“2^v. • Št. 248 (4402) TRST, nedelja 18. oktobra 1959 Cena 30 lir Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo l J Pred letošnjim kongresom krščanske demokracije H 6jLrazPrav° o zuna-«1 Politiki, ki se 4 jučila v Pe- J telici „ v poslanski -- socialistični vo- med hi ^ se prav- fetilarmo s ta po- vemo- kaj z2°ngres vladne Or na vnrieVam° Pa od- stran,P asanJe: Na ka-1 Pomiri? ItaIiia? Ali Sfel? ali Pa za fc noti “ladne vojne? nanji 'ojem pono in'h edno J'nioeei J? tudi se' Jh. x0 „.nikogar pre- -je )e ^“nljivo pou-* Pritisk bamrec Posle-- lavnega mne- fitj 11 < S*- i *iiskoed_ kratkim vrnil ;e Hat« “aane vojne? Pelin ZUnanji mini->tab,t8VOJem govo' TWnrtxri1 ponovil, da jj|1Ja vedno za’ po- ^ nlado ln zgražanje ie Spevih izjav ic0 v4° cv njej pred-■ eresi t^?cialnih slonom. eh slojev pa Vt0strem\rOJev pa so v^fp5,otju- rale xt„, • sira ko taie taknJe’ ki so rimocnr NabskA a so Kj Ta rntStranke v !se nran.ia na- W i^thijefn na-i-J ^ tako3 Pred kon-■%^1'ajo tufiIdim°' da „ bi^SresomPTed se' ■ telji laže sle-Jh t°a Zadnjih pri. D%a 0ri?ngres- ki Nežnodlocilne - »ki,- Samoo" za izid Irjak ga, jim bolh^ silkn azati vsaj -j %a° strank Poiiri stranki. samo 'arnO' da I Va; kj^° Približna, L.kiV° stran?nog;o let y*V? aarari ° ln zme' 'l ,°b ^advse 1 ® krize J AV*ada, jadla Fanta- , ^ to^avza?,. ko veli- i ki nihče ' ^itMNniezS sPadajo W ^ii, zni stranki- stranvlju nskih ^li J kršča?H ’ iir,a- %.i'Pra,„.Canski ripmr,_ Ri.... tfoir. «]i^nov3R.takorda , t>i so tajo pred- v tej stran-z po- in z ievj. >'s-estaviialada' Po Pi bim s pod' Ls šeni? P°treb-stdel(>vanjem ^i jJfhio a?kh' med t« f.,. eralce, iSSls ... „ ^ssr*. i H v3te . K> po,,36-KE) vla-I: S>So&Jnih let, ' Hj^a Sairi.' Jppubli- S, [i. a b°eiaini^ s°delo-dem°- iS s4ioSfi tain f nekoč, l V .Vta84! sod i stran-/ K^ oUsti °evl°riVanje ■ ^g°iih °b m ^iŠi^Perii«30 vodi večkratntajnik ti. 2*M mini-Med desni- čarji je ta struja pravzaprav umerjena. Mnogo bolj reakcionarni od te struje so skrajni desničarji, ki so se v zadnjem času približali in se se približujejo tej struji. Med temi skrajneži je najbolj znan zunanji minister Pella. Govori se tudi o sporazumevanju Andreottija z bivšim predsednikom vlade Scelbo. V krog desničarjev spadajo še tako imenovani «vel jaki*, ki se nočejo vmešavati neposredno v predkongresno borbo. Med njimi se omenjajo v prvi vrsti Piccioni, Togni, De Martino, Bonomi, Angelini, Go-nella (nekdanji politični tajnik KDl in še drugi. Na področju pristašev politike levega centra pa je položaj bolj zapleten. Tu imamo opravka z nič manj kot petimi skupinami, ki so fanfanijevci, struja «Ob-nova», čisto levičarska struja «Baza», Tambronije-va skupina in mladinsko gibanje KD Fanfanijevci, za katere Fanfani trdi, da ne predstavljajo nikakršne struje, so tisti, ki so mu ostali zvesti takrat, ko je bil prisiljen podati ostavko kot predsednik vlade in kot politični tajnik. Njegovi najožji sodelavci nosijo manj znana imena. Forlani, Mal-fatti, Pinna, Radi, Curti, Leone in drugi, ki so bili vsi na čelu Fanfanijeve struje «Demokratična iniciativa* na dveh zadnjih kongresih v Neaplju in Tridentu. Zelo blizu Fan-fanija je tudi gronchije-vec, Giorgio Bo. «Obnova» je pravzaprav novo ime struje demokrist-janskih sindikalistov, ki so organizirani v sindikatu CI SL, v Forze Sociali in v ACLI. Glavno ime v tej struji je Pastore, ki mu sledi mladi Donat - Cattin in z njim Storti, Labor, Toros, Zamibelli in drugi. Pastore se pogaja s Fan-fanijem celo za sestavo skupne kandidacijske liste na kongresnih volitvah glavnega odbora, toda sporazuma še nista sklenila. Med najbolj strnjeno strujo levičarjev spada «Le-v;ca z baze*, ki ima hkrati precej močan vpliv v stranki. Najbolj znana i-mena so: Sullo, Granelli, Pistelli in znani gronchije-vec Negrari. «Baza» izdar ja tudi svoj bilten «Radar». Značilno je, da sindikalisti iz «Obnove* nočejo nič slišati o zavezništvu z »Bazo* na kongresu, da se ne bi preveč kompromitirali, ker «baziste» glasilo Vatikana označuje večkrat z oznako «komunistki* («co-munistelli*). Zato bi bili sindikalisti pripravljeni skleniti kvečjemu tajni sporazum — s temi vplivnimi levičarji. Tambronijeva skupina pravzaprav ni struja, čeprav razpolaga s precejšnjim številom glasov. O-krog Tambronija se zbirajo tudi številni bivši gron-chijevci, odkar Gronchi zaradi svoje najvišje funkcije v državi ne more več neposredno posegati v razprtije stranke, iz katere je izšel. Mladinsko skupino vodi Celso De Stefanis. ki je tudi njen tajnik. Tudi mladinci zagovarjajo politiko levega centra in so zelo blizu Fanfaniju. Končno je tu vladajoča struja, tako imenovanih «dorotejcev», ime so dobili po zavodu sv. Doroteje v Rimu, kjer se je sestala začetku letošnjega leta struja «Demokratična iniciativa* pod vodstvom A. Fanfanija in glasovala o Fanfanijevi ostavki. Večina je tedaj za ostavko glasovala in s tem obrnila hrbet svojemu voditelju. Prav med «dorotejci» vlada naj večja zmeda. Glav-voditelji te struje so Se-gni, Colombo, Taviani, Ru-mor, Russo, Gui in Moro, ki je postal po tistem glasovanju novi politični tajnik krščanske demokracije. V zadnjih časih je postal Moro voditelj nekake podstruje, ki ji pravijo morotejci* in ki se razlikuje od ostalih s svojo u-merjenostjo in s poskusom zbližanja s Fanfanijem. To zbližanje je v zadnjih dneh kar precejšnje. Vendar pa se Moro še ni odločil, da bi iz struje «dorotejcev» izstopil. Prav zaradi tega se pred kongresom Fanfani, kljub Morovi želji, noče z njim niti sestati, da ne bi med članstvom KD u-stvarjal vtisa, da je popustil in da se je z «dorotej-ci* zbližal. Med «morotejci» so glavni ljudje Zaccagnini, Ru-mor, Ardigo, Salli in drugi Tudi za Scelbo se govori, da se vrti okrog njih. Taka je približna slika »strank v stranki*. Vsa zadeva pa je v resnici mnogo bolj zapletena, ker se dogajajo primeri, ko na posameznih pokrajinskih kongresih, kjer volijo delegate celo desničarji sklepajo sporazume z levičarji, da ne govorimo o raznih paktih med manj oddaljenimi strujami in podstrujami. Omenimo naj še, da se v teh predkongresnih dneh vsaka struja hvali in zatrjuje, da ima naj večje število do sedaj izvoljenih kandidatov, ki jih bo na florentinskem kongresu skupno 706. V* *"* ■■ •; .3*::, •. / V;: y<:: Z * v -I * ^ k - ^ s?* M: '■#; mmt: e, *>. JESEN GOZDNATEM PARKU foto Mario Magajna liilitiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfriiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V ZNAMENJU Sl mm m miun e? (rPoHitiva izbrisati to napačno trditev!« Človek z ulice: «Kaj ne, da je tudi obratna trditev napačna!« , .(Napis pomeni: Ce hočei mir, pripravljaj vojno.) Fašistične in nacistične pripravljajo • • organizacije več umorov Policija se je končno odločila začeti temeljitejšo preiskavo - Policijska zaščita številnim osebnostim po atentatu na Mitterranda PARIZ, 17. — V zvezi z atentatom proti opozicijskemu senatorju Mitterrandu, so uvedli sodni postopek proti neznancem. Govori se, da bodo sodniki zaslišali tudi desničarskega poslanca Neuwirtha, ki je v narodni skupščini izjavil, da so najeti morilci že prekoračili špansko mejo. Francoske oblasti so odredile stroge varnostne ukrepe, da preprečijo teroristične akcije fašistič-I nih organizacij. Okrepili so varnostne ukrepe okoli rezidence generala de Gaulla, predsednika vlade Debreja in okoli narodne skupščine. Mitterrandu pa so dodelili posebno telesno stražo m prav tako tudi desničarskemu poslancu Neuvvirthu. Zveza socialistične levice je objavila izjavo, v kateri pravi, da «skrajneži in tisti, ki uporabljajo umore kot o-rožje v Alžiriji, prinašajo svojo akcijo v Francijo«. Zveza demokratičnih sil izreka mnenje, da bi utegnili desničarski skrajneži izvršiti atentat tudi na de Gaulla. Socialist Michel Soulie, ki je bil, minister za infor macije, je izjavil, da «bi bi-, lo nedopustno, če ■ vlada ne bi z vso odločnostjo nastopila, da izsledi povzročitelje neredov, ki izjavljajo, da hočejo vsiliti svoj zakon z nasiljem«, «Le Monde« piše: aPreveč časa je ostal protiterorizem nekaznovan na obeh straneh Sredozemlja. Preiskave se niso vedno vodile z odločnostjo in strogostjo in pogostoma so bile prekinjene. Preveč časa so skrajneži hujskali na sovraštvo, ki je usmerjeno bolj proti osebam, kakor pa proti političnim orientacijam, in ne prizanaša več niti generalu de Gaullu.« V Franciji in Alžiriji delujejo številne fašistične in ekstremistične organizacije, ki organizirajo številna teroristična dejanja. Med temi so «Rdeča roka«, ((Falanga« in skupina bivših nemških nacistov ter nekatere manjše skupine. Policija je baje sedaj usmerila svojo pre- iskavo okoli teh organizacij. »Rdeča roka« je skrajno desničarska fašistična organizacija, o kateri se je že večkrat govorilo. Mnogo se je govorilo o njej, ko je organizirala znani atentat v Rimu, nedavno pa, ko so a-retirali na belgijski meji bivšega poujadističnega poslanca Berthommiera. Ta organizacija je organizirala številne umore in atentate v Tuniziji, Maroku in Nemčiji ter sabotaže v Tuniziji in Belgiji proti ladjam, ki so prevažale orožje za Al-žirce. ((Falanga« je teroristična organizacija, ki ima okoli 300 članov. Baje se shajajo oblečeni v rjave srajce in v škornje. Zdi se, rta je voditelj te organizacije nečak nekega starega kolaboracio-nističnega voditelja. Tretjo organizacijo vodijo nemški nacisti, ki želijo u-stanoviti konfederalno organizacijo po vsej Evropi. Njih predstavnik v Franciji je baje neki Nemec, Hi ima francosko državljanstvo in ima nalogo organizirati «u-darne skupine«. ((France Soir« piše, da delujejo še druge teroristične skupine poleg omenjenih treh ali pa tudi v notranjo- j sti teh treh večjih. Te skupine delujejo baje povsem ■ samostojno. S tem v zvezi omenja list Reneja Kovaesa, ki ga je pariško vojaško sodišče obsodilo na smrt kot organizatorja atentata proti generalu Salanu januarja 1957. Kovacs. ki je uspel pobegniti iz zapora, je baja sedaj v Španiji. Današnji angleški tisk posveča veliko pozornost atentatu proti Mitterrandu. Neodvisni konservativni «Dai-ly Express» poroča o tem pod naslovom «Rdeča roka prinaša svoj teror v Francijo«. Liberalni list #New* Chronicle« pa ima naslov: ((Državni udar: opozorilo .Franciji«, Konservativni «Daily Mail»: »Zuganje • smrtjo Mendes Franceu*. Konservativni «Daily Tele-graph»: ((Racije policije v (Nadaljevanje na 8. strani) PriniorsTcT '(Tne viu le 18. oktobra I ALI VES Aktualni portreti GEORGE MARSHALL, ameriški general in zunanji minister, čigar ime je povezano z znanim načrtom o brezplačni pomoči po vojni prizadetim zahodnoevropskim državam, Je pred dnevi umrl v svojem 79. letu starosti ANEURIN BEVAN, eden najbolj borbenih prvakov angleške laburistične stranke, pripravlja ostro otenzivo proti sedanjemu tajniku Hugnu Gaitskellu in desnemu krilu stranke, katerega dolži tudi za poraz na nedavnih volitvah SYLVIA LOPEZ (njeno pravo ime je Tatjana), Irancoska Sonja Loren, hči nekega avstrijskega diplomata m neke ruske emigrantke, si je pri kuhanju opekla roko, opeklino zanemarila, sedaj pa se bori s smrtjo v neki pariški bolnišnici Prot. ERNESTO ROSSI, sloviti italijanski Javni delavec je imel nedavno govor v zvezi z XX. septembrom, v katerem je ostro nastopil proti kle-rikalizaciji države. Policijski agenti so v njegovem stanovanju iskali rokopis govora, kar je močno razburilo javno mnenje errol flynn, iti Junak mnogih pu-jvskih filmov je pred vi umrl v komaj 5U. svoje starosti. Zadeta je srčna kap. ko e z letalom hotel odpeljati iz Kanade Mac Millan in konferenca najvišjih Sedem dni v svetu o'* s. - '*'•**- ' w.vw«v ' ’ - w r.............................................JUH Po utrditvi svojega položaja z močno zmago na volitvah se je Mac Millan še z večjo vnemo lotil dela, da bi dosegel čimprejšnje sklicanje konference na najvišji ravni in skuje železo, dokler je še gorko«. Se prtj je preuredil svojo vlado, v kateri pa ni važnejših sprememb. Od skupnih 19 članov stare vlade jih je v novi vladi 17. Odpadla sta dva ministra in na njuno mesto sta prišla dva mlajša konservativna predstavnika. Najvažnejša ministrstva so ostala v istih rokah. Selwyn Lloyd je ostal zunanji minister, Butler notranji minister, Amory finančni minister. Opazovalci so mnenja, da nekatere spremembe v razdelitvi drugih ministrstev ne bodo vplivale na spremembo dosedanje splošne smeri vlade. Posebno pozornost pa posvečajo ponovnemu imenovanju belwyna Lloyda za zunanjega ministra. To tolmačijo kot znamenje, da bo Mac Millan še vztrajneje nadaljeval dosedanjo britansko zunanjo politiko, ki teži trenutno predvsem k sklicanju konference najvišjih. Londonski »Times« je napisal, da je ena glavnih značilnosti nove vlade skrb, ki jo posveča organizaciji industrijske proizvodnje. Novo ministrstvo za letalstvo, ki mu predseduje dosedanji minister za vojno Duncan San-dys, bo osredotočilo nadzorstvo nad vojaškim in civilnim letalstvom in proizvodnjo letal, nad proizvodnjo a-tomskega orožja iri raket, radarjev in elektronskih naprav. Menijo, da bo ta koncentracija proizvodnje najvažnejšega in najmodernejšega orožja omogočila naglo napredovanje na tem področju. Nadzorstvo nad ostalimi industrijskimi panogami je prav tako poverjeno uglednim članom vlade lordu Hail-shamu, lordu Millsu, Maud-lingu in Hissu. Listi poudarjajo tudi, da je sedaj med najvažnejšimi ministrstvi v novi vladi ministrstvo za kolonije, kjer je Lennoxa Boyda zamenjal a-gilnejši lan McLeod, ki je v zadnjih letih načeloval številnim ministrstvom in' je bil vedno postavljen tja, kjer so bila vprašanja najbolj pereča. Listi menijo, da je na tem področju sedaj največ vprašanj, pa naj gre za Kenijo, Tanganiko, Ugando, A-den, Malto, Afriško zvezo ali pa druga področja. Pravkar poročajo, da namerava Mac Millan oditi prihodnji mesec na potovanje v Afriko za dva tedna ali tri, da osebno pregleda tamkajšnji položaj, ker se približuje čas, ko bo treba dati neodvisnost Nigeriji, in prav tako stopajo vprašanja v Keniji, Njasi in Rodeziji v odločilno fazo. Mac Millanu pripisujejo namen centralizirati afriško politiko, s tem da bi ustanovil ministrstvo za prekomorska ozemlja, ki so sedaj spadala v pristojnost ministrstva za kolonije, Commontoealtha in zunanjega ministrstva. Kar se tiče sklicanja konference na najvišji ravni, po. trjujejo v vseh treh zahodnih prestolnicah, da se posvetovanja nadaljujejo. V Wa-shingtonu in Londonu so mnenja, da bi konferenca lahko bila prve dni decembra. Tudi Hruščev je v ne-davnem govoru v Novosibirsku izjavil, da bo konferenca v kratkem sklicana. Toda Washington in London imata opravka s Parizom in Bonnom, ki se jima nikamor ne mudi glede konference, čeprav oba zatrjujeta, da se načelno o njej strinjata. Zato pripisujejo Mac Millanu tudi namen čimprej ugladiti nasprotja s Parizom in Bonnom. Govori se, da bo Sel-wyn Lloyd 11. in 12. novembra obiskal Pariz, kjer bo 555 <■ **< - • v -'-v ^ w Zaradi poplav v Zahodni Bengaliji, v Indiji, je izgubilo streho okrog milijon prebivalcev skušal najprej ugladiti nasprotja, ki se tičejo evropskega skupnega tržišča in področja svobodne izmenjave. Toda nesoglasja so tudi, kar. se tiče atlantskega zavezništva in zahodne podpore francoski politiki v Alžiriji. Tudi kar se tiče razorožitve, je stališče Londona drugačno od stališča Pariza in Bonna. Lahko se torej reče, da je skl', canje konference v čim kraj-šem času predvsem odvisno od de Gaulla, čeprav delujejo tudi v ZDA številni, zla- sti vojaški krogi proti tej konferenci. Govori se tudi o nesoglasjih med Eisenhourer-jem in Nixonom. Eisenhourer je večkrat poudaril prepriča- nje, da Hruščev želi mir in da je zato potrebno sesti k mizi in se z njim razgovar-jati. Nixon pa trdi, da bi Sovjetska zveza tolmačila začetek razgovorov kot šibkost Zahoda. Baje se je zaradi te-ga Eisenhourer odločil, da ne bo podpiral kandidature Ni-xona za predsedniškega kandidata, pač pa bo podprl newyorškega guvernerja Rockefellerja. Vsekakor je pričakovati še odločnejših pobud Mac Millana, ki hoče izkoristiti čas, dokler se ne pokvari ugodno ozračje, ki je bilo ustvarjeno z obiskom Hruščeva v ZDA. Debre in Alžirija V^francoški skupščini se je v. četrtek ponoči zaključila rUzpifttva o" ižfStfi' Debreja, ki je bila v veliki meri posvečena politiki v Alžiriji, v o-stalem pa splošni francoski zunanji politiki. Debata v skupščini je bila zelo razgreta, vendar pa se je končala s precejšnjo zmago Debreja, za katerega je glasovalo 441 poslancev, 23 jih je glasovalo proti, 28 pa se jih je vzdržalo. 