikanci. Precej vztrajno se vzdržujejo govorice, da bo vkratkem resign i rala Mis- Perkins kot delavska tajnica in da bo na njeno mesto imenovan Fiorel-lo La Guardia, sedanji ncwyor-ški župan. La Guardia je re publikanec, toda liberalen. Le malo je republikancev, s katerimi bi bilo ameriško delavstvo zadovoljno, toda sedanji newyorški župan zavzema med njimi najodličnejŠc mesto. Predsednik bo tudi imenoval tri nove osebne tajnike. Govori se, ua bo podeljena ta služba Danielu J. Tobinu, načelniku AFL unije razvažal-cev, in James Forrestalu, predsedniku Dillon, Heed Co. Imenovanje Tobina bo nekakšna protiutež za imenovanje Sidney Hillmana, voditelja CIO, kot člana narodne obram- Združene države so minirale oba vhoda v Panamski kanal ter so prepeljale s pacifiške obali najtežjo železniško artilerijo na atlantsko stran. 30,(MM) vojakov straži kanal. P redno so minirali vhod v roku I lata je rekel, da mora!kaIlal >0 premaknili iz minira- j Stara pesem Japonska drastično nastopiti ilR~a vodovja italjanski parnik | proti vsaki državi, ki bi ovi-j^onte Hiancamano. To je bilo Hamilton Fish, republikan-rala japonsko politiko. Storjeno zaradi tajnosti tega kongresmk iz New Yorka, List "Asahi" pravi, da j>rt- j projekta. Ob minskem polju so j° v svojem radio-govoru popravlja vlada izjavo,' po ka-1 se postavile stražne ladje, da^ovil svoje obdolžit ve, da bo teri bo razglašena avtonomija "»»rejo posvariti bližajoče si bne komisije. Tobin bi sodeloval s Hillmanoni v obrambnih zadevah, tikajo£ih Se delavstva, Forrestal bi bil pa nekakšen posredovalec med Belo hišo in finančnim svetom. Harry Woodring je bil baje naravnost pozvan, naj resigm-ra kot vojni tajnik. Kakorhi-tro je to storil, je bil imenovan Stimson na njegovo mesto. Pismo, s katerim je pozval Roosevelt Woodringa k resignaci-ji» j«1 baje 44preveč osebno", da bi moglo biti objavljeno, toda po zatrdilu nekaterih bo to pismo postalo 44 važen zgodovinski dokument". Ce bo tudi Miss Perkins sledila Wodringovemu vzgledu, se ne ve. Ona je velika prij-teljica Roosevltove žene, ki ji vztrajno prigovarja, naj ostane na svojem mestu. La Guardia je vnet zagovornik Rooseveltove vnanje politike, kot sta tudi Stimson in Knox. Če bi hotel postati na • slednik Perkinsove, se ne ve. NACIJI IN KOMUNISTI V WPA Krajevni administrator bo odslovil vse, ki se navdušujejo za Hitlerja ali pa pripadajo komunistični stranki. — Najmanj tisoč jih bo izgubilo delo. vzhodne Azije. "Asalii" pravi dalje: "Ta politika pomeni, da Japonska ne bo dovolila, da bi se kaka tuja sila vmešavala v vzhodno Azijo, vključno Indo-Kino in liolandsko Vzhodno Indijo, temveč bo zagotovila mir in blagostonje teh pokrajin." ladje. Ameriške bojne ladje so bile poklicane s Havajskega otočja v drugo vodovje. Mornariški department pa zanikuje, da bi bile položene nove mine v Panamskem kanalu ter pravi, da >o ob vhodu v ! kanal stalno položene mine, ki Pri tem ste ravno tako iz- j jih je mogoče kontrolirati s sn-ključeni obe državi v osišču i liega. ga ozemlja prepovedane. Brezžično občevanje s francoskimi posestvi v Afriki bo določili italjanska komisija za premirje. TOČKA 20: Blago mora biti svobodno prevažano skozi francosko nezasedeno ozemlje med Nemčijo in Italijo. TOČKA 21: Vsi italjanski vojni ujetniki in italjanski civilisti, ki so internirani ali zapr ti iz političnih vzrokov, mora- premirja, jo biti takoj izročeni italjan- | TOČKA 24: Premirje stopi skim oblastim, !v veljavo po podpisu. Sovraž- nosti bodo prenehale na vseh pozoriščih operacij šest ur zatem, ko bo italjanska vlada sporočila nemški vladi, da je bilo premirje podpisano. Italjanska vlada bo o tem francosko vlado obvestila po radio. REYNAUD NA POTU V LONDON Neko poročilo pravi, da je bivši francoski ministra k i predsednik Paul Reynaud na potu v London, da prevzame predsedstvo francoskega narodnega odbora, ki je bil vsta novi jen v Londonu in ki se bo še dalje boril za Francijo ob no vil predsednik Roosevelt, če bo vnovič izvoljen, pahnil Ameriko v vojno. — Čas je, da ameriški narod spozna, — je izjavil ta zagrizeni Rooseveltov nasprotnik, da je demokratska stranka " vojna stranka". La Guardia in vnanja poliLika Pred 4'Narodno družbo za napredek črncev" je govoril v nedeljo v Philadelphiji new-vorški župan La Guardia ter rekel, naj bi republikanska in demokratska stranka sprejeli v svoj program slični izjavi, tikajoči se ameriške vnanje politike. V vnanje političnih zadevah je enotnost nadvse potrebna. Republikanska načelna izjava ne sme vsebovati ničesar, kar bi utegnilo vzbuditi v diktatorjih vtis, da del a-meriškega prebivalstva z njimi simpatizira. Pri \YPA v New Yorku je zaposlenih nad stotisoč delavcev. Krajevni administrator colonel Brelion B. Sommervell je dobil iz Washingtona stroga naročila ter rekel: — Iz WPA moramo iztrebiti vse komuniste in Hitlerjeve pristaše. To bo precej težavno delo, kajti komunist, če mu je le mogoče, utaji svojo pripadnost h komunistični stranki in rad išče delo pod tujim imenom. Administrator je prosil vse dobre ameriške državljane, naj mu pomagajo pri tem in naj mu sporoče imena komunistov in nacijev, zaposlenih pri AV. P. A. Vsak WPA delavec bo moral na posebni poli pod prisego izjaviti: — Podpisani nisem in ne bom član nobene organizacije, ki priporoča strmoglavljonje vlade Združenih držav. Pod pisani nisem komunist in nisem član nacijske organizacije. Izjavljam, da ne bom pristopil v nobeno tako organizacijo, dokler me bo plačevala za moje delo Workers Progress administracija. Sommervell je mnenja, da je na plačilnih seznamih WPA v New Yorqu še vedno kakšnih tisoč nacijev in komunistov. strani