* SLOVENIJA UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, GOSPOSKA 12 - NAP Of NINA ČETRTI ETNO Ifi DIN, ZA I GL IL . „ . ui,>. v n V'F 1 Gl G w MN - I • J/.VC7E L ŠTEV. I .* DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO PO DIN UPRAV.NIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POSTNOČEK RAČUN : LJUBLJANA ŠT. 16 176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OGLASI PO TARiEU - TISKA ZADRUŽNA TISKARNA IM. BLEJEC) V LJUELJANI) Več vere! Pojdimo z ljudstvom — pa ne bomo obupali! Nedavni dogodki v zahodni, nato pa •udi v vzhodni Evropi niso samo močno Npiivaild na državno vodstvo v naši državi; ki se Vedno bolj sikuša prilagoditi kcaiuinemU stanju v Evropi, temveč tudi ,la miselnost preprostega človeka iz ljudstva. Pred kratkim sem se vrnil z večdnev-nt>ga potovanja po našem podeželju, kjer sem mogel .»poznati gledanje slovenskega kmečkega človeka na zadnje važne dogodke. Videl sem, da se močno 'razlikuje <*i gledan ja našega meščana, Iki samo Repeta v bojazni za svoj ljubi mir, za Egar ohranitev pa ni pripravljen prav inič žrtvovati. Vse drugačno pa je naše kmečko ljudstvo. Navajeno težko garati Za svoj vsakdanji kruh, nikakor ne izgublja vere v bodočnost, nasprotno, prepričano je, da je bilo dosedanje stanje krivično in da prav zdaj prihaja čas, ko bo sedanji red nujno moral spremeniti v prid malega delovnega človeka. ra'v talko čuti tudi naš delavec. tPreprosti človek sicer o bodočem redu '""Ul določne predstnve in je gotovo '''Oeno nevarno, da bi se vsaj začasno naj izrabiti od gibanj, ki bi si prisvojila 'nočna socialna gesla, v resnici pa • bila Si«no nadaljevanje sedanjega kapitalističnega reda pod drugo firmo. Toda zdravi in nepokvarjeni čut delovnega človeka bo gotovo kmalu spregledal im z zapeljivci obračunal. Drugo, kar me je na moji poti zanihalo, je biilo vprašanje, kako gleda naš kmečki človek na naš narodni obstoj. 'A.dlem ,k<> jih je med slovenskimi izob-'Niženci mnogo, ki zaradi negotove bodočnosti trepečejo za naš narodni obstoj, Preprosti, zlasti kmečki človek na to komaj pomisli. Pa ne, da bi mu bilo vseeno, toda njegova povezanost z ze.miljo, [‘a kateri živi in ki umi daje vsakdanji kfuh, je tolikšna, da si sploh me more Predstavljati, da bi ga kdo mogel raz-"aroditi. Saj je imel v dolgih stoletjih tlačanstva tudi tuje gospodarje, Iki so ga neusmiljeno izkoriščalii in tlačili, toda materine govorice mu ni mogel vzeti še nihče. In da mu je tudi v bodoče, pa 11 hi prhle kar koli. ne bo mogel vzeti, “ tem je tako trdno prepričan. kakor je 'rdno navezan na svojo zemljo in Ika-v°* je prepričan, da se sedanji red mora 'bremenili v nov red, v katerem bo za-b°tov]jen n jegov • socialni iu narodni obstoj. b teh opažanj lahko spoznamo dvoje: • našega delovnega človeka ni strah /:Sle- Vera«. Toda ali nam ni prav danes i .rvbna vera v socialno in narodnostno h''Jšo bodočnost, če hočemo premagati č; L s.edanje težave in težave, ki nas še |j “to? Mislim, da slovensko delovno UPS .Y° Pruv'lno čuti in da bo ob sko-|i 1 *.S'''jih dogodkih znalo ločiti zrno od Ž,YV 'n najti pravo pot. Dolžnost izotbra-gr !V'V ba i1'. da z isto neomajno vero v ;s svojini ljudstvom roko v roki j0v! . boibi, ki jo bomo morali izvoli u 1 sami, če hočemo še živeti človeka J'rt rod a dositojno življenje. Teorija in teorija Za jugoslovensko teorijo o narodni enotnosti z vsemi njenimi racionalističnimi sestavinami sem zvedel šele, ko sem se preko preganjanj zaradi jugoslovanske propagande v avstrijski vojski, preiskovalnega zapora pri divizijskem sodišču 44. divizije v San Martinu, sodelovanja pri uporu drugega gorskega strelskega polka, narodne straže v Gorici in preko bojev za Koroško vrnil k študiju za svoj civilni poklic. Naj ini bo dovoljeno to neskromno naštevanje dejanj, da se bolj jasno vidi, da je obstajala tedaj dovolj resna revolucionarnost in bojevitost, ki pa se ni poživljala iz razumevanja jugoslovanske ideje v jugoslovenskem smislu. O, še davno ne! Zase to lahko trdim z vso gotovostjo. Šele, ko sem se vrnil iz bojev domov, sem zvedel torej za razne teorije 0 likvidaciji slovenskega knjižnega jezika, o slovenski manjvrednosti o državotvornosti, zaradi katere da moramo Slovenci žrtvovati vsako krepitev svoje individualnosti tako v območju kulture kakor politike in gospodarstva in drugo. »Po hudih bojih, po trudnih vožnjah prišel je v snu na čudežni ladji Odisej hrepeneči na Itako drago... In v hiši domači, na dedini stari sedel je v pepelu zasramovan... Ni smel govoriti, krotil si je šiloma mišice 1 j lite, gnev goltal v grlo, a z gnevom globoko zalito mu je v prsih lajalo srce...« (Le v tej zvezi ti Župančičevi verzi v meni odmevajo. Sicer so zame mrtvi.) In z isto spontanostjo, s katero sem se prej uprl zatiranju po habsburški Avstriji ter šel za klicem tega upora brez vseh računov in teorij, z isto spontanostjo se je rodil v meni tudi upor Še sanjalo se mi ni do tedaj ne o takih, ne o drugačnih teorijah, šele poslej sem začel iskati tudi jasnih in trdnih umskih argumentov za svoj tako pretežno čustveni upor. In videl sem, da takih umskih argumentov ni težko najti, da so ti argumenti trdnejši in v sebi skladnejši kakor vsi iz občutka manjvrednosti in klavrnega računarskega duha porojeni argumenti in teorije Tako sem pričel umovati, ali če hočete, teoretizirati tudi jaz. Mislim, da se je podobno godilo tudi z vsemi tistimi, ki v tem listu ali drugje argumentirajo potrebo jasnega in doslednega slovenstva. In, ali nam ne daje prav dosedanji notranji razvoj v Jugoslaviji!;1 Ali ni od dne do dne jasneje, kako od muh in v najslabšem pomenu besede teoretično je vse to jugoslovenstvo »Jutra«, »Misli in dela« ter sorodnih listov. Teorija v zoprnem pomenu te besede je le umovanje, za katerim ni resničnih nujnosti etičnega in zgodovinsko ter družbeno objektivnega značaja. Živa dejstva je mogoče zanikati, kakor to delajo jugosloveni, ki postavljajo umske stavbe, za katerimi ni nobene življenjsko trdne in trajne osnove, razen neodkritosti, moralne zbeganosti in nasilnosti. Kako nemogoče pa je s takimi teorijami zidati državo, to vidijo jugosloveni v naprednem ali katoliško-političnem taboru na samem sebi in v 20-letni zgodovini Jugoslavije. Ko bi jugosloveni toliko časa in toliko moči, kolikor so jih porabili za svoje dokazovanje, da Slovenci nismo narod in drugo, porabili za vsestransko krepitev slovenstva, kje bi že Slovenci danes bili, kako visoko bi že stali in kako veliko bolj konsolidirana bi 'bila Jugoslavija! Nikdar, ponavljam to, namreč ni bilo v Slovencih gibanja in močnejše osebnosti, ki bi bila proti temu, da živimo s Srbi in Hrvati v isti državni zvezi, na znotraj seveda čim najbolj svobodno organizirani, z vestnim upoštevanjem dejstva naše narodne individualnosti, nujnosti njene vsestranske krepitve. Potvarjanje resnice zagrešuje torej vsakdo, ki nam očita teoretiziranje v tem smislu, kakor da se to »teoretiziranje« poraja iz čustvene slabosti, pomanjkanja realizma (o, ta realizem, ki je pripravljen ukloniti se vsakemu nasilju!) ali smisla za skupnost, tembolj nečedno, ko s tem samo prikriva, kako pojNjlnoma je sam v oblasti druge, starejše teorije, proti kateri naše umovanje ali če hočete, teorija, pomeni le upor in odgovor pokončnega, dosledno svobodoljubnega, a tudi sintetično snujočega slovenskega človeka. S tem pa seveda nočem reči, da more narod reševati samo besedovanje in umovanje. Ne vidim, da sem bil v preteklosti kedaj takega nnziranja in nisem takega naziranjn danes. Slejkoprej pa je prav, da je naše delo miselno jasno, vsestransko utemeljeno. Tudi borba za čim največjo jasnost slovenske misli je delo, je dejanje. Lojze Ude. Evropo in Rusija (> Pn hočemo! T. Osrednji dogodek zadnjih dni je ruska zasedba Besarabije in severno Bukovine. 