56 tako imenovanih alžirskih poslancev se ni udeležilo glasovanja. Se prej je devet poslancev, ki so bili u-deleženi pri uporu 13. maja, odstopilo iz skupine golistič-ne zveze za novo republiko, češ da vlada preveč nudi Al-iircem. Debre je v svoji izjavi zavrnil možnost za kakršnakoli politična pogajanja z alžirskim osvobodilnim gibanjem. Alžiriji je odrekel tudi suverenost, češ da te suverenosti ni in je nikoli ni bilo. Ponovil je prejšnji poziv de Gaulla za sklenitev *miru hrabrih«. Ce pogajanja o opustitvi sovražnosti ne bi i-mela uspeha, bo predstavnikom alžirske vojske popolnoma zajamčen povratek. Izjavil je dalje, da bo Francija nadaljevala «pacifikaci-jo Alžirije«. Dodal je, da de Gaullova izjava ni dokument, o katerem bi lahko razprav Ijali ali se pogajali, temveč gre za izraz neke politike, ki jo bo Francija uveljavljala pri urejanju alžirskega vprašanja. Debre je tudi izjavil, da hoče Francija preiti »iz obdobja nasilja v Alžiriji« v «obdobje zakonitosti«. Toda obnovitev zakonitosti ne po- meni priznanja alžirske vlade. Prav tako ne pomenijo obnovitev zakonitosti «politična pogajanja z voditelji upora«. V zaključnem govoru pred glasovanjem pa je Debre šel še nekoliko dalje in izjavil, da je glavni smoter njegove vlade preprečiti odcepitev Alžirije in je dodal, da bo «samo Francija razpisala v prihodnje v Alžiriji glasova- nje za samoodločanje«. Toda »francoska vojska bo na kraju z zadostnimi silami«, da jamči «izvajanje svobode«. Potrebno je tudi, je dodal, da se »varuštvena zaščita Francije v Alžiriji nadaljuje za generacije«. Debrejeva izjava je velik korak nazaj od de Gaullove izjave. Predstavnik alžirske (Nadaljevanje na 8. strani) O dvojezičnosti V tem poslednjem času, zlasti v zvezi z znano okrožnico generalnega vladnega komisarja, s katero se ustanavljajo tečaji slovenščine za nameščence generalnega vladnega komisariata, so se ponovno razburili nekateri dobro znani krogi, ki jim že sama beseda dvojezičnost požene kri v glavo, v istem Kipu pa' jih povsem zapusti še Usti drobec razsodnosti, ki ga težko najdemo tudi v njihovi sicer «normalni« politični dejavnosti. Na to smo že itak navajeni, pa nas taki in podobni izpadi niti ne prizadenejo prav posebno, ker se zavedamo, da bomo na tej poti naleteli še na marsikateri odpor. Ta odpor bo sicer vedno manjši in šibkejši, ker bo tudi zadeva z dvojezičnostjo s časom zadobila tiste objektivne oblike in značaj, ki ga dejansko tudi ima, če odstranimo vse tisto, kar ji zainteresirani krogi zlonamerno pripisujejo. Pa tudi z drugimi našimi zadevami je mutatis mutandis isto kot z dvojezičnostjo. Vzemimo n. pr. tako imenovano slovensko gospodarsko penetracijo v Trstu. «Protest» proti slovenski banki je v tržaški javnosti odjeknil v prazno: tudi oni tisk, ki bi v preteklosti z neprikritim zadovoljstvom zabeležil tak «podvig», ga je kratko malo preslišal, pa tudi tisti politični krogi, ki so sicer na njegovi politični platformi, niso hoteli javno prevzeti očetovstva nad tem pobalinskim anahronizmom. Tako je tudi ta, sicer kazniv primer ščuvanja, ostal povsem osamljen in je končal dokaj klavrno. Kajti, kdor pozna tržaške razmere, ve prav dobro, da o slovenski gospodarski penetraciji ni nikjer ne duha ne sluha, da pa se dogajajo oprav obratni primeri, ko se morajo še tista redka slovenska gospodarska podjetja boriti z vsemi štirimi, da jih vrag (oziroma fiscusj ne pobere. Glede dvojezičnosti pa krožijo še vedno razne zlonamerne variante. Pri tem se stvar postavlja tako, kakor da bi mi hoteli italijanskemu življu vsiliti znanje slovenskega jezika iz nekega nacionalistič- nega sadizma, kljub temu, da se slovenska kultura kvantitativno ne more primerjati n. pr. z nemško kulturo. (Proti slovenščini smo imeli namreč priliko naleteti tudi na tak argument.) Toda bistvo zadeve ni v tem (dasi kvantitativna razlika v kulturi ne pomeni, da je kultura številčno manjšega naroda manj vredna ali celo brez vsakršne vrednosti); bistvo je v tem, da Slovenci in Italijani žive na istem ozemlju, da so enakopravni državljani iste državne skupnosti, da imajo do nje iste dolžnosti in da morajo zato uživati tudi enake pravice, predvsem v svojih odnosih z o-blastmi. Kako more kvantitativna razlika v kulturi opravičevati nasilje, ki nalaga Slovencu, da se mora v svojih odnosih z oblastmi posluževati ne svojega, ampak tujega jezika? Tu gre za čisto preprosto načelo o narodnostni enakopravnosti, ne glede na število ali na kulturno stopnjo narodnostne manjšine. Tu ne gre za Slovenca ali Italijana sic et simpliciter (ki se more iz kulturnih ali iz kakršnih koli drugačnih nagibov učiti tega ali onega tujega jezika), ampak za javnega funkcionarja na Tržaškem ozemlju, ki ima opravka po službeni dolžnosti tudi s slovenskimi strankami. In te stranke imajo, tudi na pristojnih mestih priznano, pravico obračati se na oblasti v svojem jeziku, od oblasti pa dobiti odgovor prav tako v svojem jeziku. In kar velja za to pravico v javnih stikih in uradih, velja prav tako za «pravično zastopstvo« Slovencev v teh uradih in ustanovah, za dvojezične javne napise in krajevna imena povsod tam, kjer prebivajo pretežno Slovenci ali kjer tvorijo vsaj četrtino celotnega prebivalstva (če se pri tem omejimo samo na pravice, ki nam gredo po Posebnem statutu) Vsakršen odpor proti dvojezičnosti pa more izvirati (in dejansko tudi izvira) le iz nacionalističnega napuha, ki nima z resnično kulturo prav nobene zveze. iiniiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuioiiitiiiiiiiuiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiffi FRANCOZ DUCROCQ O SOVJETSKI RAKETNI TEHNIKI Natančnost do 0.005 odstotka Ze nekaj dni so se vesti o sovjetskem Luniku III u-maknile s prvih strani, toda po vsej verjetnosti bodo v prihodnjih dneh, če ne že danes, spet na prvih straneh, kajti pot ga vodi spet k našemu planetu, in čeprav se mu ne bo približal kdo ve kako blizu, bo Zemlji sporočil, kar je bil «videl» na oni strani Lune. Veliko smo že o Luniku III pisali, , venda* ne bo odveč, če, »e ? .;_i njemrf^onSvhio vrflCTHb,' jn to r vidikgi. jt' doslej, še nfteumobde-lali. Znani francoski strokovnjak za tovrstno zninost Albert Du-crocq. je o tem napisal že vrsto strokovnih člankov In tudi drugi strokovnjaki so na dolgo in široko obravnavali tudi tehnično plat tega velikega sovjetskega podviga. Skušajmo si iz teh podatkov ustvariti približno sliko. Če tolikšno preciznost v brzini primerjamo z običajnima dvema odstotkoma, ki ju raketna tehnika «dopušča», je povsem razumljivo, da je pred Lunikom III. znanstveni svet obstrmel Albert Ducrocq, ki se na zadevo spozna, računa, da je raketa, ki je pognala Lunik III v vsemirje, tehtala okoli ali celo nad 250 ton. Njena potisna sila pa je bila 400 ton. To v drugih besedah pomeni, da je iz o-snovne rakete v času izstrelitve uhajala ena tona plina v sekundi. Kakšno gorivo so sovjetski tehniki uporabili, ni znano, gotovo pa je, da je doslej najbolj u-činkovito gorivo — mešanica berilija in kisika — že zastarelo. Ducrocq meni, da je prihodnja faza v razvoju raketne tehnike — atomska raketa in tedaj ne bodo več potrebne 250-tonske rakete, pač pa veliko lažje. Ko bodo izdelali raketo na atomski pogon — meni Ducroeq — bodo sedanje rakete v primerjavi z atomskimi takšne, kot je bil na pr. Zeppelinov balon v primeri z najboljšim francoskim reakcijskim letalom vrste ■ «Cara-velle». Toliko o raketi. Ducrocq govori še o drugem sovjetskem uspehu v zvezi z Lunikom III. Strokovnjak zatrjuje, da «n Sovjeti mora- t Na pariškem letališču luje j o na pat Bourget se je pojavilo dvanajst «Vikingov», ki sode-iški razstavi «Vikingi in njihovi pradedje# 11 najti kako novo leguro, ki more prenesti izredno visoke temperature, ki se sproščajo ob izgorevanju novega goriva. Doslej je bila najboljša surovina za to grafit, ki pa prehese temperaturo le do * 3000 stopinj C. Toda . grafit ima določene pomanjkljivosti in temperatura, ki se je sproščala ob izstrelitvi sovjetske rakete, je verjetno šla čez 5900 stopinj C. Iz tega bi se dalo sklepati, da so Sovjeti uporabili novo leguro na osnovi hafnija, ki prenese tudi 4400 stop. C. Znano je, da so ležišča hafnija, v kolikor se ve, edinole v Sovjetski zvezi. Vprašanje je, če so ga imeli dovolj. Da bi francoski strokovnjak napravil nekakšno primerjavo med ameriško in sovjetsko raketno tehniko, navaja sledeči primer: najboljša ameriška raketa je raketa »Atlas-Centaver«. Ta pa še ni nared in jo bodo dokončali šele 1961. leta. Potisna sila te bodoče največje ameriške rakete bo 190 ton. Sovjetska pa je i-mela 400 ton. Povsem drugačen, zato pa nič manjši uspeh sovjetske raketne tehnike pa je njena preciznost. Francoski strokovnjak jemlje v tem primeru v poštev vse tri sovjetske vsemirske rakete in sicer rakete, ki so ponesle v vsemirje Lunik I, Lu-nilc II in Lunik III. Ce hočemo govoriti o tem, se moramo ustaviti pri tako imenovanih kozmičnih brzinah. Prva kozmična brzina znaša 8 km . na sekundo. S to brzino more človek ponesti neko telo v višine, da kroži okoli Zemlje, vendar ne more ta brzina odnesti telesa izven območja zemeljske privlačnosti. Druga kozmična brzina pa znaša 11 km na sekundo. Pri izstrelitvi vseh treh Lunikov je prišla v poštev edinole ta brzina. Toda tu zadeva postaja zapletena. Pri drugi kozmični brzini (11 km na sekundo) določeno telo ubeži privlačnosti Zemlje. Posledica tega je, da se »izgubi)) v vsemirju. Zato se postavlja vprašanje, kako to brzino omejiti vprav na mero, da bo novo nebesno telo krožrlo okoli Lune ali jo vsaj obšlo in se nato vrnilo proti Zemlji, ltajti pri drugi kozmični brzini je skoraj nujno, da telo «ubeži». Primer smo imeli z Lunikom I, Tudi ko so Sovjeti pognali Lunik II na Luno, so morali uporabiti raketo z omejeno drugo kozmično brzino, kar pa ni tako enostavno, kot se na videz zdi. Tudi zelo popolna raketna tehnika računa z «napako» 2 odstotkov. Ce pa bi sovjetski strokovnjaki bili napravili tolikšno napako, bi Lune ne zadeli, kajti le en odstotek napake v brzini bi privedel do tega, da bi Lunik II prišel na cilj — na Luno — ali pol ure prej ali pol ure pozneje, preden bi Luna prišla na tisto točko, na katero so sovjetski strokovnjaki «ciljali». Ker pa je znano, da so sovjetski strokovnjaki zgrešili komaj za dve minuti in pol, pomeni, da so zgrešili komaj za eno desetinko odstotka. To je tolikšna preciznost — meni Albert Ducrocq —- da so zahodni strokovnjaki ob tem obstrmeli. To je bil izreden uspeh, vendar je uspeh z Lunikom III vse to daleč prekosil. Ko začenja Ducrocq razlagati preciznost sovjetskega Lunika III, pokliče na pomoč že stare «Keplerjeve zakone* in pri tem pride do zaključka, da so sovjetski strokovnjaki pri izstrelitvi rakete z Lunikom III mogli zgrešiti pri brzini rakete kvečjemu za pet tisočink odstotka. Gre tu za tolikšno preciznost, ki si je nestrokovnjak ne more niti zamisliti. Ce druga kozmična brzina znaša 11 km na sekundo, so sovjetski strokovnjaki morali dati svoji raketi brzino na pr. 10.99 km na sekundo ali kaj podobnega, kajti sicer bi ne mogli določiti krožne poti, ki jo ima Lunik III na svoji dosedanji poti okoli Lune in nazaj proti Zemlji. Po pisanju Alberta Ducrocqa je ustrezne kalkulacije za to napravil sloviti sovjetski strokovnjak Sčebatarev, ki je za to potreboval skoraj dve leti, seveda s pomočjo najpopolnejših »elektronskih možganov«. Ko je Lunik prispel do Lune in na razdalji kakih 7000 km poletel mimo nje na ono stran, ki je človek še ni videl, in nato nadaljeval pot dalje proti svojemu apogeju, so se o-glasili ljudje, ki so trdili, da je Lunik III zašel. Du-crocq pa pravi, da je to bilo tako rekoč do metra preračunano, ker je bilo že mnogo pred izstrelitvijo določeno, da se bo Lunik III oddaljil od Zemlje mimo Lune na razdaljo 470.000 km, da bi mogel nato kreniti nazaj proti Zemiji in nato, po obletu Zemlje, u-brati spet pot v isti smeri. Kroženje'Lunika TIT se bo, po pisanju Alberta Ducro-cqa, nadaljevalo točno po predvidenih računih in s tem v zvezi francoski strokovnjak navaja dokaj tvegano hipotezo. Po njegovem mnenju bo Lunik III obšel Luno pri vsaki svoji drugi krožni poti Krožna pot Lunika III bo po računih Alberta Ducrocqa znašala 13 dni in 16 ur, kar je točno polovica ene poti Lune o-koli Zemlje. Iz tega Du-crocq sklepa, da bo ob e-nem svojem obhodu Lunik III Luno, ki bo spet prišla na isto točko, obšel, ob svojem drugem obhodu pa bo šel skozi ali mimo »praznine«, kot se izraža. Ta trditev, smo rekli, je zelo tvegana, kajti strokovnjaki mu oporekajo, ker bi v tem primeru v Lunikovi krožni poti nujno prišlo do motenj. Dejstvo je namreč, da je Lunik III na svoji poti okoli Lune podvržen določenim silam privlačnosti, ki bi prišle v poštev le na vsaki drugi krožni poti, ne pa tedaj, ko bi letel mimo »praznine«. In tega ni mogoče tako poenostaviti, kot poenostavlja Ducrocq. Ducrocq omenja tudi problem usmerjanja. Po njegovem so Sovjeti izdelali izredno popolno napravo za usmerjanje. Gre za nekak- šen stabilizacijski aparat, ki da ga imajo tudi Američani, vendar pa da so ga Rusi izpopolnjevali dve leti pred Američani. Sicer pa je o tem predvčerajšnjim spregovoril sovjetski strokovnjak Merkulov, ki je pojasnil tajriost sovjetskega uspeha. Na Luniku III je vgrajen tako imenovani avtomatični pilot, ki deluje po »navodilih« giroskopa. V enem članku ne moremo prikazati vse popolnosti, kot jo razlaga Ducrocq, zato bomo skušali na kratko prikazati še, kako si zamišlja fotografiranje druge plati Lune, ki ga je Lunik III opravil. Velikokrat vidimo v časopih na pr. fotografijo, pod katero piše — «te-lefoto«. Fotografija se z najnovejšimi tehničnimi sredstvi da prenašati po telefonski žici ali' tudi brezžično. Gre tu za električne impulze. Podobno kot pri televiziji. Na tej osnovi ;e posebna naprava na Luniku III posnela vtise na trak in jih «konservirala» za dober teden dni, ter jih Bo ob svojem poletu mimo Zemlje brezžično telegrafirala na Zemljo. Električni impulzi se bodo na fotografskem papirju spremenili v gostejše ali redkejše pike in rezultat bo ne pteveč #čista» fotografija _ Lune. Ob koncu bomo dodali še točne podatke o teži Lunika III. Zadnji stadij rakete je nosil s sabo poleg sončne baterije še energetske vire v teži 156.5 kg, ostale naprave pa tehtajo 778.5 kg, to pomeni, da znaša koristna teža Lunika III 435 kg. Ves zadnji stadij sovjetske kozpiične rakete pa je brez goriva tehtal 1553 kg. : ■ Z, -1 * V? S takim letalom se bomo — po zamisli Halla Hibbaida, predsednika angle* ške družbe Lockheed — vozili s hitrostjo 7-000 km na uro v zadnjem desetletju našega stoletja _ da je «nani naldo Mondadon o ^ roni novo tiskarsko ki bo zaposlovalo , bencev in mog . m jjf tisniti do 30.000 ' nik je ob otvon « mu je vu -- jp tiskarskega podje«“ da bo začel izdajat' t —•— - da 'So: vo revijo. Znano J > ^ Mondadori v Mil 1TIUUUOU— v je staro podjetje. je zaposlenih 600 * * * n. - da se Gin a ^ namerava za sta'» v Hollywood. Taka «Daily Netos«, ki ’j priložnosti j y ui/vu J — pr.. rava svojo vilo j fot hraniti, vendar ' Hranili, ve«<*“- j,*«- v ZDA, kajti taja „ * la verjetno vec J domovini. * * * Sf - da 80‘urfS v Pompejih blizu Pompejih bltzu i pili v stavko. ^ ^ stične zveze Je ... stične zveze j- „1 ^ vodičev odpustni, . vodiči iz solidarna;** v stavko in skuplffl jo1 ki so prispele se , , le brez obicajnm ^ * * * jjj tteir — da je znam ftt uec Prislev « f.uJ1 £ den so ga P° u tP • je, zaslužil v n . ujrf J t milijard lir. Zat p jba 'tl služba* . vojaška služba, (.jj jkj kmalu doko frJ^ kmalu ze jetna. Kakor hf j* L minuto Pr° f^ j “ pred vojašnico ^ ^ košen avtomobi * ji , j »”*-■'* S i i si za čas službe najeli <■ |/ ! je najrazkošnejše^ l,‘, ' _ da se je pinistk, ki je fe V “«1 ,S tila na vrh Co ^ ^ lajskem pogori ’ .0 ji Jot lajskem Pus“- j0 ji niti, kajti zaje j,^ vreme, poleg fj tega vicuici, tr" ~ nistkam PlaZiVza J % 111 i I alpinist*. Ke J mi so same . egf pina mi so sam« - sgr ^ do 30 let staro “’v A. ao ou i« „ nila na svojo baz du v Nepalu. tj; *** J S, - da je iz Olate ».fV > četa in mater, ‘ rešila«. Ker s0 \ i /tjoltu//. XV«'. ji no očitali, da se .^r ša, jim je Pf*p jji l>rj sreče« sta se v Oče in prvem I7r leio "dobro r,m tr‘' du prevzel ju je 0 « f nega zadovolj i p * I veselo smejal^ _ iffl vstala in napraj.ln rakov, sta tre_ r“ , «1 t L ,jč iw y v velikih pir r la. Deklica je * vedala, da iJ našati njunih . o. * *** i/,*1 — da tajni^0rPisp£^ ?e za XXIII pripravlja nov ,e pripravlja . fti fj , mi dnevnik, ki n . jjdi t Sti v Rimu in 1 cijske pril0^, $ ^ ga red sv. P p, f A govorni uredn t|j Ernesto Pison>' Je, * * * j*' {A no službo«, k £en ko vojaškeda * Z’ v«1 d, — da s0 oblasti izgnf' *V škega krvnik® J A: Draganoviča. p° vojnl;1r;icun>'^ mei Ji i h K legiju ****:; tflCO fA to spredal nlt' ,nci. / h staškimi beghodflelV i' pršeni po .^nih %I| ik raznih faš.»t*J £ er*s s ».v i zato, ker * M. beograjski . i/ C. zagrebški s# # , J ^ .moO1 M ji fcl; to V 'ii H liki metuUS j&fc njem času fyii, modo. Ko so v / likih trgovm .o«? / i ku in Polletni obr li, da so ‘e.1 ko več taki tjji. v prejšnjih ^ vi modi ie’ moveznico z Herter. ;, A» » ts ,, povezoval gifO* M ij t; »ko celin«- Vbil Vidnosti naj Veliko ry verjetno- s ti rtrahu. I'' M ^ ljudstvo P/« iitj/lj ^ ko je pretd P — 3 18. oktobra 1959 BORIS PAHOR i uho mu i* * k da Pf Seb‘ se razu' il* Dicku ta. z«°dba o Nirj, .ln njegovem go-' * tnLlZm'*liena- «‘o ST"? '?ri naključja vmhm \ kob možnost oseh- ,resntenimi i- t I6bam> in dogodki. °!^e da Prav nje-” res ne poznate, f » ga, ker na-4 Hiti rM ° navsezad-j trniio]a. kdo ve kakšna ‘j tenau Clsto zagotovo J j ki ji nješ°vega dvoj-n * z i2./ vno takd tr-* kavi? ,vinami v vaai Ce ... lale naš v na- v ii a,- Jradnik1 -rgovec' je ‘je n *T»i ijfte!n nadstropju 1A’* m n On A« ; ■ i. _■ 'SS* obrtnik, C;1v fLnad vami ali ^ jahkn ?°lo6e zgrešiti, •Poznalf1 ?ltro §a bc> ! ! tar se ’ -n smo si-* *e. Drf?, Jegove zS°d-t 1 Podobni, če- ^ 1 Psa ^°,-vsi tak° le- •nwv29«ka kakor m m»Petelin- p° u-t Ma n pisu Gall°- j'(' Pe voM, sPloh nima J Sl°nlcjaka ne kakš-Pasme. i ‘k 0Je„Aa®reč kratka ^ Doni aku Dicku-ti fr dlak?fna žival- ki fi* Ski itl °k.s srebrnimi v k k°t ea?cUpira no§e 4 J sjitevT m Je kot in bistra-> 5*0 vzgoj zeten za ple-J >Jf pt ???■ za dresuro, d*'% s v ,s tuJ° be-iY°bodn„ k.atero nauči-^lasw?val lepe clo ‘i&a, in °stl hlapčeva-i l! Bil ro?°spod Petelin '' Lbi ^l čufn11 gfosP°d-J c°. da I notranjo J.0slje svojega 1 l lLfalcka v solo. šolo, premožni ’1 ^ zavode, da i 5jN(^s Sedenja in .f fr. Priprtimi ust- «Sft Poklonov' in §a je v zna- J hL^rekr'n 2 velik°> • ^i0 BW.vroSk0' ne‘ ■Pričakoval v ' iB>: Dicki jenca-i teč ia vrnitvijo ^ «?ak°vaT' vrm-i1 to . ba zgodba pričal tSmo zvedeti j »d Bašen,", nib Podat-i ?fr tji Jerinem so-“ ‘ Prav visoke rano držo dober od- ! ^^avi\ano'‘drzo Si S L^te H ober od' \ «tž. jo za°ii°J.anstye- ^>SeVainSlta K t Bekako^v reči' zra' J ta C r,- ^ bleSte' ra^ u!?1. S°SP°- i 111 Skoi-a Metale in i tae r>aJraii da od teh / 11 Stvari?1 ogledala, t tv 2a stelji0 • Prijetne I 1H JB ,Plcami 11- s? r° ne0 Pravza- »“ItMt se »Ve-S’ v ka' tf. kiMstor azs)rja ču- ‘ C° 0 stekli že i: naj :eklemh pred- jeV0sSnim°' da J IC®a n d naočnike. S k iai5akrevec krat- < ,kv optik mu > imlet0val. na- ko 5mtno mu J ftStii e.sa Pogovar- J* J' ki ‘P Zdro 0V od' V f hU, aVnik°v. E-Uta^evoiii,- sl°< je ne- >vljBujekaČP,jasa- k» ča, Aninem a od' M°Plsu »lustrira-NC0bra'. da je ^aBljiv0,tinamenie !v ’ da c-”.1’ mu je rm ‘?tloh.; aaa v Ogle- J ita -c&la v 1ega r;,z-J pLJe gosn ysem dru-f fi Blovek^f Petelin V.Cl0 se pra- '<1 ‘M ^nega rodu, ' blkd?mac m orod- •j 'ih u°lezr,i- JC revež ^ za ka- a80 i“ biikn “iac m tj 11 kS, ‘iZnj! sorod-j lih Boiezm- Je revež ^ S°',za ka- V S»h5 Vedi? krivda) 'sapoiS #■* ?j boulda in mu- M Mdi ^d' ki je, tr% ^ y,^-..0krvni -tetr B-estu. kot . -i. -.opros.i.Potraniost ^e^obnj „ - Primeri ’ p>i ktaft eiove|abnemu V s *Wato u°KU* s pi-’/ ilv »Odliki, t, dra goce- nost odkrila dobra sredstva in ni, da bi človek v tako resni zadevi skoparil. Ne, v našem mestu premožni ljudje res nimajo nobene sile, da bi se pustili premagati po tako zavratni bolezni. To sicer drži, da večkrat ne vejo zanjo, a so znamenja, ki so skoraj nezmotljiva, na primer tisti občutek trudnega sramu, ki se prihuli ravno v trenutku, ko hočemo kazati življenjsko silovitost. Da, ko se je Dick vmil iz zavoda, je bil gospod Fetelin ves žareč od takšne mladostne vneme, kakršno smo pravkar omenili. Hodil je po trgovini s tako elastičnimi koraki, da bi mu z lahkoto odšteli vsa leta, ki so presegala njegove petere križe. In ves čas so njegove oči po-bliskovale in iskale Dicka, ki je spoštljivo sedel in opazoval kupovalke kakor penzionatka, ki so jo naučili, kako mora sedeti med gosti. Če se Je Dick vznemiril, je njegov gospod zaklical: «Dick! Sta buono, Dick!