Anglije. V Lodonu so že tudi trije drugi bivši francoski ministrski predsedniki in sicer: Edo-uard Herri ot, Joseph Paul Boncour in Leon Blum. Vse, kar je prav Iz Oklahoma City, Okla., poročajo: — Mlada telefonska operatorica Miss Zoe Hollidav se je vrnila precej pozno domov. Njeno stanovanje je bilo vse razmetano. Kmalu je opazila, da ji je neznani tat odnesel nekaj oblek in več drugih | precej vrednih predmetov. Toda vse to bi že še nekako prebolela. Jeze je pa pričela divjati, opazivši, da je vlomilec v njeni kuhinji skuhal večerjo in po večerji ni pa pomil-posode. — Ce bi bil pospravil za se- boj in pomil, bi ga niti ne naznanila. Pustiti umazano posodo, je pa višek nesramnosti. Po petnajstih letih Vsem onim, ki to leta 1925 završili študije na Columbia univerzi v New Yorku, so bile poslane vprašalne pole, s prošnjo, naj povedo, kje so uslu-žbeni in koliko zaslužijo. Skoro vsi so odgovorili. Zaslužijo povprečno po šest tisoč dolarjev na leto. Največ zasluži neki advokat, in sicer $25,000 na leto, najmanj pa neki duhovnik, - _ "G LAS NAROD — New TorS .i ■ i i " Wednesday, June 26, 1 940 ••GLAS NARODA" (VOICE OF HPS PEOPLE) Owned gad PabUabed by. Slovcni« Publishing Company. (A Corporation). >—1 Mi'fcW. frnplflanf; J. Lupe&a, Sec. — Place of business of the mrpOTtVm and addreaaea of above officers: 216 WEST 18th STKEET,4 - NSW YORK, N. X. * 47th Year "Qlu Naroda" la laaoad every day except Sundays and holidays. —rlptlon Yearly $8.—. Advertisement on Agreement. Xa peto lato velja list aa Ameriko In Kanado 96.—; za pol leta $3.—; aa Četrt lata $1.00. — Za New York aa celo teto |7.—; za pol teta $3.50. Za lnoaamstTo aa celo leto $7.—; aa pol leta $3.50. *yi*AB JSABOIIA" IZBAJA VSAKI DAN IZVZEM&I NEDELJ IN PRAZNIKOV -GLAB NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. CHelaea S—1242 POM A GAJ TE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopi* mora odgovarjati po-Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je za IZBOLJŠANJE LISTA. TEŽAVA Z LETALI i Ko je nedavno Henry Ford izjavil, tla mu je mogoče izdelati na dan tisoč letal, so je marsikdo globoko oddahni), češ, zdaj je zadovoljivo resen težaven problem narodne obrambe. Letal bo toliko kakor žemelj pri peku. Kar pripra vi se, Hitler! Zadeva pa seveda ni tako enostavna, in Henrv Ford i rekel, da je. Dejal je namreč, da bi začel izdelovati letala v vel kih množinah; če 'bi bila vsa po enem kopitu; če bi i-lliel Set mesecev časa za preureditev svojih tovarn; če bi ga pustila vlada pri miru s svojimi odredbami in določbami. Nihče ne ve bolje nego Ford, koliko težav je treba premagati, predno je spravljeua taka stvar v tek. Edinole Nemčija jih je premagala, dočim zavezniki še vedno ugibajo, kako bi jim bilo mogoče izdelovati letala v masah. Ford bi >e lotil ogromne naloge le -|kx1 pogojem, da bi izdeloval letala iste velikosti in istega modela. To je lahko razumljivo avtnemu mogotcu, ki izdela vsako leto stotisoče kar. Z letali je pa malce drugače. Carburator pri bombniku ima naprimer bolj kompliciran mehanizem kot ga ima ve< motor Fordovega avtomobila. Ford hi bil pripravljen izdelovati le eno vrsto letal, kot so naprimer vežhalna letala s preprostim ogrodjem in ne preveč močnim motorjem. Toda zavezniki in Združene države potrebujejo zasledovalna leta la, bombnike, torpednike, patrolne bombnike in transportna letala najrazličnejših vrst in velikosti. Standardizirati načrte 71 vse te vrste letal je ogromna inžinirska naloga. Amerika ;-e tega še ni lotila, dočim se je Hitler lotil tega že pred petimi leti. Ford lahko stori, kar je rekel, da more storiti, ni pa obljubil izdelati zračne armade, sestoječe iz desetih ali dva-najtsih različnih letal. Tako armado pa dandanes demokracije potrebujejo. Ali jo Amerika lahko zgradi. In če jo lahko zgradi, kdaj jo bo zgradila? • Predsednik Roosevelt je rekel, naj bi ameriške tovarne zgradile petdeset tisoč letal na leto. Ameriška zrakoplovna industrija je tekom svojega tridesetletnega obstoja product rala približno 46 tisoč letal. Ali predsednikova zahteva ni pretirana? • Vodstva zrakoplov nih in avtnih tovarn trdijo, da bi se dalo doseči predsednikov oil j najkasneje v dveh letih, če bi bilo na razpolago dovolj denarja za razširjenje tovarn in it bi bilo dovolj naročil za istovrstna letala. Zaveznika sta odlašala, izdelovala jih je pa edinole Nemčija. Tovarne za aeroplanske dele so bile skrite jkj gozdovih, aamotnih krajih in celo pod zemljo, iz delov so pa sestavljali letala v središčnih tovarnah. Posledica tega je bib, da je danes Hitler glede zračne sile dosti na boljšeui kot so njegovi nasprotniki, ki zdaj v vojni skušajo nedomestiti ne kaj, kar so v mirnem času zamudili. SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Vztrajen medved. jlja bolgarski gospodarstvenik Kmet Milan Rajčevič iz Ku-{Konstantin-kancev razpravo o rikuča v beranakem okraju je '^podarski zgrajenosti Bolga-šel čez planino Bjelašico. Sri:ie Ju£<>slavije. V razpra-seboj je vzel puško s petimi Y}. Pvriila.ia do naslednjega za-kroglami. Ko je prijel na vrh * planine, je zapazil, da nm gre Ne *amo po rojeni bistvn, nasproti medved. Z dvema' .Tep tudi po svo-iih težnjah strelonia je zadel medveda v| ^ ;ia^oslovaneka zunanja tr-noge, trije streli so pa zgrešili ,*ovina izredno podobna bol-svoj cilj. Rajčevič je hitro !^arskl znanji trgovini. Prav splezal na visoko bukev. Medr lzaraov bomo lahko dospeli celo avi je odpotovala v Han Pijesak iz Knraje-va [»osebna policijska tehnična komisija s policijskim psom. Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije in Bolgarije. A' bolgarski strokovni reviji "Bolgarski tjutjun" objav- Peter Zgaga PISMO Zastava: 5 čevljev dolga In :$ čevlje Stroka; izdelana Iz najboljšega hlapi (cotton buting) In obrobljena ter ročno vezena, barve najbolj trpežne; Vse zvezde so šivane na obeh straneh. Drop: Iz trdega lesa, pobarvan, 7 čevljev (IoIr, ln sestoji lz tno uho, zavito v robec. Pijančevanja ga je hotela odvaditi. Kmet Fninjo Panišič v va-i Lipovcih pri Djakovu je rad Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliške podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA SSkJ E D N 0 T A Dvanajst premogarjev poškodovanih V premogovniku Susquehanna Colliers Co. pri Nanticoke, Pa., je nastal vsled eksplozije ogenj. Dvanajst premogarjev je bilo poškodovanih, med njimi pet tako hudo, da bodo morali ostati precej časa v bolnišnici. Vzrok eksplozije ni znan. Taylor, resno bolan V italjjansko mesto Firenco, kjer leži Myron C. Taylor resno bolan, je dospela njegova Žena v -spremstvu dveh italijanskih špecijalistov. Taylor Je qeebni zastopnik pred s ed ni-ka Booeeveita jpri Vatikanu. Njegovo zdravstveno stanje je izredno resno. Najbrž mu bo potrebna transfuzija krvi. Mrs. Taylor je poletela s clip-perjem iz New Yorka na Portugalsko, odtam pa v Rim. Taylor je zbolel preti desetimi dnevi. Na čem boleha, ni znano. Avtna tromba ga je rešila Wiilard Spies je v St. Louisu zaspal v avtomobilu v svoji j garaži. Iz motorja je začel u-hajati ogljikov monoksid. Napol omamljen se je Spies na sedežu premaknil in pritisnil glavo na gumb avtne tromibe. Ker ni hotela biti konca signalov, so postali sosedje po-zorili. Šli so v garažo in Spiesa~ rešili. Ustanovljen« '2. aprila 1&)4., inkorporirana 12. Jamiarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Glavni urad v lastnem domu: 351 N. Chicago St., Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $5,000,000 SOLVENTXOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 1^155% K. 8. H Jeduota ima nad 35.000 članov in članic v odraslem In mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183 SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JKDNOTA IZPLAČALA TEKOM ♦ SVOJEGA OBSTANKA NAD $7.400,0*0 (JESLO K. S. K. JEDNOTE JE: **VSE ZA VERO. DOM in NARODr Ce ar b«M sararurati |»rl dobri, pofitenl in aolveotnl podi>ortd orsanixaciji. sararuj ae pri Kranjako-Sloremki Katoliški JedMti, k|-r •e lahko ur.ruJH u aartntne, razne poikudbe, ofjermdje. proti kolesni in onemoglosti. K. S. K. Jeduota s|»rrjema t svojo areuo Sane In Sanice od 1IL do 90. leta: otroke |« takoj | je ženi dal lepo porci-jo b.itin, zadovol ji n vlegel v posteljo, kjer je kmalu z a eel glasno *mrenti, >e je žena |>ri-f»lezla k p. ftelji. mu zvezala skupa j roke in noge ter ga nato z močno vrvico privezala na po-tel jo. Nato je tndi ona enkrat zadovoljna legla >p;it. Ko se je Franjo naslednji dan zbudil in se ni mogel premakniti, je poklical ženo. in ji ukazal, naj ga odveze. Povelje st je kmalu izpremenilo v ponižno prctšnjo. toda žena se je ie smejala, in šla pojoč na svoje delo. Mož jo dk'jal in kričal, prosil in moledoval, posebno ko so je začel oglašati glad in mm žena ni ponudila niti koščka kruha. So bol j ga ie pa mučila žeja. Pa tudi vode um žena ni hotela dati. Sklenila je. da bo zakrknjenega grešnrka omehčala, da bo kakor turovo maslo. Pet dni in pet noči je pustila v postelji 'svojega moža, ki je postajal v«-ti k dan slabši in je končno ležal že napol ;v omedlcvici. Sesti dan je k sreči prišla moževa mati slučajno na obisk in je rešila svojega nesrečnega sina nsuk. Zdi ;>o, da je Franjo popolnoma ozdravljen od pijančevanja. Ko je prišel sj>et k moči. so ni spravil nad ženo, in se maščeval, marveč je obl jubil, da ne bo nič več pijančeval. Njegova, mati pa s tem nikakor ni bila zadovoljna, in je svojo snaho naznanila orožnikom, ki se bo morala zagovarjati pred sodiščem. V prepiru zabodel sina in nato sam sebi vzel življenje. V Otcwku pri Varaždinu -e je odigrala krvava družinska t rage« I i ja. Premožni kmet Josip Bchoenfeld je prišel pijan domov in so začel prepirati s svojim 250 letnim, sinom Dr a goli nom. Dragotiln se je hotel oženiti z neko deklico, oče pai jo bil odločno proti temu. Mod preprirom jo Schoenfeld pograbil velik nož in zabodel' Kina v prsa. Ker je bilo ranjeno srce, jo Dragotin v nokaj trenutkih izdihnil. Mlajši sin, ki je nastopil proti divjajoce-mn očetu, ie odnesel več budili ran. Ko ;-e je Schoenfold zavedel, kaj je storil, se je z nrlžeml zabodel v trebuh in kmalu izdihnil. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 10M DIN.---$ DIN.---$ 4.1« DIN.---$i5« DIN.---$ S3« DIN.---$10.35 DIN.---$51.- D1N.---$».— V DINARJIH V LISAH LIR--- LIK--- LIR--- LIR--- LIR--- Ker zaradi položaja v Evropi parnjlki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati v ... Vsled razmer v Evropi ni mogoče. v Jugoslavijo in . Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. lato velja tndi za vse druge ev ropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. is : POTNliKI ODDBLRK t s: 216 West 18th Street, New York samo za potrebo, ker mi tvoji dobri nauki še vedno zvene po ušesih. Gospodinjim dobro. Mleko sem odpovedal, ker ne vem, kam bi ž njim. Saj sama veš, da nisem prevelik jedec. Vsako jutro grem delat, zvečer pa z dela naravnost domov. Over-tajma pa ne bo nič ta teden in tudi drugi teden ne. Torej na to reč se ti ni treba prav nič zanašati. Stroškov imam pa tudi veliko. Saj sama dobro veš, da gre vse narobe, če ni gospodinje pri hiši. V soboto bom namočil perilo. Oprala mi bo soseda. Saj jo poznaš, da je dobra in po-strežljiva ženska. Pomivanja se do-ti nabere. Ker se mi pa za par loncev in skled ne izplača greti votle, bom raje počakal, da se bo malo več umazane posode nabra lo. V nedeljo zvečer se bom lotil pomivanja. Juhe ne kuham. Ž njo je preveč tlela. Posebno riža na julii si ne bom več privoščil. V nedeljo sem ga zakuhal en funt, pa se mi zdi, da ga je bilo malo preveč. Vse ognjišče je bilo polno samega rajža. Kako je pa s solato? Kaj »e prej zlije na solato: olje ali sih? Večkrat sem te gledal, pa sem pozabil. Enkrat sem prej olja milil, enkrat pa jesiha, pa solata ni bila taka kot bi morala biti. Mogoče je bila špi-nača, ne vem. Precej zeleno -e mi je zdelo. Kanarček se nič kaj veselo ne oglaša. Gotovo je po tebi žalosten. Konoplje ne mart več. 8em mu vrgel malo sala mi v gajbico, pa je >amo po-kusil in belo pogledal. Pri grocerju in pri mesarju ne plačam sproti. Sem mu rekel, da boš že ti plačala, ko se boš vrnila. Nekaj denarja boš menda ja prinesla nazaj. Veš, tukaj v mestu so stroški, posebno, če tebe ni. Vsako stvar mi strašno visoko zaračunajo Najbrž si mislijo: — Saj ne ve, le dajmo ga! — No, pa mene no bodo. Bom kar tebi pre-X>ustil a\so stvar, da boš ti poravnala. Upam, tla je tudi tebi tako dolgčas kakor je meni. Moških se boj. Veš, niso dosti v rediti. To vem iz svoje lastne skušnje. Vse ti bo Obljubil in ti pihal na srce, ka'ko si lepa in mlada, pri tem mu bodo pa v>e druge muhe rojile po glavi. Zaradi meno si lahko brez skrbi. Jaz nobene no pogledam. Prosim te, natančno mi piši že vsaj tri dni prej, kdaj se misliš vrniti. Zaenkrat ti le povem, da je prišel od kompa-nije za gas in elektriko, pa sem mu rekel, da l>oš že ti plačala. Pa je rekel, da je depozit že porabljen in tla bo moral gnili elektriko zapreti. V meni je zavrelo. — Pa zapri, če imaš korajžo! — sem mu rekel. Kdo bi si mislil? Res je imel korajžo in je res zaprl. Xo. pa saj so dol uri večeri. Brez elektrike se bo že prestalo. Tn kdo bi palil gns v tej vročini? To bi se reklo brez potrebe razmetavati denar. Sicer je pa tukaj vse ponavadi. Ko mi zdi, da s kanarčkom ne iho nič. Kar sesedel se je. Sem že mislil zdravnika klicati, pa se mi zdi škoda treh dolarjev, ker mu lahko sam dam castoroila. L.e dobro se od poči j. Po pravici tj povem, da sem bil tudi jaz potreben tvojih počitnic. Zaenkrat te lepo pozdravim. V soboto ti bom spet pisal. Tvoj mož. "GLAS NAROD A" — Hew York Wednesday, June 26, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY II Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci ČEDALJE VEC KANADČANOV PRIHAJA Nedavno sta dospela ,v Anglijo dva švadrona letalcev. — Bolničarke bodo upravljale bolni-nišnico. — Po povratku iz Francije je bila prva divizija reorganizirana ter je dobila ojačenja. Kanadski vojni urad nazna- nik ni poznal načina njegove-nja, da je zoj>et dospelo v An- ga bojevanja. Zdaj ga pozna glijo večje število infanteri- in obramba ne bo več tako testov in letalcev, ž njiiui vred žavna. pa nekaj letal in velika množina vojnega materijala. Ti vojaki bodo začno z angleškimi, poljskimi, avstralskimi in novozelandskimi branili angleško otočje pred Hitlerjevim napadom. Prva in druga vojaška divizija bosta ojačeni. Obe diviziji sta se že nahajali v Franc-ji, pa sta bili odpoklicani, pre-dno sta stopili v l»oj. Za obrambo angleškega otočja je že pripravljenih en milijon dvestotisoč angleških vojakov. Vsi >o najbolje opremljeni in pripravljeni na vsak slučaj. Anglija si prizadeva dobiti iz svojih dominijev čim več mogoče vojakov. Vojaki slehernega dominija bodo tvorili posebne edin ice, ki bodo vse skupaj pod skupnim angleškim najvišjim poveljstvom. Ker nihče ne ve, kako dolgo bo trajala vojna, se vrŠe ojačenja z največjo temeljitostjo in natančnostjo. Kanada je obljubila poslati vsako leto dvajset tisoč pilotov, in kakor kaže, bo i K) v sem lahko zadostila tej s v ji obljubi. Hitler nikakor ne sme presenetiti Anglije s svojim blitz-kriegom. Njegova naloga ne bo lahka, kajti Angleži so precej temeljito spoznali nemško vojno taktiko na Norveškem, Nizotzemskem in v Flamlriji. Hitlerju se je zato j »osrečilo zmagovati, ker njegov nasprot- Kanadskim letalom niso pri-deljeni le piloti, pač pa tudi potrebni mehaniki, ki so mojstri v svojem poslu. Prejšnji teden je dospelo v neko angleško pristanišče kanadskih bolničark, katerim bo poverjeno vodstvo nad kanadsko bolnišnico. Kanadčani doslej še niso preiskusili svojih moči in zmožnosti v boj u. Dodobra so se izvežbali meseca marca. Spočetka jih je angleško ar-madiio vodstvo nameravalo poslati na Finsko, potem pa na Norveško, obakrat je bil pa načrt preprečen v sled zrušen ja obeh severnih kampanj. Določeni so bili tudi za obrambo Pariza, pa tudi te naloge niso mogli izvršiti, kajti Francozi so skčleuili prepustiti svoje glavno mesto sovražniku. Kanadski urad za javne informacije naznanja, da je dospel 2'2. junija v Anglijo šesti kontingent kanadskih čet. To so predvsem ojačenja za prvo in drugo kanadsko divizijo. Prva kanadska divizija je v Angliji že izza meseca decembra. C. G. Power, minister za zrakoplov~tvo, naznanja, da sta dospela v Anglijo dva na-daljna švadrona kanadskih letalcev, ki se bosta pridružil i tamkajšnji kanadski zračni sili. PILOTOV DOVOLJ, LETAL PA MANJKA Kanada izdeluje bombnike, dočim ima vežbal-nih letal le malo na razpolago. — V tem pogledu bo morala Amerika pomagati. V Camp Borden v Ontario je največje kanadsko vežbali-sče za pilote. Včasi je bilo rečeno, da je državi mogoče hitreje graditi letala kot pa vež-hati pilote. V slučaju Kanade pa to ne velja. V Camp Borden se izvežba znatno več pilotov kot more Kanada tprodueirati letal. Drugega ne pač morala iz Združenih držav. Pred nekaj meseci je dospelo nekaj vežbalnih letal iz Anglije, toda s tem ni bilo niti malo zadoščeno splošni potrebi. PRODUKCIJA ZLATA JE MANJŠA V primeri z lanskim letom bodo lete t nakopali v Kanadi nekoliko manj zlata. — Unca zlata je še vedno vredna $38.50. — Januarsko produkcijo cenijo na več kot 1 6 milijonov dolarjev. 