26. letošnjega junija je izročila sovjetska vlada romunskemu poslaniku v Moskvi Duviide-sc.u ultimatum, s katerim je zahtevala v mit ca Besarabije in obe- nem še odstop severne Bukovine. Romunija je zahtevi ustregla. Obe deželi je dobila Romunija prisojeni ipo svetovni vojni. Pri Besarabiji se je .sklicevala na zgodovinsko pravo, ,pri Bukovini pa na narodnostno načelo. Načela torej po potreba, kakor pač bolj kažejo. Da .sta si obe načeli v največjem nasprotju, je ni motilo. Da se utegne ravno glede njih kedaj kdo sklicevali na eno ali drugo načelo z iisto pravico, tod po svoji potrebi in z nasprotnimi učinkom, je ni brigalo. In niti je ni brigalo, da ni Rusija od vsega začetka priznala zasedbe Besarabije, ki ji je sploh mogla biti odvzeta le v času njene največje slabosti zaradi državljanske vojne. Vsa romunska politika v Besarabiji in Bukovini in glede teh dežel je zgled politične kratkovidnosti, ki pa seveda ni samo na Romunskem doma. O obeh pokrajinah smo že večkrat pisali, ponajveč v zvezi z ukrajinskim vprašanjem. Ukrajinci in Rusi so namreč staro prebivalstvo obeh dežel. Natančno število bi bilo sicer težko ugotoviti, saj vsak ve, kako je danes s statistiko v nedemokratičnih državah. Gotovo je to, da je severna Besarabija naseljena po velikanski večini z Ukrajinci in Rusi in prav talko tudi severna Bukovina. Romuni pa svojih manjšin sploh niso hoteli ne poznati ne priznati. V Ki-šinjevu, glavnem besarabskem mestu z veliko ukrajinsko in rusko večino, ni sine! Ukrajinec ali Rus niti v zasebni trgovini zahtevati v materinščini. Romun! so izgnali ukrajimščino in ruščino iz šol, celo iz cerkev1. Ukrajinec je moral poslati narodni odpadnik, če je hotel dobiti državno službo. Posebno bukoviuski Ukrajinci so čutili romunsko pest. Prej so imeli vsaj svoje ljudske šole, tudi in a gimnazijah sta bili ukrajinščina in ruščina upoštevani in ce- lo na vseučilišču so imeli Ukrajinci nekaj mest. Vse to so zgubili z .romunsko zasedbo. Jv temu je prišel še tog centralizem, ki je po svoji brezmiselno iti in škodljivosti spominjal na tistega, ki .so ga pri na,s uvedli politično popolnoma nesposobni in nepresodni ljudje kakor Žerjav in njegova tovarišija. Ta centralizem ni dušil samo kulturnega življenja besarabskega in buhovinskega prebivalstva, ampak tudi gospodarsko. Tudi romunski kmet je trpel zaradi njega, in nič čudnega ni, če je bila umrljivost otrok v teh pokrajinah baje naj večja v Evropi. Nič čudnega tudi, da se v takem nasilnem, pokvarjenem ozračju ni mogla razviti ljubezen do države, niti med romunskimi kmeti. Saj so celo razne krščanske sekte delale propagando za Rusijo. Sicer je pa imela Romunija tudi pozneje še časa dovolj, da bi se bila z Rusijo pogodila. Zunanji komisar čičerin je bil za pogajanja pripravljen: ljudstvo naj bi samo odločilo. Seveda, Ukrajinci in Rosi bi gotovo ne hoteli ostati pod Romunijo, že celo pa ne pod centralistično Romunijo, ki je še bukovinske in besarabske Romune odbijala. Romuni so se zato rajši s,le j ko prej sklicevali na svoje zgodovinske pravice, ki so bile pa povrh še dovolj negotove. Pri sklicevanju na zgodovino ima zmeraj močnejši prav. Že zgolj zdrava pamet ukazuje zato mali im narodom, da se postavljajo na stališče naravnega prava in pravičnosti. Na stališče torej, ki mora zmagati in tudi bo zmagalo, če naj človeštvo ne propade v krvi, izroditvi in divjaštvu, tudi veliki narodi ne bodo izvzeti, če se ne izrode morebiti celo prej od malih. Kajti nazadnje ni na svetu tako močne sile, da bi se ji ne mogla postaviti nasproti še močnejša. In ta bo pač zato močnejša, ker bo zbrala moči v znamenju pravice. Danes lahko Romuni premišljujejo o tem, kolikor bi bilo zanje bolje, če bi se bili o pravem času sporazumeli z Rusi, (Nadaljevanje na '2. strani.) 2- Št. 2? — 1940 SI OVENI. J A Evropo in Rusija (Nadaljevanje s 1. strani.) pa .seveda tudi z Bolgari. Sicer je za sporazum s temi 'še čas, čeprav je že pozno dovolj. Kajti do bolgarske Dobrudže imajo z narodnega stališča še manj pravice kakor do Besarabije. Talko bi jim bilo morebiti ostali o več, bila bi lepa kretnja, in .nasproti Madžarom 'bi bil njih ni položaj breziprimerno močnejši. Sedanji udarec pa je zamajal n jihno državo prav do podstav, da še dolgo ne bo našla ravnotežja. Hoteli vso imeti več, kakor jim igre, in še so povrh zlorabljali svojo oblast. Zato bodo nazadnje imeli manj, kakor jim gre. Zasedba obeli dežel j pa poinemibna še v drugem pogledu: popeljala je Rusijo prav ibliizu osrčja lllvrcpe, iiz katere se je zdela izrinjena ipo eiovni vojni. Zanimivo je bilo za miselnost tudi nekaterih, omilkamih ljudi, kako niso vedeli z Rusijo in njenim posebnim ustrojem, posebnim neizogibno že zaradi njenega velikanskega obsega, kaj začeti, pa so miiižali pred dejstvi. Ko so videli, da Evrope ni brez Rusije, kakor bi je tudi bije z Anigilije ne moglo biti, ko so čutili, da je taka Evropa že samo gospodarsko nemogoča, so šli po rešitev celo v — Nesmiselno je bilo zategadelj, odrivati Rusijo iz Evrope, v katero spada najmanj toliko kakor kakšna Španija ali tudi Madžarska in katera koli prava balkanska dežela. Že celo pa je bilo naivno misliti, da ise bo Opravilo z boljševištvom na ta način, da bomo na papirju potegnili mejo pred njim. I o mižainje pred dejstvi, to ne hoteti videti, sploh odlikuje povojno Evropo, zato pa tudi dolbiva udarec iza udarcem. Neipogiledano in utajevano še ni neobstoječe. Dejstev ne spravimo s sveta, če molčimo o njih. Dobro je torej, če ise tega zavemo. In če pni vsem tem spet ne zgubimo ravnotežja. To se bo pa zgodilo samo, če bomo ostali krepko zasidrani v domači zemlji in v svojem narodu. Potem bomo stali trdno, v viharju pa iskali zaslombe, kakor nam jo kaže naša korist in naša naloga v svetli. Mogli hi se v tem pogledu učiti od Angležev. Ti velilki politični realisti so se hitro znašli. Pozdravili so zasedbo Besarabije ikot v tem času in tem kraju primerno dejanje, ki ga tudi talkoj svetovno politično vrednotijo. Po poročilu švicarskih listov ;iz Londona vlada tam mnenje, da sc Sta l j in zaveda nevarnosti od nemške strani in da zato pripravlja in spopolnjuje svoje strategične položaje. Pri tem opozarjajo, koliko je Rusija sedaj po zasedbi Besarabije bližja romunskim petrolejskim vrelcem ikakor sile osi. »News Chronicle« meni, da si Hitler gle- Kam naj krenemo? , Polom evropskega liberalističnega gospodarskega .reda čuti tudi naše gospodarstvo. Prej, kot smo pričakovali, je prišel konec socialno-gospodarsSkega sestava, obstajajočega že okoli 100 let. Maše gospodarstvo je vedno zvesto posnemalo načine in sredstva zahod noevrop-slkega gospodarskega reda. Danes pa je zašlo v slepo ulico, iz katere ni več poti naprej. Usahnili so tudi številni viri, od koder je naše gospodarstvo dobivalo krvi in pobud. Tu se je začela tudi agonija naše svobodne trgovine in industrije. Bolezenski pojavi zadnjih mesecev, draginja, spelkulacije .in ne nazadnje podvojeni pritislk gospodarskih teles na delovno ljudstvo, nas silijo, da razmišljamo o novem tiru, kamor naj 'bi se speljalo naše gospodarsko življenje. Odgovorni oblastniki medlem že pripravljajo obširno preosnovo gospodarstva, govore tudi o novih osnovah in načinih. Niso povedali določno, kakšne bodo osnovne smernice vladnih gospodarskih in socialnih odlokov, vendar pa moremo slutiti, cla se bo napravil poskus korporativne ureditve. Takih poskusov smo mogli opazovati že več: najprej v Italiji, potem v Avstriji. -kjer je žalostno končal, in nazadnje na Portugalskem. Glavne smernice korporativizma so nam znane, .manj so nam pa .znani njegovi učinki in nasledki. V glavnem je korporativizem kompromis med delom in kapitalom, med 'katerima določil razmerje drž. oblast, prinaša pa obenem državno nadzorstvo nad posameznimi vejami ' gospodarstva, posebno industrije. Državno nadzorstvo in urejevanje industrijske delavnosti bo pri nas gotovo naletelo na velike težave. Pomisliti moramo samo na veliko udeležbo tujega kapitala v našem gospodarstvu, do katerega bo treba zaradi mednarodnih razmer imeti velike ozire. Tako se utegne zgoditi, da bo glavno breme in 'žrtve moralo vzeti nase delovno ljudstvo, posebno industrijsko delavstvo. Ob dejstvu poloma liberalnega gospodarskega 'reda bomo morali poslej nujno misliti na korenito preosnovo gospodarstva, Iki ga bo treba postaviti na popolnoma nove osnove, osvobojene starih bremen. »Zlomiti moramo staro miselnost!