* Voičjak je pomahal z repom, gospod Petelin pa je s posebnim zadovoljstvom srečal v ogledalu na steni odločni obraz, ki je takd umirjeno obvladal lepo žival. Na nekaj ne smemo tu pozabiti. Prav te dni po Dickovi vrnitvi je namreč prišel v trgovino prijatelj gospoda Petelina in zahteval pletenko Chiantija po domače, gospe d Petelin pa e naredil, ko da ga ne sliši. In to ne moremo reči, da je bilo lepo od njega, a mi ki ga poznamo, vemo, da je že dolgo let takšen. Odpuščamo mu, ker bolnik počasi odpusti bolniku, ki boleha za isto boleznijo; saj, sprva ga sovraži, a počasi se vda v skupno usodo in nepremagljivem hiranju. In kje je zraven vseh razlogov še tisti poglavitni razlog, namreč ugled trgovine s kristali in ogledali! Ugled pa je morebiti še večji kapital kot denar sam! Torej, ko je predvčerajšnjim gospod Petelin stal 'd -‘m, i., 'Jti'» > ebrj bl Pa Pravza-povrat-Pda dia-Seve »J1 °- :dpa E°“CU: >*£» a St KSl' Ce Sml6Znih m. trti ‘B to Hi. mu še ’ fe b h k°t tal bo- M1»a zna- Ljubo Ravnikar: Ex libris pred vrati svoje ugledne prodajalne in opazoval, kateri od pešcev, ki so šli po pločniku, se bo ozrl na volčjaka, ki čepi ob njegovih nogah — se je ta volčjak nenadoma obrnil in planil v trgovino. Kdo ve kako je s tem čudovitim vohom in sluhom živali, da vidijo, tudi če ne gledajo, a res je, da je skočil Dick na fanta, ki se je v šali o- fcregnil ob nameščenca v Petelinovi trgovini. To je bilo prvič v dveh dnevih, kar se je Dick vrnil iz zavoda. Gospod Petelin se je sicer dostojanstveno, a vendar hkrati razgibano sprožil za njim. iCuccio, Dick!* je krik-nik. A plemenita žival je stala vzpeta kot srnjak na zadnjih nogah s prednjimi tacami na ramah svoje žrtve. «Gift, Dick!* je zdaj zakričal gospod Petelin-Gal* lo in rahle pegice, kot slabo izprani madeži terana na belem prtu so se pokazale na njegovem licu. A Dick, ko da ne razume, še huje, ko da je gluh, takč da je tedaj gospod Petelin iz velikega razočaranja, da je bilo vse drago šolanje zastonj, skočil k njemu in ga udaril. Seve, zelo zoprno mu je bilo, da je pokazal toliko kra-ške trdote pred cenjenimi odjemalkami, a prav pošteno ga je lopnil, takč da je samo za las manjkalo, da mu niso odleteli naočniki na svetle ploščice, ki pokrivajo tla. Kakč je bilo potem ni natanko vse znano, vemo pa, da je gospod Petelin, ko sta bila sama z ženo, zmerjal tistega njenega sorodnika, ki je toliko časa opeval zavod onkraj meje, da ga je nazadnje vendar prepričal. A kdo si je mogel misliti, da se mu bo Dick vrnil tako rekoč tuj državljan! Kako je mogel biti tako slep. Pošlješ psa, da boš ponosen nanj — pa ti ga raznarodijo, da ne razume več uradnega jezika in te gleda kot tepec 1 Ko da so mu odrezali u- šesa! Ko pa se je včeraj prikazal v trgovini, je bil Dick z njim, to se pravi, da se je nekoliko pomiril. A ravno tisti hip, ko je gospod Petelin stopil v skladišče zaradi neke pošiljke sira in je Dick čepel pri vratih, ki vodijo ozadje trgovine, se je spet pripetilo. Naenkrat vik in krik. In gospod Petelin seve takoj priteče, ker dandanašnji ni, da bi se človek šalil s pasjimi ugrizi, presneto dosti te lahko stanejo. Posebno če gre za takšno gospo, kakršna je ta, ki ji Dick drži tace na plemenitih nedrjih, medtem ko njegovi zobje — zCuccio, Dick!* se je zadrl gospod Petelin in v svojem srcu nespodobno zmerjal ženske, ki steguje- (Nadaljevanje na 5. strani) Razstava sodobnega evropskega ekslibrisa v Riko Debenjak Ex libris V avli upravne zgradbe in v čitalnici Studijske knjižnice v Novi Gorici so pred nekaj dnevi odprli zanimivo Razstavo sodobnega evropskega ekslibrisa. ki jo je priredila nogovoriška Studijska knjižnica. Idejnemu tvorcu te razstave Marijanu Breclju, kot tudi vsemu o-stalemu kolektivu te naše kulturne ustanove, je že takoj v začetku potrebno izraziti vse priznanje za težavno delo ob zbiranju tega širši javnosti manj znanega grafičnega gradiva in za njegovo dovolj uspešno prezen-tacijo. Pomembnost te razstave je v tem, da skuša javnosti približati smisel ekslibrisa kot posebne zvrsti grafične umetnosti, ki je tesno vezana na knjižni razvoj in je kot taka hkrat’ skoraj sočasno z ostalimi grafičnimi prizadevanji doživljala svoje kulminante in upadanja, adekvatno razpoloženju, ki se je v svetu v toku zgodovinskega razvoja zdaj bolj nagibalo grafičnemu, zdaj bolj slikarskemu izrazu. Ekslibris je, kot vemo. grafično oblikovano lastni- ško znamenje, ki ga izdela umetnik - grafik.,, razmnoži tiskarna, lastnik pa nalepi običajno na notranjo stran knjižnih platnic kot spoznavni znak in ker so ekslibri-si skoraj vselej tudi umetniška dela pomeni hkrati tudi okras knjigi. Ekslibrisi so se izdelovali v najrazličnejših grafičnih tehnikah: lesorezu, bakrorezu, litografiji, linorezu, akvatinti itd., kar je razvidno tudi iz naše razstave. Čeprav ima tudi ekslibris zelo stare osnove in ga v nekem smislu zasledimo že v starem veku, se je v današnjem pomenu besede razvil šele v Nemčiji 16. stol., kjer se je tudi najmočnejši grafik te dobe Dii-rer poskušal v tej vrsti grafike. To panogo umetnosti so nato dalje razvijali Cra-nach, Holbein in niz drugih, pri nas pa v 16. stol. bakrorezec Kolunič in nato Medu-lič - Schiavone, udomačil pa se je v mnogih naših samo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiinii ČEPRAV JE MINILO ŽE PETNAJST LET, ODKAR SO UTIHNILI TOPOVI Velik uspeh knjig ovoj ni Prikrilova «Borba za Sredozemlje» je zanimiva knjiga zlasti za tiste naše fante in može, ki so v teh borbah sodelovali - Nova izdaja Kreftove «Velike puntarije» Zanimivo je, kako imajo knjige, ki obravnavajo vojne dogodke še danes velik uspeh pri bralcih, pa čeprav je minilo že skoraj petnajst let, odkar so utihnili topovi na frontah. Res pa je ,da šele sedaj, po toliko letih, prihajajo na dan podrobnosti in raznovrstne zanimivosti o teh dogodkih, podrobnosti, ki razkrivajo tudi ozadja velikih spopadov, do sedaj večinoma skrita in nepoznana. Seveda je tudi povsem nekaj diugega prebirati v miru zanimivo napisane reportaže in kronike krvavih dogodkov, kakor pa bojne spopade neposredno doživljati. Razen tega pa je tu še mladina, ki dogodke minule vojne pozna le kot zgodovino in le po pripovedovanju odraslih. Zato ni čuda, če po knjigah s tematiko zadnje vojne tako radi posegajo številni bralci. Ni dvoma, da bo uspeh pri slovenskih bralcih in ljubiteljih tovrstne literature doživela tudi knjiga, ki jc je pravkar izdala Državna založba Slovenije. Knjiga nosi naslov «Borba za Sredozemlje«, ki že sam dovolj zgovorno pove, kaj knjiga obravnava. Njen avtor pa je dr. ing. Boris Prikril, hrvatski pisec knjig s področja geografije in novejše zgodovine. Njegovo i-me slovenski bralci tudi že poznajo, saj je komaj lani izšla v slovenskem prevodu njegova knjiga o bojih za Tihi ocean. Kakor je njegova prva knjiga o bojih na Pacifiku vzbudila veliko pozornost, tako ni dvoma, da bo tudi pri slovenskih bralcih knjiga o bojih za Sredozemlje, dosegla enako navdušen sprejem. Posebno še, ker obravnava dogodke, ki so nam bili mnogo bližji, deloma pa tudi take, ki so nas neposredno prizadeli. Kot je avtor v svoji prvi knjigi zanimivo, podrobno in obenem poljudno opisal boje, ki so jih zavezniki bili z Japonsko, tako je v svoji knjigi «Borba za Sredozemlje« prikazal vojne dogodke, ki so med zadnjo vojno vznemirjali prostrano področje Sredozemskega morja. V knjigi so opisani vsi važnejši dogodki izključno na csnovi dejstev kar se tiče tehničnih podrobnosti, osebnosti ladij, ki so se udeležile bojev, vremenskih prilik, krajev, časa dogajanj in drugih okoliščin. Pač pa je pisatelj pri pripovedovanju svobodno obdelal to dokumentarno snov in tako ustvaril knjigo, ki je sicer strogo dokumentarna in stvarna, vendar pa bralca ne utruja, ker ne pozna suhoparnega naštevanja dejstev, pač pa avtor v njej zanimivo pripoveduje o spopadih in dogodkih v zadnji vojni. Tako avtor nazorno in pregledno razgrne pred bralcem panoramo dogajanj, ki so bila polna presenečenj, nepričakovanih preobratov in dramatičnih trenutkov. V knjigi 400 strani velikega formata se tako zvrste v zanimivem pripovedovanju napeta dogajanja zadnje vojne, marsikatera do sedaj nepoznana ali pa vsaj ne tako, kot se nam pokažejo sedaj. Poleg zanimivosti snovi, prijetnega in napetega pripovedovanja, ima knjiga še eno odliko. To pa so izvrstne slike. Teh je veliko in dajejo knjigi še toliko večjo vrednost. Zato ni dvoma, d.a bo ta res vsestransko zanimiva knjiga našla še dolgo veliko število bralcev. Posebno še, ker obravnava dogodke, ki so bili tako blizu nas. Zlasti za naše primorske rojake bo knjiga še posebno zanimiva. V knjigi so namreč v veliki meri o-pisana dogajanja na morju okrog Italije, dogajanja, v katera je bila zapletena i-talijanska mornarica. Mnogo naših primorskih rojakov je služilo na italijanskih vojnih ladjah, katere opisuje pisatelj in omenja pri tem tudi njihovo vodstvo. Na mnogih ladjah pa so se udeležili spopadov, o-pisanih v knjigi, tudi naši ljudje, ki bodo lahko tako sami, kot njihovi svojci našli mnogo dokumentarnega gradiva o ladjah in njihovi usodi med zadnjo vojno. Knjiga zato zasluži vsestransko pozornost. * * * V zbirki Kondor je kot 29. zvezek ponovno izšla Bratka Krefta «Velika puntanja«, dramska kronika v petih dejanjih iz leta 1573, kot jo je nazval avtor. Bratko Kreft je danes e-na najbolj razgibanih in plodovitih osebnosti v slovenskem kulturnem življenju, je v spremni besedi napisal Dušan Moravec, Je pa tudi tisti slovenski dramatik, ki je doživel največje uspehe na jugoslovanskih o-drih. Med vsemi njegovimi deli pa je morda največ u-speha dosegla prav drama «Velika pUntarija«, s katero je Kreft doživel povsod, kjer je bila drama uprizorjena, veliko priznanje. Ta drama o kmečkih uporih, ki je v knjigi prvikrat izšla pred vojno leta 1937, jc zaradi svojega pomena in idej zdaj ponovno prišla na naš knjižni trg in to prav letos, kp naše revolucionarno gibanje proslavlja svojo štiridesetletnico Nobenega dvoma ni, da knjiga po dvajsetih letih zasluži ponovno izdajo, saj je ne samo eno najboljših Kreftovih del, temveč pravcata revolucionarna drama slovenskega ljudstva. Za mladi rod, kateremu je izdaja Kondor namenjena, bo ta dramska kronika iz časa bojev slovenskih ljudi proti fevdalnim zatiralcem, prav gotovo velika pridobitev. Knjigo poživljajo reprodukcije slik slikarja Goj-mira A. Kosa. 91. Ru. ‘ Prizor iz filma «Stalingrad.> stanskih knjižnicah in v heraldični obliki tudi pri nekaterih domačih fevdalcih. Pomembnost te razstave pa je nedvomno tudi v tem, da je v svojem okviru zbrala preko 400 grafičnih listov, ki pripadajo okoli 200 umetnikom, ti pa spet 19 državam. Tu so razstavljeni angleški. avstrijski, belgijski, češkoslovaški, danski, grški, francoski, italijanski, madžarski, nemški, nizozemski, sovjetski, poljski, portugalski, romunski, španski, švedski, švicarski in jugoslovanski ekslibrisi. Pred nami so nanizana grafična dela umetnikov, ki pripadajo različnim stilom generacijam zadnjih štiridesetih let, ki pričenši s secesijo dajejo dokaj veren prikaz sukcesivnega stilnega razvoja ekslibrisa do današnjih dni, vs!ed česar moramo naslovni atribut »sodobni« jemati v nekoliko ohlap-nejšem smislu, zlasti ker je pretežna večina razstavljenih del nastala v dobi, ko je evropski eksiibris po svojih viških od 16. — 18. stoletja in v začetku 19. stoletja, doživel tudi de faeto svojo regeneracijo. Kljub velikemu številu evropskih držav, ki so s svojimi ekslibrisi zastopane na tej razstavi, pa štejemo v pomanjkljivost te prireditve predvsem dejstvo, da so nekatere predstavljene zgolj s starejšimi deli, kar seveda občutno otežkoča presojo naravno kontinuiranega razvoja v posameznih državah in pravzaprav po krivici u-stvarja videz, da so nekatere v tej umetnosti dosegle več kakor druge. Iz takšnega zornega kota, upoštevajoč seveda vse objektivne težave, ki so spremljale zbiranje tega pri nas zelo raztresenega gradiva, je treba motriti in presojati razstavljeno gradivo in ugotoviti, de je razvojna linija na razstavi najbolje podana v i-talijanskem in jugoslovanskem, bolje rečeno slovenskem ekslibrisu. Tu si posamezne faze razvoja slede brez občutnejših vrzeli vsaj v stilno razvojnem smislu, če že ne tudi v predstavitvi vseh zares najpomembnejših avtorjev ekslibrisa, kar velja bolj za italijanski kot za slovenski ekslibris. Pri pravkar omenjenih skupinah ekslibrisov pa se r.am zdi še važnejše to, da zares objemata tudi poslednje dosežke te vrste umetnosti, ki se razvijajo tik pred našimi očmi v izrazito sodobni oblikovni in tematski grafični govorici. Menimo, da v tem na razstavi nedvomno prednjači in vzbuja posebno pozornost italijanski ekslibris na čelu z zelo sodobnim in ekspresivnim Tranquillom Marangoni-jem, Zettijem, Vannuccijem, Gagliardom in Campiglijem. Med Slovenci pa stoji na posebnem mestu idejno in modernistično usmerjeni A. Černigoj. Naravnost poučna se nam zdi prezentacija serije ekslibrisov naših priznanih grafikov Debenjaka, Jakca in Maleša pač zato, ker je ob njej razstavljalcu uspelo podati dovolj pristen prikaz oblikovnega razvoja domačega ekslibrisa in z njim deloma tudi značilne lirične komponente avtorjev, kr se tudi v ekslibrisih iz- važajo na podoben način, kot v ostalih njihovih grafičnih kreacijah. Ce se na razstavi malo dalj pomudimo pri ostalih slovenskih eksponatih, z zadovoljstvom opazimo, da je prireditelj pokazal tudi tvorce prvih naših ekslibrisov: Šantla, Bucika, Vavpotiča, Smrekarja, arhitektonsko jasnega Plečnika, grafično svojskega Justina in serijo mlajših po letih in idejnih zasnovah. Tudi med primorskimi umetniki najdemo poleg že omenjenih likovnike, katerih dela z zanesljivostjo kažejo, da jim ekslibris ni tuj — naj omenimo le Nemca in Hlavatyja, med ostalimi Slovenci pa še Gajška, Trpina, R. Šubica, Remčevo, Tršarja, Mušiča, Kobeta, Dolinarja, Omerzo, Sukljetovo, Lamuta, Stiplovška, Žnidaršiča, Cudermana, Oražma, Kosa, Ravnikarja, Srebrniča, Hmeljaka in Zamarja. Hrvate pa zastopata poleg anonimnega avtorje še Gjurič in Miro-savljevič. .Na razstavi je dobro pri- Rafko Nemec: Ex libris Kazan tudi avstrijski ekslibris, kjer vzbuja pozornost zlasti rokokojsko usmerjeni Bayros in modernejše orientirana Hofer in Kohl. Češki ekslibris je, četudi mu manjka zadnja razvojna faza, kar velja skoraj za vse o-stale države, dobro predstavljen s Hodekom, Dobrov-skym in Kotrbo. Zanimiva ;n nekoliko romantična sta francoska ekslibrista Mer-cier in Meyer, medtem ko je Madžar Vadasz igrivo ljubek, Horvath pa teži k simboliki. Nemški grafiki so na tej razstavi v glavnem še ujeti v secesijski ekslibris, Beier in Rother pa vnašata v ekslibris dobršno mero zdrave in sveže ironije. Med Angleži izstopa Dowey. Nedvomno pa so zanimivi še tudi številni ekslibristi, ki pripadajo drugim evropskim državam. V vitrinah je zelo nazorno prikazan nastanek ekslibrisa od osnutka preko kliše j o do odtisa kot tudi številne knjige z vlepljenimi ekslibrisi, posebna vitrina pa je posvečena literaturi o ekslibrisih. Celotna razstava je zelo lepo in pregledno urejena. Z njo je novogoriška Studijska knjižica zares najlepše proslavila tudi svojo 10-letnico plodnega delovanja na kulturnem in prosvetnem področju. Želeti bi bilo, da bi se podobne razstave ekslibrisov še ponavljale in postale spremljevalke razvoja svetovnega udejstvovanja na tem področju. EMIL SMOLE iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiMMiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiinninininii NOVI FILMI V VSEH KINEMATOGRAFIH V glavnih mestnih kinematografih so že nekaj časa na sporedu filmi, ki spadajo v novo sezono. O nekaterih se je mnogo slišalo z raznih festivalov in med njimi so si Tržačani že lahko ogledali tudi ((zlatega leva« z beneškega fe- 1 Prizor iz filma »General Della Roverc» stivala, Rossellinijev film »General Della Rovere«. Pokazali so že tudi ((Stalingrad«, ki je bi! med filmi v konkurenci v Benetkah, ter »Nekomu ugaja toplo«, ki je bil izver. konkurence predvajan na zaključni slovesnosti na beneškem festivalu. Tudi »Dnevnik A-ne Frank«, ki se je v Trstu pojavil te dni, je že obkrožil razne festivale. Film, za katerega so govorili, da bi moral priti na beneški festival, in za katerega so se petem spraševali, zakaj ni prišel, pa je ((Krošnjarji« Francesca Rusija. Gotovo bi mnogo dostojneje izpolnil italijansko trojko na festivalu, kot je to mogla narediti «Esteri-na», toda kaže. da včasih tudi pri festivalih odločajo ljudje, ki se ne toliko sprašujejo za filmsko umetnost. Ce se kar nekoliko ustavimo ob tem filmu, tedaj moramo najprej reči, da Rosi po svojem filmu »Izziv« z novim filmom ni več dosegel prejšnje višine. Medtem ko je v svojem prvem filmu razkril gnilobo, ki jo v neapeljski družbi predstavlja cela kategorija zločinskih monopolistov na nekem gospodarskem sektorju, ki se ne ustavlja niti pred krvavimi zločini, je izbral Roši za svoj drugi film pohlevnejšo kasto krošnjarjev malovrednega blaga, ki so si izbrali Nemčijo za svoje delovno področje. Seveda je tudi v tem filmu Ro- si povedal marsikaj, tako kot je bilo treba povedati, če