r.
Največji slovenski dnevnik V Združenih državah
Veli* za vse leto - - .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto
GLAS
List ^slovenskih ^delavcev v Ameriki*
The largest Slovenian Daily m the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers.'
□
TELEFON: CHebea S—3878	Entered as Second CUn Matter, September 21, 1903, at the Foot Office at New York, N. Y„ under Act of Congrao of March 3, 1879		TELEFON: CH	dM 8—887C
NO. 16«. — ŠTEV. 168.	NEW YORK, MONDAY, JULY 20, 1931. — PONDELJEK, 20. JULIJA 1931	VOLUME 2		IUL F XXIX.
VSE JE ODVISNO OD LONDONSKE KONFERENCE
ANGLIJA, AMERIKA IN ITALIJA NE BODO STORILE NIČESAR, KAR BI VZNEMIRILO NEMČIJO
Konferenca se bo danes pričela ter se zaenkrat še ne ve, koliko časa bo trajala. — Problemi, s katerimi se bo bavila, so izključno le gospodarskega značaja. — V Londonu, W^shingtonu in Rimu odločno obsojajo francoske zahteve. — Anglija ne bo pod nobenim pogojem dovolila, da bi kovala Francija iz konference politični kapital.
LONDON, Anglija, 18. julija. — Jutri zjutraj se bo začela tukaj važna konferenca, na kateri bo zastopana Nemčija ter upniške države, predvsem Italija, Anglija in Amerika. Francija se je dolgo časa branila poslati svojega zastopnika na konferenco, v zadnjem trenutku se je pa premislila in ga je poslala. S tem je uglajena pot za izredno važno mednarodno konferenco, od katere bo vse odvisno, v prvi vrsti pa seveda bodočnost Nemčije.
Francija se je dolgo obotavljala, slednjič je pa vseeno pristala. Program za posvetovanja je sicer precej točno izdelan, ni pa skoraj upati, da bi ga bilo mogoče točno izvesti, to pa zastran stališča, ki ga zavzema Francija.
Francoski državniki namreč zahtevajo najrazličnejše koncesije in garancije, v slučaju, da bi dobila Nemčija potrebno posojilo.
Kaj lahko se zgodi, da bo prišlo na konferenci do razkola. Anglija, Italija in Združene države zahtevajo, da bi bila konferenca povsem gospodarskega značaja, dačim hoče kovati Francija iz posvetovanj politični kapital. Angleški, italijanski in ameriški državniki bodo že poskrbeli, da se jim to ne bo posrečilo.
PARIZ, Francija, I 8. julija. — Ko sta dospela državni kancler Bruening in zunanji minister Cur-tius v Pariz, sta se podala takoj na zborovanje francoskih ministrov, kjer sta ostala do polosmih zvečer. Seja se je završila za zastraženimi vrati. — Kaj so sklenili in če so sploh kaj sklenili, se zaenkrat ni dalo dognati.
Francoska vlada je malo pred polnočjo izdala sledeče ugotovilo: —
— Nemški kancler Bruening je dal francoskim ministrom#obširne informacije glede gospodarskega in finančnega položaja Nemčije. Francoski finančni minister Flandin je obrazložil predloge francoske vlade glede pomožnih sredstev, potom katerih bi se dalo rešiti sedanjo krizo.
PARIZ, Francija, 18. julija. — Ameriški državni tajnik Henry L. Simson se je danes zjutraj petnajst minut posvetoval s francoskim ministrskim predsednikom Lavalom. O čem sta razpravljala, *e ni moglo dognati.
Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da je Amerika formalno obvestila Francijo, da ameriška vlada pod nobenim pogojem ne more prevzeti odgovornosti za mednarodno posojilo, ki naj ga dobi Nemčija, čes, da bo Amerika udeležena pri posojilu edinole potom privatnih bančnih interesov.
Po posvetovanju z Lavalom se je podal Stimson k ameriškemu državnemu zakladničarju Mellonu, kateri je par ur prej dospel v Pariz s Cap Ferrat.
BERLIN, Nemčija, 18. julija. — Dočim skušajo nemški državniki v Parizu in Londonu doseči največje ugodnosti za Nemčijo, je izdal državni predsednik Hindenburg najstrožje odredbe, s katerimi skuša preprečiti odhajanje nemškega kapitala v inozemstvo. Sleherni, ki bi spravljal nemški kapital iz Nemčije, naj bi bil podvržen najstrožji kazni. Odredbe so zelo obsežne, toda po mnenju strokovnjakov je dvomljivo, če jih bo mogoče uspešno izvesti.
CHICAGO NE MORE PLAČATI UČITELJEV
Učitelji v enem najbogatejših mest na svetu že dva meseca niso dobili nobene plače.
CHICAGO, 111., 18. julija. — V te mestu je opera, ki je veljala dvajset milijonov dolarjev, park ob jezeru je veljal nad sto milijonov dolarjev in poleg tega se pripravlja Chicago na razstavo, ki bo veljala na-daljne milijone. Navzlic temu pa ne , more mestna uprava spraviti skupaj toliko denarja, da bi plačala učitelje in učiteljice,
Chicaški uMteljl niso že dva meseca dobili nobene plače.
Predsednik unije učiteljev je o-pisal par skrajno žalostnih slučajev.
Tako je naprimer nekemu učitelju zapadla hiša, ker ni mogel plačati dveh obrokov. Najbolj žalostno je. da je plačal za hišo v prejšnjih letih že nad štiri tisoč dolarjev. Njegovi žena je (bila pred par tedni o-perirana, toda operacije še dozdaj ni mogel plačati. Njegovi otroci stradajo, ker jim niti mleka ne more kupiti.
Takih in podobnih slučajev je na stotine.
V mestu je vsega skupaj štirinajst tisoč učiteljev in učiteljic.
NEZAPOSLENI HOČEJO HRANE
Lastniki prodajaln v Henryetta, Okla., so se odzvali povelju ljudske množice.
POLICIJA GA JE ZOPET POLOMILA
Governer Oklahome in župan sta se opravičila. Obdolžba je bila izbrisana iz aktov.
WASHINGTON, D. C., 18. julija. Ndv diplomatski spor med Združenimi državami in Mehiko, ki je bil posledica obtožbe konzula Valdeza v Oklahoma City je bil danes uravnan.
Valdez je danes sporočil v Washington, da se je izvršila aretacija in da je bila proti njemu in njegovi svakinji dvignjena obtožba radi fa-brikacije in posesti piva.
Obtožba je bila izbrisana iz aktov.
Governer Murray je rekel, ko so ga informirali o dogodku:
— To bi se ne smelo nikdar zgoditi!
Miss Barrett in konzul sta izjavila, da je bila obtežba posledica "ozkosrčnih" sosedov.
Župan Oklahome se je osebno o-pravičil pri konzulu radi tega dogodka.
Trije policisti so bili na straži in so vlomili v dom gospodične Barrett t. Konzula ni bilo doma.
Policisti so izpili par steklenic piva in podjedli par sandwichev. Čeprav nista policista imela nikakih zapornih gwvelj, so izlila v vodnjak 45 pintov piva, ki so ga našli v domu.
Aretacije nistn izvršili. Šele včeraj je dobila gospodična Barrett povelje, naj se predstavi z Valde-zom.
KOMPLOT PROTI
VLADI CUBE
Hitro ravnanje tajnih agentov v zvezi s tajno policijo New Yorka, je baje preprečilo komplot proti predsedniku Macshadi in proti cubanski vladi.
Neki "Bianco", je (bil baje glavna oseba zarote, koje namen je bil vtihotapiti orodje na Cubo.
Iz Washimgtona poročajo, da ni v justičnem uradu ničesar znanega o kakem postopanju proti cuban-skim zarotnikom in da ni bila odrejena sploh nikaka preiskava.
IstotakD porot:a Associated Press iz Havane, da stoje offanjelni krc-gi pred uganko. Ničesar ne vedo o kakem "Blancu" in o drugih zarotnikih.
ILEANA
SREČNA NEVESTA
HENRIETTA, Ok>A., 18. julija. — Kakih 30 moških in žensk je odkorakalo danes pred prodajalne je-' stvin ter pozvala predajalce, naj do- ( ločijo dobavo hrane za občinske prodajalne. Prodajalci so se odzvali pozivu množice. Kakih 500 oseb je gledalo sprevod.
Voditelj nezaposlenih je bil duhovnik, ki je imel pred rotovžem majhen nagovor, predno je od vedel sprevod iv mesto.
Suša in prepiri radi plače v premogovnikih so povzročili veliko bedo med farmerji in premogarji.
POLJSKI SP1J0N USMRČEN
VARŠAVA, Poljska, 18. juliia. — Danes zjutraj je bil usmrčen tukuj major Peter Demkowsky, ki je bil obsojen na smrt, ker je izdajal drugim vladam poljske državne skrivnosti.
Predsednik poljske republike Mos-ciski je bil zavrnil prošnjo za po-miloščenje.
Na morišče se je podal obsojenec v civilni obleki.
"NAUTILUS" BO VKRATKEM PIPRAVLJEN
NA KROVU "NAUTILUS", Davenport, Anglija, 18. julija. — Celih 24 ur se je neumorno delalo v tukajšnji ladjedelnici na popravilih podmornice, ki Je bila poškodovana na vožnji iz Amerike proti Evropi, da se popravi vsak najmanjši defekt. Popravila bodo najbrže že Jutri popoldne dovršena, vendar p* ne bo mogla vsled slabega vremena nadaljevati poti proti Norveški pred pondeljekom.
FALL GROZI FOTOGRAFOM
Bivši notranji tajnik j e sicer bolan, toda ne toliko, da bi ne mogel pre-teti radovednežem s puško.
EL PASO, Texas, 18. julija. — Bivši ameriški notranji tajnik Al-berit B. Fall, ki je bil obsojen na le»-to dni ječe zaradi sleparij s petro-lejskimi koncesijami, pravi, da je preveč bolan, da bi mogel Ibiti zaprt drugod kot v svoji lastni državi New Mexico. Po njegovem zatrdilu in zatrdilu njegovih zdravnikov, bi bilo usodepoino za njegovo zdravje, če bi se pokoril za svoje grehe v kaki kaznilnici na severu Združenih držav.
Da njegova bolezen ni posebno o-p-?sira, je najboljši dokaz *o, da je sedel včeraj ves dan na pon:u svoje hiše ter z nabasano puško grozil slehernemu fotografu oz. časnikarskemu poročevalcu, ki se mu je sku-« *
šal približati. Za izgovor je navedel, da je nekdo metal kamenje proti njegovi hčeri Clarl Chase.