« (Dragiša Cvetkovič 20. junija). Država je danes poklicana, da pripomore k novemu redu, ki ne bo le kompromis, ampak izpolnitev prizadevanj velikanske večine državljanov — .delovnih ljudi. Tu nastaja vprašanje razlastitve ali vsaj popolne uprave vseh važnih vej industrije, popolna Izvedba agrarne reforme in pripustitev delovnega ljudstva ik soodločanju pri urejevanju gospodarstva. Preosnove, pri katerih bo sodelovalo in soodločalo delovno ljudstvo, bodo uspešne in življenjske. Kdor pa bi jih skušal vpeljavati brez sodelovanja ali celo proti volji tega najvažnejšega gospodarskega čini tel j a, se bo postavil v nevarnost, da bo zidal stavbo na pesku. Še enkrat naj ponovimo stavek gospoda predsednika vlade: »Prelomiti moramo s staro miselnostjo!« In tedaj lx> naše državno gospodarsko življenje rešeno. Ft. Vljudno vabimo vse tiste, ki smo jim pošiljali list na ogled, da se uvrstijo med naše naročnike, v nasprotnem primeru pa jili prosimo, da nam list vrnejo. nih časopisnih poročil; ustvarila jih je skromna slovenska politična domišljij8' zato v resnici sploh ne žive. Spoznavamo jih po besedah in dejanjih ter slutimo za njimi obrise njihovih bledoličnih stvarnikov, ki so jim vdahnili slabokrvnega duha. Glavne osebe slovenske politične dvo-dejamike so: klerikalec, liberalec ali nw son in komunist. Zanje so značilne naslednje oznake: Klerikalec je človek, ki hodi k maši. je zmeraj slabo informiran, je predstavnik reakcije, ima tudi na tem svetu za nekaj boljšega; je hinavec, ki drugače dela kot uči in se pri tem počuti dobro i" vzvišeno. 2. Liberalec tuli mason ne veruje v Nasprotniki po potrebi in po lastni podelil (Dopis) Kar zadeva politično izobrazbo, je povprečen Slovenec politično neizobražen. To je na j večja napaka in največja krivda, ki so jo v teh dvajsetih letih zagre- de Rusije ne dela skrbi, ker je prepričan, da bo po zmagi nad Anglijo imel dovolj 'priložnosti, da z njo obračuna. »Daily Telegrapih« poroča iz Madrida o lepakih falangistov, ki zahtevajo: najprej Anglija, potlej Rusija! »Times« pa nekako opravičuje zasedbo, češ da Romunija ni bila sposobna, da bi si bila pridobila večino prebivalstva. Angleži torej gledajo na dogajanje s svojega angleškega stališča, kakor bi morali gledati mi s svojega slovenskega. Ošluk Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Iforošho v letih 1918 -1920 (Nadaljevanje.) Zdravniške operacije dr. Kamnikerja pred nabito puško in nasajenim bajonetom. — Kainniker kot zdravnik in politik. Ko so bili oddani ranjenci obeli taborov, ki so postali žrtve prvih bojev, v boilinišnioo, je ta bila napolnjena. Pogrešali so pa tam predvsem primarija dr. Kaimmilkerja, iki simo ga kot talca in ujetnika imeli v zaporu, ki pa je bil znan kirurg. Zaradi rešitve življenja mnogih težko ranjenih bojevnikov simo Kamnikerja, ki je med tem moral že obvezati našega ranjenega poveljnika nadporočnika Zeilihoferja, zastraženega peljali v bolnišnico, katere predstojnik je bil. Tam je pred očmi naše straže opravil veliko prav težkili operacij. Pri pregledu straže v bolnišnici, ki je Kamnikerju sledila colo v operacijsko dvorano, sem mu iz oči, ki so se srečale z mojimi, bral zagotovilo, da bo ne samo kot zdravnik, temveč tudi kot imatž iz hvaležnosti, da sem njegovi ženi in njemu rešil življenje, s slovenskimi ranjenci ravnal popolnoma korektno i.n da itudi na beg ne misli. To mi je zadostovalo, da seim stražo omilil. Stražnike sem .postavil iz sob -na hodnik in k izhodu iz poslopja, kar mu je pri delu vidno olajšalo gibainje. Naši vojaki-stražniki, ki so bili ipriče raznih Kamnikerjevih operativnih posegov v velike, nevarne rane naših ranjencev, na primer pri strelih v glavo, so to mojo kretnjo v celoti odobrili. Dobili so pač vtisk, da je Kaminilker kot zdravnik v bolnišnici eno, kot politik izven bolnišnice pa drugo in da je le kot politik naš nasprotnik. Mnogo let po teh dogodkih je prišel bivši častnik naše radgonske posadke v Kamrni-kerjevo bolnišnico zaradi n ujme, .nevarne operacije. Ko so pomožmi zdravniki pripravili vse, kar je bilo potreb.no za operacijo, pride Kam ri iker, ki v bolniku, ležečem na operacijski mizi in čakajočem nanj, talkoj spozna Zeilhotferjevega borca. Brez nadaljnjega mu omeni, da sta znanca. Bivši poročnik pripomni, da svoječasmega nasprot-stva gotovo več ni. Primarij, ki je med tem že iskal razne inštrumente, mu nato prav resno, ampak šaljivo mišljeno rpče, da ga ravno zaradi tega, ker je bil mjegov oboroženi nasprotnik, prav veseli, da ga bo imel pod svojim nožem. Sod vina zn zmagovalce v Radgoni. Že v času, ko aa nasprotniki pripravljali oborožen napad .na našo posadko v Radgoni, so .naši vojaki izvedeli, da je radgonski bogatim, vinski trgovec Kleinoschegg — pravilno je seveda Klenovšek — izjavil, da dobo poLo.vnjak, to je 300litrski sod, najboljšega ljutomerskega vina in vse, kar še ima suhega mesa v shrambah, kot darillo bojevniki, kadar bodo z orožjem uničili radgonsko posadko slovenskih vojakov ter jo vrgli v Mum. Ko simo na dan 4. februarja 1010 odbili in v glavnem vsaj iz mestnih ulic ureginali napadalce, ise je nekaj 'naših vojakov, ki so v uličnih bojih prišli do hiše radodarnega vinskega trgovca, spomnilo zmagovalcem obljubljenega darila. Podali so se kar na .lastno pest v njegove kleti in shrambe, kjer so naleteli na nekaj skritih, preplašenih žensk ter jiim dejali: »Mi no krademo, mi ne re-kviri ramo, mi smo prišli samo ipo to, ikar je vaš gospodar že vnaprej določil kot darilo zmagovalcem v Radgoni. Da smo zmagovalci mi, slovanski vojaki, o tem nihče ne dvomi ter .nam zaradi tega to darilo pripada.« Naložili so sod vina in meso na voz in vse skupaj odpeljali v vojašnico, kjer naj bi to bil neke vrste priboljšek ob slavitvi pribojevanih zmag. (Se nadaljuje.) šili — in menim, da hote — politični voditelji slovenskega naroda. Glede na to je razumljiv način političnih razračunavanj pri nas, je razumljiva raven političnih uvodnikov, obravnav in poročil našega časopisja. Če (pregledamo en ali celo dva letnika katerega .koli slovenskega dnevnika, odkrijemo neko smešno in obenem usodno zakonitost, da je namreč časopis zunanje politično brez linije, notranje politično pa odvisen od trenutnih, navadno skromnih in drobnih potreb izdajateljev lista. In tako se pogosto dogaja, da dnevnik danes nekaj navdušeno zagovarja, jutri pa strastno pobija, celo to, da se mu to pripeti v isti številki na različnih straneh. Zgledov je na pretek in zgodovinar, ki bi po pisanju slovenskega časopisja hotel rekonstruirati slovensko politično stavbo minulih dvajsetih let, bi pod delam omahnil in ugotovil kvečjemu zarodke nekega doslej v Evropi neznanega političnega vegertarianstva. Izdelan politični nazor, politična terminologija, ločenje političnih pojmov, celo naj preprostejša logika, ki naj .omogoča 'razumevanje dogodkov doma in v tujini, je