je hotel napraviti film, ki naj bo zares izsek iz življenja. (Res je, da so prav sedaj še posebno og irčeni tisti, ki jim ne ugaja prikazovanje resnice, ker jih resnica boli, bodisi da vidijo v njej lastno krivdo glede preteklosti bodisi da jih obtožuje tudi zaradi sedanjosti.) Francesco Rosi pa je s svojim filmom še vedno ostal vi-okc nad po- k George Simenon, avtor številnih romanov; med temi tudi romanov o komisarju Maigretu, ki gr je Jean Gabin že ponovno upodobil v filmu vprečjem: prištevati ga je treba, vsaj za sedaj, v skupino resnih režiserjev, ki nam bo lahko dal še mar- sikak dober film. Da pa njegovo delo, aka bo hotel hiti še naprej pogumen, ne bo posebno lahko, je razumljivo. Med filmi, o katerih nismo govorili že ob beneškem festivalu, bi zlasti o-menili De'.lanoyev film »Maigret ter primer iz Saint Fiacra«. Jean Gabin je pod vodstvom Jeana Dellanoya že drugič upodobil znanega junaka Simenonovih romanov Maigreta. Čeprav je v tem filmu močno viden George Simenon sam, je vendar Dellanoy dodal svoj močan, originalen ter od predloge neodvisen delež, kar ustvarja nemajhno ceno filma. In Jean Gabin v tem filmu ni manj Gabin kot v ostalih svojih filmih. Zanimivo, da je kar v dveh filmih, ki sta se prikazovala skoraj istočasno, vpleten znani gangsterski pokol pri St. Valentinu, le da ga je Richard Wilson, režiser filma oAl Caponc«, uporabil z drugačnim namenom kot pa Billy VVilder v svoji komediji »Nekomu ugaia toplo«. Ob izbiri med cbema rekonstrukcijama se raje odločimo za Wilder-jevo, ker nam je tudi o-•luli del filma bolj všeč. Sicer Wilsonov film ni slab po realistični obdelavi snovi, toda novega ni v njem nič. Našim bralcem toplo priporočamo, naj si vse omenjene filme ogledajo. V prvi vrsti zaslužijo to filmi »General Della Rovere«, »Dnevnik Ane Frank« in ((Krošnjarji« (»I magliari«), ki spadajo med redke dobre filme tržaških kinematografov. Obžalovati pa moramo, da si v našem mestu ne moremo cgledati tudi najboljših filmov s puljskega festivala, predvsem pa Babičevega «Tri četrtine sonca« in Bu-lajičevega «Vlak brez voznega reda«. Michele Morgan v filmu ((Zimske počitnice« PrlEirKfiiik Razni načini merjenja ^radioaktivnih žar In n Elektroni in ioni - Iskalci urana - Geigerjev števec - V Ljubljani imajo največji proporcionalni števec na svetu Eno izmed osnovnih del ljudi, ki se ukvarjajo z radioaktivnim žarkovjem, je merjenje. Znanstveniki hočejo vedeti, koliko delcev uhaja iz aktivnih jeder. Za spretnega fizika velja tisti, ki meri količine čim natančneje. žarkovja in delcev ne moremo seštevati kot bonbone. To delamo drugače. Atomi so sestavni del snovi in so električno nevtralni. Sestavljajo jih jedra in okoii krožeči elektroni. Nabic delec, ki ga hočemo meriti, odtrguje a- [skalec urana. V desni roki ima števno cev, na u-iesih slušalke, na pasu pa ojačevalno, oziroma napajalno napravo tomom pri prehodu skozi plin po enega ali več elektronov. Tako oskubljeni a-tomi se imenujejo ioni. E-lektron je negativno nabit delec, ion pa pozitivno. Če se vse to dogaja v plinu med dvema električnima poloma, bodo e-lektroni in ioni potovali vsak k svojemu polu, ker jih ti pritegujejo. Napetost med poloma, ki sta po navadi kak centimeter narazen, je približno 300 do 1.400 voltov. To da e-lektronom na poti proti polom toliko energije, da tudi ti trgajo nove elektrone in vsi nato skupaj potujejo naprej. Vsi elektroni in ioni, ki jih «razburi» nabiti delec, stečejo kot kratkotrajen e-lektrični tok v zemljo. Ta tok nam da na uporu napetostni sunek nekaj vol- tov. Tega pa z lahkoto registriramo; n. pr. s slušal-Kami. Vsak znak v slušalkah nam pove, da je skozi plin med električnima poloma sel en nabit delec. S tem znanjem že razumemo skrivnostno palico, škatlo in slušalke, s katerimi so oboroženi najnovejši junaki ameriških filmov o divjem zapadu — iskalci uranove rude. Njihovi predhodniki zlatokopi so morali trdo delati s krampom in lopato. Cini pa samo tipajo s "palčkom in škrebljanje v slušalkah jim odkriva ležišča radioaktivnih snovi v zemlji. Kaj je to čarobno orodje? Skrivnostna palica je cevka s plinom (argonom in metanom) in ima v sredi žico z visoko napetostjo. 2ica je en električni pol, stena cevke pa drugi. Cevka nosi znano ime — Geiger - Miillerjev (kratko; Geigerjev ali GM) števec, ki deluje po opisanem principu. Cevko veže kabel s škatlo z baterijami in instrumentom, ki registrira sunke. Te slišimo tudi v slušalkah. V GM števcu, ki hoče «prešteti» preveč nabitih delcev, je celoten plin v vzburjenem stanju in števec se «zaduši». Na zunaj pa se zdi, da ne gre skozi števec noben delec. To se je zgodilo GM števcem v nekaterih zemeljskih satelitih. Prišli so v močno radioaktivno območje in namesto, da bi šteli dosti delcev, jih niso šteli več nič. Kot smo videli nam v Geiger - Miillerjevem števcu vsak nabit delec zaradi visoke napetosti sproži cel plaz elektronov, ne glede na to, kakšno energijo i-ma. Z drugimi besedami: Z njim delce lahko izključno le štejemo. Po delcih, ki izhajajo iz atomskih jeder, sklepamo o sestavi jeder samih. Zato nam ni dovolj, da vemo koliko je delcev, ampak tudi kakšno energijo imajo. Saj imamo tudi o pretepu v gostilni boljšo predstavo, če gledamo kako hitro letijo pretepači iz nje, kot pa, če bi nam nekdo samo povedal, koliko so jih vrgli ven. Za merjenje delcev in njihovih energij rabimo proporcionalne števce. Ti so v bistvu ravno taki kot GM števci, le da delajo pri nižjih napetostih. Tako sproži vsak delec napetostni sunek, ki je sorazmeren njegovi energiji. Delec z več energije bo dal tudi mcčnejši sunek in obratno. Ker so ti napetostni sunki tukaj zelo majhni, zahteva štetje s proporcionalnimi števci še dodatne elektronske naprave, ki sunke ojačajo in sortirajo po velikosti. Pa tudi napetost na števni cevi mora biti ves čas enaka, kar še bolj zaplete merilni sistem. Vsega tega pri GM števcu ni treba in je zato delo z njim kar se da enostavno. Proporcionalni števci so glede na svoje namene kaj različni. Navedemo naj, aa so jedrski fiziki v Ljubljani zgradili proporcionalni števec, ki je največji svoje vrste na svetu. V bistvu je to števec s kolobarjem dvanajstih podobnih števcev okoli sebe. Ti ga kot telesna straža skupaj s svinčenimi stenami ščitijo pred kozmičnimi žarki. Z njim meri- jo izotope s tako zelo dolgo življenjsko dobo, da za njih ni gotovo ali razpadajo ali so stabilni. Take radioaktivne snovi dajo v doglednem času od sebe le malo merljivih delcev in zato so tudi komplikacije z velikostjo števca, elektroniko in podobnim. Zadnje čase veliko merijo tudi s scintilacijskimi števci. Ti so narejeni po malo drugačnem kopitu. Nabiti delci puščajo pri prehodu skozi nekatere snovi za seboj svetlo sled. Ta svetlobni podpis pa je zelo šibak; vendar je pri delcih z večjo energijo močnejši, pri onih z manjšo energijo pa šibkejši. Te svetlobne bliske spremenijo v ustrezne električne napetostne sunke, ki jih elektronski instrumenti u-rejajo po velikosti in seštejejo. Scintilacijski števec je za meritve priročen in za nekatere vrste žarkov dosti boljši od cstalih. Omenili sme le nekaj najvažnejših instrumentov za merjenje radioaktivnih žarčenj. Dosti je še drugih načinov in izvedb. Kupimo lahko tudi take, ki pri merjenju ne zahtevajo nobenega znanja. BORIS LASIČ M f I cm » iiJ.. 4 ■ul'* I* & : li j;*::.: g&JSiflri \* \ .aJ* o<21 JNajvečji proporcionalni števec na svetu gleda iz svoje 4,5 tone težke c(hiše» iiiHiiiiiiimuimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiimmiiiiniiiniiiuiiimnimimiiiiiiiHimiiuiiiiiiiimimmiiiiiiiiiinOTiiiiiimiimiHiiiiimiimniimiimiiiimmiui r letošnja največja akcija slovenskih jamarjev v črni GORI J Po kolenih in s komolci v mikavni podzemeljski svet Preiskali so številna brezna in jame, da bi proučili možnost izkoriščanja podzemeljskih voda - Naporno delo, a veliko zadoščenje k GRAFOLOG ODGOVARJA DOLORES — Oseba ie živela vse leto v okolju, ero nanjo ni v vsem volivalo pozitivno, obenem pa jo je oviralo pri njenih načrtih in zamislih. Določeni odnosi niso bili v vsem razčiščeni, vsled česar so razne ugotovitve imele nepravilno osnovo. Nesigurna pomoč okolja je spremenila marsikak njen korak. ROBERT I. — Delo Vam ne dela velikih ovir, saj se težkih stvari in njihovega reševanja radi oprimete. Delate vestno; vsled česar je razumljivo, da za svoje udejstvovanje radi slišite pohvalo. Ne vržete puške kmalu v koruzo! Neuspehi Vas celo podžigajo. V zadnjih letih je jamarstvo v Sloveniji doseglo velik razmah. To pa je tudi prav, saj je tu klasična kraška dežela, kjer so dani vs ipogoji za tovrstno športno in znanstveno udejstvovanje. Danes je v Sloveniji registriranih že nad 3.000 jam, med katerimi je nekaj brezen, ki so globoka skoraj 400 metrov. Večino globokih brezen so jamarji že pregledali in izmerili, neznanka je le še slovito brezno na Triglavskem ledeniku, ki se s svojim ledenim oklepom že več let upira jamarjem. Letošnja največja jamarska akcija je bilo raziskovanje črnogorskega podzemeljskega sveta v pogorju Lovčena, pri katerem je so- VELJAVEN OD 19. DO 25. OKTOBRA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Nekoliko boste razočarani, ker se ne bodo uresničile vaše želje. Nenadne ovire bodo preprečile vaše načrte. Prijetno srečanje. Možnost zaslužka, toda pazite se prebrisanih nasprotnikov. Lev (od 23. 7. do @22. 8.) Precej boste nemirni in nezadovoljni; izlet z drago osebo vas bo nekoliko razveselil. Zelo boste zaposleni v svojem poklicnem delu in boste naleteli na nekatere težave in ovire. Pismo. Bik (od 21 4. do 20. 5.) Prijetna srečanja, ki vam | bodo lahko koristila, če boste previdni. Redno poslovno delo. Lahko se lotite opravkov, ki so vam najbolj pri srcu Pazite na živce, da ne bo prepirov v družini. Dvojčka (od 21 5 do 20 6 ) V sentimentalnih zadevah bodite previdni. Ne zaupajte novim prijateljem. ki iščejo samo svoje koristi, da vas ne opeharijo. Pripravite se na novosti v poslovnem delu. Uresničili boste neki načrt. Rak (od 21. 6 do 22. 7.) Oseba, ki vam je zelo pri srcu, se bo oglasila preden si mislite. To vas bo presenetilo in spravilo v zadrego. Poslovno delo brez posebnih težav in zaprek, čeprav ne bo šlo vse, kakor si želite. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Možnost malenkostnega spora z drago osebo. Bodite . bolj uvidevni, pa se bo zadeva lahko rešila. Ne pozabite na o-sebe, ki vam lahko zelo koristijo. Male ovire finančnega značaja boste lahko premagali. Tehtnica (od 23 9. do 22. 10.) Vzbudili boste občudovanje in simpatijo v neki o-sebi. če se boste znali pravilno ravnati, bo to za vas izredna prilika za vzpostavitev trajne vezi. Ugodne prilike v poslovnem delu. Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Prijetno presenečenje. Lepa prilika za razvedrilo. Bodite bolj u-videvni in zaupljivi z 'osebo, ki vas ima iskreno rada. Ugodne prilike za poslovno delo in zaslužek. Pri pogajanjih bodite previdni in spretni. Kozorog (od 22. /----v. 12. do 20. 1.) Le- f P‘ načrti bodo f sli po vodi zara- di nenadnih ovir. V* [/ Postali boste ner-vozni brez tehtnih vzrokov. Poslovno delo vam ne bo šlo od rok. Privoščite si malo počitka in prijetnega razvedrila. delovalo sedem jamarjev iz Ljubljane, Vrhnike, Idrije, Postojne in Kopra. Odpravo je organiziral beograjski Zavod za geološka in rudarska raziskovanja v sodelovanju z Društvom za raziskovanje jam Slovenije, vodil pa jo je znani speleolog Egon Pretnar iz Postojne. Pred nami je bila naloga, da v prvi vrsti raziščemo in izmerimo 320 metrov globoko brezno «Duboki do» pri vasi Njeguši, ki ga je med prvo svetovno vojno že raziskovala močna avstrijska odprava. Proučili naj bi možnosti izkoriščanja podzemeljskih voda tega brezna za napajanje vodovoda v mestu Kotor. Pomanjkanje vode namreč močno zavira rast, zlasti pa turistični razvoj tega izredno lepega starinskega mesta. Preiskali smo to brezno in še 22 drugih jam in brezen, toda zadovoljivih količin vode nismo na-šii, vsaj takšnih ne, ki bi prišle v poštev za vodovod. Vode je tu namreč dovolj le ob deževjih. Tedaj pridro iz podzemeljskih votlin ob morju prave reke, čez dan ali dva pa so te votline spet suhe. Vodnar K redila neko srčno zadevo. Malenkostne težave v vsakdanjem življenju. Uspeh v poklicnem delu. Nevoščljivi jeziki! Škorpijon (od 23. 10 do 21. 11.) Razna presenečenja, ki vas bodo zelo razveselila in vam odkrila nove možnosti, da lahko dosežete svoj cilj. Tudi v poslovnem delu zelo ugodne prilike. Bodite previdni in odločni. I Ribi (od 20 2 do 20. 3.) Nekoliko boste zaskrbljeni zaradi ljubezenskih zadev. Potolažite se, ker nekdo ima zares rad. V poklicnem delu uspeh, če boste stvarni in ne beste gradili gradove v oblakih. Najprej smo izmerili tako imenovano vodno jamo «Sopot» pri Risanju, ki i-ma velikanske dimenzije, zato pismo imeli težav. Na njenem koncu smo našli lepo jezero in precej kapnikov. Seveda je bilo tedaj lepo vreme Toda čez štirinajst dni, ko smo šli spet mimo te vodne jame — prejšnji dan je bilo močno deževje — je iz nje brzela v morje velika reka, ki daje 70 kubičnih metrov vode na sekundo. Podobna jama je tudi «Lju-ta» pri Kotoru. Ta daje po deževju celo 170 kubičnih metrov vode na sekundo. Ir, pri vsem tem je v o-balnih mestih največji problem pomanjkanje pitne vode. V brezno «Duboki do», ki nas je zaradi razsežnosti in globine najbolj mikalo, smo se spustili tretji dan našega 20-dnevnega bivanja v Crni gori. Prvo srečanje s tem breznom je bilo prav prijetno. Najprej smo z žično lestvico premagali prvo oviro — tridesetmetrsko navprično brezno. Brez težav smo prišli do globine 100 metrov in znosili do tja še dobrih sto kilogramov lestvic in vrvi, da bi si tako olajšali naslednje prodiranje. Drugo srečanje z breznom pa ni bilo več prijetno, kajti veselje nad lepoto podzemlja in športni u-žitek pri premagovanju mokrih rovov in špranj nam je pokvarila nesreča. Tistega dne smo se spustili do globine 200 metrov. Vsa nevarnejša mesta, ki jih ni bilo mogoče preplezati s prosto plezalsko spretnostjo smo opremili z lestvicami ali pa z vrvmi. Bilo ;e nekaj hudih razpok, ki sc se na dnu končale z jezerci. Tu so pomagala le kolena, komolci in pa seveda hrbet. V alpinisti-ki pravijo temu načinu plezanja «gvozdenje». Po desetih urah dela smo se utrujeni obrnili proti površju. Ker nas je bilo premalo, da bi na nevarnih mestih pustili po enega a-li dva tovaiiša, ki bi skrbela za varovanje, so morali prvi na lestvici plezati nezaščiteni z varovalno vrvjo. Ker smo bili povečini izkušeni, smo brez težav premagali ovire. Pri devetmetrskem breznu v globini 120 metrov pa se je zataknilo. Prvi se ga je lotil Tone, ki je sicer dober telovadec. Toda na vrhu brezna, ko je premagoval le še skalni trebuh, mu je spodrsnilo. Padel je na hrbet med ostro kamenje. Prve trenutke smo bili vsi močno prepadeni. Ponesre- čenec je bil brez zavesti, pred nami pa je bila še dolga pot. Potem je Tone odprl oči. Na naša vprašanja je odgovarjal, kakor da ga je zapustil spomin. Bali smo se, da si je zlomil hrbtenico, ker se sprva ni mogel premikati. Iskali smo rešitev, kako naj ga spravimo ven. Domiselni Egon se je spomnil, da bi ponesrečenca nekdo prive-zai na svoj hrbet. Peter Habič, eden izmed najbolj izkušenih in telesno krepkih slovenskih jamarjev, ga je privezal na hrbet, o-stali pa smo mu pomagali tako, da smo ju vlekli z vrvjo, šlo je počasi, toda šlo je. Ko smo po petih urah prišli iz brezna smo bili tako trudni, kot da bi porabili zadnjo trohico moči. Ponesrečenca so takoj peljali v bolnico, kjer se je izkazalo da nima resnejših poškodb. Glavo mu je rešil šlem, hrbet pa nahrbtnik. Danes je že zdrav kot riba v vodi. Po dnevu počitka smo sli spet v Duboki do. Tokrat smo prišli do cilja, šli smo po labirintih, skozi dve velikanski dvorani in skozi ozke tesni. Bolj ko smo šli proti dnu, več vode je teklo po dnu naše poti, če jo sploh lahko tako imenujemo. V spodnjem delu je namreč več stranskih kanalov, iz katerih priteka voda v glavni rov. Vsa ta voda se potem st'e-ka v zaprt kotel. Tu se je naša pot končala, prišli smo do sifonskega jezera. Vanj priteka okrog dva litra vode na sekundo, kar pa je seveda premalo za kotorski vodovod, Tu smo se zadržali nekaj časa, da so geologi napravili svoje beležke, potem pa smo se vračali in pospravljali za seboj lestvice. Toda vsega dela nismo opravili, ker smo bili že močno utrujeni. Mehi se je pripetilo, da sem nekajkrat stoje zaspal. Ko smo prišli iz jame, smo pogledali na uro in ugotovili, da smo delali neprenehoma 20 ur. Drugi dan je deževalo, lilo je, kakor lije samo v Item predelu Crne gore, ki je znan po najvišjih padavinah v tem delu Evrope. Naslednji dan smo se kljub temu spet spustili v globino. V zgornjem delu brezna, ki je sicer suh, je bučala voda Do globine 120 metrov smo prišli brez večjih težav; tu pa smo naleteli na precejšen slap, ki nam je zapiral pot naprej. Toda skrb za material je bila večja kot bojazen pred neprostovoljno kopeljo. Nad slapom smo pustili skupino, ki nas je varovala z vrvjo, ostali pa smo šli po lestvicah skozi slap. Moram reči, da nismo imeli najboljših občutkov, ko nam je voda najprej ugasila karbidne svetilke, potem pa nam je nekaj časa lila za vrat in v škornje. V trenutku smo bili docela mokri in tudi precej hladno nam je bilo. Končno pa smo po sedemnajstih urah dela le spravili ves material na varno. :-a. - ■ • • j ' V 4 -0 S A j Vhod v jarno Sqpot V črni gori smo potem pregledali in izmerili še vrsto jam, med temi več stometrskih brezen. Kamorkoli smo šli povsod so nam domačini kazali temne odprtine v podzemlje, zaradi katerih imajo precej škode, ker vanje večkrat padajo ovce. Rekli so nam celo, da je pod Lovčenom na kvadratnem kilometru kar 50 brezen. Če bi hoteli preiskati vse to podzemlje, bi nam bilo eno življenje premalo. Zadovoljiti smo se morali pač s tem, da smo opravili delček velikega dela, ki čaka speleologe v črnogorskem krasu. BOGDAN TOME FRANCE MAGAJNA (k znamenji na «Je li mogoče, da se je zmotil?» je plodalo •Ali se bo njegovo znanstveno sklepanje izi vo? Ali je sploh mogoče, da bi se med to anKfjn\jiti neopazno vtihotapila dva taka grobijanska sta kosmatinski Adam in njegova sicer tako Ijasta boljša polovica Eva? In vendar, njegovi računi so bili pravilni}?filfl, :Sin“- Kar nenadoma so se mu namreč oči _7®z. jTfcjit? 