OGENJ UNIČIL ČEŠKO VAS
Šest oseb je zgorelo in dosti drugih je bilo poškodovanih. — Požar je bil podtaknjen.
PRAGA, Čehoslovaška, 18. juliju. Požar, ki je bil gotovo podtaknjen, je uničil vas Vazec.
Požar se je razširil preko cele vasi ter uničil 540 hiš. Večina prebivalcev je pravočasno zbežala. Štirje otroci in dva odrasla pa sta zgorela.
Skoro vse prebivalstvo, nekako 2400 oseb, je brez strehe.
Pomožne akcije so bile organizirane v bližnjih središčih.
Sedem Ičianov požarne brambe je bilo ranjenih, in 18 oseb je dobilo težke opekline.
Dejstvo, da je izbruhnil požar istočasno na treh tažkah, dokazuje, da je bil ogenj podtaknjen.
Materij alno škodo cenijo na $1,500,000.
Poroka z nadvojvodom Antonom se bo završila dne 26. julija. — Zakonca bosta preživela medene tedne ' n a nekem gradu v bavarskih gorah.
BUKAREŠTA, Rornunskn, 18. julija. — Princesa Ileana in njen zaročenec, nadvojvoda Anton avstrijski. čakata porodnega dne, ki bo dne 26. julija. Zdaj se mudita na gradu Baltik ob Črnem morju.
Slovesna poroka bo imela značaj družinske zadeve, ker bodo povabljeni le najožji prijatelji princese in nadvojvode.
Kraljica Helena, ločena žena kralja Karola, ni dobila nikakega povabila. Včeraj je odpotovala v London ter je jokala, ko se je odpeljala. Domneva se, da bo šla trajno v izgnanstvo.
Nevesta, princesinja Ileana. si je pridobila s svojim delom pri socijal-nih in dobrodelnih prireditvah velik sloves. Ona je tudi navdušena letbalka.
Pred par dnevi je vprizorila z nadvojvodom zračno potovanje.
Neko domai^e žensko društvo je zbralo precej velik fond, da ji kupi poročno darilo.
(Dosti tisoč kmečkih deklet je delalo že tedne, da ji podari vezeno poročno obleko.
Mladi par bo preživel medene tedne v gradu v Tjaivarskih gorah.
Grad je poročni dar kralja Karola ter princese Friedrich von Ho-henzollern, bližnje sorodnice Ilea-ne.
PAPEŽA JE NEVARNO NAPADATI
Pet italijanskih časnikarjev se bo moralo zagovarjati pred posebnim tribunalom, ker so na-dali papeža.
RIM. Italija, 19. julija. — Italijanski ministrski predsednik Mussolini je danes odredil, naj se pred posebnim sodiščem procesira pet italijanskih časnikarjev, ker so izdali brošuro, v kateri so napadali papeža. Ovadba proti njim Je izšla iz vatikanskih krogov.
Obtoženi so: Emillio Settimelli, Otome Rosa i. Bruno Rosai, Remo Whiti in Alberto Manunio.
V brošuri, ki so jo izdali in širili p:> rtaliji, zahtevajo, naj italijanska vlada nemudoma aretira papeža ter naj ga postavi pred tribunal za zaščito države.
Mussolinija je najbolj zdražilo, ker je ni koncu 'brošure podpis "Zvesti fašistični prisegi", dasi sta bila dva obtoženca že lani izbacnje-na iz fašistične stranke.
ZASUTIH NI BILO
MOGOČE REŠITI
MEXICO CITY, Mehika, 18. Julija. — V Merced rovu se je utrgala debela plast peska in zasula štiri delavce. Navzlic temu, da so njihovi tovariši delali noč ta dan in da je bilo poklicano tudi vojaštvo ha pomoč, ni bilo mogoče zasutih živih rešiti.
Posip je baje povzročilo zadnje deževje.
H0RTHY JE
ODLIKOVAL _AV1JATIKA
Letalcema, katerima se je posrečilo poleteti iz Amerike v bližino Budimpešte, je tudi Mussolini čestital.
BUDIMPEŠTA, Madžarska. 18. julija. — Madžarski regent admiral Horthy je sprejel danes v avdi-jetnei pilota Geor^a Endresa in navigatorja Alexandra Magyara, ki flta poletela v svojem «aeroplanu iz New Ycrk*a v bližino Budimpešte. Ime aeroplana je "Pravica za Madžarsko".
Endres je bil imenovan majorjem v madžarski armadi, Magyar pa stotnikom. Namignjeno jima je bilo, da bosta polegtega tudi visoko odlikovana.
Laški ministrski predsednik Mussolini je brzojajvil madžarskemu ministrskemu predsedniku Bethlemi, da občuduje letalca in njun drzni polet. V imenu italijanskega naroda je izrazil željo, naj se čimprej vdejstvi zahteva, ki je vsebovana v imenu areoplana, namrlč, -dnaj Madžarška dobi vse pravice, ki ji gredo po človeških in božjih posta-vaii.
"Bethlen mu je odvrnil, da bo ta velik uspeh -drznih letalcev okrepil v madžarskem narodu vero v boljšo bodočnost.
POLITIČNI UMOR V SOFIJI
SOFIJA, Bolgarka, 18. julija. — Ko je sedel liberalni politik Nikolaj Ruseff s svojo ženo in dvema sinovoma na vrtu svojega doma v bližini tukajšnjega mest-a, je bilo oddanih nanj petnajst strelov. Ruseff se je zrušil mrtev na tla, njegova dva sinova sta pa umrla pozneje v bolnišnicn. Atentatorji so pravočasno pobegnili.
ŽRTVE NEVIHTE IN STRELE
CLEVELAND, O., 18. aprila. — Štiri osebe so bile na mestu mrtve, nadaljnih šest oseb pa je bilo poškodovanih od nevihte, ki je razsajala v drža/vi Ohio preteklo noč. Več oseb pa je /bilo poškodovanih vsled viharja.
Wade Marsh, 26 let sbara iz Cur-tise, O. je bila na mestu mrtva v bližini njenega doma. Daniel Rush, 56 let pa istotako v Holmes County. Wiliam Fristone. 15 let. pa je bil na mestu ubit od strele v Boy Scout bivališču pri Zanesville, O. James Crawford tudi šele 13 let star pa je bil zadet od strele ira vozu blizu farme v East Loudenville.
Štiri osebe so bile nadalje ubite v državi Pennsylvania, tri osebe v državi Tennessee in trije moški v državi Kansas. Tudi v Kanadi je u-bila strela preteklo noč dve deklici.
DENARNA NAKAZILA---
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 500	............................................9 9.35
Din 1000	.....................................$ 18.50
Din 2500	............................................$ 45.75
Din 3000	____________________ | 54.60
Din 5000	............................................5 90.50
Din 10,000	............................................9180.00
V ITALUO	—:-
Lir 10« .......................	f 5.75
Lir 200 ______________________	811.30
Lir 300 .......................	116.80
Ur 500 .......................	127.48
Ur 1000 .... _	854.25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini znaša 60 centov za vsako posamezno nt^. zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
za lsplaCUo večjlb sneskov kot ^oraj navedeno, bodisi ▼ lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nih^ lih priporočamo, da se poprej i nam pismenim potom iporunat* te glede načina nakaslla
Nujna nakaslla izvršujemo po CABLE LETTER tt prbtoJMn IS«,
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, H, T.
Telephone BArdaj 7—0380
m*
NEW YORK, MONDAY, JULY 20, 1931
Mpowx iwfrai.0in,7ABJik JC
t
"Glas Naroda"

Owned mad PubUahtd fay SfcQVKNIC PUBfOUDNQ COUP ANY (A OtMpiMtta)
L. Becedik. Treat.
at the corpocaition sad addressee of above officer*: Hmfh of Menhittan. Now York Cfty. N. Y.
GLAS NAKODi; (Velce of the
DU
Bondaji aad Holidays
▼ell* Ust
Ameriko.Za New.-York sa^ceto leto $7 00
_$6.00 j) Za pol leto-------------------$3.50
Za Inozemstvo sa celo leto----47.00
.$3.00
.41.50
Za pol leto
—A3.50
Subscription Yearly $6.00.
on Agreement.
**01ae
leheja veatl dan lavaem« nedelj in praaalkov.
pomia* pe
In oeebnoett ee ne priobčujejo. Denar na) se bla-Kmey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, tadl preJfaUe bivalilče nwnl, da hitreje najdemo naslovnika.
Sli W. ltth Street, New Yevk, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 .
NEOBIČAJNO ZBLI2ANJE
Ne samo aeraplani, pač pa tudi razni drugi faktorji zbližujejo Ameriko z Evropo.
Položaj v Nemčiji se je začel tako razvijati, kot je bilo pričakovati. Prišlo je do sporazuma med Združenimi državami, Francijo, Anglijo in Italijo na eni ter Nemčijo na drugi strani.
V svrho potrditve tega sporazuma se bodo sestali v ponedeljek v Londonu odlični državniki oziroma njihovi zastopniki. Tam bodo skušali najti način in sredstva, da se da Nemčiji znaten in dolgoročen kredit.
Nemški državni kancler in zunanji minister sta že odpotovala v Pariz, odkoder se bosta po važnih posvetovanjih odpravila v glavno mesto angleškega imperija.
Vsak razsoden človek je že pred par tedni domneval, da bo prišlo do sporazum^ med velesilami in Nemčijo.
Kakorhitro je Hoover rekel UA", je bilo jasno, da bo inoral reči tudi "B".
Hoover je moral začeti ker mu ni ničesar drugega prteostajalo.
Ker je ameriški predsednik nekako orodje ameriškega finančnega kapitala, je moral pač najti nekak izhod da i*eši dve, oziroma tri milijarde dolarjev, ki jih je investiral ameriški velekapital v nemške industrije.
"Mi si bomo sami pomagali," — so dejali Nemci, — toda to geslo je bila le puhla fraza.
Medtem, ko so nemški državniki tako ponosno govorili, so vodili njihovi zaluipniki za njihovimi hrbti pogajanja, ki so dospela zdaj do zaključka ter stopila v štadij pismeno ugotovljenih določb.
Javnosti so skušali zadnje dni natveziti, da se naha-jao nemške finance v naravnost obupnem položaju. Rečeno je bilo, da se bo nemški finančni sistem zrušil, če ne pride takoj zadostna pomoč is te ali one strani. Klici za<pomoč so bili vedno glasnejši in nujnejši.
