List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežel- £ '<■ Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Uredništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udie „Katoliškega tisk /nega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravniitvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. "bč. inserate ae plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vhi., ali kar ie isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 5 vin. Parte ia zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Kmeike teiave. KamorkcCi prideš, povsod se poje seda ena pesem, namreč da se kmetu dobro godi. Ljudje vidijo samo cone kmečikim pridelkom, ne vidijo pa, koliko sedaj Kmečki ljudje trpijo vsled pomanjkanja delav-r-ev, no vidijo, kako neprimerno dražje je sedaj pri. delovn :je in ne vidijo, kako drago je življenje danes tudi za kmeta, kajti tudi on mora v trgovino po marsikatero živilo in oblačilo. Kmetu so določili, koliko moke sme na dan po-rabit1 ter mu nastavili za vse žitne vrste najvišje cene. Kmet se iz domoljubja rad uda v te določbe, toda oni, ki sedaj govorijo o kmetu, naj pomislijo, kaj bi meščani rekli, ako bi se jim vsak dan določilo, koliko gramov mesa in koliko gramov salate smejo pojesti i-i koliko decilitrov piva strnejo popiti. Da imajo meščani sedaj dva postna dneva na teden, ne pomeni veliko, kajti ob postnih dnevih jedo dobro divjači-čino, bravetino, drobovino, in vrhutega v določbah nikjer ni povedano, da bl se ne smelo prejšnji dan nakii. piti prepovedano meso za drugi dan. Toda kmetje, ka^ kor rečeno, vse te določbe iz domoljubja radi prenašajo in nimajo nobene zavisti do meščanov, ki glede svojih glavnih živil niso tako na mero navezani kakor kmetje. A težko de kmetom samo to, da se mnogi ljudje pritožujejo na previsoke cene kmečkih pridelkov in da sodni je nastopajo s kaznijo. Kmet je prisiljen sedaj držati visoke cene, ker bi sicer moral dajati svoje pridelke pod izgubo. Le pomislimo: Kmet potrebuje za obdelovalna orodja les; les je dražji, najvišjih cen nima; potrebuje železa; železo ie vedno dražje, za železne barone ni najvišjih oen; potrebuje za se in za delavce živefea, in sicer tiudi riža, dišav itd., vse to je vedno dražje, najvišjih cen ni; potrebuje obleko, in sicer sukno in platno; oboje je vedno dražje, pri vsakem trgovou druga cena, najvišjih cen ni. In tako gre naprej. Vse, kar kmet prideluje, stoji pod najvišjimi cenami. Kmet mora torej pri svojih pridelkih gledati, da izhaji. In ker mu je vse žito dano pod zaporo, zato je samoumevno, da se mora dražje obdelovanje in kmetovanje pred vsem izražati v višjjih cenah za živjino. To bi seveda morali v prvi vrsii uvaževati sodniki, pred katere pridejo tuintam tožbe zaradi navijanja oen. Ker pa sodniki ne morejo znati, kako se pri kmetu sedaj godi, ker ne poznajo njegovega obrata do najmanjše žilice, zato je opravičena kmečka zahteva, da se vendar že enkrat določi, naj se k obravnavam zaradi navijanja cen pritegnejo tudi izvedenci iz kmetijskega stanu. Kar je preveč, se naj kaznuje, toda ali je preveč, to se naj dobro in vsestransko preiskuje. i Ponekod so hotela glavarstva nastavita kratko- 1 malo najvišje cene za živino. Glavarstva Imajo to ' pravico. Seveda j"e njihova dolžnost, da nastavijo cene, ki upoštevajo pridelovalne stroške in navadni državljanski, dobiček. Kjer teh oen niso zadeli, so se poprijeli kmetje samoobrambe ter niso več pripeljali živine na trg. Mej pa glavarstva razven v veterinar- j nih slučaidh ne smejo zapreti niti za prodajo živine, ? niti za prodajo drugih pridelkov, n. pr. jajc. Ponekod se je to storilo, a se je vsled pritožbe na višja mesta moralo takoj opustiti. Popolnoma neopravičen je tudi strah, da se jim lahko kaj rekvirira, ali odvzame. V-sled cesarskega ukaza se sme samo žito pod gotovimi pogoji rekvirirati. Glavarstva pa nimajo pravice, rekvirirati recimo govede, svinj, jajc», zelenjave itd. vojaštvo ima pravico, za to so nastavljene posebne cene, toda na Štajerskem vojaštvo ne rek/virira. V o. jaštvo rekvirira navadno le v vojnem ozemlju. Srbija se norčuje. Ali je Srbija sedaj vsled ruskega pritiska voljna, odstopiti Bolgarom Macedonijo ali ne, o tem si iz Srbije prihajajoča poročila nasprotujejo. Vse kaže, da ima Srbija sedaj celi Četvcrosporazum za norca' ker se ga več ne boji. Srbija se tudi dosledno brani' začeti zopet ofenzivo proti nam, ter odgovarja, da bo že; toda kedaj, to bo določil generalni, štab. Bolgarija ostane zvesta. Bolgarija edina bi lahko četverosporazumu pomagala pri Dardanelah do zmage. Njene Čete so sveže in dobro izvežbane. Toda Bolgarija je hvaležna, dri smo ji v zadnjem srbskrHbolgarSkem boju in pri miroviuih pogajanjih edini stali ob strani, zato nam čislane zvesta. Tudi vse čet v orospor a zu move obljube je ne bodo premaknile. Grčija švigašvaga. Zdi se, da sta si Grčija in čet v e r ospo razum že polj na roko, odkar je zopet Venizelos ministrski predsednik. Vsaj okolnost, da so Angleži začeli zapuščati grške kraje, na katerih so si pripravili svoje postojanke, kaže na to. Vendar je težko verjetno, da bi se Grčija že v najbližjem času udeležila vojske na strani četverosporazuma, posebno ker z Italijani niso rešena vsa, preporna, deloma za. Grčijo zelo važna v-prašanja. Toda zanesti se na Grčijo nI brezpogojno. Amerika preti. Še vedno so severomeriške države hude zaradi od Nemcev potopljene ladje „Arabik" In Angležem prijazna struja dela močno rta to, da bi Amerika vzdignila orožje prqti Nemčiji. Toda vlada se bržkone ne ho dala potegniti v vojsko, ker ni dovolj pripravljena na njo. Amerikanski (katoliški) kardiijal Gi.bbons po pravici graja one Američane1, ki samo zaradi nagaji-vosti gredo na one ladije, ki vozijo municijo za Angleže. V slučaju „Arabik" je pa bilo bržkone onih par Američanov še posebej plačanih od Angležev, da bi se peljali na ladji in jo tako, ako mogoče, obvarovali nred nemškim napadom. Hvstpijsfao-ltalijansha bojišče. Že pretekli teden, dne 24. avgusta, je miuilo trimesce, kar so nam Italijani napovedali vojsko. Kar prve dni s o h o t e I i nekega lepega dne že obedovati v Gorici in v e č e r j a t i v Trstu, Ni Šlo. Dne 28. julija je imel kralj god, hoteli so tokrat vsaj v Gorico. Ni šlo. Dne 18. avgusta je imela kraljicia god, hoteli so ji pokloniti godovno darilo v obliki zm^ge. Ni šlo. Tretjo krat so sedaj že Lalii z vso sijlo butnili v našo primorsko fronto, a brez uspeha. Zadnjič so posebno napenjali svoje sile pri Tolminu in v krnskem ozemlju, toda že so omagal;, uspeha niso dosegli zopet nobenega. Sedaj hočejo Italijani poskuSati svojo srečo pri Dardanelah. Zato so napovedali Turkom vojsko. To so je zgodilo dne 20. avgusta. A ni še bilo slišati, da bi se že kak Italijan bil pokazal pred Dar-danelami. Mi imamo sedaj toliko vojaštva na južnem bojišču, da je prodiranje Italijanov kratkomalo Izključeno. Upamo, da ne bo, a saj je lahko na tej ali oni točki deloma smola, a nemogoče j8, da bi Italijani mogli dobiti kako večjo zmago. Mi smo lahko mirni bi čakamo, ko bo nas dovolj, da si pogledamo Benetke in še morda kaj druzega. Prva uplenjena italijanska zastava. Pri zadnjih hudih bojih v južnih Tirolah so se naše čete polastile prve italijanske polkovno zastave. C tovodia, ki e zastavo iztrgal Italijamom iz rok, jo je osebno prinesel v Inomost, glavno mesto Tirolske* Tirolske mladenke In žene so 'junaškega Četovodjo celo pot obsipavale s cvetlicami. Kruh in inoka v Italiji. Italijanska vlada je izdala naredbo, po kateri se prepoveduje mlinarjem V celi Italiji, mleti žito zaj kruh na manj kot 80 odstotkov i,n predpisuje, da se sme prodajati moka za kruh samo v zapečatenih vrečah z označbo mlinarja in dobrote moke. Dovoljenje za peko kruha za bolnike je preklicano. Na Krnu. Osem ur hoda je na Krn, ki je postal tako znamenit radi bojev, ki jih bijejo na tej višini naše vrlo ■"•ete, ki umejo, boriti se kakor levi in umirati kakor ačeniki . . . Italijani hočejo tudi tukaj z vso silfc» Klreti. Tam doli so globoko vkopani neposredno na ;nožju hribia hitro južno od Tolmina ležečega in s-kušajo priti bližje. Šestkrat so bili odbiti njihovi napadi, potem so mirovali. . . Na Krnu, tej visoki kar meniti puščavi, raztezajoči se na enii kvadratni milji, so se ustalile naše čete, nekateri so že nad devet mescev tu, kamor treba prinejsti s težkočami in s smrtna nevarnostjo vsak košček lesa, v,sak pozi rek vode, Mnou» go tovorne živine je že padlo v globeli, ali čez to pot, ako se to sploh more pot imenovati, smo spravili gor topove, in sicer so jih spravili, ljudje 1400 metrov vi-š,e od mesta, kjer nismo mogli več uporabiti v)olovw Tudi Italijani so se potrudili, ali oni so spravili gor samo svoje lahke topove. Italijani so poslali na urn svoje izbrane čete in berzaliere. Mnogo so trpeli naši ljudje s prvega početka tu gori, ni bilo nobenega bivališča, kamor bi legli zvečer spat v zavetje, na gorko; v mrzlih nočeh, pod milim nebom so trpeli kljub gorskim odejam in zimski obleki in kožuhom. Vsa kritja proti težkemu artilerijskemu ognju Italijanov je bilo izsekati v skalovju* Dotlej si je bilo treba pomagati z vrečami s peskom napolnjenimi, boljo nekaj, nego nič. Obilo žičevja so spravili gor in vili žice v kritjih po noči, zjutraj pa so jih polagali naprej. Ko so se pririli Italijani precej blizu, smo bili že gotovi s svojo trdnjavo. Krn hi samo trdnjava, kakor mesto se ti zdi, vi k iterem so postavljeni napisi, kot kažipoti in imena u_ lic, tako, kakor znajo napraviti to naše vsega navajene, izurjene čete. Na severnih pobočjih je sneg, mrzlo je tudi, ko sije solnce, planink polno, krasne so te gorske zvezde. Razgled krasen: severno Mangart, južno beneška ravnina, globokovišnjevo morje. Ali kadar dobi Krn svojo megleno kapo, potem se ne vidi ">0 korakov daleč, pa tako blizu smo včasih tam pri i ilijanskih jarkih, da lahko *skoro z bajonetovo ostrino posežemo v nje. Ročne granate igrajo tu svojo veliko ulogo v tem hudem boju tu gori. Kdor se pokaže izza kritja, je izgubljen; drugače pa moštvo spi čez dan in se ne zmeni za artilerijsko streljanje. Po noči pa napada pehota ... Na vznožju skalnatega stolpa, presedajoče ga Krn, se nahaja „planota mrtvih"., Ni zapisana ta planota na zemljevidu, ali v spominu ostane vsem, dokler bodo živeli . . . Strašne nevihte so tu gori, bliski in treski, strele ubijajo ljudi, toča pobije človeka in žival, da krvavita. Granate pa razbijajo skalovje in mečejo okoli drobce na vse strani, gorje mu, kogar zadenejo . . . Naše čete so izborne, tudi šal in smeha ne manjka na Krnu. Sinovi vseh narodov se lepo razumejo med seboj. Stori pa se tudi za nje, kar le mogoče, y polni meri se upošteva nepopisno težka borba in požrtvovalnost na krnskem bojišču, gori v višini. Zdra^ vi so naši junaki in vstrajni, v tem pa tiči naša zrna-ga. Na Koroškem. Na naši koroški čelni Črti se vrši večinoma sa* mo artilerijski boj. Naši kakor tudi Italijani so sprar vili na najvišje gorske vrhove ob meji težke topove., Z vrvmi spravljajo vojaki posamezne dele topov na v;šine. Naše utrdbe ob Rablju in Naborjetu so zadnji čas tarča srditega italijanskega obstreljevanja. Tudi Sv. ViSarje Čutijo žal učinek italijanskih topov. Sicer Pa Italijani tudi na Koroškem ne morojo nikamor na« prej. Tudi postojank» na Veflikem in Malem Palu so še v naših rokah. SLOVENSKI 60SP0DAS. 9. septembra 1913,, Na TLolekem. Iz Inomosta poročno dne 28.. avgusta: Preteklo noč in včeraj je (lošlo v naše mesto obilo ranjenih i; talijanskih vojakov, katere smo ujeli v težkih bojih pri Lavaronu, kjer so doživeli Italijani v desetdnevnih neprestanih bojih občuten poraz. 