za slovensko sredino irazkoišje, ne.kaj, po čemer ni — na pogled — niti povpraševanja. Razumljivo pa je, da se je v ozračju birokratov in komodnih pedantov, utesnjenih i.n zagre.njenih malomeščanskih natur, izcimilo vendarle neko politično življenje in v zvezi s tem neka raven, na kateri se o političnih vprašanjih razpravlja in piše. Oficielnima dnevnikoma predstavlja v tem smislu glavni okvir: 1. boj proti komunizmu, proti liberalizmu in framasonstvu; 2. boj proti klerikalizmu, Kopitarjevi ulici in farovšikim kuharicam. Tako se zdi razlaga zunanjih političnih dogodkov s stališča prizadev in koristi slovenskega ljudstva zapravljanje poročevalskih energij in časopisnega par pirja. V tem smislu so vsa zunanjepolitična poročila enaka poročiloni katerega koli povprečnega svetovnega časopisja. Nasprotno pa je notranje politični boj že zelo v odtenke izdelana komedija, v kateri nastopajo stalne, stereotipne figure, ki se proti nečemu borijo. Te osebe nastopajo vsak dan, srečujemo jih različno kostimirane med vrsticami politič- župnika in zato ne v Boga, je nasprotnik dobrega slovenskega ljudstva in s svojim tiskom ogroža poleg nedolžne1^1 slovenskih deklet tudi vse visoke vzo& m načela, kakor jih zastopa »Domoljub'- 3. Komunist niši cerkve, mori duhovnike, onečaišča redovnice in sploh gri"!! po paragrafih kazenskega zakon lika. Je brezbožni.k, rušilen element, naperi'" proti rojstvom otrok in družini, ved* cerkvi, narodu, državi, skratka iprot i vsakomur im vsem, im j(> kri v v «ega h'J' dega na svetu, predvsem pa vojne. Vsi ..‘•kupaj so protidržavni elementi in sicer je komuni,;:! zmeraj protidrž«’-ven, protidržavnost klerikalca in lih1" ralca pa se menja na vsakih nekaj let- Te tri .osebe pa nikdar ije nastopni0 kot borci za nelke pravice ali ideak’* marveč 'kot .strastni •sovražniki, ki jih jl< treba zmeraj nanovo pobijati. LNlvm*' jene so sicer po zgoraj omenjenih c-nO' vali, vendar pa tako. da jih more vrst1" čar .s .svojimi razpoložljivimi silanii 'n na prostoru, ki mu ga je v časopisu o*' meril in določil g. UTcdivk. nedvomljiv° poraziti, pobiti in uničiti. Za to, da Pfj' viprečem .sodelavec naših dveh vodi In *’ dnevnikov ovrže svojega nasprotnik#’ mora. 'kajkrat porabiti vse svoje energije; če pa hoče pobiti tega nasprotniku* ga mora narediti takega, kakršnega v t;l namen potrebuje. S tem pa je razumljiva potenca ipob' t-čoih nasprotnikov .in junakov, razu'11' l.jiva medlost njihovih bojev in slabotnih junačenj ter raven politične i zebra-' bo našega ljudstva. DCu j pile /U) Listi Misli ob francoskem polomu Švicarska »Arbeiter-Zeitung« piše: »V teku zgodovine je Francija zdaj /.oPe kedaj premagana. Ali pa je s temi ipreafl8' gama tudi demokracija ter ideja brata v.-itva im enakosti? Prepričani smo, da ne. Pr.e' nuiigana mi demokracija, ampak nezvesto'!’3 demokraciji, kajti Francija je do zadnje#® časa ohranila svobodo v političnem in d11 Jiovine.ni življenju, mi pa mogla izvesti bode in demokracije v gospodarskem, ?•!'” ljenju. Talko so bi.fi Francozi svobodni maga.no je le polovičarstvo i n nezvesto Narod bo pa katastrofo preživel. (Ponutisk iz »Delavske Politike'1'-' Dva nemška lilozola o vojni Vojna je vir vsega slabega in vse 11 ^|v-stvene pokvarjenosti, največja ovir« ° d« stvenosti. Vojna ne daje najmanjšega poroštvi'* ^ bo z njo zmagala pravica; nasprotno se gaja često. l<,cn ZAPISKI Sadovi naše politične vzgoje Z Dolenjskega nam pišejo: . >V našemi leptm kraju jo iz občine neprijetno zasmiidelo. Občinskemu tajniku, ki je zaradi svoje pozicije v slra-nki ugledna in vpliviiii fc.seba, so prišli računi z blagajno nekako za 17.0C0 dinarjev navak riž, m c računajoč še druge nerodnosti. Oškodovanih Je poleg občine še mnogo zasebnikov in pa država. Sedaj, ko stoji mož razgaljen pred Javnostjo, so njegovi politični prijatelji napuli vse sile, da mu rešijo čast im položaj. Zarnj se trudi župan s svojo skupino, temu Pa se upira podžupan, ki si je zaradi odkritega in energičnega nastopa pridobil simpatijo javnosti. Splošna želja je, da g. ipod-?uipan ne kloni pod pritiskom, ki ga uainj •zvaljajo. Od njega so na primer zahtevali, a privoli v.saj v to, da .tajnik zopet zasede sv°je mesto, tla bi se imogel potom sam častne posloviti. Vse spletke pa so bile doslej u.ubite. Gospod župan in gospod tajnik marljivo pritiskata kljuke pri vplivnih poliitič-njli Ginitelji.h ter obiskujeta občinske odbornike, zlasti še pred obči inskimi sejami. Ljudje se začudeni .vprašujejo, ali je g. župan v službi občino in občanov, ali pa je piorda v službi zasebniku, iki sicer niti ob-Ciin ni in ilci je moral na pritisk rajnega dekana svoje din i plačevati neke podobne me-rednosti v kraju, od koder je prišel.. K temu bi hotel dodati nekaj besed, zakaj kljub videzu presega poročile« potman ?8'oIj krajevne ,posebnosti. V našem narodu Jo postal: i dvojino gledanje na prekrške im tidpiorahla dejanja vseh vrst že splošno pra-vjlo, kadar so v zvezi z občinami in politič-y®i možmi. Če je prišlo po nesreči kaj na ?ai< o političnem pripadniku, potem je tropa to za vsako ceno potlačiti ali vsaj omiliti ln Po m-ogočoati zvaliti na tuja ramena. To p toliko svetejša dolžnost in nkaiz, za koli-vplivnejšo osebo gre. Tudi greh zaimol-e'anja je. osnovna sti rr kai.ika dolžnost s™vtga členu in '•uamT-ljei: ko. Različne jav-‘tajnosti, ki jih je pov :!. so le znaine-jjJe težke notranje .moralae sii.ike, ki raz- • kraja .našo druT- > 'I' da niko-nr mi. ki bi -zmaja lotil: somišljenik je discipliniran, (,beaii se boji zamere na nbčini, uradnik ima Strah pred predipostavlienim. Tudi tisti uradnik nas še .ne bo rešil, ki rd je dejal: Skrb-to zbiram dokazni material, da si. utremm •tratni položaj. Tako mi je svetoval tovariš, {ji tudi tako dela. Več bo morda koristil bodoči ligi za pobija njo splošne korupcije J" 'moralno obnovo javnega življenja tisti jua;:i. jidvidniik, ki sistematično zbira un šano perilo naših občim. Ne da se tii j i ti. da je javna, morala u-sc.l-«0 povezana v naših dneh s politiko. Pomudim o le na vse grde pojave sebičnega in nemoral nega koristoljubja ki. ga pokriva s “v’0jim širokim plaščem dnevna politika. Na katerih občinah delijo čisto pravično koruzo 'n krompir, ki je namenjen inajub-ož-nejši-m, Pa vprašajo pri vsaki priliki, koga si volil? J 1'ipudnik ima povsod prednost. Seveda prihaja samr. majhen del takih stvari na dan. Večina ostane skrita. Kolikor vnete jši pripadnik stranke je župan, toliko bolj pristransko sprejema običajno delavce na javna dela. Kdor ga ni volil, ima le malo izgle-dov /n zaslužek, čeprav je sicer osebno zina-®ajen, pošten in potreben. Za službo je več prodno priporočilo stranke kakor najčisiej-Sl značaj im sposobnost. Vse to so dokazi ?^a'.,ne izroditve našega naroda, ki vedno u'.i zaipada političnim vplivom. v j °.i° mornlnb goloto kaže naša politika s Tl no, ko .gre za izraz »ljudske volje«, kot t? kakor v posmeh imenovali javne volitve. f Vseueiliški profesor dr. J. Jurkovič se vrše načrtno i.n mnoštvemo nasil-pV{> nad posameznikovo svobodo in vestjo. °nHidbe, obeti, grožnje, golaž maliči tedaj /Dralnega človeka, mu krivi hrbtenico in dela kupljivega. In vsega tega se ne sra-•"{"jejo delaiti v imenu visoikih im najvišjih hca.lov. Kanu plovemo? » * rvi gnili sadovi naše politične vzgoje so *e Vidni. O te,m ved.) poklicani revizorji, p*diišča in tudi javnost. Naši stari so izpo-vta.vlja!:i tatove mu sramotni steber pred te>--l).V|j(>, koder hodijo vsi mimo. Ta neprava J Idlii blagodejna danes, ker bi popravljala jH,>rulni propad, ki mu daje potuho p litka. U|mest.) na sramotni oder pa zlezejo ko-*1>ct»oniisti vseh vrst danes pod šiioki plašč >v°je stranke, ne da bi jim ugled kaj trpel. v?'