Toda pomoči ni bilo, pa tudi do poloma ni prišlo.
Banke so bile samo dva kratka dneva zaprte, tretje-ga«. dne so pa že začele izplačevati manjše zneske, dočim je četrtega dne nemški bančni sistem že nemotoma funk-cijoniral.
6e teden dni, pa bodo na razpolago potrebni krediti, in nihče več ne bo sanjal o polomu nemških financ.
Vodilni krogi Zduženih držav niso hoteli nekaj časa ničesar slišati o vmešavanju Amerike v evropske zadeve.
Kako hitro se je pa izselil ameriški kapital v Evropo ter pričel tam "delovati" se je položaj povsem izpremenii.
Kapital je bilo treba zaščititi, česar posledica je bila neobičajno ^bližanje med'Ameriko in Evropo.
Tragična smrt l&etne mladenk*,
Huda. nesreča se je pripetila 16. letni posestnikov! hčerki Valentini Greg ur kov i z Vrhnike. Davi si je kuhala na samovuj-u zajtrk. Ko je špirit v samovaru zgorel do konca, je vlila vanj novega špirita. Ker pa je v samorvaru še tlelo, se je špirit vžgal z ^velikim plamenom, ki Je vagal mladenkkio Obleko. Nesreč niča je zastonj skušala pogasiti ogenj na sebi. Zgorela ji je vsa obleka in je za dobila tudi po vsem životu težke opekline. Prepeljali so jo takoj z rešilnim vozom v bolnico, kjer ji pa niso mogli več pomagati. Nesrečnika je izdihnila v groznih bo- pomnijo. Ves dogodek je zbudil lečinah kmalu po iprevozu v bolnico, mnogo resnih in šaljivih komentarjev.
sar pri tesarskem mojstru Pustu v Ljubljani.
Grozna novica se je naglo razširila po vsej okolici. Vsi sočustvujejo z ubogo družino. Orožniki so kmalu prijeli vse one fante, ki so bili pomoči na Orlih. Četvorico pa, ki je povzročila fctko hudo nesrečo, so oddali orožniki v ljubljanske zapore. Natančne poškodbe Podrža:ja bo ugotovila obdukcijska komisija.
Pred cerkvijo namazal nevesto s sajami.
Pred dneivi je bila v Tin ju na Pohorju poroka, kakršne župljani ne
Tri težke nesreče.
V ljubljanski bolnici je umrla Ivana Kvasova iz Mengša, o kateri Je bilo peročano, da jo je obstrelil ljiihljanski nedeljski lavec, med vožnjo k zdravniku pa je padla z voza in si pretresla možgane.
— 24-letni delavec Franc Kužnik iz Tržiča Je pobegnil Iz zaporov na Jesenicah. Na begu pred orožniki je padel z neke skale 15 m glcboko in se težko poškodoval na glavi.
21-letnega zidarja Ivana Kralja iz Ljubljane je pred gostilno Lasan na Vodnikovi cesti neznan napadalec udaril s kolom po glavi in mu zadal tako hude poškodbe, da je na-padenec izgubil dar govora.
Tatovi češenj ubili družinskega očete.
28. junija ponoči se je napotilo osem fantov iz okolice prijazne vasice Orle rabutat češnje. Znano je, da so eden glavnih zaslužkov prebivalcev na Orlih češnje ki jih prodajajo Ljubljančanom in okoliškim prebivalcem. Fantje so prišli na Orle okoli polnoči in hoteli rafoutati. Ko so -v jasni mesečini kmetje zaslišali nepoklicane goste, so jih prepodili; kajti ob takih prilikah napravijo taki nepridipravi z lomljenjem več škode kakor s tatvino sadežev. Bežeči fantje so se razkropili na dve strani, tako da je bežala ena skupina mimo hiše in sadovnjaka posestnika Leopolda Podržaja. Ta hiša stoji namreč nekoliko pod Orlami. Gospodarja je takoj o-pozoril ipes do so tujci v bližini. Po-držaj je šel iz hiše, zapazil štiri kmečke fante in ker je mislil, da so prišli na češnje, jih je začel poditi. Fantje, oboroženi s poleni, so začeli Podržaja ometavati ž njimi. Podr-žaj je bil večkrat zadet in se je kmalu zgrudil •v krvi, proseč pomoči. Na njegove klice so prihiteli domači in ga odnesli v hišo. Ker je bilo njegovo stanje vedno bolj kritično, so ga še ponoči okoli 2.30 prepeljali v ljubljansko bolnico, a je revež že med potjo izdihnil. Ko ga je voznik pripeljal v bolnico, je u-gotovil služjboijoči zdravnik, da je Pcdržaj mrtev. Mrtvega Podržaja je odpeljal voznik zopet domov. Pokojni je imel hud udarec na koncu prsnefea koša. Radi udarca se mu je gotovo pretrgala kaka večja krvna žila, ki vodi do srca.
Podržaj je bil star 32 let. Priženil se je pred .par leti sem ter zapušča ženo in tri otročičke v starosti 1 do 5 let. Uslužben je bil kot te-
domači gasilci, na kar so prihiteli J ni izgubila 18-letno hčerko Mino. na pomoč tudi gasilci Iz Češnjice, Dekle je plezalo na domačo češnjo,
Stara navada je ob porokah ta-kozvana "mauta**. Fantje zapro prihajajočim svatom z vrvjo pot v cerkev in po dolgem barantanju mora ženin nevesto odkupiti. Navadno je z nekaj "kovači" in par litri vina opravljeno. Tukaj pa je vsa stvar končala s prepirom in le treznejšim se je zahvaliti, da ni prišlo do krvavega! obračunavanja. Ker so fantje vedeli, da je ženin iz druge fare, so potegnili vrv, na njej pa obesili napis, v katerem so zahtevali 1000 dinarjev, kar pe gotovo bilo namenoma pretirano. Po dolgem barantanju, ki ga je vodil za fante Karol P. iz občine Tinje, se je zaradi nepo-pustljivosti fantov pričel med sta- j vo, zidanico. Pogorela je do tal in v rešinom in Karlom P. prpeir in vse i nji stiskalnica, stroj za mučkanje je kazalo, da bo pretep. Medtem je j sadja ter več praznih sedov, Gasilno prišel domači župnik in hotel po-) društvo Polzela je bilo takoj na me-
Savice, Nomnja in še z nekaterih drugih okoliških vasi. Gasilci so delali neumorno par ur, vendar jim ni bilo mogoče rešiti žage, ki je pogorela do tal.
Isto tako ni bilo mogoče ustaviti ognja pri velikanskih skladiščih lesa, kjer je se nemoteno razvijal, tako da je pogorelo nad 2000 kubičnih metrov, po ^večini žaganega lesa, povrh pa šel veliko drv. Požar je zajel tudi sosednje skladišče lesa Ivana Heinriharja, kjer je enako napravil veliko škodo. Krkoču in pa Alojziju Pakerju, lesnemu trgovcu, ki je imel svoje skladišče na Krko-čevem svetu, pa je pogorela celo zaloga lesa. Neutrudljivim gasilcem se je posrečile ogenj lotealizirati in preprečiti, da niso ognjeni zublji prešli na sosednje stavbe, v prvi vrsti pa postajno poslopje, postajna skladišča in vaške hiše. Škoda, ki jo je povzročil požar, se ceni zaenkrat nad 2 milijona dinarjev. Kako je nastal požar, zaenkrat še ni ugotovljeno. Zdi se, da je pričelo goreti v notranjosti poslopja žage in je požar podtaknila najbrže zlobna roka.
Strela iz jasnega neba v Založah.
Toliko požarov in nesreč, ko jih je letos ne premore, nobena kronika Savinjske doline. 30. junija so se po krasnem dopoldnevu prignali oblaki in po malem je zagrmelo. Nihče ni verjel platu zvona in trobki gasilnega društva, ki sta oznanjala, da zopet strela ni prizanesla. A topot si je izbrala Novokovo, p. d. Južno-
da natrga ukusih plodov, ki gredo petem na prodaj na škofjeloški trg. Nesreča je hotela, da je mladenka stopila na trhlo vejo. Preden se je dekle prav zajedlo, kaj se z njo godi. se je veja zlomila in Mina je treščila okoli 7 m globoko na travnata tla. V nezavestnem stanju in s hudimi notranjimi poškodbami so naložili domaiči ponesrečenko na voz in so jo ta:ko prepeljali v Škof jo Loko, kjer ji je nudil zdravnik dr. Jože Rant potrebno pomoč.
Nasilen tat
62-letni kočar Anton Zupan živi kar sam gori v svojem hramfcku na Mali Strmci nekje blizu Šmarjete. Ženo ima v dolini. V enem zadnjih včerov se je nedaleč od dorivi pogovarjal s sosedo, ko sta primahala mimo dva* tujca. Posvetila sta mu v obraz ter brez Ibesede odšla dalje. Zupan pa je še malo pokramljal. Ko se je ivrnil v svoj hram, je našel v njem nepovabljenega gosta, ki je z vso vnemo brskal po njegovih predalih ter se za starega moža niti zmenil ni. Na- Zupanovo vprašanje, kaj išče tukaj, je predrzni tujec kar molčal in premetaval vsekino vini-čarske skrinje. Pa ga stari jazda istotako brez besede zgrabi in po kratkem ruvanju potisne čez prag. Izurjeni tat, užaljen in jezen, pa je med vrati za slovo porinil pogumnemu in krepkemu star:ku nož v hrbet ter mu precej ranil pljuča. Težko poškodovanega moža so pripeljali v kandijsko bolnico, za nasilnega tata pa se zanima pristojna oblast.
stu, ko pa so videli, da ni mogoče dobiti vode, so se s svojo motorko vrnili. Posamezni člani so se prepričali, da se ogenj ni razširil do kle-
miriti. Prijel je nevesto pod roko in jo cdpeljal po drugi strani proti cerkvi. Ko je to opazil Karol P„ je zgrabil že pripravljeno sekiro in od-hotel ira cerkvene stopnice ter žup- ' ti, kjer je bilo 12 hI vina. niku in nevesti zastavil pot z dvignjeno sekiro. Župnika je pozval, naj odide v cerkev in naj se ne vtika v njih privatne zadeve. Ker se je med tem zbralo precej gledalcev in je postajal položaj napet, je segel Karol P. nenadoma v žep in v trenutku privlekel iz žepa kepo saj, pomešanih s karibolom in potegnil nevesti nekajkrat preko obraza in ji zamašil usta ter se s krepkim: "Tu imaš, hudič!" izgubil preko vrtov. Nevesto so odpeljali v bližnje župnišče, kjer se je umila, nakar se jf vršila nemoteno poroka, kar se je gotovo zahvaliti pametnemu ženinu in svatom, ker bi sider lahko pcislo do pokolja.