1/115. Italijanski pehotni polk je razpršen in odbil, imel je velike izgube, na stotine mrtvih Italijanov leži pred našimi strelskimi jarki, veliko število ranjencev iln ujetnikov, med ujetniki sq na(haia tudi polkovnik in več častnikov i' menovanega polka. Italijanski ujetniki pravijo, da je poraz Italijanov grozovit. Najboljši italijanski polki so se udeležili bojev. Sovražnik je uporabljal svoje 28 cm topove. Niadvejve-da Friderik je poveljnike in vojaštvo, M se je na la-varonski gorski planoti tako vrlo borilo, javno pohvalil. Gorska planota Lavajrone leži blizu ¿irolsko-kori-ško-iitalijanske meje severovzhodno od mesta Ro ~»tto in je visoka 1500 do 2200 metrov. Dne 29. avgusta pa so Avstrijci po večdnevnih bojih pregnali Italijane z važne višine ob prelazu Stilfsorjoch ob švicarski meji. Ntaši Slo zasedjli tudfi gorski vrh Scorlutto na italij.anbki strani. Gora Stili-ser je visoka 2758 metrov. Slovenski fantje mi smo mij Andrej llezman, rodom iz Lembaha pri Mariboru, piš« dno 19. avgusta z italijanskega bojišča svojemu prijatelju v Mariboru : Slovenski fantje mi smo mi, Po naših žilah teče junaška kil. .................... Ha, Taljani! Pri nas je korajža. Pri ivas je pa ni I Včeraj, na dan cesarjevega rojstnega dne, me je zadela naloga, da sem kot četovodja moral s svojo četo iti na rekognosoiranje (pregledovanje). Imel sem 18 mož. Kdor je kedaj že plazil po krnskem gorovju, ta ve, s kakimi težavami je združeno gibanje, ali vsaj količkaj varno premikanje večjih čet na tem skalnatem gorovju, fOb VA. uri zjutraj smo jo mahnili v Južno-za-hodno smer. Plazili smo se čez prepade in strne robove skal in smo končno došli v ozko sotesko, katera je le deloma poraščena z grmovtjem. Domnev alti smo, da se tam naha^ sovražna predstraža. Nismo se motili. Krog 5. ure smo trčili ob sovražnika, ki se je prosto gibal po soteski. Bilo je kake pod stotine ber-zaljerov, ki imajo široke klobuke s šopom peres. Naša. četica je bila sdučajno v dobrem kritju. Kaj storiti? Najprvo smo se do dobra oddahnili, potem pa smo se posvetovali, ali bi napadi Italijane ali ne. Naravnost prepovedalo nam to ni bilo, dasiravno stao bili mi pravzaprav le poizvedovalna četa. Vprašal sem korporala in moštvo, a vsi so rekli: „Kakor boš ti odločil, tako pa bo." Videl sem, kako so fantje komaj Čakali, da bi se maščevali nad italijansko nezvestobo, Od berzaljerov smo bili' oddaljeni samo kakih 50 do 80 korakov. Prodno smo ijačeli Streljali, sem rekel: „Fantje! Mi smo sedaj daleč od nagih in če se nam napad ne posreči, veste kaj nas čaka. Vsak naj dobro meri in naj ne izgubi glave, če bi nam ne šlo vse gladko." in že je vzel vsak svojega polentarja na muho. Breznikov Florjan z Velke mi je šepnil: „Gospod četovodja, jaz bom s prvim strelom zadel italijanskega stotnika. Imam ,ga izborno na muhi." Dal sem povelje za streljanje. Pok rezke salve je po tri štirikrat odmeval po skalnatih pečinah; 18 Italijanov, med njimi tudi stotnik, se je smrtno zadetih valjalo po tleh. Salvi je sledila salva in posamezni streli. Polentarji so preplašeni tekali po soteski in kjlicali: „Madona mia, Madona mia!" Nekateri bolj korajžni so se skrili in izza kritij streljali slepo v smeri,'; odkoder so letele naše krogla Ni trajalo četrt ure in cela polstotnija berzaljerov je ležala mrtva in težko ranjena na tleh. Le kakih 10 do 15 italijanskih reveže v je zbežalo. Tako so Italijani pokazjrdi svojo „ko-rajžo". Slovenski flantje pa smo zopet pokazali, da popolnoma zaslužimo, da ponofeno rečemo: Slovenski fantje m.1 smo ml! Ko Smo se veseli nad sijajnikn us-penom vračali k naši stotniji, smo videli, kako so od vseh strani in z vseh vrhov prežali v, sosesko Italijani, a doli si niso upali. Nekaj krogel je slrčalo mimo naših glav, a samo Breznikovemu Florjanu je italijanska svinčenka odbila desno uho, menda v zahva^-lo, da je ustrelil italijanskega stotnika. Cela moja Četa je priporočena v odlikovanje. Naši so na desnem krilu ujeli italijanskega sela, ki je nesel poročilo pol-kovnemu poveljstvu, da „Avstrijci z veliko silo — več bataljonov — prodirajo v sotesko Br,..". A ti „bataljoni" so šteli samo naših 18 mož. Toliko se sme verjeti italijanskim poročilom. Pri nas je korajga, kaj ne? Po naših žilah teže junaška kri. Anton Brnasen, dom» lr ptujski» okolic«, nam piše a italijanskega bojišča: Dolgo leto jo že minilo, kar sem n'a bojišču. O, kako dolg čas mi je po tebi „Slov. Gospodar", ki sem te prej tako rad prebiral. Ne znam, kako je kaj tam ali Še hodi£ po lepih slovenskih naših krajih, kakor prej. O * da bi že skoraj učakal (lepih zlatih časov ki smo jiii prej imeli,, in ljubi mir, ki ljudstvo tako težko pričakuje! Res so nas sovražniki! prijeli od v-sen strani, da bi raztrgali našo lepo domovinoj pa ne gre tako lahko, kakor so ssi mislili Ce nas je tudi malo, pa po nagih ž i 1 a h š o vedno tečeju-rjaško kri za ljubo domovino* Res, preejuogo Dar ših braiov-junakov ,je že izkrvavelo na bojnem polju, a ravno to nam daje novega poguma, da lažje vstra-jamo in sovražnike preganjamo. Ko sem bil lani na severnem bojišču, je bilo sovražnika trikrat več kot nas, pa smo le'.mi zmagaj, Zdaj sem tukaj na južnem bojišču že tri mesce, pa še vedno držimo naše prve postojanke. Nehvaležni polentar si ne upa naprej, Samo od daleč strelja njegova artilerija s težki- j mi granatami noč in dan, mi pa se smejimo, ker gre vse preko nas. Sedaj že počasneje strelja, ker mu menda predrago pride, ali pa mu že milnici je primanjkuje. Mi upamo na božjo pomoč, da bomo temu novemu zahrbtnemu sovražniku skoraj tisto' perje o-skubili, ki ga ima za klobuki,. Pa še nekaj lepega moram omeniti. Tukaj so namreč same visoke gore, pa smo vendar 15. avgusta imeli poljsko sv. mašo in pridigo in ob enem smo tudi obhajali cesarjev rojstni dan, ko so med tem po zraku žvižgale granate in šrapnelL Ne pedi slovenske zemlje ne damo! Narednik F rano Veronik, vrl odbornik „Slovenske Straže" pri St. Magdaleni * Maribora, nam piše dne 24. avgusta z italijanskega bojišča: ¡S' čem bi naše bralce razveselil? Menda najbolj s tem, če naznanim, da so naši junaki ob Soči še zimi-raj na istem mestu, kamor so se postavili. Verjamem, da boste tega veseli. Saj veste iz Časopisov, koliko se je zavratni ropar na, i o slovenske zemlje trudil s srvojo kanonado. Kar povečerjati nas je hotel. A zadel je na odpor trde skalo naših slovenskih funtov in mož; niti za ped zemlje mu ne damo. Pozabil je tudi na našo mero: tri decimetro in pot, s kajtero mu prodajamo. Le-ta ga tako pomiri, da molči za delj časa. Naša jama je podobna katakombam. Gledamo kakor levi tja prek nebešfco-lepe Soče. Le škoda, da je ta bogati kraj vržen k nogam požrešne vojne. Lepe vasi s corkviscami, bogata polja s travniki, gozdovi, vse je večinoma opustošeno. Vse trpi ter želi maščevanja. Mi smo dru,gače zmiraj dobro preskrbljeni z vsem. Cesarjev rojstni dan smo kaj lepo obhajali nekaj korakov za bojno črto. Ža na predvečer so se stotnije poklonile svojim poveljnikom z navdušenimi govori, s petjem cesarske himne in z drugimi pesmi ter mogočnimi „hura"-klici na našega presvitlega cesarja Franca Jožefa 1. Na slavnosti dan predpoldne je bila na tihem in varnem kraju sv, maša ob udeležbi vseh častnikov, ki so kazali globoki čut pobožnosti. Nam ni bil dovoljen bližnji vstop zavoljo zrakoplovov, pač pa smo bili od daleč v duhu deležni sv., daritve. Potem se je nadaljevalo petje in bogata razdelitev cigaret, dar domačih šro, Tako nam je minil veliki dan na bojnem počju, kateri nam ostane v vednem spominu. Bog naj blagoslovi naše orožje do popotne zmar-ge nad milijonskimi sovražniki, da so kot zmagovalci enkrat povrnemo na naše mUe slovenske domove! Mnogo pozdravov! Slovenski vojaki še nismO|Zgu-bili poguma. Postruinifi Fnne, ki služi pri ... pionirskem oddelka na južnem bojiSBu. piše svoji materi in sestri pri Sv« «Juriju ob Ščaralei: Srčne pozdrave z južnega bojišča, kjer se zdaj nahajam. Kakor Vam je znaiio, sem bil na severnem bojišču dolgih pot mescev In končno bil tamkaj ranjen. Hvala Bogu, kmalu sem spet ozdravel, zapustil bolnišnico in se vrnil na bojišče proti polentarju. Pripravljen settn dati svoje mlado življenje za našega vladarja. Že drugi cesarjev rojstni dan obhajamo v tem bojnem času in vidimo, da ima naše orožje povsod obilo sreče ter upamo, da bo končna zmaga naša. Mi hrabri slovenski fantje še ni. smozgubilipogumain hočemo sovražnike pobiti do zadnjega, da bo pozneje vladal mir v naši Avstriji. Mi Slovenci zapojemo tudi večkrat kako slovensko pesem. Da, ljubi moji, ne toži se nam tukaj po naših rojstnih ksrajih, ampak vsak želi polentarje koliko največ spraviti ob glave. Za padle tovariše molijo. PiSe Suvfnjian 9, GmLadič, H s« Bori seda! na Italijanskem bojišču: Po dolgem Času — 35 dni — etmo zopet prišli nazaj iz bojne Črte v prijazno vas v rezervo, da si malo odpočijemo in se zopet pripravimo za boje, ki nas še čakajo. Vas stoji ob najbolj prometni cesti. Čete prihajajo in odhajajo, treu se komaj ogfiblje trena. Zares pravi vojni trušč. A sredi vasi pa stoji ponosno in veličastno velika in lepa cerkev, kakoršne najdeš le na Primorskem. Kadar imam čas, greim v cerkev. Sv. maša se bere v črnem plašču. Vojaški župnik daruje sv. maše za večni mir in pokoj tistih vojakov, ki so darovali svoje življenje za n«£o ljubo domovino. Glas se mu trese, ko moli po končani daritvi za našega sivolasega vladarja, za padle junake in za zmago našega orožja. In v klopeh sedijo vojaki, mladi in stari. Prišli so z bojišča), kjer so 21 dni neprestano po noči in po dnevu s svojimi prgi zastavljali v najhujšem ognju pot kletemu Izdajalcu, Mala četa jih je še ostala, mnogo izmed njih je pnefiilo svo_ jo kri, izpoinjujofll prisego: JRajfi umreti, kost se u-maknitL" In te junake Je pripeljal poveljnik v oarkana, da tam ucii^za dušni blagor svojih padlih tovarišev. Ko glodam te obruzD, mi pač p reletava sroe tisoč misli. Tu seui mo*, ki je i9 osivel v bdju, zraven niiadeniča, ki je še le v prvem cvet i svojega življenja. Tam zopet pobožno z rožnim vOa eem v roki mož, čigar izobraženo lice priča, da je b;i v navadnem življenju vse kaj druzega kot vojak. Kaj ne, različni po obrazih, a enaki v mišljenju. Vsi so prišli tu sem v hram božji molit za rajne iovrr r e, prišli so pa tudi, da se zahvalijo Vsemogočnemu, da jih je obvaroval* sovražne krogle. Prišli so pa tudi črpat novih moči za nadaljnje boja. Zakaj tukaj je ti^ti kraj, kjer se dobi nov pogum, kjer si vtisnemo v srce trpečega Zv«ličarja, da nas spremlja v b jni grom med točo krogel in granat. Nekatere ženske, ki so bile v oerkvi, ko pri pogledu na te mirnoreSne, toda vdane obraze ves čas jokale. Od. zunaj pa se je slišalo enakomeri o koraka« nje čet, ki go korakale na bojišče... In ve 3s ropot topov in različnega trena. y » V daljavi grmijo za^ molklo topovi. Vojska je . * . Na ženitovanjskem potovanju. Topničar Franc Likeb, doma iz Polzele t Savinjski dolini, piše dne 21. avgusta svoji sestri Mariji Vajncerl v Celovec: Prav lepo Te pozdravljam s potovanja na južno bojišče in se Ti zahvaljujem za poslanega „Slov. Gospodarja", ki ga. vsa. tieden težko pričakujem,. List potem roma iz ro'. v roke, zajt0 se pa tudi moji tovariši lepo zahvaljujejo; le pridno ga pošiljaj tudi zanaprei. Sedaj smo se podali na ženitova^nisko potovanje in nesemo strah in trepet verolomnim polen-tarjem. Od gospoda Strica Rusa potujemo k polente si-temu svaku, ki pa je bolan, zato smo se z zdravili dobro preskrbeli. Parkrat je že pošteno stokal, pa ka-^o še bo, ko okusi naše zdravilo. Napravili smo ga dobro v 13mesečni preizkušnji. V sredo popcftdn^ smo se peljali mimo Blatne» ga jezera. Letoviščarji so najs veselo pozdravljali in obdarovali. Gospioe pa so nam donašaie šopke cvetlic, druge cigarete in druga darila. Naenkrat so bili vsi vozovi polni cvetja. Dofbimo sedaj pač tudi drugo podnebje. Ljuba sestra! Ti pa prosi ljubega Boga in Ma*-rijo, Katero častimo' vsi vojaki, da bi so srečno vrnili vsi Tvoji brati in Tvoj ljubi mož, ki se tudi bojuje proti pole nt ar jem. Sedaj, kakor slišim, pridejo še oče in najmlajši brat za nami. Potem nas bo sedem od naše hiše na bojišču in lahko bo^ rekla: To so korenjaki 1 Polentarji nas še br do občutili. Inianterist Jofcef Krive«, dema v občini Zltalo, piše svo» jim starišem dne 17. avgusta: Naznanim Vam, da tako vesel se še nisem nikoli vozjil čez štajersko deželo, kakor ravno sedaj, pa tudi toliko prepevali še pismo, kakor te dni, ko smo se iz Rusije peljali nad polentarja. MisjUm, da nas bodo poleiiiitarji tudi občutili in mogoče še bqtj kakor Rusi. Vsem, ki ste šc doma, pa