*je se bodo .potegnili politični pripadnika, '.So .politiki na ljubo udu-šili v sebi glas «jjgajj)oraiznejše je, da .so vsi vodilni čauo-vdinjani politiki, ki ji morajo brczpii-|°Mo služiti. List, ki redno zapiše unjne-??®tncjše dnevne dogodke ;n sc svetohliin-A Zgraža nad dejanji političnih na-prot-T^v, naenkrat umolkne spričo afere v ln.st- 'Političnih vrstah. S te,m svojim bralcem g*®. ker molče .trobenta: Nič se .ni zgodilo | e^Ndjamo, da se tudi časopisi, ki se radi .ai° na moralna prsa, brez sramu pote-Ra 0,0 za stvari, o katerih javmost sa.ma ve, K nis« čiste. Kako .se moremo brez hinav-jil110 zgražati zaradi velikih korupcij v_ vi.š-!| Ust<‘h, če take korupcije v manjšem Tdij negujemo med seboj. n0 u ^ šlo tako naprej, če bo .politika jav-koralo zasužnjevala še nadalje, če bo K naiPrej maličila človekov značaj, potem tiar.ni'š narod kmalu bolj potreben misijo-A. kakor zam.:irci v Afriki, misijonarje V mu bodo morali znova razlagati, kaj ljiv. (>Ku dopadljivo in da Bogu ni dopad-vixl'no to, kar je v korist stranke. Sngittn. V Ljubljani je umrl, 27. julija t I- dekan in profesor pravne fakultete dr. j. Jurkovič tur je bil pokopan pri Sv. Križu \ Ljubljani 29. junija tega leta. Kr. Jurkovič je bil med našimi mlaj,širni rednimi vseučiJiršikimi profesorji. 13i 1 je pa e leu izmeti na,šili vidnih pravnih učenjakov, .ki 'bi bil na svojem področju, če bi m,i bilo usojeno daljše življenje, gotovo dosegel še veliko. Bil je profesor uprav naga prava na našem vseučilišču. Roj on je biil 7. marca 1888 v Čolnarjih pri Kari v -kočeviškem cikraju, gimnazi jo je obiskoval \ Novem mestu, po maturi leta 1910. se je vpisal mi pravno fakulteto na Dunaju, .kjer je prebil le dva semestra, n alkan- je -lela 1912. vstopil kol računski uradnik ipirii Ikraiijslkem deželnem oclboru. Leta 1920. je bil imenovan za uradniku tiskovnega urada ipri predsedstvu cleželline vlade v Ljubljani, 25. novembra leta 1920. pa za tajnika ljubljanske pravne fakultete ter je bit v decembru leta 1925. prestavljen kot tajnik na tehnično fakulteto. Že meseca aprila leta 1920. pa se je vpisal obenem na ljubi jan. ko, pravno fakulteto, kjer je bil promoviran za doktorja prava leta 1927. Leta 1951. je bil imenovan za docenta, leta 1935. za izrednega profesorja, leta 1938. pa za rednega profesorja prava. Osebje, itn ps>osi«»t,i okrajnih sodišč v lielgradu, Zagrebu In Ljubljani V zadnji številki Slovenskega pravnika« je priobčil dr. R. S. ipod zgorajšnjiim naslovom znjemljiv pregled o obremenitvi okrajnih sodišč v Ljubljani, Zagrebu in Beligradu kot odgovor M. Pcpoviču, ki je v be-lgruj-skeni čarr.ipisu ■ Branič« pisal o težavnih razmerah, v katerih je belgrajsko okrajno sodišče glede osebja in prostorov ter trdil, da se stan je tega okrajnega' sodišča nikakor ne moro primerjati s stanjem okrajnih sodišč v Sloveniji katerih stanje je popolnoma zadovoljivo. Dr. R. S. je za to, da ovrže m ©osnovan a očitanju M. Popoviča, ugotovil sledeče: Okrajno sedišče v Belgradu ima v svojem k; /ju 238.775 prebivalcev, sortni jakega osebji.- i 204; okrajno sodišče v Zagrebu ima v svojem okrožju 183.581 prebivalcev, sod.nij-skega osebja pa 131; okrajno .sodišče v Ljubljani ima v 'svojem okrožju 125.275 prebivalcev, seti,ni je,koga osebja pa 62. Okrajno sodišče v Bolgradu je rešiilo vseli zadev skupaj 74.860; okrajni:' sodišče v Zagreb’.! je rešilo vseh zadev sknipa.j 48.389; okrajno sodišče v Ljubljani je rešilo vseli zadev skupaj 33.935. Število dinijiskega osebja in število rešenih zadev je zgoraj navedeno za okrajni sodišči v Belgradu in Zagrebu za ču« od I. januarja do 30. novembra 1959, za okrajno sodišče v Ljubljani pa za čas od t. januarju do 31. decembra 1939, Pri okrajnem sodišču v Belgradu je prišlo na enega sodnega uslužbenca 366 zadev; pri okrajnem sedišču v Zagrebu je prišlo na enega sodnega uslužbenca 369 zadev; pri okrajnem sodišču v Ljubljani je prišlo na enega sodnega uslužbenca 547 zadev v zgoraj omenjenem času. Pri okrajnem sodišču v Belgradu je bil en sodnik za 2.581 prebivalcev; pri okrajnem sodišču v Zagrebu je bil en sodnik za 1.535 prebivalcev; pri okrajnem sedišču v Ljubljani je bil en sodmik za 2.610 prebivalcev. Edi.no, kar je, je t,\ da ima okrajno sodišče v Ljubljani več prostora, talko da pride na onega sodnijskega uslužbenca pri okrajnem sodišču v Ljubljani na eno sobi t.7 osebju, pri okrajnem sodišču v Bclgrrdu na eno sobo 3,5 osebja in pri okraine.m s d'šču v Zagrebu na eno suh ) -t. 6 osebja. Pri tem pa ni omenjeno, koliko kvadratnih metrov prostora pride na enesa sodnijs.krga naotav-'Ijenca, kur bi bilo edino odločilno ker o lahko posanneme sodnijske sebe v Belgradu in Zagrebu večje kot v Ljubljani. Resnica je torej, če primeriaiino vse tri imenovano okrajne sodnije, da je osebje okrajne sodnije v Ljubljani za c-o tretjino bolj z delom obreimenjctvo kot osebje okrajne sodnije v Belgradu ali on v Zagrebu in da je stanje sodnije v Ljubljani za eno tretjino manj zadovoljivo kot pa bclgraj.skega okrajnega -sodišča bi st- je tnrej M Popovič prav hudo zmotil, ko je podtika! 'oiven ke-mu pravosodju, kako sc mu dobro godi. Zoper sporazum »Narodni Odbrani«, tisti, ki je razglasila kot vodilo ju.gosl: /venske nacionalne politike, da je treba slovenščino »likvidirati tiho im postopno«, seveda mi všeč nova ureditev države, ki prihaja po sporazumu in pripravil ja popolno enakopravnost vseli treh držuvmih narodov. Kakor drugi veliko,s rilski listi, ki Mino jih že večkrat navajali, prihaja tudi ona s trditvijo, da je misel o nadaljnji preureditvi države ne samo pre-u rum jena, ampak sploh neizvedljiva, ker da je treba vse sile osrediti na obrambo države in ljudstva. Dr. Junkoviič se je ukvarjal tudi ,s časnikarstvom, predem se je -popolnoma posvetil vseiičilibki karieri. Obvladal je politično knjištvo zahodne Evrope in pa nemško ,lor je imel bister pogled v politična dogajanja. Bil je v krogu in med sodelavci nekdanjega »Avtonomista« ter skozi in skozi zaveden hUovenec iz prepričanja in uintikili, ne le čustvenih vzrokov, vedno zavedaj-c-č se \w poudarjajoč samobitnost slovenstva. .Njegovi sestavki v »A v tono-, niiistu« in drugod -so imeli vedno pravo jedro in zato tudi odmev. Kot pravni učenjak je sodeloval pri »Slovenskem pravniku«, kjer je napisali več jedrnatih obravnav iz upravnega prava, posebno (še J. 1932. icibravnavo »Samouprava in avtonomija«. Napisal je za »Zbornik znanstvenih razprav« več znamenitih študij, sodeloval je pri srbskem »A rili in za pravne i društvene nauke« iu napisal tudi v »Ljubljanski zvon«, v »Našo dolbo« im v »Jugoslovana« nekaj pravnih sestavkov. Njegovo nastopno predavanje 1. 