Velik požar v Bohinjski Bistrici.
GANDHI SE JE SESTAL S PODKRALJEM .
Angleška Indija, 18. julija. — Danes se Je posvetoval in-dijald nadjonaUatični voditelj Ma-hattna Ctaodhi s indijskim podkra-ljetp lordom Wiihrrgtonom. Poarve-tovpofc Je	tri uro ter m, Je
t""!*** tekoeemne Delhi pogdbe. *e torta arova sestala.
bile pri-častniki pogodbo, kUoJeakfe-* fahkm podkraljem
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša
CJam Hcbe-pofcam knjige po pošti , naravnost i* Ljubljane.
'G. N; '
V zgodnjih jutranjih urah je 4. julija izbruhnil na parni žagi lesnega industrijalca Friderika Krko- j ča v Bohinjski Bistrici silovit požar. Ogenj je najprvo opazil železniški 1 čuvaj na kolodvoru France Bf eifer, | ki je sedel okrog pol 3. zjutraj na | klopi poleg kolodvora. Ogenj se mu* 1 spočetka ni zdel baš sumljiv, ker so švigali v zrak le mali plamenčki. Že , čez nekaj časa nato pa so švignili ognjeni zublji visoko v zrak in hipoma objeli žago, kakor tudi vsa skladišča. Pfeifer se je tedaj takoj zavedel in pričel vpiti na pomoč. Obenem je opzoril železniškega kurjača. ki je začel dajati signale pomočjo lokomotive. Takrat se je tudi zbudil žagovodja. A tudi ljudje v vasi so prestrešni »vstajali iz postelj in hiteli na vas. Vsepovsod je nastalo hipoma ogromno razburjenje. Na mestu pa so Ibili kmalu najprvo
Namesto ribe — modras.
Vedlik prijatelj ribištva je davčni naupravitelj v Škof j i Loki France Adamič, ki čestokrat oborožen s trn^ kom pohiti k zelenim tolmunom škofjeloške okolice, 'kjer se najraje drže lepe ribice. Tudi 7. julija popoldne je bil zaposlen nadupravitelj z lovom, ko se mu kar primeri nezgoda. da nikoli take. Čim je Adamič zavitel ribnico preko glave, začuti da mu je palica zlomljena in ne običajno obtežena. Dokaj presenečen ribič ugotovi, da se mu je nataknil bagsigavedi kako na trnek modras.
- S češnje k — zdravniku.
Le za spoznanje je manjkalo, da družina Ročančavih v Breznici mali planinski vasici v Poljanski dolini,
ŽRTVE PRAZNE VERE
VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRU2ENIH
drŽav in kanade, ki se nimajo pri
NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NASlM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM
Denarje pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vSa-? ke odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.
, Vloge obrestujemo po 4°/o
Sakser State Bank
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
■ . * ..
Angleško-slovensko
Berilo
IINGUSH BLOVEN1 MAPS*)
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
SI« W«l 11 Street
m *w Xf ** o
V neapeljski okolici, kjer praznoverje zelo bujno cvetc, morda celo bolj nego pomaranče, je živela vdova Canora in mirno čakala konca svojih dni. Vdova je bila zelo pobožna, vsako jutro je hodila 1 k maši in se pri tem seznanila z menihom avguštincem, ki ji je ohlju-bil zveličanje duše. Priporočal ji je, naj gre na božjo pot k pompejski Madoni.
Vdova je res poslušala njegov nasvet in na božlji poti se je seznanila z neko 821etno starko, ki ji je natvezila, da vsak dan govori z dušami v peklu. Seveda je bila vdova Canora radovedna, kako se godi dušam njenih sorodnikov, in je vprašala staro damo, če bi se moglo za uboge trpinčene duše kaj napraviti. Stara dama je nato navezala stike z neko "svetlovidko", ki je vdovi izročila košček papirja. Dejala ji je, da naj papir drži nad prižgano svečo na svoj rojstni dan nad grobom pokojnega Canore, — morda se ji bodo duhovi javili.
Res se je tako zgodilo. Ko je vdova prižgala svečo pod papirjem, se je nenadoma poijavil napis: — Če hoče vdova reišiti sebe in svojo dušo, naj vse svoje premoženje za-pusi menihu in njegovi sestri."
Vdova je šla seveda na lim in prepustila je svoje imetje menihu.
Seveda ni bilo to všeč njenim ožtflm sorodnikom, ki so zadevo pri
VTISI.
Vtisov jje toliko, tako pestrih in tako raznolikih, da jih v naglici ne morem razpredeliti, ampak jih bom skušal nekaj kar tako križemkražem nametati na papir.
Ko se misli zberejo, bom natančneje poročal, za danes naj zadostuje samo nekaj omemb.
Po majem mnenju je najprijet-nejši prostor v severnem delu države New York prostorna Masleto-va kuhinja, ki je nekaka centrala za zbiranje_novic ie bližnje in daljne okolice.....
Kmalu po šesti uri prično prihajati farmer j i z mlekom....
Po dolgi, naporni molžniji in vožnji nekoliko posede in povedo, kar jim je na srcu. Slišal sem par tako originalnih, da jih ne bom zlepa pozabil.
Srečanje z mladim slovenskim dekletom, ki je s svojim uspehim na visoki šoli zasenčila vse dosedanje rekorde....
Ribič in. lovec Rožanc me je od-vodel v svoje .tajno svetišče, kjer se šopiri na nekakem oltarju s*m-.i na-šopana divjad in zverjad. Kar grmelo je po sobi, ko mi je s .preciznim skovikanjem pojasnil razlike med ameriškim in starokrajskim skovirjem....
Vožnja po farmah na Matijevem trucku.... in kako sva lovila z Matijem ščuke in postrvi, pa nisva ujela ne gole, ne kosmate....
Petkovškovo mamo, ki so pr%zibali in prepestovali že nad dvanajst o-trok, sem videl <z malo, par dni staro, lepo deklico v naročju,...
Godec Žukelj, o katerem petindevetdeset odstotkov Littlefallčanov ne ve, da se piše Zore.... kako mu je bil ukraden avtomobil, in kako so pustili tatovi v ukradenem avtomobilu Zorcu prazen žakelj za spomin....
Piknik na Jack Mihevčevi farmi, kjer nas je gospa Hudalesova, pristna Idrijčanka, presenetila s pristnimi idrijskimi žlikrofi, plavajočimi po "pratni tovši".
Izboren driver Jerina, ki zna avtomobil tako spretno zapeljati v globok jarek, da se nobenemu potniku ničesar hudega ne zgodi in da avtomobil popolnoma nepoškodovan ostane....
Gregor kova družina.... štirje čvrsti fantje in štiri zala in nadarjena dekleta, živa kot samo živo srebro...
Steak party pri Cigaletu.... okusna jed, ki bi delala čast najboljšemu hotelu....
Pol ducata veselih vdov, katerim človek nikdar na konec ne pride....
Slovenski itrgovci.... največja pomoč rojakom, ki so že mesece in mesece brez dela-....
Slovenskil Dom ob vodi, v katerem so me pogostili s tako newyor-ško kapljo, da bi se je z veseljem na-užili angelj"ci ndbeški. .. Prijatelj Gr-den je rekel lansko jesen: — Letos ga bomo pa tako napravili kot smo ga včasi delali v naših prelepih dolenjskih goricah.... In res so napra-
javlll policiji. Sleparija je prišla na dan. Policija je ugotovila, da je bil^ju itakega, da vsa Dolenjska bolje-košcek papirja po(pLsan z nevidnim ga ne premore.... Oskrbnik Fingšt
kemičnim črnilom. Menih, ki je bil Izgnan lz samostana, stara dama "svetlovidka" in neki odvetnik, ki so delali vsi spor a/sum no, so romali v zapor. Gospa Canora se pa ne pusti potolažiti in je prepričana, da se bo njena duša sedaj cvrla na dnu pekla.

imajo, velik uspeh,
H

tt OOBTLANDT B1SEKT
NSW YORK, K. t '
_
milium
pa pazi nanj kot na punčico v svojem očesu....
Osredkar je veselo mežikujoč pri-migal s svojimi dolgimi muštacami na piknik.... Sredi največjega razpoloženja je pa reklo — škrt — mu-štace so se povesile, in pax minut kasneje je ležal Osredkar z zlomljeno nogo v bolnišnici....
Postrežljivai mati Mlarjanca in njena lepa hčerka Nana, v katero bi se bil čez ušesa zaljubil, če bi bil še nekaj časa tam.... Kako velika ljubezen fbd bila, če bi segla čez moja ušesa....
In nazadnje poroka in svatovšči-na—. Oh, kako je trepetala nežna nevestica med Martinom in Petrom.... Lani sem jaz nosil Martinu spomine, letos je pa sam prišel ter je kar celo živo čikno vzel seboj v Brooklyn za spomin....
Dosti bi vam še lahko povedal o veleposestniku Keržiču, o treh bratih Korčetih, o mojem prijatelju Prijatelju, ki ceni dobro knjigo in dobro vino nad vse druge dobrote tega sveta....
Toda o vsem tem pozneje....
Treba se je bilo posloviti in odpotovati. Bil je skrajni čas.... Velika umetnost je namreč priti o pravem času, še dosti večja umetnost je pa iti pravočasno....
in kot rečeno, bil je sftxajnl čas. Štiri in petletni otroča/ji so že sa-čeli leta/ti za menoj £1 me pozdravljati z /besedami: — Hallo Marl Why dont you go, Pit..,.
NEW YORK, MONDAY, JULY 2®r 1931
uuni nonm DAIU4I u. o. a.
RONALD WRIGHT:
"Soapy" Higgs Je bil dober znanec policije. To pa ga ni niti najmanj vznemirjalo. Bil je rojen humorist in vkljub temu, da ni noben sodnik verjel njegovim Izjavam, nI odnehal: prepričan je bil. da pride dan, ko mu bo en sam srečen prijem prinesel toliko plena, da bo lahko več let užival pošteno in neomadeievano življenje.
Misel, da se bo to ugodilo, je našel v knjigah. Če hočemo biti pravični, moramo reči, da so bile to nedvomno slabe knjige. Njegov o-kus ga je namreč vodil k magazi-
nom drage vrste, ki jih je kupoval pri starinarju. Iz teh brošur je zajemal svojo modrost, kakor zajemajo pretkani sleparji svoje premoženje iz žepov svojih bližnjih. In ker je še vedel, da je draguljar Packerton star mož, ki zaposluje samo eno prodajalko tet hrani dragocene prstane v stekleni omari, Je sklenil pri njjem poskusiti svojo srečo.