še pridete za menoj, kličem: Pogum in korajžo! Zmaga bo, Se je božja volja, na naši strani! Vse za vero, dom, cesarja! Sem že hude boje prestal, pa Marija me je zmiraj, obvarovala- Srčne pozdrave! Vojska je huda, a zmaga je sladka. Četovodja Kaltei Ketiž, doma od Sv. Trojice t Slov« K,, nam piše dne 17. avgusta z južnega bojišča: Tu na jugu se nam sedaj prav dobro godi. Vi teh lepih časih se spomnim zopet „Slov. Gospodarja". Topovi pokajo, puške prasketajo, mi vojaki pa opravljamo službo noč in dan. Cas teče naprej, vendar ni še videti konca, niti znamenja, da bi se Še kedaj obrnilo na bolje. Včasih pripiše mrzel veter semkaj od morja, Bog ve, kaj pomeni, gotovo še težk» dneve, v katerih bo marsikateri nehote zmlslil na smrt in marsikateri izmed nas se ne bo več vrnil na' zaj. Vendar korajžo, možje in fantje slovenski, vojska jo sicer huda, vendar zmaga Je sladka. Spominjajte so besed, ki nam jih je govoril pri zadnji vojni maši vlč. g, duhovnik iz tukajšnje okolice, in je hočem nakratko omeniti: „Leta 79, p. Kr. rojstvu jo bruhal strašni ogy njenik Vežno lavo iz aebe. Stail je rimski vojak ob mestnih vratih na straži. Hiteli so mimo, njegova ma* ti, sestre, njegova zala ndvosta, znanci, on pa se ni zmenil za vse to, ostal je na mestu, spolnil je svojo dolžnost, čeravno je s tem izgubil svojo srečo, svojo bodočnost. Tudi leta 1915 je pritekla lava divjih roparjev, našega sovražnika, čez naše krasise kraje, pridrvel je ropar na naša polja, nad pašo slovensko zemljo.., Stal 'e tudi vojak na straži, ne samo eden,, stajlo jih je tisoče in tisoče, med katerimi ste bili tudi vi pre* dragi slovenski možje in fantje! Stali ste neustrašeno kakor skala proti veliko močnejšemu sovražniku, za kar ste bili pohvaljeni od presvitl. cesarja, od nadvojvode Friderika, Evgena, generala Boroeviča in drugih vojskovodij. Odlikovani sto bili, danes mnogi tukaj vpričo vaših častnikov, od vašega vse Časil vrednega g. generala. Predragi slovenski vojaki! V hudih časih Živimo. Hudi dnevi so bili, ko Ste si ali v sovražnem ognju, hudi dnevi vas še čakajo. Vendar pogum, bodite še zanaprei neustrašeni, saj se borite aa svoje drage, vaši stariši, žene, otročiči, neveste mol'jo za vue: j Bog nam ohrani našega sina, moža, očeta, ženina,! In tako upajte, da pridete enkrat s slavo ovenčani nazaj k svo.im dragim. Ce bi pa '¡ožja volja bila, da storite smrt za domovi, o, ne bo vfift prahu od vas, ko bodo vaši otroci še misaii na vas, ki ste se borili v težkih dnevih za nje. Predragi vojaki! Hudo je vaše orožje, strašni so ka .oni, strašne strojne puške, katere kosijo sovražne vrste, vendar ne mogli bi samo s tem orožjem sovražnika premagati, ker vil® je premalo. Kaj vam pomaga, dragi noji, v naših t.ežk h časih, da spolni-te s,o.o dolžnost i \ aša trdna vera, vaše zaupanje v Boga. Kdor v Boga zaupa, se ne boji i ičesor. Rep težka je dolžnosti, ki ;o vršite vi spredaj v bojni črti, nič manjša ni naša za InOnto. Poglejte naše begunce, poglejte te nedolhžne otročlče. ki morajo trpeti z vami in so popolnoma nedolžni. Kdo more popisati revščino, kji stiska ubogo ljudblo, in mi diu, šni pastirji trpimo ž njim. Poglejte, predragi, vse to ter prenašajte vse težave, vse napore voljno udani v voljo božjo, tako s bodete zaslužili plačilo v nebesih. Zaupajte na Marijo, katera je posebno zaščitnica Av-stri.e, kličite :o na pomoč vsak dan vsaj z besedami: .'O Marija, moja dobra mati, pomagaj mi danes vršiti svojo doižnosi, varuj me, brani me, pripelji mo srečno nazaj k svojim dragim. In Marija vas ne' bo zapustila, četudi boste morali dati svojo srčno kri za domovino. O,na vam bo pripravila v nebeških višavah krono, dzaljšano z biseri in dragimi kameni. In kolikokrat Marija usliši svoje častilce, koliko čudežev se je že zgodilo v tej voski; zgledov imate sami dovolj. Torej s pogumom in korajžo nastopite zopet pot, katero imate pred očmi. Jaz vam pa hočem podeliti po dovoljenju svetega Očeta vesoljno odvezo, v ta namen se kesa^te svojih grehov ter obljubite, če vas ljubi Bog ohrani pri življenju, se izpovedati . . S tem govorom se je končala zadnja vojna 'po-oožnost. Marsikateremu so stopile solze v oči, kajti čisto drug utis napravijo i «sede govornika na bojišču, kakor doma. S posebnim naivdušenjem smo od-marširali tisti dan zojiet v bojno črto. Najžaiostnejše je, da se še zmiraj nahajajo kaki zabavljata sv. vere, vendar ko pride tisti trenutek, ko je človleška pomoč nemogoča, se marsikateremu kakšna pobožna beseda izvije iz ust. Vobče so slovenski fantje dobri razen tistih, ki so cel svet že prebrskali ter mislijo, da so radi tega nekaj več, ter je njihovo vsakdanje opravilo klafanje, njihova zabava nasprotstvo zoper vse, kar je dobrega in svetega. Ce 'ljubi Bog da in Marija, se bomo še včasih kaj pogovorili, kajti tukaj se spoznava svet v tej strašni vojski. Laški zrakoplovi nad Gorico. Iz Gorice se poroča: V soboto, dne 28. avgusta, so pripluli trije sovražni zrakoplovi nad Gorico, na vse zgodaj. Obleteli so parkrat mesto in nato od-pluli proti Ajševici, kjer so najbrž metali bombe, ker je bilo čuti nekaj takega kakor eksplodiranje bomb. Ni trajalo dolgo, ko so zopet prišli nad Gorico in začeli krožiti nad njo. Kar naenkrat se prikaže belka-sta črta pod vsakim zrakoplovom: spustili so bombe. To se ni zopet ponovilo, ker so imeli najbrž vsak le samo po eno, druge so vrgli že na Ajševico. Takoj nato so naglo odleteli proti italijanskim postojankam. Padle italijanske bombe niso napravile niti najmanjše škode, ker ena, ki je padla v ulico Vogel na dvorišče izvoščeka Coterja, ni eksplodirala, druga pa je eksplodirala na eni njivi za Mesarsko ulico, tretja jo padla na dvorišče „Venutijevega dvorca" v ulici To-scolaro. V soboto najbrž so bili tako razburjeni, ko so došli iz Ajševice, kjer so jih prav dobro obsipa-vali s šrapneli in granatami in njih očesni živci niso bili več v stanu natanko razločevati mesta in njega predmetov. Sicer pa smo mi prav zadovoljni, da vedno mečejo svojo bombe tja, kjer ni nikogar. Zrakoplovi nad Ajševico. Iz Ajševice pišejo: V soboto, dne 28. avgusta, zjutraj so nas italijanski zrakoplovci obiskali v drugič. Prvikrat je bil njih polet čisto brezuspešen, čeravno pripoveduje gospod Kadorna v svojem poročilu z dne 22. avgusta, da so njih letala pri ponovnem napadu na sovražno letališče pri Ajševici vrgla 60 bomb ter povzročila s tem grozno velikansko škodo. Ni treba posebej opozoriti,, da je to pisal Kadorna, znani pisatelj italijanskih poročil. V drugič so dospela letala, kakor prvikrat tudi spustila dosti bomb, a resne škode ni bilo velike. Kakor navadno, so jo italijanski zrakoplovci hitro odkurili, ko so naši topovi in brzometke (strojne puške) začeli pošiljati uničevalen ogenj na nje. Jako smo radovedni, kaj si bode tokrat izmislil Kadorna. Najbrž bo povedal, ida je — zgorelo 10 letal, 1 balon in mnogo trave. » Način bojevanja na Goriškem. Najbolj se boje naši vojaki na Goriškem zdrobljenega skalovja, ¡ red katerim n: človek nikoli varen. Kadar pade gra..ata na skalo in jo zdrobi, se to kamenje naravnost zapi. i v meso ter je uspeh granate trojen. — Ravno take ie/ave in nevarnosti groze tudi Lahom. V okopih dobi vsak vojak prazno vrečo, ka, tero napolni s peskom; taka vreča jo najboljše sredstvo proti letečemu kamenju. V Galiciji je bilo vse to enostavneje, ker se jo mogel uporabiti za kritje tudi kakšen kos lesa. Zanimivo je, kako težko pričakujejo naši vojaki na teli višinah vesti iz drugih bojišč. V-sak dan proti večeru jim pošilja vojno vodstvo na Krn i.i tudi na dre 3 {»osiojankie vesti z l>o išč in vse te vest prlčaku-je , z največ o nestrpnostjo. Ako kakšen večer • ojua oblast i e pošlje pravočasno poroč i, se takoj brzojavi povellništvu, kaj se je dogodilo, da ni nobenih poročiL Kadar dobe poroči o o kaki zmagi, tedaj gledajo, da o tem obveste Lahe, Nasprotnika drug drugega slišita, kadar obedujeta, ker žvenkeče jedilno orodje in tedaj jim naši glasno pripovedujejo najnovejše vesti, ali pa napišejo vest na kakšno ploščico, na Katero o' esijo bel robe \ pa jo postavijo med eden in drugi okop in Lahbm dovolijo, da si to vest xl .esejo v svoje postojanke. Naša artilerija. V zadnjih dneh je naša težka prtlerija italijansko kanonado znatno omejila, da, na gotovih točkah popolnoma zadušila. Našim težkim možnarjem se je o srečilo najti italijanske baterijske postojanke, ki so bile zgrajene v predorih, ter jih uničiti. Dasi so Ital-jani jako spretni v maskiran u svoje a^rtiterije — te dni so n. pr. naši odkrili baterijo, ki so bile v zgornjih nadstropjih hiš m jih razstrelili — se našim artilerijskim opazovalcem skoraj vselej že po kratkem času posreči, da izslede italijanske baterije, ki jih na to z nekaj dobro merjenimi streli uničijo. Odkar se je ojačila naša artilerijska delavnost, je krog tolminskega obmost,a postalo mirneje. Italijane, ki so preje poznali silne učinke naših možnar-iev v listih ter so smatrali te vesti za prebrane, prevzame sedaj neodoljiva g, oz», če samo ki e najdejo u-činke teh topov. Jubilej enega naših težkih možnarjev. Eden naših težkih možnarjev, ki nosi ime pad lega avstrijskega artilerijskega podpolkovnika Rihar-la pl. Körner, „Rihard", in ki je že pomagal rusiitj belgijske trdnjave, je obhajal nedavno na italijanski bojni črti jubilej, ko je oddal na Italijane svoj l£|pO. strel. Pobitost v Italiji. Razpoloženje v Italiji je jako klaverno. Vsa poročila, ki prihajajo iz Italije, zatrjujejo, da vlada že povsodi razočaranje, ki je porodilo velikansko nevol-jo proti Kadorni in proti vsem onim, ki so tako goreli za vojno z Avstrijo in> obečali, da bi italijanska ¡vojna trajala k večjemu par mescev, v katerem času pa se Italija izdatno poveča, dobi avstrijsko Primor-je, Tirolsko in njena moč bi segla kdove Se kam čez Savo. Ali kar so obečali visoki gospodje po listih, in kar se je razlagalo za gotovo stvar po shodih, vse to se ni obistinilo in kakor kaže položaj, se ne obis-tini nikoli. V Italiji sedaj s strahom in trepetom slede dogodkom na ruskem bojišču, kjor so padate velike rusko trdnjave, kakor si tega ni nikdo predstavljal. I-talijanski listi, na čelu jim „Corriere della Sera", tolažijo občinstvo in obečajo preobrat, ali občinstvo y Italiji, ki se sicer da lahko spreobrniti v svojem mišljenju, sedaj ne veruje nič več in odklanja taka prazna tolažila. Množe se odporni glasovi, množica protestira in po Milanu vpijejo delavci: „Dol z vojno!" V 'Milanu je bilo prišlo že do velikih rabukj, o katerih se seveda nič ne poroča in katere vdusi policija in vojaštvo, ali poročila o njih prineso potniki v Švico. Izmejd iistov je samo „Avanti" oni, ki si upa izreči kako pametno besedo, !d poroča pošteno, prebivalstvo sega po tem listu„ dasi ima časih bele cele predale, katere je čital samo cenzor. Beda raste od dne do dne, industrija počiva, izvoza sočivja ni, pomanjkanje se čuti jjotvsodi. Kedor le more, zapusti Italijo, zlasti premožnejši sloji silijo z vso močjo ven iz teh razmer, ki pomenijo katastrofo za Italijo. Italija v boju za Tripolitanijo. Pariškemu listu „¡Temps" se poroča iz Kahire v Egiptu sledeče: Veliki duhovni poglavar mohamedan-skega rodu Senusijev koraka na čelu 1(7.000 mož proti Tripolitaniji. Te čete, katerim poveljujejo nemški in turški častniki, so izborno opremljene s topovi in s strojnimi puškami. Italijanska vlada je odposlala številna ojačenja za mesto Tripolis. Polagoma bo Italija skusila vse bridkosti vojske. Pred Dardanelaml. Zadnje dni so se vršili pred Dardauelami izredno krvavi boj. Skupne izgube Angležev in Francozov v ¿adnjih treh dneh znašajo 20.000 mož, od teh je ¡0.000 padlih. Tudi število ujetnikov je izredno veliko. Lahi jadrajo proti Dardanelam. I(z švicarskega mesta Bazel se poroča, da je od-plulo iz pristanišča južno-italijanskega mesta Tarent 117 velikih italijanskih purnikov s četami in vojnimi potrebščinami na krov u proti Dardanelam. Parnike je spremljalo 16 raznih italijanskih vojnih ladij. V pristanišču se je zbrala velikanska množica ljudi, ki je viharno pozdravljala odhajajoče parnike. Vrhovni i-talijanski mornariški poveljnik, vojvoda Aoeta, je