'Iz poročila, ki ga je izdal dominij^ki statistični urad v Ottawi, je razvidno, da je Kanada producirala meseca januarja 424.381 unč zlata, meseca decembra pa 432.896 unč. Produkcija zlata lahkega januarja je znašala 411,328 unč. V Otariu so «a producirali 286.767 unč, v Quebeeu 82.505 n-nč, v Manltobi in Saška tebe -wanu 21.625 uri?, v Britski Co-lunrbiji 43.891 unč. Produkcija v Ynkonn in sov« raza pad-aih teritorijih je znašala o-krog 6.724 unč. Meseca januarja je bila unča zlata «e vedno vredna $38:50. Potemtakem je ja- nuarska produkcija predstavljala vrednost $16.338,668. Decembra meseca je bila zlatu ista cena. lJužna Afrika je producirala meseca januarja 1,135.000 unč te drage kovine. Združene države pa 487.050 unč. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STAVES CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, afeo je vam le priročno J KANADČANOM j PRIPOROČAJO RIBE 1 (Prvič po trinajstih letih prodajajo sedaj v K irk land Lake svinjino, naročeno iz Združenih držav. Kanadska svinjina gre v Anglijo in je tako dobra, da Ke da :ž njo eitinole danska primerjati. tŽe pred vojno j0 Kanada eksportirala precej svinjine v Anglijo, odkar je pa Nemlčija zasedla Dansko, je povpraševanje po kanadskem blagu še ■oliko večje. Primanjkljaj v Kanadi je treba vsled teira nadomestiti z naročili iz Združenih držav. i IDasi je ameriška svinjina 7»natno cenena kskor kanadska. je v Angliji ne marajo. Proti dovažanju prašičjega, mesa iz Združenih držav se je začel pojavljati odpor. 'Kot prvo pride v poštev denarno vprašanje. Čemu bi nv.-Jročali iz Amerike meso. ko imantfo vendar v Kanadi rib dovolj? Ribe so cenejše, bolj redil ne in bolj okusno. Vse te razlage je treba vpo-števati. ljudje pa zmigujejo z rameni, češ: Vse je res, vse je lepo in prav. Toda riba je le riba. ki »e z okusno prašičjo pečenko nikakor ne da primerjati. lAgitacija -e potcnrfakenl ne bo prav posebno obnesla. PRVA POMOČ ZA RANJENCE zamorejo voziti z naglico 350 milj na uro. V Kanado so jih prepeljali civilni piloti, med njimi Clyde Pangborn, trans-atlantski pilot, in znani «'vi-atik 'Zack Zimmerman. Vsak pilot je dobil $250 ter $30 dnevno za stroške. Sanitejci prenašajo na postajo za prvo pomoč angleške ranjence v bojih ob Somnii. MINISTRSKI PREDSEDNIK O NALOGAH KANADE Pret rešljiva usoda Francije ne bo zmanjšala odločnosti kanadskega naroda, pač jo pa še povečala. — Reorganizacija kanadskega kabineta. — Kanadčani dvakrat pred odločilno borbo. RRRDIŠCE ZA SLOVENSKE FONOGKAFSKE PLOŠČE. — Pišite tn cenik. J. MARSICH, INC. ««3 42 Street New York IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo naSim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga če danes! Velikost 9H x 14U inčev 48 velikih strani; 32 barvani h zemljevidov tujih držav iu 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih dr-iav; 45 svetovnih slik popolnoma o- zna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. NajnovejSi zemljevid kaže ceU svet in tudi: RAZDELITEV7 POLJSKE MEl> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMCI JI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena .25 centov Pošljite svoto v saamkah po S _oz. po 2 eenta. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom In ko ga izpolnite in pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: ' GLAS NARODA " tit WEST 184h STREET NBW IOIK, N. V. (Ko je dospelo v Kanado poročilo o kapitu aciji Francije, je pozval R. B. Hanson, voditelj opozicije v parlamentu mi-njstn-ikega predsednika Mackenzie Kinga, naj pove svoje m'nenje o največji zavezniški katastrofi v sedanji vojni. Ministrski predsednik je tej zahtevi t a/k o j ugodil ter izjavil med {burnim ploskanjem navadnih pristavev: *4 Priznamo, da je katastrofa velika, toda za Anglijo nika-ko ni usodna. Kanada se predobro zaveda svoje patriotske dolžnoti. Kapitulacija Friaincije ni zmanjšala odločnosti Kan a vo-jem govoru ni omenil. 55 ameriških letal -1. junija je dospelo iz Zdr. držav v Kanado petinpetdeset bombnikov, ki so bili svoječa-sno last ameriške armade. Bombniki bodo poslani iz Hali faxa, X. S., v Anglijo. Vsak bombnik je opremljen s petimi strojnicami in pripravo za spuščanje trideset funtu i h bomb. Štiri strojnice -o v krilili, peta je pa zadaj v prostoru za opazovalca. Bombniki Vpoklic moških do 45. leta -J. junija je bila uveljavljena postava, likajoča se kon-škripcije za vojaščino zmožnih moških ter prevzetja vseh gospodarskih in industrijalniii virov. Postavno odredbo ji' podpisal novi kanadski generalni governer Earl of Ath-lone. Nova postava daja vladi vso pravico nad kanadskimi prebivalci in njihovo lastnino. Prisilna vojaška služba se bo tikala samo donrinija, dočim bo prekomorska služba le za prostovoljce. Ministrski predsednik Mackenzie King ni pojasnil podrobnosti vladnega načrta, rekel je pa, da 'bo vse urejeno v soglasju s potrebami. Obvezna vojaška služba se tiče vseh moških, starih do let. Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne. KNJIGE v angleščini,. DAVKI BODO ZNATNO ZVIŠANI Poslanska zbornica bo nedvomno sprejela predlog finančnega ministra. — Prizadeti bodo vsi sloji prebivalstva. NE ZAMUDITE TE PRILIKE po izvanredni ceni Finančni minister Ralston j" predložil poslanski zbornici predlogo glede davčne reforme. Predloga bo najbrž brez vsakega posebnega ugovora sprejeta. Vsled višjih davkov bodo prizadeti vsi sloji prebivalstva. V letu, ki se bo končalo 31. marca 11>41, bo vsled povečanih davkov dominij za 110 milijonov dolarjev na boljšem. Skupni donos 1k> znašal 7fK> milijonov dolarjev. Proračun we bo uravnovešen, ker potro ši vlada ogromne vsote za vojaške potrebščine. Ceni se, da zo znašal primanjkljaj približno 600 milijonov dolarjev. Poleg dohodninskega davka bo precej prinesel prodajni davek na avtoinibile. Pri $700 vrednih karali bo znašal ta davek 10 odstotkov, pri karali, ki so dražje kot $1J00, pa SO | odstotkov. Od vsakega funta avtomobilskih obročev bo troba plačati 5 centov davka. Povišan bo tudi davek na radio aparate in na tobak. NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 11 52 Strani — 1000 Fotografij Ta knjiga obsega 1152 strani hi ima okoli 1000 zgodovinskih listin in lunu^ii zemljevidov. Vsebuje najvažnejše dogodke iz prvih zgodovinskih časov, pa do današnjih dni. — TU JE NAJPOPOLNEJŠA ZGODOVINSKA KNJKiA. (Ta knjiga je posebno tudi zanimiva in koristna za učem-e v višjih šolah, ker jim v vsakem uziru pomaga pri njihovem učenju.) flDILI se boste ko boste knjigo videli: vezava je Pomislite! v najlepšem imitarijskem usnju. Samo PKESKRBITE SI TO KNJIGO ŠE DANES! Fašistični voditelj interniran Oblasti so aretirale kanadskega fašističnega voditelja jAdriena Arcauda in deset čla j nov njegove National Unity i stranke. Justični minister Er-|nest Lapointe je izjavil, da bo-ido vsi internirani do konca vojne. Policija je vprizorila pogon na fašistični glavni stan v Montrealu, nakar je bil izdan warrant za Arcanudom. ^e Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 250 FOTOGRAFIJ NAPISALI NAJBOLJŠI AMERIŠKI VRTNA lt-KKI VKŠrAKI IX IZDAL E. L. D. SEYMOUR, B. S. A. Ena sama knjiga, ki vam nudi vsebino rele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natanrua. bolj razumljiva in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. Čudili se boste in veseli boste, ko boste videli, kako natančno Ta« THE GARDEN ENCYCLOPEDIA i»ouči o vsaki najmanjši jtodrob-nosti v obdelovanju vrta. Knjiga je bila skrbno sestavljena, tako Ja | ni izpuščeno prav nič. kar je zanimivo in potrebno za vrt. Kar je v knjigi, je bilo vse skrbno preiskušeno, tako da je vse popolno, ja- 'sno. priprosto. pa natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga _ popolna, praktična, priljudna in lahko razumljiva.. Preizkusite jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se boste, da noljSe vrtnarske knjige ni kot je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA. Cena samo The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYKLOPEDIA, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlago vsake besede spadajoče v njegovo stroko. KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE" OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE. DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO ČRNO. CENA SAMO (Poštnina plačana.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, H.Y. nG L A S N A B O D A" — New Torfc Wednesday, June 26, i 940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY povedal." Roke je zares >]>ot Hozdar Anton Boman: Spiral L. G. — Za 4'Glas Naroda" priredil X. X. ^■■■■■■numuiiiuii 3 7 '::il|l|lilll"il>lllllllllllllllllllllllll"llimitf|r 'Dekle se je prijelo za glavo, lioteo razbistriti svoje misli. • A4Nekdo te je moral nalagati.'' . Nalagati f Kaj govoriš? Kako nalagati?" je Tone lazburjen vprašal. **Ve«, neki finanear je bil tukaj, pa mi je rekel, da si noril mojega otroka in potem ti je — be*>oda ji je zastajala — potem ti je priletela ideala na nogo. Tako mi je pravil." "Naj bi ga strela!" je vzrojil Tone. "čemu ti je pa kva-t- i I take reči! Čemu te je brez potrebe razburjal? Vse skupaj ni nič res." • "Tone," ga je opozorila prijazno. "Tone, to ^e pravi lagati. Nikar ne iaž:. Ni treba lagati, da bi meni ugodil. Saj vem, dober si ..." 1 Gozdarju je šinila vsa kri v lice. . "No, če misliš, da je bila skala, je pač morala biti skala. Pa naj bo v božjem in^cnu. Saj je skal dosti v naših gorah! Že večkrat je kakšna padla. Z as t ran tega m.i pa ni treba lagati. Poglavitno je, tla >e ni otroku nič zgodilo. Otrok je lepo okrogel in zdrav. ' In to je poglavitna stvar. Jaz pa tudi že lahko hodim. .Boš videla, da res." Skušal je vstati, toda ona ga je z obema rokama potisnila nazaj h koritu. "Zdaj boš pa sedel in počival. Nikamor, prav nikamor lie boš še!." "Loj jo. loj!" se je navidezno jezil Tone. "Ne puhtiš me! Bon »o videli! In praviš, ulja lažen*,? Mar ti vedno resnico govoric f Izza zadnje nedelje ..." ; . Beseda mu je zastala v grlu in je obrnil pogovor v drugo snier. "Ne, ne bom govoril o tent Mogoče ima gospod doktor piav. Kdo ve?" ' >Tn bolj sanientfu sebi, nego dekletu, je pripovedoval: "Enkratna laž še ni toliko. Toda dvakrat zaporedoma, takorokoč. — Da, sem bolan — Jaz, pa bolan! AJi ni to laž? O, ta nesrečna bolezen! I 'Bolezen tukaj in bolezen tam! Vsepovsod bolezen, pa je nikjer ni!" '< "Seveda. Z boleznijo se ni norčevati. Ti kar lepo priznaj, da ni,-i tak kot bi niioral biti. O vzrokih se bo pozneje dognalo. Rikel si pa: Bolezen tukaj in 1ndozcn tam. Kdo je še bolan?" ""Ti si bolna?" ' i "Knlo je rekel, da sem bolna?" (Pronc ie bil na Slapu in mi je preko ograje Takrat je veselje zablesketalo v njenih očeh. dvignila proti jasnemu nebu: ■"Sveta Pomagalka! Zdaj pa vem, da mu je vedro v glavi." *4Torej si vesela." je Tone jezno zamrniral. "Jaz sem pa za prazen nič pnšepal na planino? Dobro se mi zdi, ker li ni nič, dekle, toda rečem ti, nalagati ise pa ne Ikjhi več pustil.' Takrat se je pa oglasilo izza koče: "Ce i»i te ne bil nalagal, bi te ni bilo gori, ti presneti norec!" Svet se je pa res na glavo postavil," se je prijel Tone /a glavo. "»Krone mi pravi norec! Kdo med nama je pametnejši?" "'Tone," ga je opozorila Marija "tega pa danes še ne vemo." (Froncov smeh in Marijino ihtenje sta gozdarja popolnoma zmunlla. 