Toda preden je šel na delo, si je hotel pripraviti alibi. Odpotoval je torej k Mrs. Benney, ki je imela majhno hišico v Surreyu. Mrs. Benney je bila samotarka, na zunaj groba ženska. Pitala je kokoši in je bila precej naglušna. Tarnala je tudi o rajnih bolezenskih nadlogah
—	in to je bil tisto, kar je bilo Higgsu na njej tako všeč: rad jo je zasmehoval, ona pa je vse vdano trpela.
Ko se je pripeljal na obisk, ga je sprejela zelo prijazno. Tako«J Je šla v kuhinjo, da pripravi staremu prijatelju prigrizek. Ta čas pa je Soapy uporabil za iskanje koledarjev. Našel je dva stenska koledarja. oba z datumom tistega dne. Z obeh je odtrgal vrhnji list, da se je pokazal naslednji dan. Potem je vrel v roke časnike. Pri tem ni zadel na nobeno oviro, kajti Mrs. Benny je bila srečno bitje, ki se niti najmanj ni zanimala za usodo drugih ljudi, kar pa je bilo za Soapyja skoro poglavitne eksistenčne važnosti.
Ko se je torej prepričal, da je z datumom vse v najboljšem redu, je šel v kuhinjo in čakal na obeda. Mrs. Benney ga je pri tej priliki vprašala, kako dolgo kani ostati.
—	Čakajte, da malo premislim,
—	je rekel. — Juiri — je sreda. — Odpeljal se bom že zarana.
—	Kakšna sreda! — fnu je segla v besedo Mrs. Benney. — Jutri je torek.
—	Oprostite, jutri je sreda, — je popravil Soapy.
—	Nu, poglejmo na koledar, pa bomo videli, kako Je prav.
In Mrs. Benney se je res ozrla na steno in videla, da Je na listku napisano, da bo jutri sreda. A kakor da ne bi zaupala očem. se je o-erla še po drugem koledarju, kjer je našla isto.
—	Kako čudo, — je dejala, — mislila sem ves čaš, da je danes ponedeljek .
ALIBI
—	Kaj se hoče, na deželi se takšna reč rada zamenja in celo pozabi.
—	Nu, čudno je pa vednarle. Ves bcxfcji dati misliš, da je danes ponedeljek, nazadnje pa sprevidlš, da si bil v zmoti. Čudno, čudno.
Soapy se je smehljal in je bil zadovoljen. Po kosilu je prosil, če sme leči za par trenutkov. Ko je vstal, mu je Mrs. Benney zopet prinesla čaja.
—	Ja7 sem ob štirih tako navajena na čaj, da ga resnično pogrešam, če ga ne dobim, — je dejala.
Soapy pa je bil zadovoljen, da je imel tudi uro, na katero bo lahko oprl svoj alibi.
—	Tako? — je dejal detektiv.— Kako se piše ženska? Benney? In kje živi? V Surreyu?
Soapy je vljudno prikimal, češ, zdaj sem ti pa ušel, kalin! In detektiv je za trenutek žalostno pogledal okolu sebe. Potem pa je, kakor da bi se nenadoma nečesa domislil, segel v žep, potegnil iz njega časnik in rekel:
—	Potem mislim, da niste čitali tegale. V listu stoji, da je v torek popoldne zgorela hiša gospe Benney v Surreyu. Ženska je klicala gasilcc, ki pa so prišli prepozno.
Soapeyu je zaprlo besedo. Krotko je ponudil roke, da mu je detektiv nataknil lisice.
BERUNSKI UMETNIK—TAT
Ogromno senzacijo je vzbudila v deLsa, je nedavno obiskal nekega vsej, berlinski javnosti vest, da je prijatelja, velikega ljubitelja umet-policija aretirala nadarjenega sli- nin. v svoje največje presenečenje karj-a Franca Heckendorfa in nje- je našel tam kip mladenke, izdelek govega brata Walter j a zaradi suma profesorja Kolba, ki ga je poznal z
TRAGEDIJA KAPELNIKA-MORr FINISTA.
tatvine raznih umetnin.
i vrta bančnega direkitor j a. O tem Je
Z vrta nekega bančnega direktor- J obvestil pravega lastnika, takoj na-
ja v Wanseeju pri Berlinu je bil ne-, to je pa policija kot prodajalca iz-davno ukraden dragocen kip. Tega ^ sledila slikarja Heckendorfa. V noje Walter Heckendorf s posredova- ; či od 4. na 5. februarja je (bilo vlom-njem svojega brata prodal za 2500 lj eno v vilo nekega tvorničarja v mark nekemu berlinskemu ljubite-j Baumgartforuku pri Berlinu. Vlomil-
lju umetnin. Heckendorf je prodal'ci so odnesli dragocene slike in pre- m y 7aatfyno stakne. Z njim je tudi enega Rembrandta in sliko'F-Cse. Tudi iv tej zadevi je policija j »el	Hoffmann
Deželno sodišče v Saarbriickenu je zaključilo proces proti kapelniku Bcrchardtu in njegovemu primistu Hoffmannu, ki sta bila obtožena u-mora 25-letne Margot Canddelier. Bernhardt je izpovedal, da se je z žrtvijo seznanil par dni po prihodu j v Saartxriicken in da je sklenil z njo j tako prvo noč poznanstva veliko prijateljstvo. Noč je parčku minila ob vinu in občem veselju. Takoj (naslednji dan se je kapelnik prese-
Drugo Jutro se je na vse zgodaj vrnil v mesto. Dopoldne je ostal doma In ije snažil samokres, ki ga Je bil nedavno kupil od dobrega znanca. Revolver ni bil nabit, toda njemu je vendarle dobro služil. Ob štirih je stopil v Packertonovo prodajalno. Bila je prazna, izvzemši suho prodajalko, ki se mu je približala prijaznim obratom in ga vprašala, kaj želi.
—	Prosim, pokažite mi zaročne prstane, je rekel. Prodajalka ga je vprašala, ali cenejše ali drage, toda Soapy jo je osorno zavrnil: — Kadar izbiram takšno reč, mi ni mar cene.
Prodajalka je potegnila steklo in t vitrina se je odprla. Povedala je ceno.
—	Hvala, — je rekel Soapy in nagubal čelo. — In zdaj, draga moja, če vam je življenje drago, izvolite molčati kakor grob. Če ne—
Potegnil je samokres iz žepa.
—	Mir! — je velil čez trenutek.
Prodajalka se je preplašena ozrla vanj in ko je videla revolver, se ji je v možganih odigral film strahu in groze pred smrtjo. Zaprla je u-sta. Soapy pa je s komolcem pritisnil na stekleno ploščo ki se je zdrabila in pobral iz vitrine vse dragocene prstane ter si z njimi hitro nabasal žepe, da ni mogia prodajalka niti videti, koiliko si je bil prilastil.
Ko je bil že oplenil prodajalno, je skušala izdaviti: — Na po — Toda Soapy ji je z roko zamašil u-ta, da se je onesvestila. To priliko je porabil, da je izginil.
Packerton je čez čas zaslutil, da se je moralo nekaj zgoditi in je stopil v prodajalno. Osupel je videl, da leži prodajalka na tleh. Vitrina za prstane je bila skoro prazna. Poklical je policijo, toda ropar je bil že daleč.
"TOČA KAKOR KAMEN"
Liebermarma ter več drugih umetnin, ki si jih je bil prilastil na nepošten način. Ljubitej umetnin, kateremu je bil prodan kip profesorja Kolba, ga je vmil lastniku.
Heckendorf je prizn-al vse tatvine, med drugimi tudi, da sta skupaj z /bratom odnesla več dragocenih
preprog.
Seveda je aretacija dokaj znanega umetnika vzbudila v berlinskih umetniških krogih veliko pozornost. Heckendorf je bil znan kot
ugotovila, da je tu ukradene stvari, predajal slikar Heckendorf. Inici-tabor vseh tatvin je. bil Heckendor-fov brat Walter, ki je bil zaradi raznih 'tatvin že večkat kaznovan. On
Usodnega 11. aprila ob pol osmi zjutraj je Borchardt vatal in hotel zbuditi Margot, ki je ležala na di-vanu. S strahoma pa je epazil, da je tudi vlamljal v vile in stanova-j se noče zdramiti. V njeni bližini je vanja. Slikar Heckendorf je spr- {ležahi na tleh odprta ampula za va zatrjevaol, da ni vedel, da gre za'morfij. Tekel je po Hoffmanna. s ukradene slike in kipe, pozneje pa'katerim je skušal dekle obuditi. Ker
je vse priznal.
Heckendrof je kot umetnik napravil veliko karijero. Mcž je star 43 let, je rodom Berlinčan in sin u-
izvrsten slikar ter je ira raznih raz- | glednega arhitekta. Abolviral je vei
stavah berlinske secesije prodal. Splošna gospodarska kriza pa je upropastila 'tudi njega. Zad-
največ (berlinskih umetniških šol in se pred Vsem posvetil dekorativnemu slikarstvu. Mnogo njegovih slik je kupi-
Nekaj dni po tem dogodku je prišel k Soapy ju detektiv. Soapy ga je vprašal, kakšna pot ga je privedla k njemu. Detektiv ni skrival, da je Soapy osumljen ropa pri draguljarju, ki je bil okraden v torek popoldne.
— V torek popoldne, dragi moj, sem bil jaz pri Mrs. Benny v Surreyu na kmetih.
H NAMERAVATE PRIREDIH
VESELICE, v ZABAVE
pj,». mi «.»11 *
OGLAŠUJTE
■p-*'
"GLAS NARODA" m člaiutro, p*č pa Slovenci ▼.▼aai-otaottfl,
»	i f-	T
CENE ZA OGLASE; SO ZMERNE
Ko je 1. 1790. občinska uprava v francoskem mestu Juillacu poslala pariški Akademiji znanosti od 300 prič podpisano poročilo, da je tam v bližini padel z neba velik kamen, so se učeni gospodje iz srca smejali bedakom, ki morejo kaj takšnega verjeti. Danes vemo, da je ves svetovni prostor okoli zemlje napolnjen z milijardami manjših in tudi zelo veli-i kih kamnov, ki zahajajo neprestano v območje zemeljskega ozračja, se v njem ražarijo in dosega v svojem padcu čestokrat zemeljsko površino. Nihče ne dvomi dandanes o iz-ven^emeljskem izvoru ter "meto-rov" ali "zvezdnih utrinkov", pa ni čuda, da mnogi ljudje pripisujejo iz-venzemeljski izvor tudi kosom ledu, ki v obliki toče zlasti v poletnih mesecih padajo na zemljo in povzročajo tu čestokrat neizmerno škodo.