i-mel prisrčen nagovor na odhajajoče italijansko vojaštvo. Splošno se s«V3i, da so bili parniki in vojne ladje, ki so odplule iz Tarenta in Brindi*ija, namenjene za boje pred Dardauelami. rt \n t pik h * mmk® b is* hm h #a s i ~iihnkI mprnilL Najzanimivejše za nas je na ruskem bojišču, da so naši nepričakovano začeli v Galiciji ofenzivo proti Rusom. Dne 27. avgusta so se vzdignile na severu pri Zložovu armada Bohm-Ermollija, ob Zloti Lipi armada grofa Bothmerja in na jugu levo krilo armade Pflanzer-Baltinove ter so planile na sovražnika. Nagnali so sovražnika do reke Strypa, ki teče vsporedno z Zloto Lipo in se izliva pri Černeliči v Dnjestr. Mesta Zložov, Gologory, Pomorzany in Brc-zany, ki so nam znana iz lanskih začetnih bojev, so v naših rokah. Od Černeliče naprej ob Dnjestru (proti izhodu) še stoji središče in desno krilo PfUnzer jeve armade mirno v svojih zakopih ter čaka nadaljnega razvoja. Večji o d p o r so Rusi uprizorili samo na severu pri mestu Brezany, ki leži nasproti važnemu železniškemu križališču Tarnopcl. Odpor ima brezdvomno namen, da se do skrajnega časa drži Tarnopol, ki je za količkaj urejeno umikanje r— prepotreben. Armadaf hrvaškega generala Puhala, ki je bila nadaljevanje Bohm-Ermollijeve armade proti severu in ki je zavzela Kovel, je naenkrat krenila proti jugu in se bliža onim trem trdnjavam, v katerih so Rusi pripravljali svoje napade na Avstrijo in sicer Luck, R o v n o in D u b n o. Naše čete stojijo že blizu Lučka in Rovna. Tudi ta obrat, ki ga je nar redila Puhalova armada, nam je prišel nepričakovano. Južna ruska armada je prišla naenkrat, kot bi trenil, v velike škripce in se bo morala naglo umika-ti, kajti sicer jo obkolimo. Zakaj od severa pritiska Puhalo, ob jugu stop Pflanzer, od zahoda pa pritiskata Bohm-Ermolli in Bothmer. Naše vodstvo je duhovito, to nam mora tudi sovražnik priznati! Dne 26. avgusta so čete avstrijskega generala Arza zavzele Brest-LItovsk. Zavzetje tega mesta je zaradi tega tako važno, ker je bilo zadnja točka, ki je vezala južni in severni del rusko armade. Odkar je padel Brest-Litovsk in so se morale rujsk» čete umikati dalje proti ^izhodu, je vsled velikanskih močvirij Pripjet ali Rokltno pretrgana v dva dela, v; južni in severni. Južni ded. je že v naših kleščah. Severni del pa ima to-le usodo: Najbolj južno (severno od močvirja) ga preganjajo čete nadvojvode Jožef Ferdinanda. Prišle so že preko Kobrina v Pružany. Severno od nadvojvode stoji armada generala A r z a in bavarskega princa Leopolda'. Severno od teb dveh armad in izhodno od Bjeloetoka napreduje armada generala Galbvitza. Trdnjavi Grodno se je približal general Scholtz od zapadne strani. General Eichhorn se bliža važnemu železniškemu križališču V i 1 n i. General Below pa je zadnje dni prodrl do reke Drina in namerava očivtidno obkoliti mesto R i -g o na suhem. Ruske čete se povsod umikajo in za seboj zažigajo vse, kar se da zažgati. PrebivpliJtvo beži v notranjost Rusije, kamor prinaša strah, razburjenost in bolezen. Velikanske lzgnjje poraženih ruskih armad. Odkar so pričele naše in nemške čete veliko napadalno prodiranje v zahodni Galiciji, ko je bila dne 2. maja pri Gorlicah prebita ruska bojna črta, znašajo ruske izgube v teli bojih okroglo 1, ¡00.000 u-jetih in najmanj 300.000 padlih ili ranjenih Rusov. Ruska bojna črta je raztrgaina v dva dela in poražene ruske armade se umikajo v popolnoma ločenil- skupinah v notranjost Rusije. Rusija je morala zapustiti Poljsko, Kurlandijo, Litavsko in skoro vso GalicSjo-Nič manj kakor 12 močnih ruskih trdnjav je padlo zavezniškim armadam v roke. Brest-Litovsk padel! Ko so naši čitatelji dobili zadnjo Številko „Slov. Gospodarja" v roke, je bala velika ruska trdnjava ob Bugu, Brest-Litovsk, že v naših rokah. 2e v sredo dne 25. avgusta proti večeru so čete avstrijskega ge_ nerala plem. Arza predrle na zahodni strani zunanji trdnja.vteki pks in so drugi dan, dne 26. avgusta zjutraj vkorakale v osrednjo trdnjuvo in mesto. Najdalje so se še ustavljali Rusi na severovzhodnih utrdbah, a proti večeru dne 26,. avgusta so se morali tudi tam umakniti. Rusi so se že več časa pripravljali na padec te trdnjave in so spravljali vo.no gradivo dalje proti izhodu. Ker so naše čete z nenadnim sunkom pripravile to mogočno trdnjavo prej do padca, kot so se Rusi nadjali, niso mogli spraviti več vsega važnejšega gradiva iz trdnjave. Radi tega so dne 25. avgusta,, k» je padala utrdba za utrdbo, velika skladišča živil in vojnega gradiva zažgali Sn za- Seli rušiM mostove. Ko so naši vkorakal; y mesto, je isto na vseh koncih in krajih gorelo. Trdnjava in meato jo bilo zavito v 6rne oblake dima. Pogled na goreče mesto ob jutranji zori je bil grozen. Nebo je b;lo krvavo-rdeče. Pri vhodu v Brest-Litovsk so se vršili srditi boji na nož. Rusi ujso radi zapustili te 3 v oje postojanke. Beg iz Brest-Idtovska. Mesto Brest-Litovsk je štelo 'čez SfrOOCT ljudi brez vojaštva. Trdnjavsko poveljstvo je že dne 18. avgusta izdalo povelje, da mora prebivalstvo mesto popolnoma izprazniti. Vsi so morali iti proč: bogati in reveži. Skoro teden dni je bila edina cesta proti izhodu natlačeno polna bežečega. ljudstva. Kakor črna kača se je vil ta žalosten sprevod noč in dan iz Brest-Li-tovska. Štirideset kilometrov daleč nisi videl druf ^a, kot samo gnječo ljudi a culieami in živino z vozovi. So so naše čete vkorakale v mesto, so našle skoro same razvaline in edinega prebivalca, nekoga čevljarja, kateri se je s svojo ženo in štirimi otroci skril v klet Brost-Idtovsk utrdili Japonci. „Az Est" poroča iz Holma: Brest-Litovska niso utrjevali Rusi, ampak tudi drago kupljeni Japonci, japonski častniki so pripovedovali ljudem v Brest-Litovsku, da bodo poslali svoje vojake v Evropo še le, če dobe Japonci tudi otok Salialin, KaJio se Rusi umikajo. Krakovska „Nowa Relorma" poroča: Nald ujat-nik, po mišljenju ruski revolucionar, je izjavil na v-prašanje, zakaj je tako malo Rusov ujetih, dasi so jim zavezniške čete neprestano ostro za petami: T,V mojem oddelku je bilo še 16 mojih somišljenikov, ki bi, se bili radi udali. Toda zadnji fl.is so jih ostro nadzorovali, ker so jih najbrže spregledali. Ob umikanju so smeli vojaki zapuščati jarke le v majhnih skupinah in zastraženi. Le nekaj malega vojakov je ostalo v jarkih in ti so morali neprestano močno streljati. Končno se umaknejo iz jarkov tudi zadnji vojaki, medtem pa v ozadju močno streljajo iz strojnih pušk, da bi sovražnika premotili, češ, da so jarki že zasedeni. Končno preiščejo jarke še kozaki, ako bi se ne bil kak vojak v njih potuhnil. Umikanje se običajno vrši po noči. V Rusiji vse zmedeno. Zanesljivo se poroča iz, Petrograda, da so moro-dajni ruski krogi popolnoma zmedeni, Na carskem dvoru vlada splošna nezaupnošt. Trdovratno se trdi, da je carica z otroci že zapusJtila Carskoje selo, car pa da se ne vrne v Petrograd, marveč se stalno preseli v Kazan, ker se jim tudi Moslcvasom. Vojaki prehodijo in prepojejo vse dolge poti. Skupine žensk korakajo tiho za vojaki, Ljudje obstajajo in gledajo zíi vojem brez vsakih znamenj odobravanja. Zdi se, da ruske rezerve na moštvu še daleč niso izčrpane. Petrograd še vedno ni ifzgubSl lica veselega miru velemesta. (Pismo je datirano z dne 21. julija.) Morda je preveč oddaljeno od bojišča. 10 vojni ni tu ne duha ne sluha, kakor da bi se vršila v kaki drugi deželi. Seveda v zadnjih dneh ni šlo vse tako v redu. Nemcem se je s titan^kimi silami posreflilo vreči z milijoni in milijoni ljudi Ruse iz ozemelj, ki so jih o-svojili tekom 12 mescev.. Negotov str ali navdaja politike, ker se boje, da bi vlada nekega dne začela misliti na mir. mmma, Velikanski plen v Kovnu. List „Berliner Tageblatt" poroča: V trdnjavi Kovno se je našla neverjetno velika množina pušk, med temi tudi mnogo japonskega izvora, raznega stre-iiva, strojnih puSk in raznih vrst topov. Živil, kon-serv, sladkorja, moko itd. se ]e našla tako velikanska množina, da zadostuje za preskrbo cele armade za več mescev. Tudi se je našla cela zaloga popolnoma novih avtomobilov ter čez 70.000 litrov benoina. Kako se je udal Novo-Geor- gievsk. Na dan udaje, dne 20. avgusta,, kmalu po 8. u-ri zjutraj, se je bližala nasa častniška patrulja vra-tam osrednje utrdbe. Ruski odpos.anae z belo zastavo in v spremstvu trombenbča je prijezdil častnikom nasproti in jim je naznanil da jo trdnjavski poveljnik pripravljen trdnjavo izročiti. Odposlaneo je prosil častnikje, naj pridejo v osrednjo utrdbo. Ruski vojaki so v velikih trumah obkolili naše častnike, po-Ijubovali so njih sedla in plašče in so jim na poseben način izkazovali čast. Skozi odprta, trdnjavska vrata j« drvato vftó sto Rusov na prosto in s« j« do- šlim našim vojakom dalo ujeti. Pri mnogih ruskih u-' jetnikih so se našle velike steklenice polne močnih o-pojnih pijač; mnogi Rusi pa so sploh že bili opijanjem. Došli častniki so se med tem v avtomobilu odpeljali v osrednjo utrdbo. Pred častniškimi stanovanji jih je pričakoval trdnjavski poveljnik, carjev generalni pribočnik, general kavalerije 3obyr, častitljiv mož z belo polno brado. General je izjavil, da je pripravljen, se glede udaje trdnjave pogajati. Častniki so odgovorili, da se more govoriti samo o brezpogojni tudaji. General Bobyr je bil kmalu pripravljen, da se z avtomobilom odpelje k poveljniku obkol-j-evalne armade, generalu pl. Beseler-yj, ki je kakor znano premagal tudi ¿rdnjavo Antwerpen. Generalni poročnik Kahlschmidt je generala Bobyrja spremljal j na žalostni vožnji. Med tem, ko so naše čete zasedle posamezne dele zelo razsežjiih osrednjih utrdb, so jih Rusi še z južnih utrdb obstreljevali. General pl. Beseler je v gradu rodbine Radzivil, Segeršinek ob Narevu, pozval generala Bobyrja, naj zapqve, da Rusi prenehajo s streljanjem. Ruski general je odgovoril, da nima on v trdnjavi nikakega upliva več. Tedaj se ie obema ruskima generaloma kratko a obvezno izjavilo, da se ju bo takoj ustrelilo, ako se ogenj tekom ene ure ne ustavi. To je pomagalo. General Bobyr je dobil zopet upliv nad utrdbami in ogenj je u-tihnil. V osrednji utrdbi se je 22 ruskih častnikov z «no stotnijo moštva branilo priznati i udajo trdnjave, Obstreljevali so naše vkorakajoče čete. S silo so jih morali razorožiti. Eden častnik si je pognal kroglo v glavo, drugi pa je postal hipoma božjasten od prevelike žalosti in srdu, da se je trdnjaiva udala. Junaški čin štajerskih slovenskih domobrancev. CeAovodja Frane Spari, posestnik In cerkveni kljuiar v Jarentnl, piše našemu uredniku a bojiSča ob Dnjcstru: Za naš domači domobranski pešpolk je bil dan 8. avgusta dan časti in zmage. Gosp. n a d -poročnik Rakuša je kot poveljnik 11, stotnije dobil nalogo, odvzeti sovražniku glavno postojanko na pred nami ležečem hribu, Id ga je sovražnik zasedel že pred mesci. Neustrašeni in junaški slovenski častnik, na katerega je sedaj ponosen cel polk, je s svojo hrabro stotnijo in oddelkom pionirjev ča&tno rešil svojci nalogo, Med gromenjem topov, lastnih In sovražnih, je bila pri, belem dnevu kmalu odstranjena gosta žična o-vira, tik pred sovražnimi okopi. Kmalu nato se je slišal mogočni „Hura!" Junaki 11. stotnije so z nasajenimi bajoneti prodrli v sovražne vrste, zaplenili takoj 3 strojne puške ter ujeli več jsto Rusov. Prilastiv-ši si to sovražne postojanko, so prodirali neustrašeno še več sto korakov naprej ter vnovič ujeli nad 600 Rusov,, Sovražnik, ki je bil sicer v premoči, se je na vse kriplje upiral, obsipaval je naše junake s granatami in šrapneli ter s smrtonosnimi svi^ičenkami še oelo noč, a naslednjesra dne Jo je vsled našega splo&. nega pritiska moral sramotno odkuriti. Naše čete so mu skrbno za peftami. S 'tem junaškim činom, ki je vsled modrega vodstva naših poveljnikov od nas zahteval le malo žrtev, pač pa napravil sovražniku velike izgube', je padlo veliki del lepe gaJsške zemlje zopet v rtaie roke, in mislim, da ne bo več dolgo, ko bo moral zadnji Rus iz Galicije. Te vrste Ti pišem na prednji poljski straži, kamor je zopet došlo par novincev iz Maribora. Zelo nas zanima vsaka novica iz domovine, ki jo prinašajo. V časti nam je tudi zlasti vsaka Še tako neznatna poštna pošiljatev od svojih dragih, zlasti pa nas z domovino veže „Slov. Gospodar" in „"Straža", ki ju vedno redno prejemamo. Veseleč se v kratkem sijajne zma-ge tu na severu, z radostjo zasledujemo junaška de-ia bojnih čet na daljnem jugu. Ugodna bojna poročila, ki jih sprejemamo od vseh krajev, so nam najlepše plačilo za ves trud, radii bomo pozabili na mrzle zimske dni v Karpartih, kakor tudi na trpljenje »ro-čih dni na bojnem pcliju, samo da se kot sinova mogočne Avstrije vrnemo kot zmagovalci. Tako umirajo slovenski junaki! Četo vodja Josip Ilrpvatič, doma la U racija pri Žanra, }e nam dne 27. avgust.