'k M sredi največje gneče se drenjata dve bitji, ■" ^ ji1 znamenja človeške sramežljivosti. Kajti, ko bitji prišli do tolmuna, sta počenili in *• °r ij^ir natega plašča. Sekundo pozneje sta bliskov vodo in brž odplavali proti sredini. jobf^l Holmes si je zadovoljno mencal roki. Prav ^ opazil, da je bilo prvo teh dveh bitij zelo n , tenj. Potem je bilo nekam čadaste barve, ka ' ^ mo, sveže obrita moška brada, dočim so ne^tj \ gelčkov bela kakor porcelan. In ono drugo, ^ bitje, ki je šinilo za prvim? To res ni bilo ^ pa je tako zelo valovito kot valčkov akord. jj< Zadovoljen sam s seboj je resnega obraza ^ | ^ bližjo telefonsko kabino in poklical vrhovno^0 ^ ^Spoštljivo naznanjam,» je javil, «da vem’^t človeka zdaj in da ju tako rekoč že držim sta čila in zdrava. Aretirali ju bomo, potreb-, majhno patruljo milice, da ne bo kakega prot —.is ta takoj pride k vhodu kristalnega tolmuna.» Novica je bila tako vesela, da se je kot ^ ^ |, j DCoCIJ, UU OC Jv L yvl ' Ui tela na vse strani in je v nekaj minutah dosej ^ ^ kotiček Nebes. Od vseh strani so se izve J i proti tolmunu, da so se končno začeli vzn Hlt0 najnežnejši angelčki. Kje naj bi pa oni, ki 10 radostno čofotali, sploh mogli vedeti, kaj se 7. ^ I. ^ Zemljani so pa vriskali od veselja. Vsak ^ f. mater rad objel in vsak rad potrepljal P° g0 prvega očeta ali ga vsaj norčljivo povlekel z i^0 penečega žlobudranja ni bilo ne kraja in !. K UU( uit ju in uivU nc rv i uj u- j L Zdajci se iz daljave čuje šum. Nebeški P uicohih or\ ril m rt Vi r\bi ni i rl n f ol. SO V J|| 1 n« visokih palmah zobali zlate dateljne, vo* «Ze gre, patrulja že gre! Sveti Mihael J o obdan od pisanega venca najvišjih nebeških d ^ ooaan oa pisanega venca najvis]m neoes^.,- ^ kov (brez papežev in škofov seveda) koraka «i* Mh 'Ivi Oče v gala uniformi!» L' To je seveda pomenilo, da bo on osebno ^ šal ter ju bo, če bo za to dovolj obtežilnih pd disciplinsko kaznoval. On je namreč od v ^e, sodnik. Ostalo nebeško občinstvo je pa oba Ijana neprikrito pomilovalo. ~ fvoVi Na bregu tolmuna je Serlok Holmes spost‘1 ^ visoke goste ter potem nekaj zašepetal svetem ^ uho. Ta se je na mah kakor grenadir vstav v prenosni mikrofon: «Vsi kopalci takoj na suho! Angelci naj brez P tirajo mimo nas! Se bodo že pozneje spet 0 ^ In so se nizale dolge vrste golih an^e^!C°lletfij kinjeno stopale mimo nebeškega očeta in šK t »at 'trt i ?(! M Krasen je bil pogled na te nežne belogardiste, p. ki so jim bili vajeni, so raje strmeli proti S«r ^ in čakali njegovega znamenja. Končno, /0° mimo najgostejša angelska brigada, se je ... jgf j j^ji Namignil je milici in se pognal v najg°sleLj j# teles. Po kratkem rvanju je iz njega Poteg, pri' šenih bitij ter ju ob pomoči milice priti* nebeškega Očeta. Strumno je salutiral tn por očal: eTebi, Oče nebeški, in vsemu zboru k' ■ fcoir, predstavljam tukaj Adama in Evo starša. Začasno sta brez figovih listov, n* pohujšala, ker smo v bližini same starine.» Eva se je takrat žalostno ozrla proti i.r jr Aia n* bo y ,iliCj •Veš, ata, nikoli si nisem mislila, da stnov postal nekoč najin izdajalec. Za P7 zlata ali za ščepec puhle slave je naju izi'~^0li Zdaj bo še pričal proti nama. Sram naj Sa £0 ^ In Holmesa je res postalo strašno sravi’ j V n. v s a šata med angele, ki so vsi brez P0P^ot,’'7s!t^,! f ^ opazi, ker so odeti v pernate kožuhe. P°" bl Angelci so drobna bitja in zmeraj ko sn^s0 ^ ’• h i i>tr> J beški ga je namršeno gledal, ali, ker je ki mu je bil to nalogo naložil, je moro pognati do konca. . •„ od* I \ nPoročaj nam,v je rekel suho, «kako st y ^ «V mojem poročilu ne bo velikih senZ M ^ Iporabil sem le zdravo /Sll ^ jo ti, Oče nebeški, dal v obilici. Takoj ^• skrbno pregledal vse v Nebesih bivajoče Z opazil, da imajo vsi, od prvega do zadnjeP > „51 , sj udi * f nista rodila iz matere in da zaradi tega , ji j i* V t’ sebe nastalo vprašanje, kje neki bi se 7710 jjcH770 ^ rati. Edina možnost jima je bila ta, da $etega so brez kocin in se nikoli ne brijejo. ^ ^ okajene barve. Angelci so vsi enaki, vsi ((, c pa tudi vsi brez valovitih teles. In Ve geitd! njim prilegajo, ne morejo se pa prilegatt ejrii In sem se domislil takrat, da znajo jn Zemlji kar odlično ponarediti pernate kos ^ J 11 angelov. Zakaj bi izveličani v Nebesih “■ je v Nebesih perja na pretek in tudi k ^ sef kože zraku je povsod dovolj. In to je bila š ** šel. Odkril sem zlikovca kmolu. Opasit _ /T gpO |i| more niti z riževo moko povsem zakriti. ,h vsako jutro zarana brije, sive barve fllO t C 14444 <4- «4 4 4VU IHVIVU |/u vovil« 'gfl*’ rti skriti svojih na Zemlji tako visoko cenl se sta tu oba in oba naj tudi povesta, ali se pit ^ Oče nebeški je dal Holmesu zasln^/L^Gs brž odslovil. Potem je sam zaslišal oba s ^fea.i'j)r U I A, l/UotU (HI. ri/lvIO Jv Ottu4 4U0410U* D* (p i i- žalost, ni mogel ziniti besedice in je z vSe m- *i ženj. Potem je govorila ona in pojasnile Mj, «Le pomisli, Oče nebeški.« je rekle- ^1 c«) bro, ki pride na novo v Nebesa. Tudi po godu. Na Zemlji je naju poznalo le ne ... vnukov in pravnukov, ko sva pa stoP ( so naju spoznali vsi. Nekateri od teh nrnljiŽ, "je, J }j, naju zmerjali, češ da sva jim požrla Pa sva se morala umikati. Potem so prišli .gg«- m ■ so hoteli vedeti, v katero stranko sva fJ Vj so naju dan na dan intervjuvali ter 1° . Pn štirih strani. Drugi sitneži so naju matografe. Posebno nadležni so bili mladinci! Ti so bili šele pravi komarj*> ^ )j bili za nama in naju prosili z c avtogra ^ znamke, za zbirke starih klobukov •n p ^ prvi obupal. Rekel je, da gre raje v V’ce J d _X _ t n _ s ;f„ in 9 <1™ prenašal. Potem sva se razgovorila in. f°. f nekje, pa sva se po tehtnem preud®7 , angele ter si ukrojila pernate plašče P° ^ le 4 j ^ 0 trdila sva si tudi krila, čeprav nisva 7 ^ Vse je nama uspelo, nevarnost za tem, da so Adamu poganjale ščetinaste 11 L ,:!la kakor da bi jim gnojil s čilskim solitT ' .itE. 1 dar Filipsov strojček za britje, in tauil0 fljjl/ l,j.' obrazki angelov okoli nas gladki kot posrečilo, da je od nekega novodošleg0 j*(ij odstranil tudi poslednje skrbi. Vse bi I bi večno ostala nepoznana, da ni pr***. •“* Zdai i1 š1 L1- gleški špicelj, ki je brez srca. mirom. Pa še kazen naju menda čaka.» jf Oče nebeški se je zamislil, potem P i, ( nil glavo. oho^ V Ji i' •Kar nič se ne bojta,« je dejal dob7 v da bi vaju kaznoval. Tudi si mislim, . -po' ji]1, ( veka, da bi vama naklonil vsaj neko) 7 ne bosta želela, vaju ne bo našel nf^Ci« ^ drugega ne, bosta odslej imela mir po lu“ in z njeno pomočjo vama bodo vsi vai* in dan odprti. Kadar bosta hotela, bo 1 nevidna in takrat bosta lahko eno 2xf -it1?1 v s s “* I. moj listek bosta v nebeški lekarni V, li tistemu angleškemu Serloku, ki mi1}',..g 1 '(■r odi«,l„eK« opanke izumil. Bodita potolažena in °u"~a t>ei hamor želita in sreča naj bo z vama 71 E C K O N V V novink -.-N y- ■’' ■ I 18. oktobra 1959 KRIŽANKA mo ZA NASE KMETOVALCE «koveStav^anOu krmskih o- I kfeev f Planje mesnatih l j, i* ,treba paziti; II I lam ° obroki vsebo- * * sbl pitania te- i1 (oče prašičev ustre- i* lv>l ter 1C*,le hranilnih se- r.e mešanice ter posneto mleko. Seveda morajo vsebovati krmski obroki tudi dovolj vitaminov in rudnin. Dobra žitna mešanica za pr-... šutarje bi bila n. pr. takš- »o (u ,. a3hezno prehram- na, ki bi v 1 kg vsebovala: >1. jji» im_c„e',ten obrok pre-lda^0,odst„ ?8bo 8(H)0 _______> i: (tkov '?e*>uis okrog 30 od-? ^vora-6 ^akov*n živalske- i> V vISe*)uJ« zados* ta kc-t, ^mntov in rudnin. % inKrmski obroki koli- 1,1 L Se&tavlip S-'blnsko uravil' ^.^ak r ’ m°re ugoto-■!gledu ejec.P° obnašanju — odm prafieev. Ob pra-(frih krn,er,J^n'h ln sestav-l**yijo j. 'h obrokih po-l1 ^ V vsakokraten D* iim . do 20 minutah, vzredimo mesnat šutarjev so ječmen ali žit- j bomo žitne mešanice nado kakovinsko) razmer- ' JiB> lep, 0 leži po tele- j Obvestilo ^etovalcem f Sfe5k0 kmetijsko 'i 1 ieHaii. poroča, da se < j N trtnih nsročila za na-iWrth.»«k (divjak in Sj5 ter sadik sadnega P k »akun,^sensko saditev. Č, J*hko kmetoval- ■j ki p* ‘‘J «P: Ok in 3» ^'Vjth trtnih sa- Pn« cene. Naročiti m lit Z “aročn,,sa iln Mi<čati mora kmetova-f I Vsaij0 rt”a. r*čun 10 lir J.25 iir _vl° trtno sadi- ta. 'n h "‘»jm trtnih salu "arorii.. sadnih drevesc vsako trtno za vsa- k» ,enko i/ vsak N ,, \^_°ktobra letos. " I ' s. ^ - SVe;i> Prašiči pa e- I tarjem nadomestimo ftrfck^njo!1 p‘n. d°vo Ji t ^nsk^i ebrambeno (be- So° tj'n d°voij hitro I40 kg težkim lahko tudi v J «i», ko) , JH,* Pitanje !zlPer-ie mora r\ 1:5 bekonov v od- 20 dkg ječmena, do 50 dkg koruze, 5 dkg ovsa in 25 dkg otrobov. Odnos posameznih žitnih sestavin more biti v mešanici tudi drugačen kot je navedeno zgoraj, ‘vendar naj ne bo koruze nikdar več kot 50 odst. ker bi se prašiči premočno zamastili: ovsa pa ne več kot 10 odst., ker bi s tem znižala prebavljivost obroka. Od odstavitve pa do spitanja zrelega pršu-tarja dajemo od 0,75 do 3 kg žitne mešanice ter povprečno po 1,5 1 posnetega mleka in seveda potrebne vitaminsko rudninske sestavine. Pršutarje pitamo do teže 100 do 120 kg žive teže, ki jo naj dosežejo vsaj do desetega meseca starosti. Kakor moremo pri pitanju pršutarjev ječmen zamenjati z žitnimi mešanicami, tako moremo polovico in tudi več ječmena oziroma žitnih mešanic nadomestiti s drugimi krmili, kot so krompir, pesa, korenje, mlada detelja ali trava v svežem in v posušenem stanju ter tem podobna krmila. Pri tem je tieba računati, da je za vsak kilogram nadomeščene žitne mešanice potrebno okrog 7 kg krompirja, 10 kg pese alt korenja, 6 do 7 kg mlade detelje ali trave itd., da dobimo približno isto hrani’no vrednost, kot jo ima iz obroka izpadla žitna mešanica. O izpadek žitne mešanice nadomestimo z 10—20 dkg nit nih tropin ali njim enako-vredne beljakovinske krme. more že 4 kg krompirja na domestiti izpad 1 kg žitna mešanice. Podobno kakor ječmen ah žitne mešanice lahko pršu nao meščali z raznovrstnimi krmili in ne z enim samim. Prevelike količine ene vrste krmila v obroku (n. pr. krompirja) imajo za posledico preveč enostransko prebrano, ki vpliva na počasnejši razvoj prašiča. Za približno orientacijo naj navedemo, do kakšnih količin moremo na dan pokladati prašičem pršutarjem posamezna krmila: parjenega krompirja 1 do 3 kg, zelene detelje ali trave 0,5 do 5 kg, pese in drugih korenčnic 1 do 5 kg, senenega (deteljnega) drobirja 10 do 50 dkg, sirotke 3 do 12 litrov. V razponu, ki je nakazan v zgornjih številkah, je poudarjena zgornja meja, preko t I^histj0 kar zavisi , vez®) pitancev. celoti — posneto mleko, in sicer s sirotko, ribjo ali mesno moko ali s kakršnimikoli beljakovinskimi Krmili živalskega izvora (tudi pomije vsebujejo nekaj živalskih 1 kg pre- vsebujejo nekaj zivaisKin ^ k 5 ka «iakovin odpade beljakovin). Vsakemu litru Sml krm; °bnatih sesta- Posnetega mleka ustreza po Mlnix: ,,— I hranilni vrednosti 4 litre sirotke, 10 do 15 dkg ribje moke, 10 dkg mesne moke itd., <3 C ™laiši (lažji) 1 I \ v*čje ? !Vai° soraz-' I stare;” *ne belja- If1 (težji«. Pr- pi- :JV« W beljakovinsko C« dobivajo prašiči K C ^ŽoT raašir‘. ko do- taniu tudi nekaJ zelene ,kr' V* tla Ji ke. tako da me in korenčnic, so v glav ii|' h i ki*ogram pre- nem Preskrbljeni z zadostm- krobn iakovin 7 do 8 mi količinami vitaminov in ■> 'b sestavin. Be- jim i*h ni potrebno dodaja- li S' ta2ličnm° 2 mešanjem rudnin, zlasti apna ker bi V . prehrambe- aicer mogle nastopiti motnje '4 i i žita?.?/ Tak0 -majo ‘ ' --------- “ li Pk^rja ‘,e. Prehrambe- 't9Vnavammerie v obro' ti. Potrebni pa so dodatki ti j titar... irtK0 imajo ' l i* th ria i6, Prebrambe- 1:2 ad° l2’ °'l-I'IS,' sve,’ 3- krom- U Sb d0 7 deteljme in h\ 1 bei,a.Krmila z ži- ^■flSft^SSLC m,"k- Ji f krm-;1'0 itd prebavi, zastoj v rasti in celo zahiranje Pri pitanju pršutarjev bomo dosegli boljše uspehe, če katere naj bi posameznih krmil pršutarjem ne pokladali, ter spodnja meja, od katere začnemo posamezna Krmila pokladati lažjim pujskom (2U kilogramov težkim). Obenem oa so s temi številkami nakazane meje, v katerih naj se gibljemo pri izboru vrste in količin krmil. Ce uporabljamo za krmo več od navedenih in morda od nenavedenih krmil, bodo tudi za težje prašiče zadostovali znatno nižji obroki posameznih krmil, kot je v zgornjih številkah nakazana zgornja meja za tisto krmilo. Široki izbor krmil, s katerimi moremo pitati pršutarje, omogoča prašičem popolnejšo prehrano, rejcem pa daje širše možnosti za tovrstno proizvodnjo. Inž. J. F. RICMANJE Z letošnjo vinsko letino smo prav zadovoljni, saj je vina več kot lani, pa tudi boljše je. Delo v vinogradih in kleteh je končano in kot nekako zadnje opravilo je kuhanje žganja. Kotel je pri Zuljanu že nekaj časa stalno pod paro in marsikdo ima žganje že doma Brž ko je bilo novo vino, so v vas prišli prvi ljubitelji sladke kapljice, ki vina, čeprav je še gosto, ne morejo prehvaliti. Tudi domače gostilne so bile v nedeljo precej zasedene in ljudje že sprašujejo po domačih klobasah, ki nekako spadajo k novemu vinu. Pravijo, da se bodo gostilne že v kratkem založile z domačimi dobrotami, ki jih Tržačani tako cenijo. Zadovoljni smo tudi zaradi tega, ker je bil v vasi odprt otroški vrtec. Kot je Dnevnik že poročal, ga obiskuje 17 otrok, v italijanskem pa so trije. Matere redno spremljajo otroke v vrtec, tako da je obisk vedno polnoštevilen. Na koncu pa moramo omeniti še žalostno vest, ki je prizadela vse vaščane, namreč da je v četrtek zjutraj v tržaški bolnišnici preminil komaj 30 let stari Donato Komar, ki se je ponesrečil v ponedeljek. Stisnilo ga je ob stranico vozila in pri tem zadobil tako hude notranje poškodbe, da je revež umrl. Komaj štiri leta je bil poročen in v tem času je skrbel predvsem za to, da si ustvari dom, ki ga jz pred petimi meseci izpopolnila ljubka hčerka. Družini in svojcem izrekamo naše iskreno sožalje, pokojniku pa naj bo lahka domača zemlja! B0LJUNEC Pred dnevi je »Primorski dnevnik« pisal, da je pot, ki vodi s trga do športnega igrišča, potrebna popravila. Toda še bolj je popravila potrebna ona pot, ki vodi s trga v Glinščico. Po njej med tednom vozijo kamioni, ki prevažajo kamenje, ob nedeljah pa po njej nenehno drvijo avtomobili in druga motoma vozila. Pred časom so jo merili in tedaj so dejali, da jo bodo kmalu začeli asfaltirati. Želeli bi, da ne bi predolgo čakali, saj imamo prahu že več kot dovolj. Tudi pločniki tia Gorici so potrebni popravila in kot smo že nekoč omenili, bi bilo prav, ko bi med drevje postavili kako klop. Končno naj še omenimo zadevo avtobusnih abonmajev. Podjetje Ferjančič ima kakih 40o do 500 abonentov, ki morajo v ponedeljek zgubiti tudi uro dela, zato da napravijo nov abonma na postaji na Trgu Liberta, od koder se morajo potem vrniti na Trg Stare mitnice, kjer je odhodna postaja za avtobuse, ki vozijo proti Boljuncu in Dolini. Cas bi bil, da s« podjetnik odloči in poskrbi, da se bodo abonmaji lahko napravili bodisi na postaji na Trgu Stare mitnice bodisi v samem avtobusu. Končno naj še izrazimo željo, da bi omenjeni podjetnik postavil po vaseh ob avtobusnih postajališčih vozne rede. PROSEK Kmetovalci! Ko pridei« po svojih o-pravkih v mesto, stopite tudi v naše urade. Ce trebujete strokovne kmetijske nasvete ali nasvete pravnega značaja ali kakršnokoli drugo pomoč, Vam bomo skusaii po naših močeh svetovati in pomagati. Naši u-radi so v Ulici Geppa » (vhod s ceste), uradne ure pa so od do 13. in od 15.30 do 10. ure ure. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov ZE0NIK a 1:7. rib-r,hil 7. lPd' 2 meša-dravnavamo l K S Pet'> mleko in d, L !i..8d »0 ‘.I!!®30 prebavlji- $K;Judst Tudi mi spadamo k onim | kmetovanja! Ce so oni zrasli vasem, ki dogodke iz svoje- v taki hokoliščinah, da so ga vsakdanjega življenja le «dst redko objavljajo, čeprav bi p medtem ko I to bilo večkrat potrebno. Saj dsi av*j>ve le od | se tudi pri nas dogaja kaj takega, kar zanima javnost. Tako se nam zdi potrebno poročati, da je novo šolsko poslopje že pod streho. Stav-fch napravi zelo ugoden vtis iti bo vas lepo okrasila. U- ^ lNd»a’toi bDkon začnemo A S) . S Po odstavitvi. »N ‘ . ri„drost' ustrez- ter 1 t b? k« ieč- lly K' •- **#> JCU- I Iti veto vpw - -------- j t ‘ta 'k* na * posne- pumo, da se bodo tudi no-6 S Citam,n„.dan ter po trania dela vršila tako nemo-k i. tj a(ka . rudninske- | tono, kot so se dosedanja in C Nftrastoč0 k' JeČm°- k. »b Pao ,,.ežo Praši- % K* !t ms Po pnra- J° dltR na l R_ J težo ev Pra- b*kone mesec •Ja bodo naši otroci enkrat na pomlad v novih učilnicah. Tudi pričakujemo, da bodo iz teh prostorov posredovali potrebno znanje kmečki mladini. Se pravi, da bi oblast končno le uvideli nujno potrebo 9«»,^ smejo bi- po ustanovitvi kmetijskega li»:no,:r'o nit, Dri»- tečaia oziroma kmetijske šo- ti niti pre- tečaja oziroma kmetij V'ih'" Prši,i . ho kateri se je že toliko b, V^nol?