Med temi ljudmi niso sami naivni lajiki, temveč tudi osebnosti, ki podpirajo svoje naziranje z vsemi pripomočki moderne znanosti. Znana je teorija Dunajčana Hoerbirg-erja, ki trdi, da ima led v vesoljstvu in vsem vesoljnem dogajanju glavno ulogo in od tega vesoljnega ledu zaide cesto kakšen 10 — 100 m velik kos v naše ozračje, se tu v parcu za radi trenja z zrakom segreje prav kakor meteori in razleti v milijone manjših drobcev, ki padajo potem na zemljo kot zrna toče.
Nenadnost, s katero nastopa ta pojav in velikost teh zrn. govorita poleg drugih razlogov za Hoerbiger-jevo domnevo, da toča ne more i-meti svojega početka v zemeljski atmosferi. Tako je pred nedavnim obiskala pas bolgarskega ozemlja toča, katere zrna so bila velika kakor močna moška pest, ki so prebijala masivne strehe z lahkoto i/i ubila mnogo živine na paši ter več oseib: 1894 je 7. junija na Dunaju zapala takšna toča. da je prišlo vsak kvadratni meter skoraj cel stot ledenih zrn. Nad milijon šip je šlo takrat v drobce In Dunaj je katzal sliko bombardiranega mesta.
Meteorologi v splošnem niso naklonjeni teoriji o svetovnem ledu in razlagajo točo tako, da se tvori zaradi zračnih tokov, ki se dvigajo v vročih dneh od razžarj ene zemeljske površine v višino. Ti toki se v višjih, mrzlejših zračnih plasteh ohlajajo in vlaga, ki jo nosijo s seboj, se spreminja v vodne kapljice. Te kapljice ostanejo po gnanem pojavu lahko v tekočem stanju še potem, če so hlajene na več stopinj pod ničlo. Treba pa je samo kakšnega zunanjega pretresa, da se hipoma spremenijo v led in zaradi svoje teže spustijo proti tlom. Med-potoma se že večajo. V ostalem kažejo vsa ta ledena zrna nekakšno "kondenzacijsko jedro" s svoji sredini, t. j, peščeno zrnce, često tudi kakšno majhno žuželko, ki jih zračni tok zanaša v višino in okoli katerih se potem nabira vlaga i .kaplje, iz katerih nastanejo ledena zrna. Večja ledena zrna kažejo po več plasti kakor kakšna čebula, znamenje, da so se med padcem nabrale nove plasti vlag okoli pr-vrtnega zrna in na njem zledene-le. Te plasti in po kondenzacijska jedra bi bila najboljši dokaz, da nastaja. toča vednarle kot povsem zemeljski pojav. Seveda pa je na tem pojavu. Še marsikaj skrivnostnega, kar bo morala pojasniti šele ena-! nost v bodočnosti.
nje »zase je zašel umetnik v neugo- la berlinska občina; več jih krasi dei finančni ipoložaj. Samo na ta | razne muzeje in galerije v Nemči-način si je razlagati njegovo počet-!ji. Na raznih razstavah je dosegel je. <
O tem ikandalu poročajo iz Berlina med drugim: Znanec bančnega direktorja Jei-
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
PosJužujmo se vsi brez izjeme te stare In stanovitne domače banke.
i-
veHke uspehe, tudi vparlamentu visi eno njegovih del.
Med vojno je bil leftalskl častnik na macedonski fronti. Najbolj posrečena njegova dela so mace-donski pejfaži.
TUDI KOPAČI TRDEGA PREMOGA NAMERAVAJO ZA-STRAJKATI
SORANTON, Pa., 18. julija. — Jutri se bodo zbrali tu kuj delegati, ki zastopajo dvajset tisoč uslužbencev Pittson Company. Na sestanku bodo od^lasovali, če naj se proglasi štrajk ali ne. Sestanek so sklicali uradniki 1. okraja Miners Union,.
Ljudje naj bi živeli jim ne bilo potrebno s z lažmi.
tako, da bi poveličevati
Glas ljudstva je le malokdaj čuti, obtčutili pa so že tudi mogotci ljudsko mnenje.
pa je navzlic vsem poskusom ležala v nezavesti, ji je hotel z gumasto cevko izčhJtiti žclodec. Najprej ji je vlil v usta mleka. Prslcdica tc<?a je bial, da se ji je obrnil želodec. N^.to je šel v lekarno, da bi ddbil neko zdravilo, toda ker ni imel recepta, mu ga niso dali In je dal piti Margot konjaka. S Hoffmannom sta se ločila in ko sta se popoldne vrnila domov, st-a strahoma opazil3, da j a Mar jot mrtva.
Hoffmann je Borchardtovc izjaive v bistvu potrdil, nakar je sodišče obsodilo Borchardta na 10. Hoffmanna pa na tri mesece ječe. Psihiatra Hijbener iz Bonna in Leib-bivnd iz Berlina sta izjavila, da 'ficnchardt ni odgovoren za svoje dejanja. Izpričano je, da je dobil 11. aprHa do 50 injekcij morfiia. Tudi s^er je bil videti abnormalen. Živel je v velikem strahu pred samoto in je vedno iskal ženske družbe, ki je nekoliko omejevala ta uniiu-jocil cfjčutek manjvrednosti.
USODA .KAZNJENCEV V GUAYANI
V Londonu je pravkar izšla knjiga angleškega pisatelja W. E. Alli-sona-Bootha, v kateri poroča pisec o strahotah življenja kaznjencev v francoski koloniji Guayani.
Allison-Booth obtožuje francosko vlado, da je v svetovni vojni izdala proglas na guayanske kaznjence, v katerem je obljubljala svobodo za nagado, če stopijo v vojsko in se bodo borili na strani antante. Mnogo deportirancev se je na ta način javilo prostovoljno na bojišče. Ko pa se je vojna končala, s prešteli o-stanke 300 mož, ki so jih z obljubo svobode spravili pod zastave, jih naložili na ladjo in jih odpeljali na-?aj v deportacijo Med njimi je bil tuid eden, ki so ga bili pri nekem naskokom vjeli Nemci, a jim je u-šel in se vrnil k svojemu polku, eden, ki se je tako hrabro boril, da so ga odlikovali z vojnim križem, Oba sta po končani vojni mo-rada nazaj, odkoder so ju ujeli.
Pisec poroča, da temeljijo njegovi podatki deloma na stvareh, ki jih je sam videl, deloma na izpovedih kaznjencev. Med njimi so mu nakateri pripovedovali čudne reči. Enega so pazniki tako dolgo bili, da je naposled obležal mrtev. Drugega je zadela karen takozvane "suhe giljotine". Priveza so ga na drevo v pragozdu, kjer je njegovo telo izhlapelo potem ko so ga opi-kale strupene kače do smrti.
Končno piše Allison-Booth, da je nekem oddelku kazenske naselbine izbruhnila kužna bolezen. Uprava se ni pobrigala pred okužbo. Nasprotno, spravila, jih je skupaj v tesne celice, kjer so sc nalezli bolezni drug od drugega, in skoro vsi pomrli.
Neki kaznjenec je bil za tri leta obsojen v samotno ječo. V tem času s ga odpeljali samo dvakrat na solnce. Ko so ga izpustili, je trpelo za dolgo, da so se mu oči zopet prrvadli luči.
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na lista, katerega pre, jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa prt enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg. A. SaftiA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA
Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrov&t La Salle, J. Speiich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND
Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN
Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže. Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. 8ekula Eyeleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI
St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Rjpundup, M. M. Pan I an Washoe. L. Champa NEBRASKA
Omaha, P. Broderick NEW YORK Oowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle
OHIO
BarberUm, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resnlk, Math Slapnll, Frank ZadnSc ""
Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakŠe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakr>beck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek
Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Fez dire Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH
Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA
Williams River. Anton Svet WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos Koren
Sheboygan, John Zorman WEST ALLLS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Rolich
Vsak zastopnik izda potrdilo sa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda":
Za eno. leto za pol leta $3.; za Štiri mesece $2.; za četrt leta $I~5Q.
New York City je $7. celo leto.
Naročnin* celo leto.
za Evropo ]* ti. sa
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN
TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE,
GA DOBE ZA —
91.
75
99
"GLAS NARODA
216 West 18 Street	New York, N. Y.
NEW YORK, MONDAY, JULY 28, 1931
u. m. &
SPOKORNICA
SOMAN IS tlTLIIIUA
Zm Glas Naroda priredil G. P.
(Nadaljevanje.) \
Pri slavnosti pokopa majoratnega gospodarja se je seznanil grof Joachim z lepo grofico Melanijo, ženo svojega nečaka.
Od tega* trenutka naprej se je unelo med tema človekoma iskreno nagnenje.
Orof Joachim je bil sijajen, očarljiv kavalir ter zanetil v srcu Me-lanlje tako elementarno silo, da se je udala kljub vsemu odporu.
Pir mesecev pozneje je zapustila grofica Melanija svojega moža in otroke, da se pusU laHti ter slediti svojemu srcu.
Orof Jurij je bil radi nezvestobe svoje žene tako obupan, da so se bali najhujšega zanj. Hotel pa je za vsako oeno ostati v Nemčiji.
Olobcko potrt pa je vseeno sklenil oditi v kolonije ter vzeti otroke s seboj. Zaman ga je Melanija prosila, naj ji odpusti ter pusti vsaj eno hčerko.
On ni niti odgovoril rrato.
Prt ločitvi je bila grofica spoznana za krivo.
Orcfisa Melanija je postala žena grofa Joachima.
Storil je vse. da jo odvrne od njene bolesti. Ko je eno letoi pozneje Dodarila grofu Joachimu majcratnfga dediča, se je obrnila njena materinska ljubezen temu skušajoč najti pozabljenja v te ljubezni. Pri-i-ilila se je. da ne misli več na svoje hčerke in posrečilo se ji je tekom let. Le ponoči se je pcgosto vzbudila iz praznih sanj.	t
Mislila je čuti jokajoče otroške glasove, ki so jo klicali.
Nato je vstala ter pciskala pribežališča ob p:steljiei svojega sina. Če je potem slišila njegovo mirno dihanje, je postala zopet mirna.