^ t. j. pred odhodom ia Galicije, poslal sle-defio pismo: Minulo je že leto dni, odkar stoji naš 87. peS-polk rra bojnem polju. Marsikateri izmed naših vrlih slovenskih Stajeioev je že našel smrt na polju slave, marsikateri si jo pokvaril svoje zdravje. Vsem tem bo večno zele. el veneo slave! Ne smete si misliti, da padejo naši Slovenci s strahom in trepetom. Ne! Z junaškim ponosom umre vsak za domovino. Zato Imamo dovolj dokazov. Znano je, da je prejel naš 87. polk od najvišje strani pohvalni pridevek „železni". Evo v dokaz dogodek, ki sem ga sam doživel. Ko smo ob Dnjestru nedavno naskočili sovražnika ter je med druglini padel tudi eden naših slovenskih Častnikov, sem VideL, kako je ležeč v potoku krvi bil še zadnji, hip poln junaškega duha. In njegove zadnje besede so bile: „Sladko Je umreti za do-moTinol" Tako umirajo slovenski junaka! Dosedaj smo osvobodili večinoma celo Galicijo ter si pridobivali neizmerne množine plena, število u_ jotnikov je med našim bojevnnjem vedno naraščalo. Eualo JunaJtvo j«, kakor vidimo, menda ie umrlo. Da smo riosegli tako sijajne zmage, se imamo zalivar iiti hrabrosti vsakega posameznega nagega vojaka. Z božjo pomočjo smo na vseh straneh ¡sijajno premagali sovraga. Kakor imamo sveto nalogo in dolžnost, hočemo sedanj še na drugem mestu z isto hrabrostjo j odbiti vse napade hinavskega sovražnika ob Adriji j ter nam čim prej ko mogoše priboriti končni venec j zmage. To vam prisegamo ter vse vrle SEovence in < Slovenke pozdravljamo! Četo vodja Josip Hrovatič, S poddesetnik Franc Lamut iz Zreč, Ajnton Kvao, pod-j desetnik Franc Zupan iz Caoij, župnija Sevnica ob j Savi, Avgust Sole iz Slov. Gradca, Franc Zelenko iz 1 Partinja. v Slov, goricah, Matija Ozmec iz Ormoža, 1 Jakob Uratnik in Ferdo Terglav od Sv. Andraža, ¡Kiddesetnik Franc Sentur iz Podsreide, Jožel Obram iz Rajhenburga. Sv. obhajilo na bojnem polju. Desetnik Fmc Ožek, doma iz Rimskih Toplic, nam piSe s severnega bojišfa: Srečni smo Slorvenci ... pešpolka na boiišču,l Zahvaliti se imamo našemu častnemu g. podpolkovniku Hossnerju za marsikatero dobroto. On nas vodi častno in skrbi za svoje vojaštvo,, kakor skrben oče za svoje otroke. Ukazal je, da se stotnije menjajo in da, mora vsaka par dni nazaj za rezervo, da se osnaži telesno in duševno. Tudi našo 6. stotnijo je doletela ta sreča. Na obširnem polju so velike barake; zraven mala kapelica iz desk, v kateri se vsaki dan bere sv. maša. To je dal postaviti naš vrli g. polkovni poveljnik. Naš ljubljeni vojni kurat č. g. M. Krajne nam polaga tolažljive besede na srce in nas vabi k sv. spovedi G. kurat nam je dober pastir, mi pa u-bogljive njegove ovčice. On zbira vojake skupaj, kakor koklja ebira svoja piščeta. Vodi nas h kapelioi in nas spoveduje; bere sv. mašo in med mašo deli. sv. obhajilo. Danes nas je bilo 45 pri sv. obhajilu. Od veselja mu je žarelo lice, da se nas je toliko udeležilo zveličanske pojedine. V nedeljo je služba božja, katere se udeleži tudi g. podpolkovnik ter drugi častniki, ki so odzadaj. Polkovni poveljnik nas vsaki dan obišče, se pogovarja s prostaki, kuharjem pa u-kaže, da morajo skiuhati dobro menažo. Tudi krop-čilnih pijač nam preskrbi. Eno leto pri težkih možnarjih, Topničar Jožef Drole, doma iz Polzelo v Savinjski dol.» piše svojim starišem: Bojeval sem se že s vsemi sovražniki naše nepremagljive Avstrije in njene zaveznice. To špartan-sko življenje me je tako okrepilo, da se bolj zdravega čutim, kaker poprej doma. Sedaj se nahajam pri mestu D . . . Sovražnik nas vedno nadleguje po noči in po dnevu, nam meče granate in šrapnele, pa on še ni vešč v streljanju. Kadar nam najbolj siple granate sem, iedaj gremo mi z veseljem k našim velikanom in mu mečemo naše bombe. Gorje jim tam, kamor naš strel pade. O tem bomo pozneje govorili, ko so enlrrat snidemo. To so ne da popisati, kakšam je pravzaprav učinek našega velikanskega topa. in nam pogum nikdar ne upade. Nekoč smo kar nenadoma postali gospodarji hiše, kjer je preje sovražiiiM gospodaril. Vršil se je ljuti boj, ali nam se ne ustavi nič. Sovražnik je popihal urnih pet. To so bili prizori. Gremo čez bojno polje v imenovano kmečko hišo» Po potu je ležalo mrtvih sovražnikov kakor snopja za žanjicami. Naiveč jih je bilo nasajenih na naše avstrijske bajonete. Moj tovariš je našel mnogo dobrega krompirja v neki skriti luknji v hiši. Takoj »i smo zakurili in si pekli krompir. Jedli smo ga z veliko slastjo. Jaz sem našel v nekem kotu čevljarsko orodje. V sedem se na stol, začnem krpati in tolčti, da je kar odmevalo po zaduhli sobi. ¡Moj tovariš me pa vpraša: „Ali si čevljar?" jMoram biti", mu rečem, „saj vidiš moje obuvalo. Umem pa tudi, saj sem doma imel kladivo v roldah, ko sem bil zidar." Tako ml tukaj životarimo. ilvsfrijslio-srbsIio-črnoDorslio ■ »e v v bojišče. 28 vagonov darov za naše ujetnike v Srbiji. Bolgarskim listom se poroča iz Rustčuka: V RustČuk je došlo iz Avstrije 28 vagonov z darovi za avstrijske ujetnike v Srbiji, in sicer so darovi pona}-več obleke. Darove bodo spravili preko Bolgarije y Niš. Slovenec v bojn s Črnogorci. Trdnjavski topničar Jož«! KJeneačiS, doma od Mate Ife* delje, nam pi£« lz Radoviia v Dalmaciji Gotovo vas bo zanimalo, ako izveste kaj od naa slovenskih rezervistov, ki tukaj v Dalmaciji tudi ž» deset mesoev Črnogorce pobijamo in sproti razbijamo njih sračja gnezda na gori Lovčen, od koder naa včasih nadlegujejo s svojimi razklopotaniml topovi. Dne 15. avgusta so se spravili na/1 nas in na« obstreljevali, a njihov uspeh fe bil slab. Krogle m padale kakor nezrela Jabolka z drevk».?}a. Ena je pa* dia tu, druga tam In tretja tudi ni hot«(!a k nam. Ali dne 18. avgusta so se pa ti širokohlačniki prav pošteno spravili nad na«. Z Lovšena so prav moči in obstreljevala našo trdnjavo, a škode nam niso naredili nobeno. Ti opankarjl mislijo, da bodo kar tako razbili našo trdnjavo in nas polov i li kot ovoe. Pje Nikita, ne bo ne kar. tako! No bomo mi v Cetinju tvojo kaše jedli. Ali •. endarle bi že bil skoraj enkrat dobil bun-ko po glavi. Ravno sem se spravil, da si operem one rane, katere mi zadenejo znane nežne živalice po noči, že začujem v zraku, vž, v ž. vž. Priinaj-duh, naenkrat trešči „,bum" samo nekaj metrov od mene. Pasja duša, tega duhana ne bom šnofal. Ne premišljam dolgo in uberem jo v primernem in precej braem teku. Ob peti uri popoldne je pa naša bojna ladja začela obstreljevani črnogorsko baterije» in tudi niaš zrakoplov j9 neustrašeno krožil nad Lovčenom. Bil je visoko v zraku. Črnogorci so ga obstreljevali1,, ali do živega mu niso prišli- ITudi dno 19. avgusta jo naša baterija „Gorazda" prav dobro obstreljevala baterije na Lovčenu. Črnogorski topovi so morali kar u-tihniti. Srčno pozdrave pošiljam vsem tj© v milo slovensko domovino! Kovačov JuŽek, Francozi in Angleži vsak trenutek pretijo, da bodo prodirali. Toda do resnico ne pride več. Bilo je priložnosti dovolj, posebno kar je zaposlena glavna nemška moč na ruskem bojišču, a Francozi in Angleži se očividno čutijo za ofenzivo proti Nemcem šg preslabi. Primanjkuje jim rezerv. Močni so dovolj, da Še vzdržujejo močno utrjene zakope, a do ofenzive se ne morejo več povspeti. Sedali vsa upanje Francozov in Angležev počiva na vojski ob Dardanelah. Zato so prisilili Italijane, da bi tudi oni poslali svoje vojaštvo v to strašno mesnico pred Carigradom, Ako tam zmagajo, potem upajo vsaj na ugodnejše mirovne pogoje. Cesar Savinjčanom! Pobožno domoljubno romanje na Oljko se je ob. nesio sijajno. Nad 7000 ljudi ]e prihitelo na goro, da pcmoli za oesarja, armado in domovino. Propovedoval je prof. dr. Hohnjec iz Maribora. V imenu romarjev je s posredovanjem namestniškega svetnika barona Mtiller-ja celjski opat Fr. Ogradi brzojavil na presvitloga oesarja: i t i i Več tisoč slovenskih romarjev ia Savinjska doline, zbranih pri milostnem svetišča na Gori Oljki, da moli za blagor Vašega apostolskega Veličanstva, a» zmago neprimerno hrabre c.inkr. armade in za srečo ljubljen« Avstrije, ponavlja najspoštljivejše prisego udane ljubezni in neomajne zvestobe napram Vašemu apostolskemu Veličanstvu in prosritli tesarski hiši. Franc Ogradi, opat celjiki Na to je priSel na aeljsik» o. kr. okrajno glavar, stvo sledeči odgovor: ^ N& Najvišje povelje prosim, da obvestita g. opata Ofradija, da se Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo za ielje, ki jih je izrazil v imenu slovenskih romarjev is Savinjske doline, naj-milostljivejše zahvaljuje. Baron Schiefil. Savinjska dolina bo ohranila romanje Tn milost-lji,v odgovor pnesviCoga cesarja v trajnem spominu. Bog živi našaga cesarja! noirtc®* * V znamenju zlatega klasa. C. kr. namestnik je dal znamenje zlatega klasa delati tudi s Slovenskim napisom» Ker je čisti dobiček namenjen za dobrodelne namene, je pač priporočati» da si Slovenci to znamenje s slovenskem napisnim naročajo v obilnem številu, da se ne bo reklo v prihodnje: Sa3 znamenj s slovenskim napisom ni treba delati, ker jih nihče ne kupuje. SLovenci, segajte po tem uradnem slovenskem znaku! ■ Ogrski Slovenci molijo za nafto zmago. „Novi ne" pišejo: Proščenje je bilo na Velko mešo prt sv. Martini v Modžlmurji» Vnogo lOstva j» privrelo na te den tii vkiip v procosijaj. Tiidi naši Slovenci so prišli posebno z Hoiize. Velika vjnožina jo prišla z sosedne, štrigovske fare pod vodstvom Možar Stevana. plebanoša. V procesiji je bilo 723 belo oblečenih deklin. Vse prooesije so se združile pri Sv. Mffrtini, gde so za zmago naše vojske molile. Skoda, ka so neki razviizdanci oskrunili sveftost toga dneva s krvavim bitjom, tak ka so naslednje z prebitimi glavami raz-išli. * Slovenci v Ameriki, pozor! Vlada opozarja, da vsakdo postane kriv veleizdaje, ako sovražniku na kak način kola pomaga, To pa (Storijo vsi avstrijski državljani, ki delajo v ameriških fabrikali streliva puške in topove za naôe sovražnike. Kdor se vrne, bo kaznovan s smrtjo, v milem slučaju z ječo 10 do 20 let. Pozivamo torej Slovence v Ameriki, da izstopijo, ako so še zaposleni v takih fabrikah, v katerih morajo delati morilna orožja za svoje brate. * Vojskovodja polivali slovenske pevce. Z goriške bojne črte nam piše Četovodja Blaž Ferlež: Dne 26. avgusta je na bojni Črti, kjer se borijo naši slo-venskoštajerski domobranci, vladal dokajŠen mir. I-talijan je prejšnji dan po naši vpli artileriji dobil take debele in krepke pozdrave, da si naslednje dni ni upal na svetlo. Moj oddelek j© bil prost. Naš g. poročnik, vrla kranjska korenina, nam je naročil, da si lahko kako veselo zapojemo, in kakor na povelje so se zbrali naši vrli fantje in možje, večinoma Muro-poljci (trije od Sv. Križa) in zaorila je tja za divno Sočo veličastna pesem „Slovenec sem!" Vodno večji ,;e bil krog pevcev. Celo nekateri častniki so nam pomagali. Veličastno so donele besedo te lepe naše narodne pesmi: Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala. ...Slovenec sem... Tej pesmi je sledila Gregorčičeva: „Rože je na vrtu plela..." Naše pesmi glas je odmeval gotovo pol u,re daleč. Kar nenadoma pa ¡se pojavi za nami četa višjih častnikov. Glas pesmi je prenehal. Bližat se nam je sam vojskovodja, nag oboževani general Borcovlč. Vsi smo se postavili v vrsto in salutirali General pa je veselo zamahnil z roko in rekel v naši materinščini: ,JL e naprej fantje slovenski. Lepa je slovenska pesem. Le nadaljujte!" In zopet je odmevala slovenska pesem po goriških poljanah... * Stotnik pohvali Junaštvo slovenskih vojakov. Jakob Janež K, stotnik cesarskih strelcev št. ... nam piše dne 21, avgusta: „Moj najdražji branilec domovino, Jakob Polanič, ki je služil pri cesarskih strelcih (oddelek strojnih pušk) na južnem bojišču, je težko obolel in smo ga morali poslati v bolnišnico, Mla-di slovenski Muropoljec je bil pogumnega, j-ekienega značaja in junaškega srca. KOrajže mu ni nikdar zmanjkalo. Dolgih deset mesnav se je bojev«! ob moji strani. Sploh moram izreči vsem vrlim slovenskim fantom kot junakom prve vrste dolžno zahvalo." * Pflanzer-Baltln iz Konjic? Piše se nam: Sedanji poveljnik naših hrabrih čet ob Dnjestru, Pflan-zer-Baltin, je rodom Pflanzer, a je bil posinovljen od barona Raltina, ki je bil svoj Čas poseistnik takozva-nega Dobjahofa, katerega poseduje sedaj grofica Ser-maž. Mogoče, da kdo izmed Konjičanov ve kaj več o Pflanzer-Baltinu. * V Dunajskem Novem mestu so dne 27. avgusta pokopali poročnika Herbcrta pl. Konrad-Hecon-dorfa, gina našega slovitega vojskovodje^ Mladi poročnik je spomladi padel na severnem bojišču, odkoder so ca sedaj prepeljali v Dunajsko Novo mesto. Oče», generalni polkovnik Konrad pl. Heoendorî je dne 2fi. avgusta došel v Dunajsko Novp meato in je na krsto svojega sina položil venec. * Odlikovani slovenski vojaki. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrost ne svetinje je dobil nadlovec 8. lov. bat. Božidar Stepančič in četovodja tit. narednik 47. pešp Viktor Golob. Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila četo-vodjavodja ¡telegrafskega polka Ivan Zupan in straž-mojster 3. trenske divizije Frano Majcen. Srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste sta dobila: patruljni vodja 17. lov. bataljona Martin Koritnfk in kadet 17. pešp. Adolf Sipek. Bronasto, hrabrostno ssvetir.jo so dobili: Spanner in Velikonja, oba pri 47. pešp.; Wagner, 26. dom. p. ; Kobilca in Skvarča, ol>a pri 27. d. p ; Trebše, 7. lov. bat. * Novi črn ovoj niskl četo vodje. Povodom 85. cesarjevega rojstnega .dne so bili naslednji čmovojniš-ki Četovodje imenovani za narednike: Fran Božiček, Friderik Medved, Jožef Lesàak, Tomaž KriŽanlč In Peter Megiô, * „PuSeljcl" Bodo že pripravljeni. Vria mladenka iz Vojnika pri Celju nam piSe; „V odgovor trdnjavsbemu topničarju Ferdinandu JanžekoviČ v Poli z ozirom na članek „Slovenska dekleta, pripravite nam ,pušeljoe' " v zadnjem „Slov. Gospodarju*. Kadar so boste slovenski fantje in možje kot zmago-valoi vračali iz solnčne Italije domov, boste že dobili šopke, saj sto jih vredni. Pa še več! Kateri izmed slovenskih štajerskih fantov in mož bo ob zmagovitem pohodu v Italijo prvi stopil v Benetke, bo dobil takšen „pušeljo* za spomin, da ga bo do smrti vesel. Vrli fantje in možje, le korajžno pp polentarski no-»vastobi! Slovenka.* " Krvavo švlcajo. Prijatelj in naročnik našega lista Franc, Žitnik iz Brezjega pri Brežicah ob Savi nam pošilja iskrene pozdrave z italijanskega bojišča. Pravi, da Italijani sedaj krvavo švicajo. Dosedaj je še zmiraj zdrav. * PogreSaio so: Franc Zmazek iz Gajšovec pri Sv. Križa na Murskem polju. Služil je pri 26. domobranskem pešpolku, 11. stotniji. "Bil je od začetka vojske v Galiciji. Odgovor njegovemu, očetu: Jakob Zmazek, posestnik, Gajševci, pošta Križevci, ¿'tajersko. — Ivan F i 1 i p i č, je služil pri lovskem bataljonu št. 20, 3. stotniji, vojna pošta štev. 73. Odgovor njegovim starišem: Antea FiKpič, Radoslavci, Mala, Nedelja pri Ljutomeru. — Ludovik V r b n j a k, rezervist pri ¿•»obranskem polku šierr. 3, 2. stotnija, vojno-poštoi mrad štev. 48. Odgovor njegovi ia*teti Jožsii Vrbnjak, Sitarovci, pošta Mala Nedslja pri Liutom*r*. * Vojnim ujetnikom v Italiji se od 1. septembra naprej lahko pošiljajo tudi poštni zavoji, do teže 5 kg. Zavoji ne smejo v sebe vati takega blaga, ki bi Se pokvarilo. Poštne pošiljatve za naše ujetnike v I* taliji gredo preko Švice. * Ustreljen. Dne 31. avgusta je bil v Celovca po določilih naglega soda radi bojazljivosti in begunstva na dvorišču tamošnje jezuitske vojašnice ustreljen črnovojaiški inlanterisl Marko Mak, * Po prekem sodu ustreljen. Ljubljanski uradni list poroča: Janez Brence, posestnik in gostilničar na Dovjem 6t. 10 na Kranjskem, je bil dne 24. avgvu-sta 1915 radi razžaljenja Veličanstva in sovražnih izrazov proti državi od vojnega sodišča c. in kr. ao-madnega etapnega poveljstva po prekem sodu ustreljen. * Žepni koledar za slovenske vojake za leto 1916 je izdala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Kole», dar sega od 1. septembra 1915 do konca leta 1916 in obsega prav zanimive članke in spise, ki jih ne bodo rabili samo vojaki, ampak tudi njih domači. Kolo-dar kraec slika cesarja Franoa Jožefa. Ker je koleu dar namenjen za krščanske vojake, zato so koledarju pridjane razne molitve, ki so primerne za vojake na bojišču, In lepa slika Srca Jezusovega,. Koledar ima 80 tiskanih strani in še zraven 48 listov praznega papirja za zapiske. Lepo vezan izvod s svinčnikom stane s poštnino vred 1 K, brez poštnine 10 v manj. Koledar se naroča pod naslovom „Trgovina tiskarne sv Cirila" v Mariboru, Koroška cesija 5. Ta koledar je najlepše darilo za vojake na bojišču. — Nekaj izvodov tega koledarja ima na prvih 16 listih zmešane nekatere strani. Ako je kdo morebiti po naključju dobil tak izvod, naj ga vrne, da dobi drugega. * Molitvsiiiki za ujetnike v Rusiji ln Srbiji. Dunajski osrednji urad aa pošiljanje kniig in drugih tiskovin vojnim ujetnikom je dal v več stotisoČ izvodih tiskati molitve ni ko v vseh avstrijskih jezikih. Te moli t veni ke bo osrednji urad odposlal ujet.alarmi v Rusiji in Srbiji. Ruske in srbsko nadzorovalne oblasti namreč pripustijo, da se moLitveniki namoteno dostav* ljajo našim ujetnikom. Kdor hoče o tem kaj natančneje izvedeti, naj piše na sledeči naslov: „Zentralstelle fur Soldatenlekture, Dunaj, IX., Canisiusgasse 16.* * Kuhanje davka prostega žganja za domače potrebe. Te dni morajo lastniki žganjarskih kotlov i-ste odposlati v Gradec vojaški upravi. Le malo število kmečkih kotlov je vlada pustila za kuhanje domačega žganja. Radi tega je izdalo sedaj finančno ministrstvo tudi nov odlok., po kaierem se urejuje davka prosto kuhanje Žganja v dobi 1915-16. Glavne točke te odredbe so: Prošnje za davMaprosto Kuhanje žganja se odslej ne bodo več vlagale pri občinskih uradih, ampak naravnost pri pristojnih oddelkih finančne straže. Te prošn"B ali naztnanila se morajo odslej vlagati pri finančni straži najpozneje do srede novembra 1915. Dosedaj so se pri določitvi davka prostega domačega žganja vračunale vse osebe, tudi mladoletne, odslej pa se osebe, atare pod 16 let ne smejo več vračunati. Županstva morijo potrditi, da so osebe, kaiere pridejo pri določitvi količine davka prostega žganja pri posameznih gospodarstvih v po-štev, stare res že nad 16 let. Finančni pazniki morajo v tej zadevi natančno poizvedovati. Odslej so davka prostega žganja ne bo kuhalo samo po dnevu, ampak se bo smelo kuhanje neprekinjeno vršiti noč in dan. Izvzete so samo nedelje in prazaiki, Ako pa posestnik izrecno prosi za dovoljenj**, da sme kuhanje davka prostega žganja nadaljevati tudi ob praznikih in nedeljah, se mu lahko ugodi. Doslej je bilo kuhanje davka prostega žganja dovoljeno le v poslopjih, ki spadajo posestniku, ki Ima dovoljenje za to. Odslej pa bodo smeli tisti posestniki, katerim je oblast rokvi-rirala njih žganjarske kotle, kuhati davka prosto žga^ nje tudi v tujih hišah in kotlih, ki se ne dajo prenesti, a to le tedaj, ako v bližini nobenega nerekvirL ranega kotla, ki bi se dal prenesti. * Smrekovo Ijubje. Ker usniarji potrebujejo sedaj mnogo smrekovega ljubja, je njegova cena poskočila pri metorskem stotu od 34 na 36 K. * Cena vinu bo letos izredno visoka. Ker so že skoro vse raloge vina pokupljene, so kleti večinoma prazne. Radi tega ne bodo letos vina nakupovali samo vinski veletržoi, ampak tudi gostilničarji in zasebniki se bodo preskrbBli z vinom. Vinskim veletržcem letos kartel ne bo mnogo Izdal, RJadi tega bodo oeue novemu vinu, ki ga itak ne bo posobno mnogo, sigurno mnogo višje kot zadnja lete. Kakor nam vinogradniki poročajo, m grozidje sedaj zelo Lepo razvija in je že večinoma mehko. Tudi bolezni na grozdju sc preoej ponehale. * Zlvlnsk« p«ne. Po deželi še vedno krožijo v-znemirja oče veeti glede živinskih cen. Opetovano po-vdarjamo, da za naS* krajo niso uveden« najvišjo ca- ne. Graški magistrat, ki je pred tedni določil za graški sejem najvišje oene {pri volib 1 K 90 v za 1 kg žive teže), je to svojo od red! «o preklical, ker živinorejci in živinotržci niso hotdii uvažati živfne v Gradec. Skorogotovo se za deželo najvišje živinske cene ne bodo upeljale. Vlada pa namerava* kakor je minister pl. Heiuold pred nekaterimi dnevi izjavil nekemu odposlanstvu, sporazumno z ogrskim ministrstvom s posebno odredbo preprečiti n a d a 1 ] p o zviš|anje živinskih oen. * Tržne cene v Gradcu. Debeli voli.... do .... K, srednje debeli 210 do $0 K, suhi 180 do 200 K; debele krave 140 do 160 K, srednje debele .... do .... K, suhe do .... K; biki 170 do 248 K, mlada živina 200 do 23G K; teleta 300 do 310 K, izjemoma 324 do 330 K; mlade svinje 410 do 420 K, debele svinje 400 do 410 K. srednje debele 390 do 400 K, mesne svinje 400 do 416K; ovce 240 do 280K. (Pri goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, -viujali in ovcah za 100 kg mrtve teže,) Seno 100 kg: siadko 9 do JI.— K, kislo 8.— do &50, slama 5.80 do 7.50 K: pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 35, proso 50 K, oves 27.30 K, ajda 50 K, fižol 96 do 120 K, grašica 180 do 200 K, leča 200 K, proseno pšeno 100 do 105 K, pšeničm zdrob 80 K, koruzni zdrob 78 do 94 K, ržena moka 50 K, pšenična moka št, 0 78 do 80 K, št. 4^67 do 70 K, št. 6 (črna) 50 do 60 K (100 kg). Jajca k»m;<[d 13 do 15 v, krompir 28 do 35 v 1 kg, mleko 30 do 34 v liter. * Perocid zasežen. Ministrstvo je izdalo nared-bo, s katero določa, da so zasežene v prid države v-se zaloge perocida v Avstriji, * Kako je s perocidom? Prosimo vinogradnike, da nam nakratko javijo, kako se je obnesel perocid. Odsovore bomo priobčili v listu. * Najvišjo cene za slamo na Kranjskem. Kranjska deželna vlada je sporazumno z vojaško upravo določila najvišje cene za slamo na. Kranjskem. Cene so sledeče: prešana slama 7 K, neprešana 6 K za 100 kg. * Maribor.. Na tezenski postaji za premikanje železniških vozov se bo ustanovilo začasno razkuže-vališče za vojaške svrhe. * Maribor. Dne 30. avgusta dopoldne sta dva vojaka iz Nemčije, ki se nahajata v Mariboru, hotela svoje konje kopati v Dravi. Eden jezdecev je svojega konja izpodbodel z ostrogami. Ta je skočil korale naprej, a v tem hipu je v vodi zabredel v globino. Vrtinec ga je kmalu pokopal pod seboj. Konj se je pod vodo prekucnil in vojaka, ki seije držal konju za vrat, so valovi odnesli. 