1931. na slovenskem vseučilišču je imelo naslov »Demokratizacija uprave«. Tildi naš tednik je štel prof. dr. Jurkoviča med svoje prave prijatelje. Bodi mu lahka slovenske zemlje odeja! Menda je celo v j ugasi o venskem taboru le malo listov, ki hi bili toliko ovirali resnični osicidovanje naših narodnih sil kakor ravno »Naredila Odbrana«. Bo pravici bo zategadelj vsak Jugoslovan ob njenih besedah nehote pomislil, da bo ravno -narobe prav. Mi smo o takih stvareh že dovoljkrat povedali svoje mnenje in hkratu pokazali na dejstvo, kako se je viprav po sporazumni država akrepMa in kako raste njena notranja in zunanja mine z vsakim (korakom, ki gre v smeri njegove dejanske izvedbe. Sicer bi pa samn še dodati, kaj piše Obzor. k tem besedam velikosrbskega lista: ... Najmočnejša obramba, ki jo moremo danes iimeti, je notranje urejena in močna država. To pa je mogoče doseči samo s pravilno ureditvijo razmerij med Srbi, Hrvati in Slovenci. V korist državne obrambe je torej, da bodo še neurejena notranja vprašanja pravilno urejena... Da, v korist državne obrambe! A kaj briga ta korist nacioinailce! Njim gre za oblast nad SLoivenci in Hrvati in za njih-no »likvidacijo«. Drugo jih ne briga. Pobotnice o najemnini S 1. julijem tega deta so bili vpeljani n|ovi uradni obrazci za pobotnice, ki jih morajo dajati lastniki hiš za prejeto najemnii-no. Do-slej je bilo besedilo teli pobotnic, ki jih prodajajo v toibaonih trafikah in jih izdaja ttnaiiično ministrstvo, sestavljeno v slo ven-venskem in hrvaškem jeziku. Novi, s i. j-u.1 i jeni itaga leta veljavni obrazci pa imajo besedilo saimo v cirilici in v hrvaščini, slovenščina pa je iz njih izginila. Hišni Jast- ii ide i v Sloveniji oziroma njih,na organizacija jo vložila zaradi zaipostavljanja slovenskega ježka pri finančnem ministru protest. Sedanji finančni 'minister je Hrvat. Upamo, da h) stvar preiskal in tistega, ki je zakrivil zapostavljanje slovenskega jezika, tudi prijel ter takoj napako popravil. Žrtve slovenske lahkovernosti I »S11 venski delavec« poroča pod naslovom »■o je škodljivo državni -skupnosti«, kaiko delaj i s slovenskimi delavci na jugu. V urh' ; ivarni v ibe Ig rajski okolici ima delo tud' nekaj Slovim cev. Pred kratkim se jim je pa naročilo, naj prestopi jo v pravoslavje, sice-,- l.odo odpuščeni. NiHkaj delavcev je to storilo, drugi pa ne. Od teh zadnjih jih je bilo doslej že več odpuščenih, in podjetje grozi, da bodo odpuščeni tudi -ostali, ki nočejo prestopiti v pravoslavje. - Kdor naše razmere samo malo pozna, ta seveda, ve takoj, da pomeni v tem primeru, kakor tudi sicer, pravoslavje srbstvo in da gre 'torej dejansko za po-sibljevanje naših ljudi. Ko je centralizem začel uničevati industrijo v Sloveniji in jo z raznimi ukrepi, posebno pa z davčno in finančno zakonodajo, siliti, da se seli na jug. so unitaristi vse skupaj še nekako opravičevali z raznimi državotvornimi in celo strategičnimi gesli, v prvi vrsti pa tolažili obupane brezposelne, češ saj boste zato dobili dela na jugu, tam doli že tako komaj pričakujejo vaših pridnih rok. Mi, ki poznamo to zvrst ljudi, mio seveda vedeli od ,prvega dne, pri čem da smo, vedeli smo. da bo Slovenija zgubila na glavnici in na podjetjih, da pa bo naraslo število brezposelnih in nam tudi ostalo. In ena naša napoved za drugo se uresničuje. Brezposelnih je bilo v Sloveni ji čedalje več, medtem ko na jugu caposelnosti skoraj ni bilo. Ce pa je kak Slovenec šel ,s trebuhom za kruhom na jug, je dobil tam po navadi najslabše delo, pa še to le takrat, če uspo- sobljenega domačina ni bilo. Pri tem so ga pa še zmeraj po istrani gledali, češ kaj nam odjedaš kruh, pojdi -domov. Zato vsaj nas zgorajšnji primer ni niti malo iznenadil: Slovenci simo morali svojo industrijo prenesti ina jug. Ko smo to storili, pa lahko gremo. Samo to maj še dostavimo, da se ip-rekli-canjo moti, kdor misli, da bodo zaneseni pozivi na čut za državno iskupnošt ali celo ma bratovsko ljubezen kaj zalegli. To zapisujemo ispet koda j im tudi tako j pristavl jamo, da bomo te besede poklicali v spomin čez nekaj let, ko bo slovenska lahkovernost spet nek|0,č lahko preštevala svoje žntve. Kajti zdi ise, da vsaj naših -vodičev ne more nobeno slovensko trpljenje izučiti. Saj injim se dobro godi. Volovska zgodba Jugoslo venski ,nacionalni »Narodni list« pripoveduje geinljivo jugoslovansko nacionalno pravljico — po nekem berilu za ljudske šole kakor pravi. Trije voli da so 'bili: Bilonja, Mrkonja in Šaronja. Dokler šol bili ti trije voli edini in so -se skupaj upirali volku, so se mogli obdržati. Ko še je pa volku posrečilo, -da jih je razdvojil z cibeti in i-zgiled-i na večjo in boljšo pašo za posameznika, so bili izročeni volku na milost im nemilost in pojedeni. Ta zgodbica ipa je -takoi nepopolna, da sploh resnična ni več. Zato jo boimo mi spo-polnili, kakor zahteva resnica in pravica. Kajti stvar je bila taka, da je bilo paše dovoij in da so se voli mirno pasli, brez prepirov med seboj in z drugimi. Edini med seboj in z drugimi- so tudi zavračali zverjad, ki jih je napadala in motila. Vse naročnike prosimo, da čimprej poravnajo naročnino in pridobijo listu nove naročnike. Le tako bo listu omogočeno izhajanje. Ruščina »Slovenski narod« pripoveduje o načrtih nekega Poljaka, naj bi se iz besed vseh silo-va-niskih jezikov sestavil nekakšen vseslovanski jezik, dalje, da je ta misel praktično neizvedljiva in da more biti vseslovanski jezik samo ruščina, jezik 140 milijonov ljudi, potem pa priporoča naj bi tudi pri nas uvedli po botgariskem zgledu v vse šole obvezni pouk ruskega jezika. K temu bi pripomnili mi najprej, da je številka 140 milijonov pač precej navzgor zaokrožena, očitno v duhu caristične Rusije, ki je prištela k Rusom zaradi .preprostosti še Beloruse iu Ukrajince. Kar se pa tiče pouka ruščine, bi -bila gotovo bolj umestna, kaikor pouk katerega koli drugega slovanskega jeziku. O tem se je pri nas že veliko govorilo im pisalo, med d-rugiimi je tudi pokojni dr. Prijatelj naravnost predlagal njen obvezni pouk na naših srednjih šolali, ker je pač vedel, da nam izmed slovanskih jezikov more ravno ruščina največ nuditi. Toda tisti, ki so se temu najbolj upirali, so bili jugosloveni iz Slovenije. Oni so poznali samo cariistično Rusijo. Za njen jezik so se navduševali, ne pa za jezik ruskega naroda i n njegovo omiko. Ko je carska Rusija šla, -niso sama njene naslednice hoteli poznali, ampak tudi ruski jezik jiim je postal zdajci sumljiv. Vse tiho je postalo o njem Zato pa so vsiljevali pouk srbščine pri nas, pri tem pa še slovenščino kar se le da za-po--ta \ 1 j ali ravno naši jugosloveni. Namen je bil kaj očiten: hoteli so izvesti »tiho in poitc-pno likvidacijo« slovenskega jezika. Pri tem bi jih bilo pa močno oviralo po-/inuiiije ruščine med slovenskimi ljudmi, ki bi zdajci spPznali neke čisto druge mere in kakovosti. Te bi pa šle seveda jugoslo-venstvii le malo v priklad. In njegovi stap-1 javšči-ni tudi. Navidezno nasprotje med besedami in dejanji jugoslove.nov dobiva tako kaj pre-pros*n pojasnilo: slovanstva jim je bilo v resnici ravno toliko mar kakor slovenstva. Knjiga o nemških manjšinah Angležinja Elisabeth W i sk e,m a,n n je izdala leta 1935. knjigo z naslovom »Undeclared Var«, v kateri se liavi z vprašanjem nemških manjšin v evropskih državah. Obravnava tudi Jugoslavijo in Slovenijo. »Najboljši učitelj je trpljenje, najboljša učiteljica je bolest. Kilor je sebi samemu zvest, temu je zvest tudi Bog - in življenje mu je dano!« Ivan Cankar. KULTURNI NAS KNJIŽNI IttO [ Jože Pahor: Matija Gorjan Roman iz velikega upora slovenskih k me tov proti fev-dailceim leta 1515. Iz-dalla Slovenska Matica v Ljuibljani 1940. 403 istrani. Jože Pahor se je pojavil med slovenskimi leposlovci že v vojnih letih s krajšimi črticami, ki jih je objavljal predvsem v tržaških in gor iških listih. Skozi obe povojini desetletji se je njegovo ime pojavljalo (bolj poredko, v daljših časovnih presledkih, toda skoraj vedno v zvezi z obširnejšim tekstom. Že leta 1923. je izdal nekaj nad 200 strani obsegajoč roman Medvladje, ki se godi ob prevratu in v prvih povojnih letih na Primorskem; pod konec desetletja pa mu je »Ljubljanski Zvon« skozi dve leti (od 1928 do 1929) objavljal široko zasnovan romantično zgodovinski roman Seremis-sima, katerega dejanje se razvija po večini v Benetkah. Mimogrede se je z nekoliko manjšim uspehom poskusil v drami Viničarji (1937), zdaj pa ga je doletela čast, da druguje Mišku Kranjcu v letošnjem knjižnem daru Slovenske Matice, starejši manj poznani pisatelj ob splošno priznanem epiku prekmurske zemlje. Kmečki upori so zelo hvaležna snov za leposlovno oblikovan je, zlasti za široko epsko obliko zgodovinskega romana. 