Po desetih letih je slišala po slučaju, da spremlja neporočena sestra fcrofa Jurija slednjo na potovanju.
To je poznala grcfica Melanija kot ljubeznjivo damo, ki je bila zelo vestna. V njenem varstvu je domnevala svoje hčerke dobro spravljene.
Seveda je ločitev in zopetna prroka dvignila dosti prahu.
Nekaj časa so čutili, da imajo opravka z izgubljeno. Divje govorice so jo prištevale med iaiubljene.
Obžalovali pa so v splošnem, da se je gostija ustavila pred gostoljubnim gradom grofa Nordegga.
Ko pa je princ sprejel povabilo Joachima, naj stopi bližje prijateljski ln ko je sprejel p:vabilo grofa, naj bo njegov gost pri lovu, je bil ta zakon takorekoč sankcijoniran.
Nekoliko dvornega življenja in duha pa je našlo kljub temu vstop v grad Hainau.
Predvsem je bila tudi prejšnja vrhovna cerimomijska mojstrica, baronica Storkau.
Sijaj prejšnjega /bivališča pa se ni mogel meriti z gradom Landau.
Radi svoje krasne lege je izbrala knežja družina ta grad za svoje stalno bivališče, ko so zapustili svojo palačo v majhni rezidenci.
Knežja otroka sta bila trdno udana drug drugemu.
Princesinja Rovena je vedela vse, kar premika njeno mlado srce, ki je našlo pri bratu Herbertu polno razumevanja.
Ona si je znala pridobiti pcpolno zaupanje kneza Herberta, ki je storil vse da napravi življenje sestri tako prijetno kot mogoče.
Tako priprosto sta nastopila ta mlada kneza, da je morala večkrat nastopiti baronica Storkau, ki je uživala v gradu svojo pokojnino.
Živela je v ostrem sporu z cerimonijskim mojstrom von Lavenstei-nom, ki je živel s svojo družino na majhnem gradiču kneza.
(Dalje prihodnjič.)
VARUJTE SE RAKA!
Odbor za pobijanje raka v fran- žno rano na mestu bradavice: po-
pustili so rasti travo nad vso zadevo.	'
Tako je potekel drugi zakon Melanije v sreči in bogastvu.
Svarilnega glasu vesti iv njenem srcu ni mogla nikdar zadušiti.
Tako je prišla sijajna spomlad, mladenič je vzrastel v lpega dosti-obetajoega mladeniča, ko je nekega dne nesreča razbila srečo mlade Crotice.
Nekega dne so prinesli domov truplo mladega grofa Nordegga.
Hotel je rešiti dva kmečka otroka, ki sta padla v jezero iz čolna. Enega otroka je srečno spravil ven, a nato je zopet odplaval, da poišče drugega.
Njegove meči pa niso bile zadostne za to, in mladi grof je utonil.
Njegovo truplo so prinesli v grad Nordegg.
Orof Jcachim in njegova žena sta se sesedla.
V krsto sta spravila najlepša upanja sina ter se umaknila v grad, ne da trt mogla okrevati od udarca.
Smrt mladega grofa je povzročila pri očetu težko srčno napako.
Dve leti po nesreči je umrl grof Joachim.
Srčna hiba je napravila prezgodnji konec njegovemu življenju.
Sest tednov je "aila grofica Melanija vdova.
Štela je sedaj petinštirideset let. Vse bolesti so vtisnile njeni postavi znamenje tuge. Kljub temu pa je bila še sedaj zelo ponosna po-i tarna.
Ker je vedela, da jo grof Jurij, katerega je nezvesto zapustila, zasleduje, se Je bala njegovega prihoda kot dneva sodbe.
Ob istem času pa se Je zopet pojavilo njeno koprnenje po otrocih.
Ali ji je bilo usojeno videti jih zopet?
Ali bo prišel s svojim sinom v Nordegg?
To vprašanje je edino vznemirjalo njene občutke. Rekla si je, da je b.'l» svojim otrokom slaba in brezvestna mati.
Polna nemira je pričakovala poročila justičnega svetnika Hollwe^a.
Po hišnih postavah je bila prisiljena zaključiti svoje dni v hiši za vdove Nordegga.
Tu hiša je bila ločena cd gradu Nordegg le potom parita gradu.
Ko Je sedaj gledala z nepremičnimi očmi v svetli spomladanski dan, se ji je stisnilo srce.
Nikdar bi si ne mislila, da se bo morala umakniti z majorata. Ali ga bodo spremljali njeni hčerki?
Kako se bodo slednje postavile rrapram materi?
Orofica je vadihnila.	»
Kako trdo jo bo zadelo, čita»ti sodbo v očeh otrok.
Tudi na grofa Harolda je mislila z tugo.
Ali Je vedel, kako globoko je zadel njo, ko je zapustila hišo njegovega očeta?
Njegove oči je pogledata v najhujši bolečini. Obraz otroka je bil kot omenjen.
Nikdar ne bo mogla pozabiti Obtožujočega pogleda njegovih oči. Obrisala si je oči ter se zopet obrnila k justičnemu svetniku, ki je ostal na svojem mestu
—	Na vsak način se vam zahvaljujem za vaše sporočilo, gospod ju-siični svetnik. Te novice so bile zelo važne zame. Prosim vas iskreno, da me ofctovestite o vsem nadaljnjem.
Justični svetnik se je dvignil ter priklonil.
—	To se bo zgodilo, milostna grofica! Kakorhitro bom dobil nadalj-na poročila, bcm prišel v grad.
—	Prosim vas za to. Ko bo daspel semkaj grof Harold, ibom seveda že preseljena v hišo za vdove.
Stari gospod se Je priklonil ter zapustil sebo.
Knežje posestvo Hainau, ki je mejilo na majorat Nordegg, je bilo lastnina kneza Landau, ki je stanoval v gradu s svojo deset let mlajšo sestro, princesinjo Rc veno.
Stari oče kneza Herberta, je bil še vladajoči knez, ko se je odpovedal preeboliL	t t » .
Mala kneževina se je čutila pod prusko vlado prav tako dobro kot preje pod lastnimi rvladarji.
Oče kneza Herberta je vodil po svoji odpovedi udobno življenje kot privatnik na svojih posestvih. Njegova žena je bila s tem zadovoljna ter vzgojila svoje otroke s svojim možem v dobrosrčne ljudi, ki so se veselili, da so zbežali pred tisoč obzirov, ki so neobhodno zahtevali majhni
coskem departmentu Hautes Pyrenees je izdal proglas, ki slove sledeče:
Rak je ozdravljiv! Ozdravljiv je tem prej, čim prej ga račnemo zdraviti.
Običajno ga ne zdravimo pravočasno, ker gredo bolniki prepozno k zdravniku.
Da omogočimo zdravnikom pravočasno ugotovitev znakov te bolezni, ko je še ozdravljiva, seznanimo se se sledečimi dejstvi:
Rak se lahko razvije tudi v cve-J točem človeku in vsi znaki polnega zdravja lahko ostanejo še dolgo pred izbruhom te bolezni. Ne mislite, da ste varni pred rakom, če ste polni zdravja in moči.
Tudi tedaj niste varni pred njim, če v vaši družini nihče ne boluje za rakom.
Varujte se zmote, da je rak združen z bolečinami. V svoji začetni dobi ne povzroča bolečin.
Neke poškodbice, ki so videti čisto nedolžne, ki pa trajajo dolgo, se lahko spremene v raka, rlasti če jih dražimo ali slabo zdravimo.
Varujte se, če opazite na ustnici ali na jeziku majhno otrdino, o-teklino, odprto rano ali zlasti beio liso, kakršne nastopajo pri kadilcih, in poiščite takoj zdravnika.
Žene, če opazite na svojih prsih majhno otrdino, ki malo ali nič ne boli, ali samo piko na prsih ali
vprašajte takoj zdravnika za svet.
Varujte se pri nerednem krvav-ljenju ali pri izločevanju rjavkaste tekočine. Bodite previdni, če nastopijo spet, čeprav slabotna krvav-ljenja, ki so neki čas čisto prenehala. Dajte se zdravniku takoj natančno preiskati.
Ne zaupajte čestim bljuvanjem, krvavemu ali črnemu blatu! Bodite previdni, če nastopajo za perijodami navideznega zapretja napadi driske in če se pojavi suhota brer vidnega vzroka. Ne zadovoljite se v teh primerih z domnevo, da gre za črevesni katar ali zlato žilo. Zahtevajte od zdravnikov uporabo tistih preiskovalnih metod, ki omogočajo pravočasno ugotovitev raka v prebavilih.
Vsak izguba časa otežuje zdravljenje. Rak, ki je danes še ozdravljiv, lahko postane neozdravljiv v nekoliko tednih.
Mazila, čistila za kri, vse notranje obravnavanje raka bolezni ne more ozdraviti. Čas, ki ga s tem iramudimo, pa nas lahko stane življenje.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 18U> Street New York, N. Y.
MOLITVENIKI
SVETA URA
v platno vez.................... .90
v fino usnje vez ............lid
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda
vez .....I..............................1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez...........90
v fino usnje vez ............lit
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez.......................................1.50
RAJSKI GLASOVI
v platno vez. _____________ .80
v usnje vez.....................1.20
v fino usnje vez.........1.50
v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......1.50
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez....................80
v fino usnje vez.........1.—
v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda
vez ....................................1.50
v bel celluloid vez.........1.20
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno...................1
v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80
MARIJA VARHINJA
fino vez ............................1.20
v fino usnje ....................1.50
v najfinejše usnje trda vez ......................................1.60
Hrvatski molitveniki:
(Jtjeha starosti, fina ves.........1.—
□ajfinejda ve* ..............1.C0
Slava Soku * mir ljudem, fina ve* 1.51
nvJfineJS _vea ..............1.60
ZvonČee nebeški. v platno.......80
fina ves ....................L—
Flenac. najfinejša ves ..........LM
Angleški molitveniki:
(sa mladine)
Če človek izgubi denar, zgubil je le nekaj, če je zgubil čast, zgubil je mnogo, vse pa je izgubil šele takrat, ko je izgubil tudi zaupanje v samega sebe.
Izkušnje nas uče več, kakor knji-
vpad prsne bradavice ali celo via- j ge.
S 1. AVGUSTOM bodo cene voznim listom za ven in nazaj (Bound Trip) v III. razredu znatno znižane in ra^no na isti dan priredimo mi
NAŠ SKUPNI IZLET
po FRANCOSKI PROGI s parnikom
wlie de France99
Cena voznim listom III. razreda do Havre in nazaj samo $147.—, do Ljubljane in nazaj samo $177., in do Trsta in nazaj samo $155.