'Vojak se jo potopil; konj pa se je srečno rešil iz valov. * Št. Peter pri Mariboru. Od vseh strani pošiljajo letos Vojaki ali pa njihovi domači poročila in zahvale, da jim je ljuba Mati gorska, kajteri so se priporočevaM, ko so jemali slovo in šli na vojsko, o-či vidno pomagala večkrat v) največji sili, najhujši nevarnosti. Prosijo za sv. maše in molitve v njeni cerkvi na Gorci, ki je posvečena njenemu materinemu Srcu in njej, ki je res močen stolp pred sovražnikom visem našim vojakom, ki se k njej Zatekajo. Kakor so se pretečene dni zbirali verni Slovenci pri Mariji na Brezjah in vrli Savinjčajni pri Sv. Križu na Oljki, tako pa bodo prihiteli dne 7. in 8, septembra vsi Marijini Častilci, vsi njeni, otroci iz Slovenskih ¡n Ljutomerskih goric, iz Murskega in Dravskega polja, pa čudi iz Prekriurja k Materi božji na Gorco. Prosili boclemo veličastno kraljico miru, da nam izprosi pri knezu miru sijajno zmago nad našimi sovražniki, potem pa trajen in časten mjir i|ri tako srečno vrnitev naših vojakov na svoje domove k svojim ljubim zaostal m. * Ruše. Iz naše župnije je dosedaj, kakor nam je znano, padlo že 7 vojakov, Ujetih je 21, 11 se jih pogreša in 9 iih je bilo odlikovanih, 2 z zlato, 5 s srebrnimi in 2 z bro:rasto kolajno, — Dne 11. in 12. septembra bo tukaj velik shod romarjev in se bo romarska pobožnost opravliala popolnoma po stari navadi. * Št. lij v Slov. goricah. Vojska je v naši župniji zahtevala že oblo žrtev. Padla sta med drugimi Janez Polak, gostilničarjev sin v Cirknici, in Peter Niderl, mlad posestnik v šentiljskii občini. Od obeh je Že prišlo uradno poročilo, da sta med padlimi. Naj jima bo tuja zenica lahka! Oba sta bila splošno spoštovana. Tudi med pogrešanimi je več Sentiljanov, tako n. pr. posestnik Maitija Kren s ¡Stare gore in Simon Ploč iz SeCni.ce. Prvi je Še bil v bojih za Prze-mysl. Težko ranjenih je kakih 10 tukajšnjih župijano v. Ujeti pa so: Lorber Franc, Reisman Janez, Re.s-man Kari, Breznik Ferdinand, Feik Frane, Reich J., Sulcer Franc, Masera Ignac, Jarc Anton, Safošnik Andrej, Kraner Kari, Kraner Jbžef, Samec Fr. Fi-šeroder F. In Pettinger R, Odlikovani so: narednik F. Rotman z zlato, s srebrnimi pa Al. Baumberger, Fr. Masera in še nekateri drugi. * Sv. Trojica v Slov. goricah. Dne 22. avgusta je tukaj neprenehoma deževalo. Tudi naslednjo noč se ni hotelo zvedreti. Vsled velikega deževja ste Pesnica in Drvanja zelo narasli in napravili precejšnjo škodo na travnikih. Voda jo namreč pokjbšenoo-tavo odnesla, nepokošteno pa poblatila, tako da ne bo riti za steljo. Ubogo kmečko ljudstvo, katerega ramena nosijo skoro vso težkoče sedanje vojske, spravlja-jo letos v obupnost mnogoštevilne vremenske nezgode. A kolikterim škodam bi se lahko prišlo v okom, ako bi se zlasti regulirala Pesnioa. Na tem mestu se predrznemo vprašati slavni dežolni odbor ,v Gradcu, ali bi ne bil sedaj primeren čas za rogulacijo Pesni-De, ko ima dežela v ujetnikih na razpolago toliko ce-nih delavnih moči? Koliko občekoristnih ¿gospodars- kih in prometnih naprav bi se lahko zdaj v Slovenskih goricah izvršilo, ako bi imel naš deželni odbor o-ko in sree tudi za slovenske Štajerce 1 Pri tej priliki nam sili v pero sledeča misel: Težko najdemo lepših in rodovitnejših krajev, kakor so naše Slovenske gorice, a ravne taiko težko najdemo v gospodarskem in prometnem oziru bolj zanemarjene kraje, kot so Slovenske gorice, tako da je glodei prometnih sredstev zelo zanemarjena Dalmacija skoro na boljšem. Negova. Z južnega boj šča smo prejel, žalost no vest. da je Jakob Geratič, pralen mladenič iz Izmene, d e Iß. julija našel smrt v hladnih valovih reke Vipave, iz njegovih pisem vefje izvauredna sinov-ska ljubezen, zaupanje v pomoč božjo in Marijino ter udanost v voljo božjo. Kot član M ari.lue Družbe se je vsakokrat rad udeleževal njenih prireditev. Dragi Jakob! Odšel si v večnost uživat mir in plačilo, nam pa zapuščaš krščansko upanje: „Da vidimo v raju večnem se nad zvezdami!" N. v m. p. 1 * Mala Nedelja. V nedeljo, o božjo v cerkvi sv. Roka, katero je imel c. in kr. vojni kurat Revai. Iste so je udeležilo vojaštvo in ran-jenri tukajšnje c. in kr. rezervne bolnišnice. " Zakot pri Brežicah. Občinski svetovalec Fr. Kržan je v občini Zakot nabral zopet 194 K 94 vin. v domoljubne namene, posebno poliporo domačih invalidov. • Marenberp. V nedeljo, dne 12. septembra, je zborovanje Dekliške Zveze pri Sv. Janezu po dopoldanskem opravilu,. * . * Kedaj bodo vpoklicani 42- do BOletni. Gor-njeavstrijskl deželni glavar prelat Hauser je pri de-želnobrambovsskem ministrstvu zaprosil, da bi bo -42-do SOletni Črnovojniki ne vpoklicali dne 15. oktobra, kakor se namerava, ampak šele dno 15. novembra. Ali bo imela ta prošnja kak uspeh, še ni znano. Zadnja poročila doS1§ v četrtek» 2. sept. Uradno se razglaša: Dunaj, 1. septembra. Rusko bojišče. Trdnjav* LutK padla. Trdnjava Luck je od včeraj, dne 31. avgusta, v naši oblasti. Hrabri solnograško-gornjeafvstrijski peš polk nadvojvoda Rainer štev. 59 je pognal Ruse z bajonetom v beg iz kolodvora in iz utrjenega taborišča severno od Lučka in je prišel istočasno z beže-Čim sovražnikom v mesto, katero je bilo do večera o-čiščeno od sovražnika. Poraženi sovražnik se je umaknil proti jugu in proti jugo-izhodu. Pri Bialykamienu v severno-izhodni Galiciji je predrla armada generala B&hm-Ermollija v razsežnosti 20 km sovražno črto. Na ta način prizar djani dvojni poraz je prisilil ruske čete, ki se £o bojujejo zahodno od S t r y a, da so se morale umakniti zadaj za to reko. Umikanje sovražnika se je danes zjutraj tudi raztegnilo na bojno črto pri Zborovu, katero mesto so včeraj zavzele čete generala pl. Both-merja. Ob S t r y p i se Se vršijo boji. Eden ruskih protinapadov je včeraj eno nemško in avstrijsko brigado na ozemlju pri K o z o v u za nekaj kilometrov porinil nazaj. Naše čete, ki so napadle sovražnika v bok, so prisilile sovražnika, da se je moral nagloma umakniti na izhodni breg reke Strypa. Tudi severno od B u c z a c z a je bilo odbitih več sovražnih napadov, pri čemur je imel sovražnik težke izgube. Število v zadnjih dneh v izhodni Galiciji in izhodno od Vladimir-Volyn-s kija ujetih Rusov se je zvišalo na 3 6 č a -s t n i k o v in 1 5.2 5 0 mož. Z a v s e m so zavezniške čete, ki se bojujejo pod avstrijskim vrhovnim poveljstvom, ujele v mescu avgustu 190 ruskih častnikov in 53.299 mož, zaplenile 34 topov in 123 strojnih pušk. Celokupno Število Rusov, katere so ujele naše čete od začetka mesca maja, znaša 2110 ruskih častnikov in 042.500 mož. Število v teh bojih zaplenjenih topov znaša 894. strojnih pušk pa 1275. italijansko bojišče. Na italijanskem bojišču je položaj nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Holer, pocimaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Berolin, 1. septembra. Armadna skupina maršala plem. Hindenburga. Izhodno od Njemena se boji nadaljujejo. N'a zahodni strani Grodna stojijo na£e Čete na skrajni utrjeni črti. Med Odelskom (izhodno od Sokolske) in Bialoviska-gozdovja se sovražnik, tlalje zasleduje. Armadna skupina maršala bav. princa Leopolda. Gornji tok Nareva je prekoračen. Severno od Pružana je sovražnik potisnjen čez močvirnato ozemlje. Armadna skupina maršala plem. Mackensena. Zasledo^ anjte sovražnika je v polnem teku. Kjer se sovražnik postavi v bran, je povsod vržen nazaj. Južno-Izhodno bojišče. Čete generala pl. Bothmerja so po trdovratnem sovražnem odporu z naskokom zavzele višine na Iz-hodnam bregu reke Strypa in severno od Zborova. 'Začasno ustavljenje našega prodiranja po ruskih protinapadih je bilo od naše strani krepko premagano. Stevjlo ujetnikov, ki so jih nemške čete v mescu avgustu ujele na severoizhodnem in jugoizhodnem bojišču, znaša 2000 častnikov in ¡269.839 mož, nadalje še čez 2200 topov in daleč čez 560 strojnih pušk. Od tega odpade na Kovno okroglo 20.000 ujetnikov, 827 topov, na Novo-Georgievsk okroglo 90,000 ujetnikov in med temi 15 generalov ter Čez 1000 drugih častnikov, dalie 1200 topov in 156 strojnih pušk. Štetje topov in strojnih pušk v Novo-Georgievskem Še ni končane: število uplenjenih strojnih pušk v Kovnu se še pa niti ni pričelo. Število skupnega plena, ki je bilo dosedaj izkazano, se še bo torej izdatno povišalo. Zaloge streliva,, živeža in ovsa v obeh trdnjavah so tako veliko, da se še niti ne dajo prav pregledati. Število ujetnikov, ki so jih avstrijske in nemške čete o d d n e 2. maja, to je od začetka spomladanske vojske v Galiciji ujele, se je povišalo sedaj daleč čez en mllijion. 2, septembra 1915. SLOVENSKI GOSPODAR. * „BoMa pot n» Svete gore na Štajei-fikeai." Z 12 slikami. Draga, predelana In z molitvami pomnožena Izdaja. V Mariboru, 1314. Založilo cerkveno predstavništvo pri Sv. Petru pod Svetimi goratim. (Cisti dobiček se bo porabil za svetogorsko cerkev.) Tiskarna sv. Cirila v Jiaribt-u. _ Ta knjižica, ki je iz-6lai lansko leto, obsega dva dela. V prvem delu se na 38 straneh prav stvarno, podučno in zanimivo razpravlja — pisatelj je prof. dr. Stegenšek — zgodovina prelepa Marijine cerkve na Svetih gorah nad Št. Petrom in zgodovina božje poti na Svete gore. Drugi del (str. 33—127) pa obsega sv1, mašo v čast pre-blaženi Devici Mariji, razna litanije, sv. križev pot, razne lepe molitve k Materi božji, spovedne in obhajilna molitve in romarske pesmi. Na to knjižico, la je najlepši spomir.ek za romar;o in vse Častilce Mater* božje svetogorsk^, opozarjane pred največjim in glavnim shodom, la bo letos kakor vsako leto na Svsith gorah o Mali msS, 7. in 8. septembra In celo osmino. Knjižica, ki je ob enem prav ličen in pripraven molftrmik, je prav okusno vezana v črno platno, »lato obrezana ter stan« šnato 90 rin. Dobiva se ter tudi naroča pri cerkvenem predstojništv« pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Naroči s* pa tr.di lahko v Cirjlovi fiskarni v Mariboru. Knjižico prav toplo priporočamo. Nove uradne določbe. * Zagotovitev jesenske setre. C. kr. okrajno glavarstvo v Maribora je občinskim predstojni&tvom sledeče naročilo: V smislu nameatniškega ukaza z dne 23. avgusta 1915 se naroča y-eem občinskim predstojništvom, da sporazumno z žetvenimi komisijami pojasnijo prebivalstvu, da veljajo za jesensko setev 1914 in spomladansko setev 1915 zadevajoče določbe v obče tudi za sedanjo jesensko setev in da se morajo slično izvrševati. Občinska predstojništva in žetvene komisije se opozarjajo posebno na § 1 cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914, drž. zak. št. 274, po katerem je vsa neobdelana zemljišča obdelati. Ako v obdelovanje upravičeni posestniki isto ne izvrše sami, tedaj ima občina pravico, neobdelana zemljišča obdelati ali sama ali jih v obdelovanje izročiti drugim občinarjem; v teto slučaju pripade donos obdelovalcu. Ob enem, morajo žetvena komisije paziti na, to, da se na takih zemljiščih, katera so se zaradi nedoinosnostif pridelovanja žita uporabljala v pridelovanje trave, zopet posejejo z fcitom, da se kolikor le mogoče mnogo povrgin napravi porabnih. Na takšna zemljišča je prav posebno ¡paziti, ker so ;se vsled večletna zelene praho ojačila in se morejo vsled tega kot žitno polje zopet dati uporabiti. Občinska predstojništva in žetvene komisije morajo torej z vso odločnostjo izdane določbe uveljavljati. In, ako M prebivalstvo teh določb ne upoštevalo, to takoj sporočiti okrajnemu glavarstvu, da more tukajšnji !urad pravočasno odrediti, kar je potrebno. * Nabava semenskega žita. C. kr. okra&na glavarstva razglašajo: Kmetovalci, kateri nimajo zadosti semenskega žita na razpolago, naj svoje zahteve naznanijo pri občinskem uradu ali pri okrajnem odboru in pri tem navedejo: 1. obdelavno površino, za katero potrebujejo sertiena, 2. vrata žita, 3. količino (množino) potrebnega semenskega žita, 4. način seitve (z roko ali v vrstah). Občinska predstdjniAtva, oziroma okrajni nastopi, bodo te prijave pregledali in predložili okrajnemu glavarstvu, nakar bo to ukrenilo, kar je v nabavo semena potrebno. Občinska predstojništva, oziroma okrajni z as topi, se poživljajo, da pregledajo prijave In jih potrdijo, če so resnične. Nadalje se naj naznani, ali in kateri kmetovalci so v stanu oddati večje mno-Hne semenskega žita. * Konjski razvidnostni listi. Okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: Z ukazom c. kr. ministrstva za deželno brambo z dne 36. julija 1914 se je na podlagi § 12, zakona z dne 21, decembra 1912, drž. zak. šteiv. 