* ^ I risalo. V to polagamo veliko (SA Ptve p‘‘merno krmi- I varjamo, kako velikega gospo-\ spitj?1 ad°sti. Mož- barskega in tudi socialnega 7ii„ e j,,, i dohi-» —s.. I t omena za našo pokrajino bi bila ta ustanova Ne moremo si očitati, da bi se naši kmet je ne zanimali za čim boljše kmetovanje in s' prizadevali zvišati letiho enih in drugih pridelkov — tako količinsko kot kakovostno. A današnje gospodarjenje zahteva mnogo Jeni. N l* Jfh'1*1. d°bre pršu-VHi -8l>. Jnemo >nten- CC et^'70kkESOM d°seRli KS&*»r?;N,,]kva!i- , Plta- na moremo k»kri„ k°ne. Ker O Ivanje k ,Je potrel> kil« J PoVsodbek°m>v, ni v Wa Pitan n® razpola- več znanja, ki si ga sedanji (zko prkutarjev gospodarji niso mogli prido- K L^i ra» U krmila, biti. Kaj vse bi bili že dose- *rttia PolaE«mo. O- gli, če bi se bili naši kmetje ** Pitanje pr- | seznanili z načeii naprednega vzdržali in tudi nekoliko gospodarsko napredovali le pomočjo svoje pridnosti in razuma, naj se vsaj njihovim sinovom nudi to, kar razmere nujno zahtevajo. Z letošnjim šolskim letom je bila premeščena na Repen tabor učiteljska dvojica, zakonca Lupine, ki sta bila več let pri nas. Njihovo mesto sta zasedli dve učiteljici, od katerih je ena hčerka kmečke hiše iz Sempolaja. Pozna življenje na vasi in njegove potrebe. Pravijo, da ljubi kmečki stan m se precej spozna v njegovih opravilih. Ra da bi se temeljito seznanila veščinami, ki jih zahtev napredno gospodarstvo. Take učne moči naj bi se v tem spopolnile na gospodinjskih šelah in to našim ženam posredovale na večernih gospodinjskih tečajih. To bi bilo zs nas veliko vredno. Nase kmečke žene se v gospodar-stvu vedno bolj udejstvujejo ln zaradi tega tudi potrebujejo vedno večjo strokovno sposobnost. Glede na letošnje — za trto premalo ugodno vreme, ki je vinski pridelek stamo ogrožalo in ga seveda tudi prizadelo, smo na splošno še nekam dobro izšli. Odstotek sladkorja v moštu se je gibal med 18 in 20 in bo vino torej boljše od lanskega. Predpretekli petek — proti večeru — smo spremili k večnemu počitku Alberta Ravbarja, po domače Cooca. Število vencev, mešani pevski zbor, nepregledna množica, ki je spremljala pokojnika na njegovi zadnji poti — so pričali o njegori priljubljenosti. Kljub trhlemu zdravju, kljub izgubi sina, ki je padel v partizanih in kljub nezgodam, ki so ga zadele med njegooim jetništvom v Rusiji, je skozi vse življenje ohranil svoj pristni humor, kt mu je edini pripomogel, da je lahko premagal vse težave in bridkosti, dokler ni podlegel ne izprosnemu raku v starosti 76 let. Žalujočim iskreno sožalje za nenadomestljivo izgubo. J. S- • • * V zadnjem nedeljskem dopisu nismo omenili — in to tudi zaradi pomanjkanja prostora — naših poti. Po dolgotrajnih Drošnjah nam je občina večji del teh poti asfaltirala, ostalo bodo izvršili prihodnje leto. Upamo, da se bo to zgodilo res v prihodnjem letu torej se ne bo delo zavlačevalo kot pri prvi ureditvi. .7, razsvetljavo vasi m vse v redu in bi potrebovali ne-kai novih žarnic. Kot slišimo namerava Gospodarsko društvo preurediti gostilniške prostore in jih prilagoditi naraščajočemu prometu in sodobnemu gostinstvu. Kot v lan-Rkem namerava društveni odbor tudi letos razpisati tri na grade za najboljši domači vinski pridelek. Dobro zamisel naj bi čimbolj posnemali tud' drugod, ker pomeni pobudo za napredno vinogradntštvo za kar so pri nas naravnost odlični pogoji in je ta kmetu, ska panoga, če je urejena na modernih načelih, med nni-bolj donosnimi. Zaradi tega se ie treba s tem vprašaniem resno ukvarjati. Tako nam narekuje naša stvarnost. Našim vrtnarjem ni hdn vreme naklonjeno. Veter t" cvetice se ne trpijo. Tudi 'e ta panoga pri nas združena r velikim trudom, ker se le tet ko borimo s konkurenco cvet. ličarjev iz Italije, kier boli zgodaj vzgojijo cvetjo KR0ELJE govorice, da bodo asfaltirali pot, ki vodi skozi vas. Toda žal je ostalo le pri govoricah, kajti ta je še vedno ne-asfaltirana in tudi slabo vzdrževana. In ker smo že pri poteh, naj ponovno poudarimo nujnost popravila poti, ki vodi od italijanskega bloka do meje. Jugoslovani so pot do Socerba popravili medtem ko naši oblastniki tega nočejo storiti. In vendar je pot za turizem in maloobmejni promet zelo pomembna, tako da ne moremo razumeti, zakaj je nočejo popraviti. Potem bi še radi omenili vprašanje teiefona, o katerem se je tudi govorilo že pred letom dni, da ga bodo postavili v vaško gostilno, toda do sedaj ni o njem ne duha ne sluha. Ali bo treba še dolgo čakati? Kot smo zadovoljni, da ao v Ricmanjih odprli otroški vrtec, tako smo žalostni, ker niso odprli vrtca v Mačkov-ljah. In vendar sta obe prošnji bili oddani skoraj istočasno, pa tudi število otrok je bilo približno enako. Zato bi radi vedeli kakšen je vzrok, da so Ricmanjci v svojih zahtevah uspeli, mi pa ne. Končno bi radi izrazili še prošnjo, ki jo naslavljemo našemu avtobusnemu podjetju Upamo, da ne zahtevamo preveč, ko izražamo željo, da bi podjetnik premestil odhod zadnjega avtobusa iz Trsta, ki gre sedaj ob 17.05 na 18. uro. To bi bilo velikega pomena za vse, ki delajo mestu in ki morajo sedaj — če zamudijo že omenjeni avtobus — pešačiti iz Doline do doma. Potok, ki teče iz vasi po bregu navzdol v Strugo, je še vedno nepokrit. Vanj se steka vsa nesnaga, ki prihaja bedisi iz pralnice bodisi iz hlevov, da ne govorimo drugih odpadkih, ki pridejo v potok. Zaradi tega je neposredni bližini potoka močan smrad, ki ga je moč vohati tudi ob mrzlih dnevih, ko pa je nekoliko vroče, je smrad že prav neznosen. Za to bi želeli, kar poudarjamo že nekaj let, da bi potok pokrili, če ne v vsej dolžini vsaj na onem delu, ki gre skozi vas in do ceste. V zvezi z razvojem turizma naj omenimo, da bi bilo prav, ko bi popravili in razširili pot, ki vodi iz vasi do razglednega stolpa na Pečici S tem bi se turistični promet nedvomno povečal. Omenimo naj tudi, da bi bilo treba o-značiti pot do Jame, ki jo je le s težavo najti. Okolica nad našo vasjo je zaradi lepih borovih gozdičev in grmičevja zelo priljubljena, in zaradi tega bi bilo treba temu področju posvetiti nekoliko več skrbi. 10 11 Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. deli gosli, visoka zgradba, 12. zakrknjen, okostenel, 18. očesna bolezen, 19. mesto na Češkem, 20. začiniti, 21. trgovski popusti, 22. pritok Volge, 23. z žebljem pritrjen, 24. odpasti, 25 število, 26. latinski predlog, 28. menična poroštva, 29. zaviti, zamotani, 31. povedkov, poveden, 33. ime filmske i-grslke Rine, 34. veznik, 35. a-retirati, zagrabljeni, 36. okrajšano žensko ime, 37. oblika pomožnega glagola, 38. težko dihati, 40. sladkovodne ribe, 41. bebci, 42. vojaški kruh, 43. z zlatom prevleči, 44. del kroga, 45. kratica za »splošno ijudsko premoženje«, 48. vrsta maščobe, 49. nasilen odvzem, 50. vinska posoda, 53. igrati, r.eko igro s kartami, 55. na-piava za namotavanje, 57. moštvo, 58. ploščinske merske e-note, 59. plod, 60. orjem, potegujem barvne črte, 81. stara vinska merska enota (množ.) 63. iz protja spletena posoda, 64. popačeni loki. 65. nadstropen, 66. morale, etike, 63. Turek, 69. reženj, narezani ko*i, 70. športnik, 71. 'blazinjak (dvoj.). NAVPIČNO: 1 deli stanovanja, 2. menični pozvanec, 13. llllllllflllllllllMIIIIIIIIIIIIin IIIIIIMIIHIM IIIIIMtf IIMIMIII >•!*• IIMIIIIIIItlllUMni BORIS PAHOR Na uho mu je povedal DOLINA V tem tednu smo končali z delom v kleteh. Omeniti moramo, da je bilo vina več, kot smo si spočetka predstavljali, le glede kakovosti ne moremo reči, da je boljše kot lani. Kdor je trgal prej, je v moštu nameril 17 do 18 odstotkov sladkorja, kdor je trgal kasneje pa 20 in tudi 21 odstotkov. Cena vinu še ni določena in bomo vedeli to šele čez čas, ko se bo vino sčistilo. Toda ker je naše vino precej cenjeno, ni nevarnosti, da ne bi šlo v de-rar. Naš dosedanji župnik Štuhec je bil premeščen v Ma-rijanišče na Opčinah, na njegovo mesto pa je bil imenovan dr. Mikljič. Ko javljamo to vest, izražamo željo, da bi novi župni upravitelj znal vzpostaviti boljši stik z vaščani, kot je to uspelo njegovemu predniku. (Nadaljevanje s 3. strani) jo roke po predmetih in tako izzivajo Dicka. A obenem se je zavedel, da je treba izpiti do dna grenki kelih in sprejeti sramoto. Zadržano se je približal Dicku. Nekaj mu je rekel, a čudež je, da je Dick kaj slišal. No, pa je spet res, da se je takč sklonil k njemu, da se je z usti skoraj dotaknil njegovega uhlja. Tedaj se je Dick skrčil kakor lisičja koža, ki bi zdrknila gospe z ramen na tla. Kajpa, da se je gospa oddahnila, a Petelinu-Gal-lu so teranove pegice močno zardele, ker je kljub strahu in razburjenosti gospa zagotovo slišala, kak6 se je bil zmenil z Dickom. Leta in leta se ne zgodi, da bi te kdo zasačil tam, sredi kristalov, s takšno besedo na ustih, zdaj pa zaradi tega potujčenega psa — Gospa pa, kakor da je preslišala ali kakor da ji za to sploh ni mar; ker če smo odkritosrčni, moramo priznati, da smo nazadnje ljudje takd veliki egoisti, da nas res dosti ne prizadene, če ima naš someščan raka ali jetiko, dokler smo mi zdravi. Da, gospa se je dobrikala Dicku. eDammi la gambetta,* je žvrgolela in stegovala ozko belo dian. Dick pa nič, ko za lan- ski sneg mu je za vonj po kolonjski vodi, ki se širi z ozke dlani. r-Dai, buono Dick,* je rekla z rahlim odtenkom graje v naglasu, kot to zna nežna ženska duša, ko nagovarja kužka ali muco. A Dick ponosno nič. Tedaj so gospodu Petelinu že nekoliko pobledeli teranovi madeži, ker je pomirjen mislil, da gospa v silnem strahu pred pasjimi zobmi najbrž res ni slišala besecle, ki mu jo je bil šepnil. In za spoznanje je bil samozavesten, ko je stopil k svojemu pravkar izšolanemu volčjaku, a vidno je bilo, da si dela silo in da se mu pod kožo na čelu spet priliva rožnata tekočina Posebno težko je namreč, da ohrani človek vse svoje dostojanstvo, a se obenem skloni tak6 nizko do pasje glave. Ostati sklonjeno — zravnan. Ne, poslal ga bo, da ga prevzgojijo v rrave-ga državljana kot se spodobi! Nekaj takšnega, gospodar, ki se mora upogniti do pasjega ušesa! In zraven niti nimaš stoodstotnega jamstva, da gospa odvetnikova ne bo slišala, in če ne bo slišala, bo prav zagotovo zaslutila. A nihče n: slišal, kaj je zamrmral Dicku v uho, res pa je, da je Dick čeprav brezbrižno, takoj pomolil plemeniti gospe svojo težko in lepe. taco. tiušč, vrišč, 4. z velikimi ušesi, 5. zaznamovati, zabeležiti. 6. ljubkovalna oblika ženskega imena, 7. vrstilni števnik, 8. na ta način, 9. števnik za dvojico, 10. italijanski spol-r.ik, 11. organizirani, 12. vsi v okolici Kopra. 13. stopinje, 14. oljka, 15. čistiti, narezati, strgati, 16. svetilni plin, 17. lito blago, 25. sanje, 26. pritrjena, 27. ogrniti, 30. mesto v trentski pokrajini, 31. vrsta bolezni (množ.), 32. hoditi, 35. groziti, 37. mesto v Belgiji, 38, denar, ki ga zavarovanec doli za hrano, 39 termin, 41. žensko ime, 42. prepisati, posneti, 43. hudobni, 44. zasledovanje, 45. okrogli betonski ali zidani nosilec stavbe, 46. glad (množ.), 47. oris, očrt, 48. čeroven, kamnit, 49. z veseljem, 50. Herodova hči, 51. lepega vedenja, 52. družabna igra, 54. tapete 55. z nitjo pritrjen, 56. nerodoviten, 59. ročne ptice, 62. glej 36. vod., 63. poganjek, cima, 64. umetno narejena tla gumno, 67. skrajni konec zemlje. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Peloponez, 9. internati, 17. ovadeni, IS. el, 20. nota, 21. tul, 22. revica, 23. ki er, 25. ta, 26. Selo, 27. Alija, 2S. prepadi, 30. s h., 31. av, 32. čini, 33. prenosi, 34. Klek, 36. Una, 37. krasiti, 3*. srobot, 40. Na, 41. krivica, 42. plavalec, 44. sladila, 45. plevi-ti, 46. nakovalo, 48. krepiti, 49. T. F. (Timmermans Felix), 50. Korana, 51. Cremona, 52. Noe, 54. Kala, 55. prepeta, 56. Gand, 57. as, 58. ti, 60. cvetana, 61. talar, 62. bubi, 64. ve, 65. Sora, 66. belita, 67. oho, 68. Žita, 70. Na, 71. galenit, 72. Kostarika, 73. nadrobiti. Navpično: 1. poračunan, 2. Evelina, 3. lavina, 4. odiji, 5. Peca, 6. ona, 7. ni, 8. zelenica, 10. NN, 11. toti, 12. eta, 13. Ra, 14. Ate, 15. Tula, 16. Ilova, 19. lepota, 23. kresilo, 24. rasi, 26. srebati, 28. pravilu, 29. di, 30. slovita, 33. pridana, 34. kravina, 35. koti, 37. kravati, 38. slepota, 39. te, 41. klorati, 42. plemena. 43. cefedra• ti, 44. skok, 45. preparan, 47. ak, 48. kreton, 49. tonalit, 51. Cres, 52. naliti, 53. Zabok, 55. p.v., 56. galeb, 58. suho, 60. celi, 61. telo, 63. bos, 64. vir, 66. Bar, 68. za. 69. ak, 71. gd. ('i hi j le in širile PRIMORSKI DNEVNIK PBEBCHEB Z letošnjo vinsko letino smo prav zadovoljni. Vino je že en teden v sodih in čeprav rismo v moštu merili sladkorja, se nam zdi, da je kakovostno boljše kot lani in tudi več ga je. Le dva ali trije kmetje se pritožujejo, da so ga pridelali manj kot lani. V ostalem bi radi povedali, da se že dolgu časa fliiijo Berto Coljič v ruskem ujetništvu Na drugem mestu poročamo o smrti Alberta Ravbarja s Proseka. Njegov prijatelj izza mladih let, Jože Štrukelj, je v tem podlistku opisal eno izmed njegovih dogodivščin v ruskem ujetništvu, ki jo je pred davnimi leti poslušal v gostilni pri Dolenčevih. Nekega ponedeljka so sedel i v gostilni pri uPožupo-vih« na Devinščini konjski mešetar Miha Stefac, mizar Ivan Suščev, čevljar Berto Coljič in vrtnar Rešavec, ter pri litru «belca» razpravljali o gospodarstvu in novejših vaških dogodkih. Gostilničarka, zgovorna ženska, jim je nesebično stresala na mizo najnovejše vesti, katere je nabrala pri svojih jutranjih obiskih. Stejac, ki se je pravkar vrnil s trgovskega potovanja, je pripovedoval o cenah in kupčijah živine ter se hudoval na kmete, do držijo cene tako visoko, da s tem skoro onemogočajo prekupčevanje. «Kaj bi hotel, da bi kmet daroval svojo živino in pridelke, da bi se gospoda še bolj redila na račun siromaka, ki se trudi od zore do mraka in pridela komaj toliko, da le s težavo plačuje davke in le za silo oblači svoje otroke», se je za kmete zavzel Rešave c. «Kaj si res mislite, da je bog ustvaril kmeta le zato, da bi gospodi pripravljal paradiž na tem svetu in se zadovoljeval z drobtinami, ki padajo s preobložene bogatinove mize?« «Ne jezi se, Rešavecl« pravi Stefac, ssaj ni ravno tako kakor praviš ti. Vsak stan ima svoje križe in težave in gospod si mora tudi razbijati glavo po oele dneve v zatohlih sobah, medtem ko se kmet giblje v prosti naravi in udarja s svojo motiko po taktu ptičje godbe«. sin se v svojo zabavo koplje v lastnem znoju, kadar mu sonce preveč nagaja,« pa zafrkne Rešvvec sSploh pa ne mislim, da je gospod tisti, ki se ves dan trudi za pisalno mizo, da bi pregnal zaspanca »n konec meseca prinese le toliko domov, da poravna ra čune pri mesarju in v trgo vini in z ostankom kupi najpotrebnejše svoji družini Res je, da živi taka gospoda, vsaj na videz, zelo u dobno: „Solne na bisk, v garžštu pa niks!”». »Mizar ali čevljar izhaja pač bolje, kakor takile gospod,« pravi gostilničarka. »Zato pa pijemo danes „na kredo’’», se zasmejeta hkrati mizar in čevljar. »Nič ne de«, odvrne gostilničarka, spri vaju ne izgubim vsega. Čevlje vedno potrebujemo in nekaj stolov in mi2 moram tudi naročiti«. »Ce je tako, pa kar še en liter, gospa Faniln zakliče Coljič. sDanes me precej suši, ponedeljek je in bi se ne spodobilo, da bi ga zanemarjal ter tako rušil u-gled in sloves čevljarskih ponedeljkov«. sGospa! Pa še majhen go-lažek bi se mi prilegel, da bom laže počekal kosilo!» «Ki ga boš pa težko našel danes dom a«, ga prekine Su-ščev, ssolato, ki ti jo ves dan pripravlja tvoja žena, lahko spraviš zvečer, ko boš pritrkljal domov, da boš laže prebavil njeno ponedelj-sko pridigo!« sSaj ima prav, a le po svoji pameti«, pravi Coljič. sPridna je in skrbna — a ne ve, kaj je diplomacija. Jaz sem čevljar in kot tak moram biti tudi diplomat. Ce bi se vedno tiščal doma, kateri od desetih gostilničarjev bi mi dal kaj zaslužiti? Tako pa obiskujem vseh deset in dela i-mam dovolj. Moj rajnki o-če, bog mu daj nebesa, je bil razumen mož in me je učil: „Pol litra tu, pol litra tam, tako st ne boš zameril nobenemu krčmarju in še najmanj zdravniku, če si pri teh diplomatskih obiskih pokvariš želodev. Bistre glave si, čitaj knjige in predvsem se zanimaj za zgodovino, tako da ne boš nikdar v zadregi za besedo, ko boš sedel v družbi tako imenovanih «boljših ljudi«. Ce se naučiš nekaj poglavij in pridaš še nekaj letnic, se bo vse čudilo tvojemu znanju in nikdo ne bo opazil, če boš sam kaj pridal tn zamenjal letnice rojstev raznih osebnosti”«. «In poslušal sem nauke svojega očeta,* je nadaljeval Coljič, »presedel marsikatero uro pri knjigah, tako da se danes lahko postavim kadar je treba. Posebno mi je zaleglo moje znanje v ruskem ujetništvu. Kmalu potem, ko sem bil zajet, me je V2el neki ,gro) na svoje posdstvo, kjer sem začetkoma moral opravljati težka dela. Kmalu pa sem se naučil ruskega jezika in se sprijaznil s svojimi tovariši. Pripovedoval sem jim o morju in naših lepih krajih, o šegah in navadah in ker sem vesele narave, se je krog mojih poslušalcev ved- elo bolj širil. Zvečer smo posedali okoli velikanske mize v obširni služabtiiški dvorani. Prepevali smo, srebali čaj in se nalivali f vodko. Gospodarja ni bilo po cele tedne domov, kar smo znali zelo dobro tzkoristiti. Grof, kateremu je prišlo na uho, da nisem kar tako «navaden», me je nekega dne poklical k sebi. Bil je dobro razpoložen. Izpraševal me je o moji domovini, o mojem poklicu itd. Ker mi ni bilo prav nič na tem, da bi mi poveril krpanje o-butve, sem zatajil svoj poklic ter mu v zameno povedal, da imam tam daleč, blizu morja, velike vinograde, kjer raste pravi žlahtni «Prosekar». Obžaloval sem, da nimam pri roki nekoliko steklenic te sladke kapljice, da bi mu 1 ih mogel pokloniti. Grof se je. dobrohotno nasmehnil, stopil k omarici, vzel iz nje temno steklenico ter mi jo izročil rekoč: »Ne bo tako kakor je tvoj slavni Prosekar, a za silo bo že. Ohladi si z njim svoje goreče hrepenenje po «Prosekarju». a pazi, da se te podobno hrepenenje ne bo več po'aščalo, ker boš od danes naprej moj osebni streža j«. (Nadaljevanje v torek) PrTmorštT "dnevni k 18. ol iktobra 1® Vreme v te raj: Najvišja temperatura 15, najnižji 8,4, ob 17. uri 14,2, zračni tlak 1023,4, stanoviten, veter zahodnik 7 km, vlaga 64 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja IG,3. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 1*. oktol’,1 Luka . Sonce vzide ob 6.24 in z?,tWLu« 17.16. Dolžina dneva m.3®. 