PRIHODNJI IZLETI Z ISTIM PARNIKOM IN PO ISTI PROGI SE BODO VRŠILI NA:
2. oktobra
26. avgusta
11. septembra
PRIHODNJI IZLET
po COSULICH PROGI, ko bodo znatno znižane ce ne za tja in nazaj v veljavi, se bo vršil na — 21. AVGUSTA
Z LADJO
rrF/l-I____
Vulcania
PRIHODNIJI IZLETI PO TEJ PROGI SE BODO VRŠILI NA:—
9. septembra	25. septembra 13. oktobra
Cena voznim listom III. razreda do Trsta in nazaj samo $153._
ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — 1. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA .
ČAS pridružiti se enemu naših izletov, kdor želi _	potovati v prijetni in veselo razpoloženi
družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, pravilno o vsem podučenL
MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE. NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in drage
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA. POTNIH LISTOV, CEN, VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO
Cakser State Bank
k.^82 Cortlandt Street New York, N. Y.
(Cretan je Parnikov
— Shipping Newt —
Bremen
22.	julija:
Kuro pa. Cherbourg, Bremen Mauri tania, Cherbourg President llooseveit. Cherbourg. Hamburg
Deutschland. Cherbourg. Hamburg
23.	julija: Berlin. Boulogne Sur Mer. Homeric, Cherbourg
24.	julija:
New Amsterdam. Boulogne Bur Mer. Il»»tterdam
Roma. Napoil. Genova
25.	Julija:
Kra nee. 1 lavre
Milwaukee. Cherbourg. Hamburg
28.	julija: Aquitanla. Cherbourg
29.	Julija:
Ueurge Washington, Cherbourg. Ham-bourp. Hamburg
New York, Cherbourg. Hamburg
30.	Julija: Vulcania. Trst
31.	ulija: Majestic.
Cherbourg
1. avgusta:
II« lie Kraii'-P. Havre Leviathan. Chetxiurg
3. avgusta:
l.lrvmen. Cherbourg. Bremen
5.	avgusta:
Altw-rt Kullin, Cherbourg. Hamburg
iTcskknt Harding. Cherbourg. Hamburg
Berengaria. Cherbourg
6.	avgusta:
Stuttgart Cherbourg. Bremen
7.	avgusta:
Evropa, Cherbourg. Bremen Olympic. Cherbourg
Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
S. avgusta:
St. I.i'Uis. Cherln.urg, Hamburg Lapland. Cherbourg. Antwerpen
12.	avgusta:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg Mauritania, Cher In »u rg America. Cherbourg, Hamburg
13.	avgusta:
General von Mer, Bremen
14.	avgusta:
I*ennland. Cherbourg. Antwerpen Augustus, Xajtoli. Genov«
15.	avgusta:
Pari?, Havre
Columbus. Cherbourg. Bremen Homeric, Cherbourg
SLateiida.ni. Boulogne sur Mer. Rotterdam
19.	avgusta:
LHfUtwhiand. Cherbourg. Hamburg
Aquitania, Cherl«»urg
l.eviathan. Cherbourg
President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg
20.	avgusta:
Dresden, firemen
21.	avgusta:
SaJurnia, Trst
Bremen. Cherbourg, Bremen MajesUc. Cherbourg
Kelgeiiland, Cherbourg. Antwerpen New Amsterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam
22.	avgusta:
France, Havre
Milwaukee. Cherbourg. Hamburg
24.	avgusta:
Reliance, Cherbourg. Hamburg
25.	avgusta:
Kuropa. Cherbourg. Bremen
26.	avgusta:
lie de France, Havre Xiw Y'.rk, Cherbourg. Hamburg Berengaria. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg
27.	avgusta:
Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen
23. avgusta:
«klympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne terdalu
sur Mer. Rot-
31. avgusta:
Republic. Cherbourg, Hamburg
Steuben. Boulogne sur
PARNI KI Z ZNAKOM Izlet v Jugoslavijo.
oznatl skupni
Child's Prajrerbook:
t barvaste plato let vezano .. .SO
▼	beio koet vezano ..........l.H>
Come Unto Me __________________________________________________JO
fino vezano --------------------------------------.35
Key of Heaven:
fino vezano ----------------------------------------.35
v usnje vesano ..........................7lt
v najfinejše panje vezano ....1.20 (Za odrasle)
Key of Heaven:
▼	celoid fino vezano______1.20
v celoid najfinejši vez_______1.50
t fino usnje vesano........ 1.50
Catholic Pocket
v fino usnje vezano........ 1.30
Ave Maria:
v fino osnje
vesano....... 1.40
POUČNE KNJIGE:
Angleško slovensko berilo----.... Z.—
Angle&ko-slov. In slov. angl. slovar M Amerika in Amerikanei (Trunk). .5—
Angeljska služba ali nauk kako so naj streie k sv. saafii...........1«
Boj nalezljivim boleznim.......75
Cerkniško jezero ................L20
Domači ilvinozdravnflc, trd. vez. ..1.6«
Domači iivinozdravnik. broft. ____L25
Domači zdravnik po Knalpu:
trdo vez. ...................LH
broširano ....................L25
Gospodnjstvo...............
Govedoreja .................
Hitri račun ar ..............
Jugoslavija, Mellk 1. rezek 2. zrezek, 1—2 anoyifc
Kletarstvo (Skalieky) ... Kratka srbska gramatika .
.. 1.2« ...1.5« .. .96 ...1.5« • .. 1.80
......1M
..... 4«
Pril.ro JevanJa perila po ilvotnl
meri s vzorci ..................1—
Psihične motnje na aikobotekl podlagi .........................»
Praktični računar ...............75
Pravo ln revolurija tlMtamlo .. .8« Predhodniki in idejni utemelji ru-
fckega idejulizma ..............U«
Kaditi, oeno v ni pojmi Iz Radio teku
nike, vezano ..................t.—
bniMrano ....................L7B
Račun ar v kronski in dinarski veljavi .....................;... .75
Ročni slov.-italijanski in itali-
janski-stovenski slovar .....90
Ročni spisovnih vsakovrstnih
pisem.................................... -50
Solnčenje ....................... M
Slike iz ilvalKtva. trdo vezana .. JM Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani .............1.50
Spretna kuharica, trdo vezana ....1.1S Sveto Pismo stare ln nove zavese.
lepo trdo vezana ..............t.—
Sadno vino .....................40
Spolna nevarnost............... i5
Sadje v gospodinjstvo............75
Slavonic American Year Book ....1.—
Učbenik angleškega jezika
trdo vez.............................1.50
broširano ................-........1-25
Učna knjiga in berilo laškega Jezika ......................... M
Uvod v Filozofijo (Veberri.....1.50
Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25
Veliki vsevede! ................ i*
Voščilna knjižica ............... .5«
Zbirka domačih zdravil .........W
Zdravilna zelišča .............. .40
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva ....................1-50
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih ln Srbih..........1J0
Zdravje mladine ................1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši.
2 .........................1-2«
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Meiit) n. zvez................................— .80
6 DNI PREKO OCEANA
Na|kra|ii In na)bol| ugodna b«» za potovanj« na ogromnih oarnlklh:
FRANCE 25. julija; 22. aug.
(6 P. M.) (Noon) He dc France 1. aug.; 26. aug.
(11 A. M.) (4.30 P. M.> PARIS 16. augusta; 2. septem.
(1 A. M.); (10 P. M.)
NajkraJSa pot po Zal^anlcL Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi nvrternlml udobnostmi. — Ptjafa ln slavna francoska kuhinja. Izredno nitk« cene.
Vprašajte katerezakr.il ponblaACeneza ac«nta Sil
FRENCH LINE
1» STATE STREET NEW YORK. N. V,
A

Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov	- M
Kako so postane driavljan Z. D. J55 Kako se postane ameriški driavljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... it
Kat. Katekizem ................ M
Kubična Računica .........................75
Liberalizem .................... Ji«
Ljubavna in snubilna pisma .... .35
Materija in eneriija ............1.25
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75
Mladeničem. L zv............... JM
Mladeničem, n. zv............. M
. .. (oba zvezka skupaj JI)
Mlekarstvo ......................L-
Nemško-angleški tolmač ........LM
Najboljša slov. Kuharica, 888 str.
lepo ves. (Kallnšek) ..........I.—
Nasveti sa hišo m dom. trd. vsa. L—
POZOR
Prorokovalne karte
Nemščina bres učitelja:
1.	del .............
2.	del .............
Nemško slovensko slovar.........2.25
Največji spisovnik Ijubavnlh drugih
.75
slovar
RAZNE POVESTI in ROMANI:
\na Karenina Cioiatoj)	i
zanimivi roman (2 svezka). .$5.5* Vmerika. pevsod ds^ro. doma
najbolje M.................... .«6
Agitator (Kersnik) broA. ...... M
\ndrej Hofer.........................JK
Beneška vedeievalka _.......... if
BelgrajskI biser ................ Jih
Bell mecesen ................... .4«
Bele noči, mali junak .......... .M
Balkansko.Turška vojska ....... .8«
Balkanska vojska, s slikami .... JU
Boj in zmaga, povt.............. .2«
Blagajna Velikega vojvode.......C«
Belfegor ........................................JM
Boj, roman .................... .65
Burska vojska...................4«
Beatln dnevnik .................6«
Boiičnl darovi.................. JK
Božja pot na Bledu ............ M
Božja pot na Šmarni gori ....____ 21
Nekateri nam še vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
Cankar:
Grešnik Mimo iivljenJa Mrtvo mesto ..
Romantične duše
brofl...
Slovensko
Ojačen beton ................. M
Obrtno knjigovodstvo ............U« Cvetke
Perotninarstvo, trd. vea.........lJM Cesar Met IL ....
Peretfhiaarotvo. broi. ............IN Cvetlna Borograjska
Prva čitanka -------------------------.75 Čebelica............
Pravila sp oliko .............. 41 Črtice |z iivljenja as
.7t M
.79
.M
JU M M iS
Drobi x, In razne povesti spisal MUčinski ............
Darovana, sgodovlnSka povest
Dekle Eliza .................
povesti .........
Dalmatinske
Dol ca roka .........
Do Ohrida la Bitolja Mi s	• •1
Don Kišot iz La
M
.49
.S3 M
.78
Knjigs po&jamo poiinin* proti«
"GLAS NARODA"
Sle w. 18. BL,
New York