141 Prav nič mi n: za smeh," je rekel prisiljeno resno. Položila mu je roko na ramo in njene oči so *e blesketale: "Ni ti treba nič praviti. Tvoja ranjena noga nri je vse razodela . . . ." - "Presneto," je jezil Krone. "Pusti že vendar njegovo nogo. In če ->n ne more dobiti primerne besede, jo movies pač ti »pregovoriti." "Da, Tone, je rekla Marija s takim glasom, da so se začele gozdarju tresti roke. "Tone, povedati ti moram, ker vem, da to bo veselilo, česar ceni sama vesela. Danes .se ie naselilo nekaj svetega med nas tri. Nekaj velikega se je zgodilo, nekaj srečnega ..." : "Kaj pa je?" je za jecljal Tono. . •"»Božja Previdnost mu je vrnila razum." Starec je pa začel zmerjati. "Že celo več no-1 čakam, da bo ta ali oni spregovoril pametno bmmdo. Ali mora biti res tako na svetu, da je najlažje najti žje! Samo vprašati je treba, kako je bilo prejšnjo nedeljo. ' ln odgovoriti je treba. Tako in tako je bilo. Pa jo vsega konec in *ta dogovorjena. Čemu bi tipala po £raku in mučila drug drugega." Tone se je začudil Froncovim besedam. "Da, če ni drugače mora pač priskočiti norec na pomoč." "Kaj je starcu?" je pomislil. "Njegove besede ne razodevajo po*>t«bnega razuma." /Teda j je pa Fr, nc segel v žep ter pomolil lovcu patrono pred nos, rekoč: "Tole poglej" 1 "Jczu>" je vzkliknila Marija, istočasno ji je pa odleglo. ' "Kaj počne?" jo je pogledal Tone. "To je vendar patrona" "Da, seveda, patrona je. Pa veš, kje sem jo našel? V grmovju, kamor jo je bila sestra vrgla prejšnjo nedeljo. No, a!i se ti zdaj kaj svetlika?" » Tone je prebledel in se vzravnal. "Marija" (Ker ni mogla spraviti nobene besede iz sebe, jo je Frontna rahlo sunil, rekoč: * ""No, tak povej mu že enkrat!" '/Ne morem govoriti," je odkimala, Z rokama si je zakrila oči in šla proti stopnicam. . ' "Patrono je potegnila sestra onemu iz pu-ške. Zato si ;e tako prizadeval puško skriti. No, ali ti je zdaj jasno?" "Sveti Bog!" jc- vzkliknil Tone in začel šepati proti koči. Toda M5arija mu je stopila nasproti. "Miruj vendar! Počivaj! Saj te mora strašno boleti*" ' "Nit« zato Nič zato!" "Boš morda rekel', da te ne boli?" ' "Bolelo, da bi me? Saj ni res Izdajalec Ime (Quisling, si bo vsak Norvežan, ki ljubi svobodo in neodvisnost svoje domovine, zapomnil za zmerom in ga bo izgovarjal s studom. — Tako je govoril te dni napovedo valeč radijske postaje. Quins-ling je medtem že odigral svojo vlogo, njegova vlada je odstopila in mož je po vse] priliki že zaključil svojo ka~iero. (Leta 1938 je izšel v Nemčiji y seriji opisov, ki jih je izdajalo vrhovno vod tvo SA oddelkov, med drugimi tudi brošura. v kateri je bilo govora o stanju narodnosocialisticnih i banj v ne-nemAkih deželah. V brošuri je pif=ec napovedoval skorajšnjo zmrgo čira Mo-slova v Angliji, Doriota v Franciji, Musserta v Holan-diji, Degrella v Belgiji. Codre-ana v Rumuniji. LindJiolmu na 'Švedskem in QuisILnga na Norveškem. Brošura vsebuje tndi nekaj živi jonskih P »dat-kov Quislings, ki pa jih je trčita dopolniti še iz drugih virov. {Prod leti je imel maior Quisling precej važno službeno most o v norveškem generalnem štabu. Bil jo nekaj časa tudi v Ruciji. ]x;-tem pa več let voji»ški ataše pri norveš-škem poslaništvu v Helsinkih. Pred kakimi doseli mi leti jo l»i! v via i] i Norveške kmečke stranke postavljen za vojnega ministra. Kmalu pa so je njegova postavitev za ministra izkazala za usodno zmoto. Quisling je zagrešil več neumnosti in takratni predsednik vlade je bil prav ve^ol, ko se mu je ob prvi ugodni priložnosti po-ločilo Quislinga vreči iz kabineta. Quisling jo bil zaradi toga tako užaljen, da je izstopil iz kmečke stranke in osnoval narodnosocialistično gibanje s pripadajočo mladinsko organizacijo pod imenom "N. S. Ungdommien." Program Qui si in go ve stranko jo obsegal boj proti demokraciji, za avtoritarno vlado, za raz-dolžitcv kmeta, razpust vseh ocialističnih strank in pa neizprosen boj proti komunizmu, iudovstvu in prostozidarstvu. Najbolj zanimiv pa je bil nje- PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe?mi. — Dobite jo v Knjigami Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. gov zunanjepolitični program: Quisling je namreč zahteval, da se ustanovi zveza skandinavskih držav pod britansko hegemonijo. Ko pa je prišel v Nemčiji n^ oblast Hitler, je Quisling čez noč obrnil svojo barvo: njegove simpatije .so se obrnile proti Berlinu, Monako-vu in Bi rchtesgadenu. 