'r se celo, da se tudi močne dramatske prvine, ki jih ta snov nedvomno ima, mnogo bolje in popolneje kakor v strogi dramski obliki uveljavijo v prav >ko sirčki epski zgodbi in ji d- je' neko notranjo življenjsko napetost. Pahorja je zamikal prvi veliki vseslovenski kmečki upor iz leta 1515. V štiridelnem romanu z epilogom zavzema silika tega velikega kmečkega gibanja ves III. in IV. del, to je nekako c*ve tretjini vse knjige. Sledeč tistemu načelu romanopisja, ki pravi, da mora biti dejanje osredeno okrog glavnega junaka, je pisatelj postavil v središče kot vez vsega dejanja osebo Matije Gorjana in ob njem spletel svojo zgodbo. »Uka želja« in želju, dvigniti se v višji družbeni položaj, je gnala Matijo Gorjana, sina svobodnega kmeta na Kočevskem, v svet študirat. Mladi bacca-laureus Montana,rus se skoraj popolnoma odtrga od domače zemlje in od očetovega doma ter se ves potopi v plemiškem svetu in njegovi objestnosti; šele Thuroovo naisilje, ki je njegovemu očetu, svobodniku Roku Gorjanu, vzelo svobodo in ga vrglo v ječo, vzdrami v njem glas rodne krvi. Vrne se domov na Kočevsko, reševat očeta in se po njegovi nasilni smrti bolj in bolj ves izroča kmečkemu uporniškemu gibanju, ki ga je izzvala nasilnost fevdalne gospode. Kljub njegovi veliki in trmasto vztrajni delavnosti, s katero si prizadeva, povezati vso slovensko zemljo v eno skupno uporniško gibanje in postane tako rekoč utelešena gibalna sila vsega upora, ga Žive naj vsi narodi! Tako je približno pred sto leti zapel slovenski genij hvalnico duhu svobode in strp-losti med narodnimi skupinami! V novem svetu se še ni povsod uveljavila zamisel svo-iodne združenosti in ideje revolucije v Evropi je niso mogle korenito izpremeniti, čeprav je v ta namen tekla kri, ko se je1 v Zastopniku malega naroda rodila velika mi-‘odjuhiia misel, da imajo pravico do življe-lja vsi narodi, pravico, ki naj jo dokažejo : duhovno zmago, ne z orožjem. Takrat se |e spočelo kulturno poslanstvo slovenskega n vseh malih narodov z revolucionarnim 'eslom o nadvladi duha. Spregovoril je paš nož iz globokega poznavanja človeŠKe na-ave in kot videc razvoja človeških skup-losti. Njegov človečanski klic pomeni izkristaliziran napam civilizacije in kulture tlačenega malega naroda, ki mu je vse sila luhu in ne pesti. Prešernova beseda je sad deletnih prizadevanj vseh tlačenih in je preroško videnje, h kateremu se po sto le-:ih obrača ves svet. _ . Evropa znovu gori. Rušita se tisočletna cultura in civilizacija. Stiska dandanašnjih lni nas spravlja v obup ob vprašanju: lli je človeku v starem svetu sploh še nio-;oče dati rešitev, če si je v prvi vrsti sam loče dati? In tako se ponavlja večno stara igra: loj je gospodar ta, nato hoče biti drugi, pri :mer padajo milijonske nepotrebne žrtve, a najslabšem pa so pri tem vedno tako mnovani mali narodi, ki plačujejo suženj- li davek zdaj temu zdaj onemu. Naj bo konec te vojne že kakršen koli in adur koli, misliti moramo na bodočo ure-tev starega sveta. Milijoni Slovanov v meriki, bratje izseljenci, o katerih smo že jčkrat mislili, da so izgubljeni zn nas, so s nam v teh usodnih dneh zopet zelo pn-ižali. Če so nas prej leto za letom gospodarsko podpirali, nas sedaj kot naši izgub-eni otroci in učenci — kakšno naključje — »rajo podpirati duhovno. Njihovo pojmo-inje ureditve življenjskih razmer na svetu i podlagi popolne svobode nam zveni kot ijka, ki pa more postati mogoče rešilna lka v usodni skupnosti tudi nam, Mesečnik »The American Slav«_ v Pittsbur-iu deluje za zbližanje evropskih Slovanov i jo pred nedavnim razposlal na uredili« va slovanskih publikacij sugestiven sesta-;k v gornjem smislu. Sestavek poudarja isnost Časa, ko izginjajo z zemljevida tudi ovanske države in ko intemacionalizein ■rjuje neslovanske narode v nacionalizmu, Kukor so ame-ški Slovani v dobi prve svetovne vojne imagali na noge bratovskim narodom do-n, tako jih skrbi tudi dandanes naša uso-i. Onkraj luže žive raztreseni drobci vseh •st Slovanov, ki pa imajo v razliki od osta- li narodnosti vsi mnogo skupnega v zna-iju. Ni čudno, če jim v teh dnevih pre-;vu srca misel na zbližanje, ki jo hočejo •epiti bratom v domovini. Zedinjevalnn misel se jim je morda rodila čuta užaljenega ponosa ob misli, da je Slovanov na zemlji nad dve sto milijonov in da vendar tako malo pomenijo v tajni igri moči, politike in napadanja. Glavni razlog njihne zamisli pa je gotovo njih ameriški način življenja: naši Polamerikanci žive v deželi, ki sestoji iz ljudstev vseh rodov in narodnosti, v deželi brez mej, v deželi, kjer drži demokratična ustava, zakon svoboščin in pravic (Bill of Riglits). Po vsem teni kratko in malo ne morejo razumeti, zakaj se Slovani ne bi zbližali in enkrat za vselej uredili svojega prostora na planetu. Slovanska solidarnost bi pomenila trajno silo, sloga in zedinjenje brez koristolovstva bi pomagalo državam z demokratičnimi načeli braniti mir pred nasiljem. Za širše kooperativno delo naj bi se prej izvršilo ožje zbližanje. Tako so naselniki na zahodu z zadoščenjem vzeli na znanje sporazumno urejanje slovanskega jugovzhoda. Jugoslovanska in nato vseslovanska zveza naj vodita v panevropsko unijo. Kot je razvidno iz omenjenega sestavka, pripravljajo Slovani v Ameriki vseslovansko organizacijo z zastopniki za posamezne narodnosti, kakor tudi publikacijo z izdelanim načrtom, ki naj bi ga sestavil človek kooperativnega tipa in širokega demokratičnega duha. Zanimivo je, da so ameriški Slovani sami od sebe, brez pobud iz domovine, sprožili oziroma pogreli to misel slovanskega inesia-nizina. Njihovo dobro voljo moramo hvaležno sprejeti, saj jim pri tem ni mogoče očitati osebne prizadetosti. Kot ameriški državljani ne bi imeli nobene koristi od tega, kvečjemu škodo. Zaradi daljne perspektive so seveda njibni pogledi na evropsko sedanjost in prihodnost nekoliko drugačni od naših. Ureditev znosnega stanja pričakujejo bolj od nacionalne Rusije kot od zaveznikov ali nacistov. Jasno pa je, da se ameriška ustava ne da krutko in malo presaditi kamor koli. To bi govorilo celo proti njihovemu mnenju, češ da ustave Zedinjenih držav niso preprosto našli ali izkopali, temveč so si jo kot pametni ljudje z lastnim prizadevanjem sestavili. Čeprav nam je po vseh neuspelih poizkusih kakršne koli druge ureditve v Evropi — začasen mir soseda pomeni le njegovo slabost! — ta ex occidente lux edino upanje, pa takoj priznamo, da je po pojmih starega sveta komaj uresničljiva. Evropa pač ostane Evropa, nas uče dobri poznavalci obeh kontinentov. Verujemo v napredek in vemo, da so na zemlji stvari, ki so se nekoč zdele blazne, a so dandanes dejstva, vendar nas utopija — o mi, skeptiki! — ne zagrabi, niti v tem trdosrčnem času ne. Mogoče pa nam je ravno zato težko pomagati, ker smo tako maloverni...? Priznavamo našim bratom na »nedivjein zahodu« ljubezen do nas, vendar ima njihna ideja nekakšnega panslavizma vrednost le kot buditeljska misel, ki naj služi za vzgojo narodne zavednosti, ne sme pa nas niti njih odvračati od dinamike življenja, to je od določnega ustvarjajočega dela. Gornje misli in pomisleki so zgolj informativnega značaja z edino željo, da bi se nam v eni izmed naslednjih generaci j naredil duh in bi z njim prišla mogoče čisto preprosta rešitev, ki smo jo okosteneli raziim-njakarji stoletja zaman iskali... Leopold Stanek. kmetje nočejo priznati za voditelju, ne zaupajo mu; nad njim visi še vedno senca komaj minulih časov njegovega sho-lairstva, ko je bil že napol plemič tudi on sam, še vedno je po Klari zvezan s plemiškim svetom, na tiste čase pa ga nepretrgoma spornim ja tudi preprosta Majda, ki jo je bil v sh-alars-ki objestnosti zapeljal in se zdaj čuti vezanega na njo, čeprav