235, izadevajoč nabor konj in vozil, izdala prepoved, odstranjevati konjske razvidnostne liste iz njih nabornih okrajev. Naborid okraji se skladajo v smislu § S navedenega zakona s sodnimi okraji, vendar pa tvorijo mesta z lastno upravo vsikdar naborni okraj. Ker sa se pa kljub tej prepovedi že dogodili slučaji, da so posestniki konj, osobito konjski kupčevalci, konje, ki so povodom v teku letošaijega leta vršivše ae klasifikacije konj, dobili razvidnostne liste, odstranili iz njih nabornih okrajev, sa nanašajoč na uradni odlok z dne 21. maj-nika 1915, znova naroča županom, da na primeren način skrbijo, da se najširše razglasi ta prepoved. * Uniforme 1» rojita odlikovanja. Mariborsko okrajno glavarstvo je izdalo na vsa občinska predstojništva ln c. kr. poveljstva orožniftlrlh postaj sledeči uradni poziv: Visoko spoštovanje ljudstva do uniforme in vojnih odlikovanj se more lahko zlorabljati tako, da si nepoštene osebe neopravičeno oblečejo uniformo, ali da noeijo vojna odlikovanja, da bi tem ložje izvrševale razim sleparije ali izvabljali podpore, ali pa, da bi brez sleparskega namena dobili višje upoštevanje (večjo veljavo). Da se takSnlm, v sedanjem času dvojno nedostojnim zvijačam s primerno odločnostjo zoperstavi, naroča se c. kr. poveljstvom orožni ških postaj, občinskim predstojništvom in njihovim varnostnim činovnikom, da naj posebno pazijo na neopravičeno nošnjo uni-lorme in ¡vojnih odlikovanj in da podajo v takšnem slučaju proti sasačenim, ko je g a je strogo kaznovati, kazensko ovadbo zaradi prestopka po § 333, oziroma § 334, kazenskega zakona. * V Enanonjo zmage zlatega klas». Štajerska c. kr. na-mesfnija nam piše: Da se izogne zmotam in zavlačevanju pri naročitvah klasovih znakov, smo prošeni, da izrecno povdarlmo, da je naslovili, kakor je razvidno iz lepakov in dopisov oflcajel-nega vojnopomožnega mesta štajerskega namestništva, brez Izjeme vsa naročila in vprašanja glede klasovih znakov ln klasovih dni na Štajerskem na namestnišftvo, oficijelna vojna pomoč, Gradec, Grad, polnadatropje; to mesto namestoištva je prevzelo skupno naročilo za celo Stajorsko. * Poštni promet s Primorskim. Na poštni urad Trnovo prt Gorici je zopet dovoljeno pošiljati zasebnai, priporočena in aepriporočena pisma, denarna pisma, poštne in poštno-hranilnič-ne nakaznice. Nadalje je dovoljeno pošiljali poStne ln poštno-hranilnične nakaznice na poštna urada Kostanjevica in Dolina. Denarnim pismom ne sme btti) priloženega nobenega pismenega obvestila in na odrezkih poštnih nakaznic ne sme biti razen naslova odpošiljatelja nobenega drugega pismenega obvestila. * Prijateljem slovenskih vojakovi Na tisoSe alomusfcit vojakov atoji na bojiSčn, kjer ae jhnaJSdo borijo za cesarja in domovino. Ves s^et občuduje njihovo hrabrost. Njihovo junaštvo preganja sovražnika na severu, na jugu pa ga dozclaj z a d r S u j e, da ne more »pustoSiti in pomandrati naSe slovenske zemlje. Slovenci 1 Kako žfc-Iowtno bi izgledalo pri nas, ko bi besedolomni Lahi vdrli v naSe kraje, ra* de j ali naSe rasi in trge, po-man dr ali naSa polja in na?fe goric«, morili naše oie-te in matere, oneiašiali slovenske žene in dekleta 1 f Ali ni nad vse žalostna usoda tistih ljudi j, ki so morali zapustiti zaradi sovražnika Svoje domove in pobegniti v tuje kraje! Nam tega ni treba. Zahvaliti se imamo za to nagemu junagkemu vojaffivu, ki z vBo navdušenostjo odbija nepoštenega sovražnika ofl naSe zemlje. Zato pa moramo biti nagim J nafcomiasEoakvalDžntln l&tfo naj pok*- žemo to hvaležnost? Naži vojaki so daleč od svojega doma. Izvejo le malokaj, kar se godi po slovenski domovini. Dolg bas jim je v strelskih jarkih po svojih domačih. Zato so silno veseli, ako na bojišču dobijo v roke „¡Slovenskega Gospodarja" ali ^traž o", k i j i m prinese-ta novic iz domovine. „Slovenski Gospodar" in „Straža" romatapotun i« roke v roko in slovenski junaki jih ne dajo od sebe, dokler ni zadnja vrsta prečitana- Polni hvaležnosti bo naši junaki za vsak priposlan list. Mnogi »i ga naročijo na boii^e. Veliko jih je pa luii takih, ki si ga ne morejo naročiti, k»r nineafe) denarja ali ktr naročnine ne atorejo poslati iz bojiHa, UpravniBIvo pošilja saeionj najmanj 1 0 0 0 i s v o -dcv oaiih listov vsak tlim na razne bolnifiniee in nabsjilfc». Več ne more storiti pri sedanji draginji, ko mora papir, barvo in sirovo olje po 25 odstotkov, da celo po i00 odstotkov dražje plačevati, kakor poprej. Prijatelji slovenskih junakov! Poskrbite, da bodo nagi vojaki dobili na bojišče naše liste „Slovenskega Gospodarja" in „Stražo"! Žrtvujte nekaj vinarjev v ta namen. S tem se bodete branUeljem naših domov najbolj prikupili. — Kolikokrat se popolnoma po nepotrebnem izpije marsikateri liter vina a-Ii piva! Pritrgajte si enkrat pri pija-5 i in darujte tiste vinarje, ki ste jih s tem prihranili, zanaše vojake, da dobijo slovenske liste v roke. V Mariboru se je osnoval odbor, ki zbira prostovoljne doneske, s katerimi se plačujejo naši slovenski časniki, da se potem brezplačno pošiljajo nagim slovenskim vojakom. Somišljeniki! Zbirajte pridno tudi najmanjše zneske v ta namen in pošljite jih, da ne bo pomot, samo aa naslov: Slovenski časniki za vojaka v Mariboru, Koroška oesta št. 5. — Imena darovalcev se bodo objavila v lista „Straža." i _ _ _ * Lysoform. Opozarjamo čltatelje na današnji lnaerat — Lygotorm je najboljše in najcenejše razkuževalno sredstvo. * Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnema zastonj. — Opozarjamo na današnji tozadevni o-glas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani. ižrtžk»* predajale« »Ji predaji ka se takoj «preja* Vgraš* t» <;ri L. H. Koroiee, trgovina, idaršbor, Magdal«.>;ki trg It. 9. 5?" Pekevskf n&ease in eu tife-ne ¿h trgovino s ra«iaEini bitjem as «prejme Tegetho/cv» ulic« i te*. 61 Maribor. 518 Vlsižar, ki i/« sli peloviee «vete Let ko oetane. Ve« pove u^ravništvo pod ,,Hiia ok eesti frt. 515-" v večjem »sesa S&e^f« Štajerske % velikiou pssltpji, lefimi fuv-vanji, etrejmtvo v ajboljfem o-taratn (strogi ehrat), k empiece 'a matera. ursj«R, »«tra elafc-íHtea r*Mvet^a«í», »«lika skkdii-âa m èresk, hle* s 6. k<*tjgkimi in «vinj^iati htavi (betoniraas). «e pwxla za «5.060 K, od tega Irfi 3$. 000 K (hmtílaiíao poeejUe) ratane iežatl Poj»»nila d«je resnim ka?oam bre^lačae ^ra« JU-aittltei-Khirkf', Sra4«, Hamer-lia^gawe 6, (8747) tOS Kep!« majkas hišo i dvnna «eba> •M btsn folMoiikí peráje ali tifa. Pri bili mera biti kiet, majkao gMpcdjB^ko peslopje, vrt in roi-fijae, éd Bsegeée tudi «v .îenoenik. Oena ne ôes 500C krea. PMBuábe naj m poiljejo aa l»ana Vraéko v Pobrsíja pri Maribera 616 Krsfkl rsSaarskl «««aee ee p*pol no oskrbo in flaáilem «akoj i^rej ms pri Jaaeca Boa», caetai mlin v Fr&mn. Zdi ee, di ee uieaec •»•ÔB9 predstivi. ■ji ia Mneàalkl te -prejmje v dalo (prevlade*snje z -.opjem). Tevsrea Tkondarf, p. Lie-benaa pri Ora lica. 4M lie Kij ali pr>, dajalka se tokoj «prejme jri Ivés Teçlak trgovin» i me-blif sra Joriinei pri Ptuju 497 Zavoljo laeitfeui pfodaaa svojo lefia MW?í •• Na «edini poeeetva so hraaij, lep vinograd, lepe njive in sedenosnik, kip gszd. Ves meri blizu 8 «ndov. Pol ure od postaje Pese i ca, do cerkve in kile. Cena «000 kron. Naalov Iru T trk ai Dobrave, št 9i Pamica. »OO Vhee t« n^|itnM kapiu t tako fo-ijabno «aiiotiae Julij Ulaeer, »tav Mk MariVtr, Meiiiaghoí. 441 '11 pïtïtî a. ajf b g^bti« is &a»ko glavai cenik a4000»lik*sii ar, zlataine ia m*br- aine,godWik,je- kleaik, usnjatii, gcepodarskih ia ts>ii»mih predmetov ero^iaete. Prve tov«a rr »»ee Ko*red, e.ta\ dvomi dobavitelj v M»stu (Brüz) ña StU (Oeiito). Nikeiaaaté S. »-eo, 4'», 6 —, wï5m ar« K 8 49, e%tee«e kaiiike S 3-M, dvuee kadiibe a KvoBékajs, 4 ¿ - Petaba Saim rim.Ow. — ZeaaaBjawa ted^tm síi 1-84. PfHien fani kateri sa hoče kioiaštva ožiti se takoj epitjine. (Ne 6« 15 let »ter). Anton K cesar Maribor, «tolai tTf 5. 499 Vit»ter s 4 do 6. delavskimi močmi se sprejme in en kravar. Stavbenik Jnlij 'Glater, Maribor, Mel-linghof. 501 Orehev les (okrogel) od yD cm de-bekat naprej ko prevelikih grč vsako raaeiij« od dribvne ali jsaž-n« iKŠeznit&e peitaje kupi proti takojšnem« planin, «Isako ttee-rekiv« ftabje ta čretfs p» najvišji ceni Budolr De>gan trgevee Laški trg. 478 Toorje Ib riderje «prejme v stalno dolo in za dofcro pte&lo stavbeni mejstsr Jnlij Glaeer Maribor (Mel-lingkef.) 444 U5eske el? B&mf^ iz poštne hiše se »prejme v tegovici z mt^anim blagom J. Traan. trgove« Ptujska g«ta. Istoeam se tudi sprejme konjski hlapec. 478 Avstrija." Kdor mi pošlje v kuvertn 4S vinarjev novih in neporabljenih namk in svoj natan««c naslov, pot lire; ¡»u tiUnj tri nove krasne pesmi: I. „Svetovna vojsia". U. „Junaški fant" in m. „Tolaiba dekletu." Tudi prve štiri namreč: ,8ol«na Avstrija", »Slovo in ločitev", „Blagor mu v tuji zemlji I* in „Godci svetovnega plsaa". * te na razpolago za 50 risarjev. Kdor pa želi imeti vseh 7. petimi, peilje mi »«j sen* 80 vin. v znamkah. Mislim, da še rikomnr ni kilo kateri «i je fee osrečil prve •tiri in mu tudi ae kod« za te tri, ki som jih «laj izdal. Naročaje m iri mdajatoljn Mat. Beieti pri Sv. IWfesàu v Slov. goricah via Ptuj dtaj. 476 Svetoma dok«nj« jasne, da sata o osi za-more p ras M» ti skoraj nečloveške odpore, ki ottaae tr»z*«!. Zato zahtevajte v vsaki gostilni kot pijačo larmtne pekattce. Fmtsr Kteevra, tvomica pokalie i* ««âaviee, Ljstam»r, 811 ovčj« oprano in neopro-no kupim vsako množina po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo Bsnožine poAijem pstsika osebn® prevzeti. Veletrg. 1. Stamecki Ceije I? Štsjarrita. 508 500 kron S \mn pti««b, ifco Vate kurja ečesa, braSnirto«, obtličanol v treš dneh brez beltém ae isgi-nejo t kormi» md Sla bal-aajsom. I*.oč*k < garancijskim is,t lončki a-&0, 6 lenë-ker 4 SO Keaeay. Koile« K4IM) I Poatf*eh 12, Ogr-■ko.__492 um t i ^SF *HSL a cenejša: Amerikanska Stedilna kav», veie-aromatična, izdate» in štcdlka, š kg poelusa» vreča 11 K iraške po povzetju. Po! kilograma ?ele-prinu. najfinejši tej K 2'2C «*tea|a A. ekspert kav* in r- ji TiaEafeftea 4M, O^mk«. Xlt [ •Ti?» • zlati nauki za zdravje želodca i Kdor s „FORIAN-om'' «e krepča, Zmeraj d-ber tek ima! Ce ialodao g^drnj&, P'j „FLORIAN a". ?a neti j , ni bolan, Ta, ki viiva Uko narneite in to nemudoma storite, 1 avstrijskega Rrsd-^eg» križa 1 srečko ogrskega Rmiečega križa 1 srečk« baditrpošisnske bazilike l Mesečni obrok f s» vseh pet , sn»čk ozir. \ dobituih hstov samo 5 kron 1 dobitni list 3% temij. srečk it 1 1880 1 dob tni list 4°/0 ogrske hip srečk izl. 1884 J 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K dobita igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4000 frsnkriv popelnoma zssfonj, <84 'J'Psjaenila in ¡grtlni načrt jxii'ja fcreiplaéco Srečkovno zastopstvo 15, Ljubljane. ET09BLCE tetate» pem&í m I v te} átagisfi »eji j«, f&S sai» s i m «Umi • tea ■ »pat a • » » sfe^JtMfiii Pf»i fer - ]«T4s ánaste« «l—» H sea«« 2jtjtrii.«wi » «Mik «g» naj», TtsisMtTAT» 22? tej m ÍAí<* (¿jfc) M W gsspaake t»3t« s kfekfrtt a« PB&ttt prnter, kakst 'B¿? «ž? i iiri&t., (tete»* t» tsáao «&*. Zakterajt* c«&fiu !« jwflsÉae pwwte. I »varna -m. mlm«, JsmcrtJ* k« 5¡ir®je, žage IM^, lívfcr, ta z.3 isíczk la meáeniue J. Pfcifcr v Hočah pri Msrriberti {ite£ersk&} s^c DomaS« podjetja! Kisa znfBistfs k g(a?§9 ssie&a n B%irt-3grste ¿i ifmM in žitaiMil Iiskop f-H 5Ü Po 14 dnevni p@&kušst|i n Laka* ttr% pr«4i pt^aitM ži-ou sap®t iaitj(Mys. tprsg v noiw.r.e ricite, B»%ai se WMN) «Ntk sme o trt £ 6HPak. P*«dE9s$i trt ur ftatsa tai*«miM»?tn »HHj«, h Aai$o t »j te trtrapsid« Eioifci i MI« rfe»^- Mv tek, «i, kolesje »a vas rrSii t Br» t»&> 32 ar in ¡¿e tete* na pti utiuirta, 4o tvtdj uri leži, visi ali s» n še x eaiiB pktšeen -¿t rujstro a^par praii ter »a visi pekrs« etf«^« is net^ata» br??: Po d«bri praiikeiBjj m w to- aps raui ua«i m fonr^z totei Bfvaljsa^ »eA pri ano«di iu ruV&ftli tas^j, ia « 814 ni E ilntgEci slifeBi»! mami, ki *s r trgorraaii. — 'Uik m R8j brez eevar«»«'4 8. &» iS. «ra is Twsk« e*á«y« ¿d 1 le 13. ttrt ¿o fgá'ás*, Tpk&^t ia hplztsg* es »éaa aea» ot teadMe tí 4<4*4* tmk ésa eá 8.4s m dej Uradni f»ros4eri ■ MM s® satóíy^sf ? ^«arsfttes« v Pte^«. mgisátovsLt,a zadruga z atís^ejeae »o »*/ Hrsuittft* vi©f€ i •/, od 1. fes 16. v MM po rlaSiw. » de ipj MWtí U n lMM trr aak v ta-te m á« «a ud i*m obn^Tvaj« kaj prokisSo ¿a t.t> aa Wi «wxka áa^t pari tesa kakih peí** e¿oe*> Ntt ríu^ala^» aa eürsak»a» ísrti>!¿¿ae pu- l«Ž83er5 B. 118.0ÍK? ie nabšralaft*. ««a. oiweaá m> is áíwessW« vtH&tcs Uta pripne cáíétt^^B- Š^saMjf* ms kna&B« íse^éw« uwe^r kot v^«, ia &e áa Posojila m éi^fo na vk^i^c ¡n» SV, «« i«/,, ¡wtroSH« pe 8V«. »» ®«tíee fi»/»*/,, Rcgüefe Kette » rasga pod vkttfSfr, fe i v aa •aduano » vk^^be ka «feria rkü^j&s í^s fw^lai^ tttmak» mu»* & nica m m&mm % mvmm Celi Obre&Sule Hrei^ii^® 11 @ 12 0 •d dneva vloga i» dneva vzdiga. Rentiii davek p)a6a pogojilnicR 4 na vknjižbo, na osebni kredit iti na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne m® za stranke vsak delavnik od 9. do 12 ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - ¥ lastni hiši (Hotel ,Pri bitem wctóy'l v Celju, Grafita gesta 9,8»nad»tf | IsdajsMI fa mUianAm, Vjñum» flxnñlw). Tlak tlskarns rt. (Krila m Maribora^