3*0 volitvah je njegova politična stranka re< dobila 28 tisoč glasov od 1,240,000 oddanih. Toda za ta "usodi" se jo imel Quisling zahvaliti dvema ugodnima dejstvoma. Možakar in njegova stranka sta namreč vodila ogorčen boj proti Trookemni, ki je tedaj pro-i! norveško vlado, da bi so sni I naseliti v mjeni državi. Večina norveške javnosti so je obrnila proti Troekemu, ki je moral zapustiti deželo. Quis-ing je znal ta uspeh predstaviti kot svojo zaslugo. Drugi ugodni čini tel j za Qi^linga je bila moralna podpora, ki jo je njegova stranka našla pri slavnem norveškem pisatelju Knu-tu llamsunu. Knut Hamsun jo pred volitvami zapisal v Quislingov časopis Fritt Folk naslednje: "Ako bi imel deset glssov, bi vseh deset dal Quis-in^u. Njegov energični značaj in pa njegova močna volja -ta nam v današnjih časih nujno potrebna." Toda niti o-gromna Qnislingova propaganda niti Ilans^unova podpo-ra nista mogla doseči, da bi Qulisling dobil toliko glasov, ki bi zadostovali za enega poslanca. .Zelo se je Quislingovo gibanje udejstvt»valo v protikoimi-nističneni boju. Quisling je stalno obtoževal norveško vla-do, tla ženo deželo v naročje boljševizmia. Toda po nemško vovjetski prijateljski pogodibi se jo tudi v tem oziru čez noč spremenil. V začetku rusko-finske vojne je celo organiziral v (Vlu demonstracijo proti maršalu Mannerheimu, ki pa je klaverno propadla. Od tedaj je Quislingovo gibanje žalostno pojemalo. Vloga, ki jo je Quisling imel pri zadnjih dogodkih na severu. pa je znana in bodi vsem malim nevtralnim državam v resen opomin. ICalco delujejo vohuni STO LET POROČENA. (Bolgar sik a je dežela dolgega življenja, toda zakonca, ki živita skoraj že sto let skupaj, sta posebnost celo za to deželo. Voliko pozornost jc zato zlmdila stoletnica poroko, ki sta jo slavila dva zakonca iz bližine Varno. Ta dan so proslavili z veliko veselico, stara človeka sta sprejela veliko čestitk in daril. Mož šteje 127 let. žena je dve leti mlajša. mi je"! Kkusal je zaplesati. (Nadaljevanje prihodnjič.) Dobro mji je, prijetno V vseli državah se pišejo čdatnki, nabijajo razglasi in poučujejo ljudje po predavanjih ali v šolah, da naj v sedanjem vojnem času molčijo ali pa bodo vsaj zelo previdni ter pazijo, da jih nihče ne posluša. Toda umetnost špionov je od nekdaj zelo premetena in naravnost izpopolnjena v sistem, ki more prevaliti celo protišpionažo, ki jih ima vsaka država, da onemogoča delovanje špionov, jih razkrinka in ugane njihove skrivnosti. IOd pravili špionov je treba ločiti »navadne prisluškovalce iin donašalce, ki so sani'o v službi špionov in dobivajo od njih nagrade. To so ljudje, ki sami nič ne vedo kakšen pomen imajo informacije ki jih zbirajo, če so bolj ali manj važne in čemu bodo služile, jamjpak enostavno poslušajo [Sprašujejo in poizvedujejo- od j ljudi, kar morejo izvedeti in to jdonašajo špionom, ki sede v i svojih uradih ali stanovanjih, jhotelih itd. Spionj morajo ve-I det i. za kaj gre ali so informacije, ki jih dobivajo, pravilne ali no, ali so zanesljive ali dvom)'j i ve. ali pa mogoče kar zlagane in pretirane, da razni tipi izvabijo od špionov, ki jih plačujej i, denar. Le zanesl jivo in važne informacije torej prodajajo Špioni tajni policiji države, od katere -o najeti v ta nanvon. Špioni, ki jih vidimo v filmih niso pravi špioni. Pravi špion ima svojo pošteno službo ali obrt ali podjetje od največjega do na j n lan j šega. Tudi mali ljucfcjo so med njimi im pa kakršne starejše gospodične, ki semtertja gredo na oddih in sprejemajo svoje "sorodnike" in "prijatelje" včasih pa so mod špioni. kakor vemo iz prav tipičnih primerov pred vojno, zelo ugledni ljudie, -ki živijo in se sučejo ter služijo v ministrstvih, drugih važnih državnih uradih, gospodarskih organizacijah, i-n celo v generalnih štabih in manjših štabih armad. (Danes špioni igrajo s silno premetenimi sredstvi in imajo izdelamo včasih prav nedosegljivo tehniko. Vodja angleške tajne policije Thonyis Aston je zbral nekaj tozadevnih zgledov iz zadnje isvetovne vojne in jih sporočil v zanimivi knjigi pod imenom: "Nekaj primerov." (Kmet se pelje po deželni ce-f;ti z nekaj zaboji jajc. Kdo bi mislil, da mož služi špionstvu? Mod svežimi jajoi pa jo nekaj trdo kuhana. Moža za pro in razvijejo nekaj jajc. Doženejo, otom sestavljali drobce papirjev, pi-a-nih v najmanj 40 jezikih, tako, da so mogli prebrati celo zapisnike sej, ki so bile za njihovo državo važne. (Zgodi se tudi takole: Po strežnica briše okna na nekem tujem poslaništvu v Ber'inu. Seveda jo nadzirajo vse osebe, ki slu- žijo in ona ne more vzeti ničesar s seboj. Sicer ne verjamejo. da bi mogla biti taka po-strežnica nevarna, toda treba jo je nadzirati, ker je tako- naročeno in človek nikoli ne ve, s kom ima opravka pri njem. Zato to postrežnico vsak večer natančno preiščejo. Pa to ni nič pomagalo. Zakaj ona je ta sporočila oddajala na ta način, da je rabila za brisanje šip krpe različne barve. Pa tudi tako je bilo dogovorjeno, na kakšen način jo brisala, ali od zgoraj ali navzdol. Sprojemfalec v hotelu ali hiši nasproti jo potem sestavil njeno sporočilo, ona sama pa je bila zelo inteligentna, akedemično izobražena špionka, ki je inrla tudi posebne priprave, tla je odpirala če treba, prodale in je hitro zapazila in našla važne dokumente in spise ter njihovo 'bi-1 veno vsebino predajala na omenji ni način. Italijanski Špioni v minuli vojni so so, kakor jo dognala takratna nemška tajna policija, posluževali not. Pošiljali in sprejemali so poročila po pošti iz nevtralnih držav v obliki not h kakšni pesmi za domačo ali ja vno uporabo. Ta stvar :-e j'1 [potom tako zelo razširila, tla danes nikjer več ne zaupajo notam, ki vsaka pomeni po-ebno črko. i Večino špionov jo razkrinkala protišpionaža, ki nanjo budno pazi. Protišnionaža najema o-sebo, ki so s špionom v zvozi in zanj šj>ioni»-ajo. obenem pa ga izdajajo. (V pa jo špion prebrisan do zadnjo možnosti, pa prevari tudi protišpionažo in njene pomagače, DRAGOCENI ALUMINIJ. K' času Napoleona je bil aluminij že zelo redek. Da bi svojim gostom postregel s posebnih presenečenjem, je dal' Napoleon nekoč običajni zlati namizni pribor nadomestiti -priborom iz aluminija. Ves Pariz jo potem še dolgo govoril o tej senzaciji. ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York qBBPB KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP L in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM • Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York \\