je ni nikdar ljubili. V tej osebni dušni radklainosti se izraža tragična krivda. Zaradi nezrelosti kmečkih upornikov, ki ni dopustila enotnega vodstva, je plemiška sila upor zadušila. Samo Matija, ki ga je vse plemstvo imelo za uporniškega voditelja, se je s Klarino pomočjo rešili iz rolk nasilnih zmagovalcev v tem neenakem ‘boju, zbežal za Majdo in otrokom v nskošiko Jastre-bansko in prisegel maščevanje za prelito kmečko kri. Morda se nam je posrečilo ujeti rdečo nit Matijeve poti skozi roman, najbrž ne popolnoma, kajti dogajanje v romanu je zelo bogato, kar precej spretno na široko spleteno. Zgradba celotnega romana je dobro zasnovana in tudi pri-hližno zadovoljivo izvedena, ne razvlečena in tudi ne okorela, temveč dovolj lepo zaokrožena, enotna in trdna. Tisto, zaradi česar človeik ob branju ‘tega dela kljub navedenim vrlinam, ne le ni povsem zadovoljen, ampak tudi nekoliko razočaran, ima svoj vzrok drugje. Pahor je nekoliko premalo znal izrabiti dramatsko silo svoje snovi, ko je oblikoval dejanje romana, on samo brezosebno opisuje, bolj ali manj hladno pripoveduje v nekem zunanjem dogajanju pa tudi v čustvovanju in mislih svojih ljudi. Ta mirnost pripovedovanja bi bila za epika lahko vrlina, če ne bi le prepogosto zdrknila v mrtvo opisnost. Čeprav je na primer slika dobe in razmer v začetku 16. stoletja zgodovinsko verna in prepričljiva, ji vendar ni mogoče priznati, da je živa, vsaj vselej ne. Tako je na primer življenje tedanje Ljubljane, v katero se v začetku romana vrneta Vid Kissel in Matija Gorjan, precej medlo in oddaleč upodobljeno, medtem ko je razgibani kmečki upor sam, zlasti bo j i in kmečko življenje na sploh mnogo izrazitejše in tudi bolje vklenjeno v tok romana, saj je že snov sama s svojo notranjo dramatično napetostjo silila k neposredne jšemu in bolj živemu zunanjemu izrazu. Osebe, kakor jih je izoblikoval v tem romanu Pahor, niso nadrobno ka ruki eri zi rane, razen glavnega junaka Matije Gorjana, ampak so podane bolj s krepkimi, skoraj grobo površnimi potezami, ki pa vendarle včasih učinkujejo presenetljivo živo, kakor na primfer podoba kočevskega nasilnika lhur.ua ali podoba škofa Ravbarja, kakor je tudi samo mimogrede naslikana. Se bolj se ta način slikanja prilega podobam v kolektiv povezanih kmečkih upornikov in njihovih voditeljev (celo simpatična postava vikarja K ali sta ne uhaja iz te ploskve), dokler gledaš na nje kot na celoto. Kakor hitro pa hočeš slediti eni sami osebi v romanu, slikanju enega značaja in njegovih dejanj, ti silika zbledi in utone ne morda v velikem številu nasprotujočih si podrobnosti, ampak v nelki enobarvnosti. To se ti utegne primeriti v malem celo pri Matiji samem. Pisatelj se je hotel izogniti drobečemu analitičnemu slikanju, pa ga je včasih zaneslo predaleč v nasprotno skrajnost. Slog tega Pahorjevega hladnega pripovedovanja je precej neizrazit, kolikor ga ne karakferizira že samo prej -omenjeno prizadevanje po opisnosti. Jezik kaže sicer vseskozi zgledno prizadevnost za čistost in pravilnost, a kaj ko je skoraj brez barve in vonja. Ob spominu na živo plastično besedo Pregljevih Bol milice v, ki obravnavajo enako snov in so glede na samo kompozicijo morda celo nekoliko bolj razbiti, je človeku resnično žal tega arhitektonsko dokaj dobro izdelanega romana, ki v neizraziti, na nekaterih mestih kar papirnati besedi Pahorjevi ni mogel polno zaživeti (za primer njegovih okornih dialogov si je treba ogledati samo tisto, kar -si imata povedati na svojih sestankih Majda in Gorjan!). I rožnega, mirnega Pahorjevega pripovedovanja nikdar ne zmoti kakšen preživ, preelooietitaren stavek, prav dostikrat pa je čutiti v njegovem -slogu nedoži vij eno kovanje stavkov tu in tam celo neredko iskanje originalnosti. Zavoljo velike etične in življenjske resnosti, pa tudi zaradi umetniške -prizadevnosti, ki j-o obširno delo v -obilni meri razodeva, kljub navedenim šibkim stranem, zasluži tudi talko -kakor je, obširnejšo vsebinsko in ob-liko-vno analizo ter vrednotenje ob primerjavi z dosedanjimi deli istega avtorja in s tistimi slovenskimi leposlovnimi deli, ki -slikajo kmečko gibanje v boju za -staro pravdo. Toda tu ni pravo mesto za kaj več kot nekaj misli o dobrih in slabih -straneh najnovejšega Pahorje-vega dela. Samo na kratko moremo -reči, da nam je Pa' bor z Matijo Gorjanom napisal precej dober zgodovinski roman, ne sicer takega, -ki bi utiral kaka nova pota v slovenski prozi, vendar smemo biti z njim kar zadovoljni, ker je stori 1 v-se, kar je bilo v njegovih močeh. N. L NAŠE REVIJE j „DejanjeK št. 6 Dr. A. G o is ar govori v članku »Sodobna razmišljanja katoličana« o glavnih vzrokih ,sedanjega evropskega stanja i11 za neuspeh -krščanskega socialnega nazora in nauka v sodobnem svetu. Enega najglobljih vzrokov najde v neskladj11 med tra-diciona.lniim idealom praktičnega krščanstva in med p-otrcbaini modernega življenja. Poleg -mnogih drugih dejstev je važno to, da je današnji -človek mnogo manj razpoložen za pravo duhovno mišljenje in življenje -kot njegov prednik. Pravilnost nekega nazora pa sodi predvsem po njegovem uspešnem prak- tičnem delu za praktična življenjska vprašanja. Danes je že zadnji čas, d? nadomesti praktično reševanje vprašanj’ ustrezajoče -sodobnim razmeram, neke gospodarske in socialne nazore, povzete še iz časa -prejšnjega naturalnega gospodarstva in neko g-olo načelnost. — Leon Žlebnik skutša mi kratko orisati- PSJ' holo-ško strukturo -sodobne mladine. prej ugotavlja iprvotnost in celotnost časovnega vpliva im človeka. Tudi gibanje današnje mladine je časovno pogojen0' mladi človek današnjega dne je vk!ju' cen v realen čais, njegova razgibano^ ima časovno smiselnost. Rod med in 1971) je doživel v vojni svoje najmočnejše doživetje. To doživetje je usmerjalo njegovo borbo in tedanjo mladin0 obrnilo v lastno -notranjost. Zdi se od' mako jena od življenja, naj več je uresničenje vredno! ji je pomenilo njih uresničevanje z doživljanjem. Doživljala Pa jih je predvsem v njihovem -bistvu, to svet doživetega se -ni -spajal s sveto11 stvarnega. Današnji mladini pa se razodevajo vrednote v okviru življenj-’’* resničnosti, v življenju -samem. Vred"0" (e d-oživlja uresničeval-no, zanjo je značilna kretnja iz sveta notranje resničnosti v -svet vnanje resničnosti. Zato b"1 današnja mladima večjo pripravljeno" za dejanja, njen strukturni -nastavek J0 lak, da se more razviti v najstvarnej8’ in najplodnejši življenjski prijem. '' I vo Ri r-ko vič prihaja v članku Za-ko’1 o akciji in reakciji v znanosti do zaključka, da v znanosti An kulturi spl° delujejo vedno- dvojne sile, gonilne 1,1 zaviralne, a. da te zadnje niso nuj11 »hibe, marveč na svoj način potreb'11'' Zakon o vzporednosti akcije in reakcij jo najsplošnejša kozmična zakonit0^ Velja v sno-vinem svetu, a prav tako duhovnem. Duhovne akcije s svojim ^, ja vam redno-izzivajo reakcije, skozi K1, terc se akcije morajo šele -prebiti. P v J/iV* tem pa -se okrepijo-, če so zmoizne z*. Ijenja. — V Pregledih piše E. Kocb° o vzrokih francoskega poloma. SlcdU Gledališka in Knjižna poročila. m *** n«' »Jaz verujem v to družino svobodnih rodov. Jaz verujem, da bo iz te brezpr'" 0[ ne preizkušnje izšlo prerojeno človes-Bil bi liinuvec in lažnivec, če bi se m' val socialista, pa bi v globočini svoje < 0) ne veroval v svoje ideale! Nič se ne b()' ne nič so ne strašimo dnevnega trpljenj«’ zakrivajmo oči pred grozotami časa rTv<>k’ gumno jim glejmo v lice! Ne samo cl Ljg-ni’ samo narod, tudi človeštvo se bo , V nilo iz močvirja, očiščeno in pomlajen to verujmo, v to zaupajmo — in la/e j,il lio trpljenje! Kristus je zmagal, ko na križ razpet: človeštvo je moralo mejno trpeti, da si je zaslužilo peer