755. vzide ob 18.27 in zatone Jutri, PONEDELJEK, «• olrt Etbin — Strtanek občinsko komisije za »posebne uprave« j leden muzejev Sprej jet načrt za ustanovitev občinske konzumne ustanove V to ustanovo nameravajo vključiti tudi občinske menze in druge obrate »posebnih uprav« Včeraj se je na tržaškem ftupanstvu sestala občinska ko- milija, ki se ukvarja z vprašanjem »posebnih uprav« in z ustanovitvijo posebne občinske konsumne ustanove z nalogo pobijanja cen. Ustanovitev te potrošne ustanove je predlagala najprej levica s posebno resoluoijo, nato pa tudi demokristjani. Končno pa je komi-*ij«, ki se s tem ukvarja, sprejel* bistvene predloge obeh resolucij in jih združila. Medtem pa je nastalo tudi vprašanje občinskih menz, ki »padajo pod posebne uprave, glede katerih je bilo že toliko govora, ker so bile vedno zavite v temo. Demokristjani so bili namreč glede teh posebnih uprav vedno zelo občutljivi in če jih kdaj kdo o-meni, je kakor bi dregnil v o-siiče. Spomnimo se le. koliko prahu je dvignil leta 1956 v občinskem svetu prof. Romano, ki je bil prešel v opozicijo proti sedanjemu «iniciativi-stičnemu« vodstvu Krščanske demokracije, ko je načel to neljubo vprašanje. Letos pa so začeli proti ob-Sinskim menzam odločneje protestirati tudi gostilničarji in lastniki restavracij, zaradi česar je moral občinski odbor, ki sicer n. pristal na vse njihove zahteve, vendarle nekoliko skrčiti dejavnost teh menz, ker so se gostilničarji pritožili tudi na vladnem komisariatu oziroma prefekturi. Ta je poslala 8. septembra občini pismo, v katerem jo opozarja, da so v raznih mestih ukinili ljudske menze v občinski režiji, ki so se ustanovi, le po vojni zaradi nujnih potreb Nekaj teh menz še deluje,’ toda v režiji podpornih ustanov, in sicer samo za ljudi, ki dobivajo podpore. Druge menze pa so prev/eli sami uslužbenci, ki so se združili v zadruge. Prefektura je tudi pozvala občinski odbor, naj končno uredi to zadevo. Prvega oktobra pa so se ponudile odboru Delavske zadruge, da bi prevzele u-pravljanie menz. Občinski odbor oziroma zadevna komisija pa nista izbrala teh treh možnosti za ureditev tega vprašanja; marveč sta ga združila z zamislijo^ u-stanovitve občinske potrošne ustanove. Ta ustanova, katere namen naj bi bil predvsem, z nakupom velikih količin blaga neposredno P>'i proizvajalcih zbijati cene, naj bi prevzela tudi posebne uprave, to je občinske menze na Trgu Liberta, v Drevoredu XX. septembra in v Ulici Gambini ter prodajalno živil in mesnico, v katerih kuotUejo sedaj samo občinski uslužbenci. S tem bi biblo rešeno vprašanje menz, hkrati pa bi končno začela delovati tudi omenjena ustanova, ki naletava na odpor raznih zainteresiranih krogov in ki tpdi samemu dr. Palamari naj* brž ni preveč pri srcu. Kot je znano, se v načrtu za ustanovitev te potrošne u-stanove predvideva tudi Dose-ben prisoeve- vladnega komi. mriata 100 milijonov lir, s ka-te imi naj bi začela ustanova delovati. Toda dr. Palamara hoče o tem nič slišati in je Zato le malo upanja, da bi ta znesek sploh nakazal. • Comisija, ki se s tem u-kvar.,a. je včeraj opoldne končala svoje delo- nadaljevala pa ga bo glede posebni*! uprav. Načelno je odobrila načrt potrošne ustanove (ENCO), ki ga bodo jutri vključili v dnevni red občini kih sej. Praktično ni*o vnesli v ge prej dogovorjeni načrt, ki vsebuje bistro omenjenih resolucij, nobene nove spremembe. Zdi se, da bo občina v pričakovanju državnega prispevka za sedaj zagotovita jamstvo do 50 milijonov lir, za posojila, ki naj i jih ENCO vsakikrat naje- al za nakupe večjih količin «fp. ki bi ga vrgel na trg. $ tfm bi nedvomno vplival na cene- na drobno. Ta posojila pa bi ENCO tudi hitro vračal in občina bi torej zato le malo tvegala, saj bi lahko imel ENCO izgube le v primerih, ko bi iz tržnih razlogov cene nabavljenega blaga občutno padle, tako da ne bi vnovčil zanj izdane vsote. Komisija pa ni rešila vprašanja zastopstva v ustanovi. V upravnem odboru bodo vsekakor župan, dva občinska svetovalca, predstavnik proizvajalcev, ki ga bo imenovala trgovinska zbornica, 2 predstavnika potrošnikov, ki jih bodo imenovale sindikalne or. ganizacije. Toda rešeno ni bilo vprašanje, kako se bosta izvolila občinska svetovalca, ker ni za to nobenega pravilnika. Ker je torej komisija glede tega končala svoje delo, se bodo o tem pomenili morda še načelniki skupin občinskega svetaj To pa še ne pomeni, da morajo ostati razna vprašanja v zvezi s posebnimi upravami brez odgovora, čeprav se je občinska uprava vedno branila dati natančnejša pojasnila. Se januarja letos je bivši župan Bartoli objavil v nekem listu članek, po katerem naj bi se lahko rešilo vprašanje obnovitve gledališča Rossetti s fondi posebnih uprav, iz česar bi se lahko sklepalo, da imajo te uprave na razpolago okrog 200 milijonov lir, toliko bi namreč po načrtih stala obnovitev gledališča. Kot bivši župan pa mora biti Bartoli gotovo na jasnem, kako je s temi skladi. Da pa so te posebne u-prave nesle, se vidi tudi iz tega, da so že pred 6 leti zgradili na Trgu Liberta poslopje za menzo iz lastnih sredstev. Sedaj pa se govori samo o 40 milijonih likvidnih sredstev, v kar seveda niso vračunane nepremičnine in inventar. Spričo tega bi bilo prav, da bi se koprena, ki zakriva tajne posebnih uprav, malce privzdignila in občinski odbor bi lahko tudi po tisku seznanil občinstvo z obračunom njihovega delovanja; tako bi se tudi razpršili vsi dvomi. Od danes do sobote 24. t. m. bo kakor vsako leto tudj letos «teden muzejev«. Namen te pobude je, pritegniti pozornost občinstva na muzeje in pinakoteke, za katere se mnogo ljudi običajno ne zanima. Trst sicer ni bogat z umetninami in starinami kot na primer Rim, Florenca ali Benetke, kljub temu pa je tudi pri nas marsikaj pomembnega, kar se splača ogledati. Statistike o obisku v muzejih v prejšnjih letih kažejo sicer visoke številke, toda to je treba pripisati dejstvu, da se prištevajo med muzeje tudi akvarij, miramarski grad in Oberdankov spomenik, ki si jih ogleda mnogo obiskovalcev. Tako si je leta 1958 ogledalo akvarij v ribarnici kar 177.500 ljudi, Miramarski grad več kot 100.000 ljudi, muzej na gradu Sv. Justa 94.086 ljudi itd. V galeriji moderne umetnosti «Re-voltella« je bilo samo 33.047 obiskovalcev, katerih število se leto za letom krči, iz česar bi lahko sklepali, da zanimanje za likovno umetnost upada. Vsekakor bo zanimanje za muzeje v tem tednu oživelo. Muzeji se bodo ob tej priliki zjutraj odpirali uro prej kot po navadi, zvečer pa bodo odprti kar do 20. ure, tako da si jih lahko ogledajo tudi ljudje, ki so podnevi v službi. Vstop bo ta teden prost, poleg tega pa so v načrtu tudi «vodeni obiski«, na katerih bodo izredni vodiči razlagali občinstvu razne umetnine. MiiiitilHiimiiiimMiiiimiHiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiimiHmiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiimmmitiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiuiHttiHiiiiiiiin Iz sodnih dvoran K policijskega komisariata je odšel z ukradeno pištolo Čez nekaj časa jo je hotel prodati, a ga je policija odkrila in predala sodišču • Obsojena apolitična* begunca, ki sta ukradla motor Zadnjo nedeljo lanskega ok- Francesco Marchesi pustil na tobra si ga je 28-letni Arman-do Rossi iz Ulice Toscanelli 4 privoščil več kot običajno, pa je imel smolo, ker ga je zapazil policaj in ga odpeljal na komisariat v Ulici Caprin. Rossi ni razsajal in je kmalu zaspal. Cez nekaj ur trdnega spanja se je prebudil v veliki sobi komisariata. Pogledal je naokrog in ni zapazil nikogar. Začeio ga je zanimati, kaj je v raznih omarah. Kmalu je našel pištolo s pasom. Tebi nič meni nič se je pre-pasal in spet vlegel. Mirno je zaspal, pa je čez nekaj časa prišel policaj, ga prebudil in mu rekel, da lahko odide. Rossiju ni bilo treba dvakrat reči. Vstal je in odšel brez skrbi. Nato je zapazil, da ima policijsko pištolo in ga je začelo skrbeti. Kaj naj napravi? Pištolo je nekam skril in odšel v Kalabrijo, kjer je v neki restavraciji pral krožnike in pomagal kuharjem. Tam je ostal do januarja. Ko se je vrnil v Trst je poisKal pištolo in jo ponujal naprodaj. Policija je zvenela, da nekdo ponuja pištolo, Rossi pa je zvedel, da je policija to zavohala. Kaj naj napravi? Sinila mu je v glavo izvrstna ideja — vsaj tako se mu je zdelo. Vzel je pištolo in jo nesel na komisariat v Ulico Caprin; »Tu je pištola! Našel sem jo za grmovjem nekje v okolici, ko sem šel na izlet.« Policija se seveda s tem ni zadovoljila in je uvedla preiskavo ter kmalu ugotovila, da gre za pištolo, ki je pred meseci zmanjkala iz omare na komisariatu. Rossi je nato priznal svojo krivdo in povedal celo zgodbo, kakor smo jo zgoraj opisali. To ga je spravilo na siui.šče, ki ga je včeraj obsodim na 9 mesecev zapora in 12.000 lir globe, ker je ukradel pištolo s sedmimi naboji in jo imel brez orožnega lista. # * * Na kazenskem sodišču sta se morala včeraj zagovarjati jugoslovanska begunca Ivan Svi. ličič in Lazar Djurdjevič, ki stanujeta v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Obtožena sta bila, da sta us radi« 3. septembra letos motor, ki ga je IMIMItMtttItItlllltllllHIIMIIIHIMIUIIIIItlimillliHIHIIIIIIHIIIttlllllHHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIItlllIttI Izlet tržaške mladine v Novo Gorico in Anhovo Mladinci bsdo obiskali veliko cementarno v Anhovem in se sestali s tamkajšnjo mladino 1 Prihodnjo nedeljo bo večja skupina mladincev iz Trsta in okoliških krajev ter po vsej verjetnosti tudi iz Gorice odpotovala na skupni mladinski izlet v Novo Gorico in v tovarno Anhovo. Podrobno izdelani program izleta predvideva, da izlet ne bo imel izključ. no zabavni značaj, temveč naj pripomore do zbližanja trža-iae in goriške mladine z mladino onstran državne meje. Tako se bo mladina med o-gledom velike, moderne cementarne spoznala z mladinci, ki so zaposleni v tem industrij, »kem obratu in se bo zadržala z njimi tudi na kosilu in kas-! neje popoldne in skupni kulturni prireditvi, ki bo v novem vzorno zgrajenem kulturnem domu. Iz Trsta bo odpotovalo več avtobusov v nedeljo zjutraj ob 7. uri in istočasno bodo avtobusi pobrali mladince iz okoliških vasi. V Gorici se bodo po vsej verjetnosti pridružili mladinci iz Gorice in okolice ter ob 9. uri bo v hotelu Sabotin zajtrk. Zatem bo sledila kratka vožnja v Anhovo, kjer bo o- gled tovarne s strokovnim vodstvom, nato pa krajši sestanek z mladinci in vodstvom podjetja ter končno kosilo v tovarniški menzi. Najbolj zanimiv del programa pa bo seveda popoldne, ko bodo na že omenjenem kulturnem večeru nastopili mladinci iz Trsta, po vsej verjetnosti mladinci iz Sovodenj in Gorice ter mladinci iz Nove Gorice. Izlet se bo zaključil s sprejemom v prostorih kulturnega doma in prijetnim večerom ob veselih zvokih ter s plesom v Gorici. • >—- VI: k ga je povezil Nekoliko po polnoči so včeraj sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek 37-letnega jugoslovanskega begunca Kazimira Pletikosa. Ko je okrog polnoči hodil po obrežju ga je povozil vlak, ki je vozil proti postaji Sv. Andreja. Pletikosu, ki je bil precej vinjen, je odtrgalo kose desnega stegna in kožo na levem stegnu, cesti pred svojim stanovanjem Poleg tega pa je bil Sviličič obtožen, da je kršil določbe cestnega zakona, ker je vozil po Barkovljah več k**1 50 km na uro in ni ugasil močnih luči ko je srečal drugo vozilo ter se na povelje policaja ni ustavil. Dva omenjena «politična» begunca sta se usedla na ukradeni motor in odpeljala proti Barkovljam. Ker sta vozila precej naglo in kršila prometne predpise, ju je patrulja prometne policije hotela ustaviti, toda Djurdjevič, ki je vozil motor, se za to ni zmenil. Patrulja jima je sledila in ju pri Miramaru dohitela. Ko sta Sviličič in Djurdjevič spoznala, da jima beg ne bo u-spel, sta se ustavila. pustila na cesti vozilo ki hotela zbežati. Sviličič je tekel po neki stezi, da bi se skril v grmovje, Djurdjevič pa je imel drugačen načrt. Ko sta prometna stražarja prišla k njemu, se jima je ponudil za tolmača in jima dejal, da je bil slučajno tam. Policaja seveda mu nista verjela; eden je pazil na Djurdjeviča, drugi pa je poiskal Sviličiča. Pri zasliševanju na policiji sta se opravičevala, da nista ukradla motorja in da sta bila na poti proti Miramaru, ker sta bila namenjena v Francijo. Takim opravičilom pa so. dišče ni verjelo in je oba obsodilo: Sviličiča na 8 mesecev zapora in 10.000 lir globe, Djurdjeviča pa na 8 mesecev zapora in 6.000 lir globe. _«»---- Vidalijevi vprašanji Poslanec Vittorio Vidali je naslovil na predsednika vlade in ministra za javno šolstvo vprašanje s prošnjo za pojasnila, kakšni ukrepi so v načrtu v prid tržaškega odseka Vredržavnega inštituta za jedrsko fiziko. ki ima svoi sedež na Inštitutu za fiziko tržaške univerze. Sedaj je ta odsek v zelo resnem položaju ter se pričakuje, da bo moral prenehati sleherno dejavnost, kajti z novembrom bodo primanjkovala sredstva za plače 21 fizikom in 23 tehnikom, ki se ukvarjajo z raziskovanji na področju jedrske energije Vidali je v svojem vprašanju poudaril važnost dejavnosti tržaškega inštituta, ki sodeluje z važnimi italijanskimi in tujimi inštituti. Vidali je naslovil na predsednika vlade Segnij-i in na ministra za delo in socialno skrbstvo vprašanje, da bi zvedel, ali ma kakšno podlago vest, da ima vlada namen s časom ukiniti SELAD in CAM, ki sta se izkazala za zelo ko-ritsna za blažitev brezposelno, sti ter sta omogočila javnim ustanovam tudi opraviti razna koristna javna dela. Ta vest se je razširila tudi zato, ker je v proračun tržaške občine vključenih 30.410.000 lir za posojilo, ki ga nameravajo porabiti za ustanovitev delovnih centrov za delavce, ki so nehote brezposelni. Praznik policijskih sil Danes praznujejo policijske sile Italije 170-letnico ustanovitve svojega korpusa. Ob tej priliki bo danes ob desetih v vojašnici v Ul. Duca d’Aosta posebna svečanost, kateri bosta prisostvovala tudi vladni generalni komisar in kvestor. Po pregledu policijskih sil bo maša, kateri bodo sledili priložnostni nagovori in zakuska Popoldne pa bo v Avditoriju kulturna prireditev. Tržaški kvestor je včeraj dobil pohvalno pism0 z voščili za vse pripadnike policijskih sil na Tržaškem ki mu ga je poslal šef italij inske po. licije. Poleg tega pa je dobi! tudi pohvalno pismo z izrazi priznanja in voščili, ki mu ga je poslal vladni generalni komisar dr. Palamara. Komisariat zavrnil zvišanje cene kruha Ameriški avto v avtobus 1 * v Iz neuradnih virov se je izvedelo, da je vladni generalni komisariat odbil zahtevo združenja pekov, da bi povišali ceno kruha. V torek se bodo sestali člani obeh sindikalnih organizacij pekovskih delavcev in v petek bo enotna skupščina. Na obeh sestankih bodo razpravljali o vsedržavni stavki pekovskih delavcev, ki so jo proglasil sindikalne organizacije po vsej Italiji 28. in 29. oktobra. Na sliki vidite, kako je včeraj ob 12.40 ameriški avto, ki ga je vozil narednik ameriške vojske 35-letm Sims Chappell, treščil v avtobus podjetja A-star, ki ga je vo>zil 28-letni Bruno Rossi iz Ulice Rismon-do 9. Nesreča se je zgodila na križišču Ulice San Marco z Ulico Frausin (prej Ul. Scuo-le Nuove). Po Ulici San Marco ie prišel avtobus, ki je krenil na levo v Ulico Frausin Prav tedaj pa je po Ulici Frausin privozil s precejšnjo brzino Chappell. Verjetno so mu odpovedale zavore m je z vso silo treščil v levi zadnji del avtobusa, ki je bil precej na levi strani ulice, ker se je pravkar obračal. Sunek je bil tako močan, da je sicer precej velik in težak avto vrglo na pločnik. Tedaj pa je po pločniku šla 48-letna Ada Riz-zatto poročena Romano iz U-lice San Marco 11. Kljub vsemu pa je bila sreča vsem še precej mila. Ada Rizzatto poročena Romano se je pobila in opraskala po desni nogi in desni roki ter bo okrevala v dobrem tednu, Chappell se je pobil in opraskal po čelu in bo tudi ozdravel v dobrem tednu; 41-letna Giovanna Belli poročena Lodi, Chappellova svakinja iz Sked. IIIIIIIIIIIIIIIHIIIllllMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIItlllllllMIttHIIIHIllIltlllllllllllllllllllHttltllllll V ribiškem naselju v Štivanu Dvema hišama preti nevarnost, da se zrušita Včeraj so v novem ribiškem naselju v Štivanu izpraznili dve hiši, ker so se že pred časom pokazale v zidovih do 5 cm široke razpoke. V teh hišah je imelo stanovanje 10 družin, katere so začasno naselili v Devinu ter v neki drugi hiši ribiškega naselja. Hiši, ki sta bili izpraznjeni po nalogu prefekture, sta bili zgrajeni pred petimi leti. Po mnenju ezulov, ki bivajo v tem naselju, je do razpok prišlo zaradi tega, ker je bil del temeljev postavljen na živo skalo del pa na peščeno podlago in prav pesek naj bi bil kriv nenadnemu premiku, ki je povzročil razpoke v zidovih. Sicer pa so ljudje mnenja, da se hiši ne bosta porušili tako zlepa in le zelo hu- IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlillllllllllllHMIIIIIIIIIIIIIIII Zadnja pot Andreja Spacala Veliko število prijateljev in znancev se je zbralo pred hišo žalosti, da se poslovi od pok. Andreja Spacala, ki smo ga včeraj spremili k zadnjemu počitku. Pokojni se je rodil leta 1883 v Temnici na Krasu. Ko je bil 14 let star je prišel v Trst, kjer je dobil zaposlitev kot pekovski vajenec. Z marljivim delom je v poznejših letih odprl lastno pekarno. Pok. Andrej Spacal je bil dobro znan kot zaveden Slovenec, ki je rad pomigal vsem, ki so se obrnili do njega. Kot zaveden Slovenec je vzgojil svoje otroke v slovenskem du. hu. od katerih sta Mario in do deževje bi lahko povzročilo večji premik terena, ki bi potem privedel do katastrofe. Na vsak način pa so tehniki podvzeli vse varnostne ukrepe in so že pred dnevi vzidali nad razpoke kose stekla, da ugotovijo, če se bodo razpoke povečale. Ce bi se namreč razpoke razširile samo za milimeter, bi steku, takoj počilo, kar pa se do včeraj ni zgodilo. Ko bodo vsi poskusi in zadevne ugotovitve končane, bodo tehniki poskrbeli za utrditev temeljev in popravilo hišnih zidov. Velik lov delfinov v istrskih vodah Ansa poroča, da sta ribiška' čolna iz tjovigrada v Istri ujeli kar 92 delfinov,.. Moitvo •doi-nov je v .dokaz velikega plena prineslo pomorskim oblastem v NoVigradu repe ujetih velik rib, ki pozvročajo veliko škodo ribičem. Za nagrado so ribiči dobili skoraj pol milijona dinarjev. Za lov delfinov so ribiči uporabljali posebne harpune, ki so jih sami izdelali in ki so baje bolj učinkovite kot navadne puške. nja št. 424, ki se je peijala z njim v avtu, pa se je nekoliko pobila po desni roki in kolenu desne noge ter bo 0-krevala v 4 dneh. V avtobusu ni bilo nobenega ranjenega, pač pa precej preplaha. Obe vozili, zlasti avto, sta močno poškodovani. Skupščini pleskarjev in trgovskih pomočnikov Delavskih zadrug V petek je bila skupščina pleskarskih delavcev, ki so izvolili nov izvršni odbor in sprejeli več sklepov glede obnovitve delovne pogodbe. V ponedeljek pa bo v Ul. Pondares ob 20. uri skupščina trgovskih pomočnikov Delavskih zadrug, na kateri bodo razpravljali o samovoljnem odpustu dveh pomočnikov. V kratkem bo namreč zapadel rok o tem samovoljnem odpustu in bosta omenjena pomočnika na cesti, če se u-službenci temu ne bodo uprli. Obisk ministra ZAR v Trstu V ponedeljek ob 21.15 bo prispel v Trst minister za gospodarstvo Združene arabske republike Hassan Abbas Zaki v spremstvu a svojo soprogo, šefom kabineta in ravnateljem oddelka za gradnje. V torek si bo minister ogledal pristanišče, ladjedelnice in žavelj-sko industrijsko pristanišče. Popoldne ob 17. uri se bo minister sestal v trgovinski zbor. nici s predstavniki tržaških gospodarskih krogov. Društvo slovenskih umetnikov v Trstu v drugem poslovnem letu V ponedeljek dne 19. okto- ( OLEDAUSČA ) bra prične DSU z rednimi sestanki ob ponedeljkih svojo drugo poslovno leto. Tudi v tem letu si bo prizadevalo DSU zbirati v lastnem krogu delavce na področju umetnosti: glasbenike, književnike in likovnike ter javne kulturne delavce v Trstu in Gorici, zato da z izmenjavo misli krepi pobudo za umetniško dejavnost pri nas, da informira članstvo o delu in uspehih na področju umetnosti pri nas in drugod in da prireja predavanja in javne diskusijske večere, na katere bo DSU vabilo širšo javnost. DSU sodi, da vrši z osebnimi stiki tržaških umetnikov koristno, potrebno in važno nalogo in da omogoča z rednimi shajanji članstva pretres mnogoterih vprašanj s področja umetnosti in kulturne dejavnosti, ki so za nas spričo našega posebnega položaja e-nako živa in aktualna. Tako i. ma DSU v programu literarne večere, razstave in druge pri- ! reditve ; K15 H M H K M K J5 K H K11 Slovensko narodno Trslu gledališče v DANES 18. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRIŽU Paolo Levi Po čem je resnica drama v dveh delih ABONMAJI ZA »VERDI* Pri gledališki blagajni »Verdi- ja« so začeli sprejemati potrdila abonmajih na novo operno sezono, ki jo bodo otvorili 12. novembra s predstavo Verdijevih »Vespri siciliani* TEATRO NUOVO Danes ob 17. in 21. uri ponovitev predstav Diane Torrieri: Sergio Veiitti: »Modro blago«; Carlo Ter-ron: »Črna vdova«; Massimo Bina/zb «Noči v strahu«. O Ko je včeraj popoldne 28-letni Albino Nessi od Spodnje Magdalene 1824 delal v livarni Orion v industrijskem pristanišču, mu je na desno nogo padel kos železa in mu ranil peto. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 8 do 15 dni na I. kirurškem oddelku. Vsem, ki so poskrbeli da nama bo najin poročni dan ostal trajno v najlepšem spominu, se toplo zahvaljujeva. Posebna zahvala pevskemu društvu eSlovan» iz Pa-drič ter vsem, ki so nama poslali lepa darila. Klara in Silvan Grgič Včeraj sta se poročila MERI CAC in DUILIO VEKJET. Prosvet. društvo Lonjer-Kalinara jima iskreno čestita in želi obilo sreče in zdravja. Voščilom in čestitkam se pridružujeta tudi u-prava in uredništvo Primorskega dnevnika. SLOVENSKI SOLSKI ATLAS dobite v Tržaški knjigarni in v ostalih slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Stane 1.200 lir. Neroden padec priletne ženske Predvčerajšnjim je 88-letna Orsola Suttora vdova Ahel iz Ulice Duca D’Aosta 6 nerodno padla v svojem stanovanju in si zlomila gleženj desne noge. Včeraj so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo ozdravela v 40 dneh, seveda če ne bodo nastale komplikacije. —«»— Žaga mu je poškodovala prste Med delom pri gradnji nove tobačne tovarne se je včeraj dopoldne ponesrečil 48-lethi Crispino Sguerzi iz Pinzana pri Tilmetu. Nerodno je približal levo roko cirkularki, ki mu je poškodovala prste. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti tri tedne. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI Potovalni urad «AURORA» TRST, UL. CICEHONE 4 TEL. 29243 organizira sledeče izlete; ob 31.10.1959 do 2.11.1959 O P A 7 I J O LJUBLJANO ter v ZAGREB VPISOVANJE do 17. oktobra 1959. Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih srednješolcev, Taborniki in klub «Simon Gregorčič« iz Gorice priredijo v nedeljo 25. oktobra MLADINSKI IZLET J v NOVO GORICO in v TOVARNO ANHOVO Vpisovanje vsak dan v Ul. Roma 15 v uradnih urah. Vpisnina 800 lir. Odhod iz Trsta in Gorice s posebnimi avtobusi. Ob 9. uri v hotelu »Sabotin« zajtrk, nato ogled tovarne. Ob 12. uri kosilo in ob 16. uri kulturni program v novem domu v Anhovem. Sledi sprejem in zabava. KONCERTI .) V petek bo v Avditoriju peti simfonični koncert Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Denes Marton. Na sporedu so skladbe Haydna, Bacha, Saint-Saensa in Beethovna. V torek začetek prodaje vstopnic v centralni blagajni. KINO D ExceIsior 15.00, 17.00, 19.45, 22.10 »Nekomu ugaja toplo«, M. Mon. roe, T. Curtis. Fenice 14.30 »Človek naprodaj«, Frank Sinatra, Eleonor Parker. Cinemascope, technicolor. Arcobaleno 14,00 »Dnevnik Ane Frank«, Millie Perkins. Supercinema 14.00 «Tajna akcija«, John Dievv, Jean Sterling. Cinemascope. Fllcdrammatico 14.30 »Moja zemlja«, R Hudson, J. Simmons, D. Mc Guire. Cinemasc. Techn. C.rattacielo 13.00 «Moja zemlja«, R. Hudson, J. Simmons, D. Mc Guire. Cinemascope, Techn. Cristallo 15.00 «Natakarice», Ugo Tognazzi, Giovanna Ralli. Capitol 14.00 «Maigret in primer Saint Fiacre«, Jean Gabin, Valentine Tessier. Astra Roiano 14.30 «E1 Hakim«, N. Tiller, O. W. Fischer. Technicolor. Alabarda 13.45 «Moralist», Alberto Sordi. Aldebaran 14.00 »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, Elizabeth Taylor, Paul Nevvman, Buri Yves. Technicolor. Ariston 1400 »Princ cirkusa«, D. Kaye, Pierangeli Aurora 14.00 «Kasim, indijska fu. r i ja«, V, Mature, A. Aubery. Cinemascope, technicolor, Garibaldi 14.00 »Veliki Caruso«, Mario Lanza, Ann Blyth. Ideale 14.00 »La violetera«, S. Montiel in R. Vallone. Impero 15.00 »Serifka«, Ugo Tognazzi in Tina Pica. Italija 14.30 «Les amants«, Jean-ne Moreau. Moderno 15.00 «Grešniki v modrih hlačah« (Les Tricheurs). Pascal Petit, Jacques Charrier. Prepovedan vstoj: mladoletnim S. Marco 15.00 »Dežurni kaprol«, M. Arena, N. Manfredi, R. Como, F Raine. Savona 14.00 »Sedmo Sinbadovo potovanje«, O. Grant, K. Ma-thevvs. Cinemascope, technicolor. Viale 14.30 «Ob zatonu usmrtitev«, John Agar, Mamie Van Doren. Vittorio Venetu 14.00 «Kitty», Ro. my Schneider. Technicolor. Marconi 14 00 »Krik in bes«, J. Woodward, Vul Brynner Massimo 14.00 «Med dvema okopoma«, Van Johnson. Novo cine 14.00 »Pustolovščina na Kaoriju«, Maurizio Arena, A. Panaro. Technicolor. Odeon 14 30 «Souvenir dTtalie«, Alberto Soroi, V. De Sica. Radio 14.30 »Burlaki na Volgi«, John Derek, Davvn Adams, E Martinelli. Technicolor, cinema. scope. MILJE Europa »Človek rikše«. RADIO NEDELJA, 18. oktobia 1959 RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski motivi; 12.15 Za vsakogar nekaj, 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika 7 dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Mojstri jazza; 15.20 Slovenske zborovske skladbe; 15.40 Valčki Irvinga Berlina; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.40 Tr-žaški mandolinistični ansambel; 17.00 Haydn: Godalni kvartet št 69 v Es-duru, šte. 6; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Orkester Rapha Brogiotti; 18,30 Koncert slovenskih solistov; 19.15 Pestra glasba. 2C.00 Šport; 20 30 Glasbena fanta zija; 21.00 Pes-nkii in njih stva-ritve — »Omar Hajam«; 21.25 Znani vokalni ansambli; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Aldo Danielih Mala suita za sedem in- Gleanson in Norrie 23.30 Nočni ples. rnst pari 7.45 Kmetijska narodno srečanje Pe™ ,. | i naroono srečanj«- 1 dežu: 12.10 Venček F ^ 5 drugega F Glasbeni album: panon«; 16.00 * časa ene od noB®*"-”«.# s državnega prvenstva, fonični koncert; 13.w ^ ha; 19.45 Šport; pianista Rodolfa „ PROGRAM^] 10.15 Teden žene; Rascel — revija; Jr Santos in njegov pr* -«11 diseobolo«; 16.00 « j'wu- fiera«; 17.00 ®asb> .jj (9 L' 18.30 Plešite z nami.J #,1 Scotti show; 22.30 Spor«1 h 1 *a 'hj; KOPER p) Sij Poročila v ltai>Jani£ ij, 17 15, 19.15 22.30. -m 9 ui Foročila t »l°»4 ’ „ '5.00. ... |il0lP 6.00-7.15 Prenos mače novice; 8 05 Km ^ RLiJj daja: »Ali bo jesenske setve „13^ 111 Trgatev na pos«tvu_ kiK, |, vrtnarstva v Bf”1 »metii* letos z gospodarsko-j -in šolami na podežej* jt rodno pesmijo v ,pt| dr. Slavko S ledvice« — L.iubL .. jM r. ... weOfff .ta 'i Dnevnik — Be°8zue:,17 pot jf /a mir o' 18 30 , u »I ” n l za otroke; 18.30 r“ V'. Pekel ljudii na n* \e(1 Poročna; 21.00 ]K Sjzortna nedelja- jutr' . . iM* “t 13.30 Šolska °atljj.ji) daja za o-roke; j", sta 18.45 Kako oprem 19U5 Pe tni; 13-33 ''■K- lavce; 20.05 Spo«. * ^ J 2100 Dnevna VP^ Gospodične steVj.,30 Lovska oddaja: - strumeniov; 22 30 Orkestra Jaokie ■IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIHIIIIIHMIHMIMIIMIimilHIMmilHIIIIIIIMHIIIimmHIMHMillUHMMMMHHUIHMIMIHIMilHMHMtMllMMlillMttltli HOJ ST V A. SMHTI IN PCHOK* Andrej padla v narodnoosvo bodilni borbi. Pokojnik je bil vedno na de-, lu, od katerega ga je odtrgala kratka bolezen. Vdovi, hčeri in ostalim sorodnikom, izražamo iskreno sožalje. Dne 17. oktobra 1959 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: uradnik Luigi Devito in gospodinja Vib toria Gaio, trgovec Oscarre Presl in učiteljica Edida Lippert, uradnik Emilio Fan-tasia in bolničar-ka Elisa Capello, šofer Carlo Ca-colet in prodajalka Silvana San-toro, finančni stražnik Bruno di Sacco in pletilja Antonia Pisano, uradnik Ennio Paronuzzi in gospodinja Teodora Guštin, delavec Enrico Coccolo in gospodinja Margherlta Mazzoni, mehanik Luigi Falzone in šivilja Luciana Ma rsi UMRLI SO: 51-letni Karel Volk, 63-letni Luca Castagnino, 77-letni Giusto Trevisan. 26-letni Saverin Ra(fae'e, 72-letni Alojz Kokoro-vec, 76-letni Andrej Spacal. OKLICI Mehanik Antonio Armani Fio-rentino in šivilja Carolina Gip-vanna Erini, postrešček Carlo Guagliardo in gospodinja Gabriel-la Pavmati, aranžer Ennio Ca-mozzo in šivilja Rita Bridi, knjigovez Giorgiio Marzari In gospodinja Bruna Rusin, Ettore De-piera in Virginia Maria Santf)-gro.ssi, upokojenec Salvatore Pt-cora in gospodinja Erminia Ošn uradnik Alfredo Verbacci in gospodinja Carla Forti, delavec Ma. rio Ventin in gospodinja Maria Manzin, mizar Francesco Tromua In delavka Maria Pia Stetfe, inženir Pietro Guggione in uradnica Reginella de Gravisi, meha. nik Rodolfo Rovan in gospodinja OD VČERAJ DO DANES Giovanna Paliaga, uradnik Glav-ko Rauber in trgovka Gisella Fa. bris. klepar Giuseppe Maur in tkalka Rosa Bussani, mizar Giuseppe Furlan in gospodinja Mana Filipaz, trgovec Riccardo Fla-minio in šivilja Nella Prodan, delavec Adelchi Minut in gospo. o.n,a Veronica Černuta, uradnik Lodovico VVeber in gospodinja Chiara Bonin, kovač Luigi Bona. sia in gospodinja Lucia Deponte, težak Albino Orsini in frizerka Elisabetta Schvveitzer, železničar Ettore Leo in gospodinja Vilma Azzalini, uradnik Dlno Urbani in uradnica Maria Luisa Maltinti, varilec Mario Karis in šivilja Carmela Sisti nietianik Remo Gl. ioni in gospodinja Jolanda Mer. sig, uradnik Verruccio Pes in zdravnica Giu»epg>lna Zesllna, li- tegraf Giuseppe Acpuavita in go- ela- spodinja Silvana Višin t iri, de vec Ugo Scrigner in prodajalka Maddalena Cerva-ttl, kurjač Ste-lin Ziviz in gospodinja Lipana Pcsega, elektrdar Eugenio Her. chich in šivilja Silvana Zanier, učitelj Nijaz Arnautovlc ln prodajalka Josipa Bu orac, elektrn-mehanik Mann« Nisi in prodajal, ka Silvana Zennaro, am. vojak Arthur Mc Culic,gh in uradnica Flavia Ippollti, elektromehanik Henito Barich in uradni-a I uma. na Ragazzi, kmet Seigio Ridollo in gospodinja Rosalia Labina/., uradnik Antonio Hocco Balestra in gospodinja Filomena Balestra, Inženir Aurelio Davanzo in gospodinja Virginia Comin. risar Ermanno Steinberg in losette Puippe, agent javne varnosti Giuseppe Parasassi in delavka Do-menica Chiaretti, inženir Giovan. ni Ventura in učiteljica Miranda Mogorovich. ■tA/.N* OIIVNNTII.A Filatelistični klub »L. Kosira. Danes, 18. t. m, od 10. do 12. ure sestanek. Društvo slov. umetnikov v Trstu vabi članstvo na prvi ponedeljkov večer, ki bo jutri 19. okt ob 20.30 na sedežu Prosv. zveze. Sola Glasbene Matice v Trstu. Vljudno vabimo vse starše, kate. rili otroci obiskujejo Solo Glasbene Matice v Trstu, da se udeležijo rediteljskega sestanka, ki bo jutri v ponedeljek 19. t. m. ob 20. url v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29 Ravnateljstvo I9AU49VI IN l‘ltlNP>KVKI V počastitev spomina dragega prijatelja pok, Andreja Spacala, daruje Ernest Jug 2.000 lir za Dijaško Matice V počastitev spomina pok. Apolonije Bervar vd. Renko daruje A. Pertot 1000 lir za Dijaško Ma-tio. LEKARNE ODPRTE DANES INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; De-pangher, U. sv Justa 1; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, U. Ginnastica 44; Rovis, Trg Gol. doni 8; dr. Miani, Barkovlje in Nicoli Skedenj. *»— NOČNA SLUZRA LEKARN INAM — Al Cammello, Drevo red XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul Montorsino 9: Vernarl, Trg Val-maura 10; Vielmetti, Borzni trg 12 —«»—_ LOTERIJA bari 72 52 39 35 87 CAGLIARI 44 64 77 12 7 FLORENCA 1» 39 15 77 16 58 50 17 6 46 46 55 60 61 22 88 72 30 15 54 6 72 57 82 20 42 65 18 30 6 79 76 45 63 31 43 86 64 9 31 ENALOTTO 2 X IX X 2 IX 2 X 2 2 Kvote: dvanajstice 3 498 495 lir, enajstice 133.871 lir, desetice 15 Lsog 542 lir, C MALI OTHUSKE VO?1^! 1,1'6, z:čke, žiinn tkxmvsakovrr bite pri MADAbU^g)! ^ Ulica Torrebian , A Ottobre , n BRUSINI CARLO ... n. 1,5,1 2#' proJmet« V < 3. I električne pretimc na drva, premog, /A > — trajno goreče P ,ko. f rs, — najin, v-- ,r,,. na plin in pri plačilu. P0*'/,. dom Te'L 041 KMETIJO S Ato njivami in trav-dam v najem a'V5, p — po dogovoru ■ pri formacije dob'ne pod Dolino pri : MLTU LhJIlll'- r F.. I ISCEM VAJENKO l4 i J jačnico. Starost ? G" ' Fillppi, S rada TRST - Ul «'•y Bogata i7b,r,-a c"" Rigata k- t - n;iiicnik|,v ^ji' J pre£iin« iogarittnič11* GENOVA MILAN N F. Al ELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 'tržaška «!%$ Il.l -III. «’■ 61‘ 'I el«*"" N ° V 0! Jf ^ iP dčič:^^ ^ StaniČiČ skl ropdr \ ki je dia-tfif Uaio t knrtno KD ne tr-L *a' da ladjedelnica ^•varnosti i.n da nihče »j« * skrčiti proizvod->J§i‘llVcey a^evi’a zaPosle- ft N.Sam]>ai!i,'elooeita “žirau ., a zavestno Prisva.®I^Janja> da bi si « Mj. zasluge za po- 'oV*> in n\ v’prašania. Kosi ‘sjiini avska zbornica %Wn£Visti' ki 50 e' «ita0 ^ ^Pn tem stran-; »tranvamJ?uje na ostalih P 'W izdoi - sodelujejo s P C tes= skupnih sta- lel»VcamP-aŠan!a)’ ne slu' H hi m njihovim ko- V !( na t Dn>/ nafin posta- A **TaciUVa*a’ Krščanska Predse, da bi se čim- ln|. 'fM Sten,../ sv°jem Š^naaila, sporo- Aon '": da minister ’ ■ :i-t v 5 ,adl ne bo prišel /ir S« .J' bi!o delavec v ladje u- mmmm U *l|1 IdCli— . v* t JSfifc^el tega m e se-■ele v prvi polo- ® "“kak's"- naiprei dol°-r, Hov«-. “r 'p ViJteri ^Bfe^B®aalastne oči vidi, jJ llOVft j iviiinju >!aii„ daaet>ne delavcev 0 blagaj dan romajo i? V6rJa' i#'L Prišli ’ da mini-p? i i°iaj • T Tržič, ker mo-A 7 joK,ele . Proučiti na !5 /C ma,’enih oodatkov. i* /Palo j' k' je v dobri -ilSifb- ministrov Mii'"10, da p°i°žaj, se je T. b “bel n„, minis’tra ni, ker k f1 iar ^ edati nič korist-jE,-v*ad‘> 'O?*0* Pesimi- _. naročil “"‘“T1-1 Bie- K •‘»»».‘"S,,: Š Š',111 ^ 'šl-hr E a n'7 3 'e' 'J h s° včef, 1° na polo- \ < &esta-** fi^glen., L ” Tržiču, J L'lM f,ie,PredI°ge. ki A t* dnaw vftin obja' boH^ke-' ^ ebujei° na-li!. v cJ^eusmeritev i E*U- ,?**?* in izred-' bJedelniCo r.edna naročila >^ra i!" °E' ki nai J i^°ii; ohr” pkrepi z no- i LH.T!1 nai se seji > (7500 dala/«v in u- V* 0 Dr-Se in sPrej- VŽ1 naimer",° "tevil° ki j_ J nadomestijo r™4"- uuiOCltl določiti "Umi suspenzij a- , ,an»vili s» *Si odbor ‘*i,L.#dbor „ “Javn „ nam aslednjo spo ro- le po- se i k 'C »a pori^Stanovil So’- i Si S°>ski odah81 člena 39- W „0t«an ^ ^ Je zg0‘i j 1 ' ("len 2 / 3 ly Nj^aio zSPtteietih Pravil S^aaii0td0ppiki °pga- 4. Sj. Sufei “dbor sestav- ^at etleaih or^a- SCVsk» - °V- šolni- * iv,. ka ozem- Pravil- Slov. «-.D Slov. kulturna Clen 4: Odbor voli iz svoje srede predsednika, tajnika, blagajnika in dva preglednika ra. čunov. Clen 5: Sklepi odbora morajo biti soglasni. Clen 6: Denarna sredstva se nabirajo med ljudstvom z dovoljenjem oblasti. Clen 7: Šolski odbor ima lasten sedež in po možnosti plačanega in tehnično izvežba-nega uradnika. Sedanji sedež je v Ulici Con. tavalle št. 5, pritličje-levo. Clen 8; Šolski odbor je neposredno povezan s starši šoloobveznih otrok in se zanima za vpis otrok v vse vrste šol in v vrtce. Nabira gmotna sredstva in podeljuje podporo nujno potrebnim dijakom. Kvestura je izdala Šolskemu odboru dovoljenje za pobiranje prispevkov med slov. ljudstvom v določenih krajih Goriške. To nalogo bo opravljal poseben pooblaščenec. Šolski odbor vzdržuje tudi stike s šolskimi in drugimi oblastmi. Ne posega v delokrog političnih in verskih organizacij, niti v vodstvo raznih dijaških zavodov, pač pa je z vsemi v potrebnih in sporazumnih stikih za svoje uspešno delo. Rojstva, smrti in poroke V goriški občim se je od 11. do 17. oktobra rodilo 19 otrok, umrle so 3 osebe, porok je bilo 10, oklicev pa 7. ROJSTVA; Manuela Sfiligoj, Mariano Beuciar, Donatella Caputo, Stefano Ervini, Paolo Veronese, Patrizia Mazzotta, Silvana Bernardinis, Lidia A-lessi, Marzia Battistutti, Paolo Raida, Maurizio Venturi, Ciampaolo Demartis, Laura Speccher, Rolando Robazza, Marina Doljak, Aldo Battistel, Alessandra Bon, Amalia Troia-no, Margherita Riavec. SMRTI; 68-letni upokojenec Francesco Bandelli, 73detni mizar Kostantin Bevčič, 65-letna Anna Mrak, vd. Ipavec. POROKE; šofer De Pascale Giuseppe in delavka Anita Co-melli, podoficir italijanske vojske Riccardo Riccardi in Edda Boschi, uradnik Guerrino Mi-liani in Rosalba Piemonti, delavec Gino Puppuli in Caroli-na Zorz, uradnik Sabtino Samuele in Dorina Mariani, kmet Ottorino Fedel in Elena Jarc, mehanik Nereo Brescia in tkalka Loredana Perco, finančni stražnik Giustino De Lauro in uradnica Maria Birsa, električar Ettore Samari in delavka Annamaria Klanjšček, u-radnik Ferruccio Zinettr in u-čiteljica Giuseppina Scardiccio, OKLICI: zidar Gino Somma. villa in šivilja Carolina Mu-sci, kletar Oscar Voigtlander in Maria Bortolo, orožnik Be-nito Olivi in Giovanna Rossi, pleskar Franco Giovanni Mo-dolo in frizerka Giuseppina Gurtner, trgovski potnik Mario Bertolini in uradnica Maria Bocin, bančni uradnik Vito Duiz in otroška vrtnarica Luigia Honore-Jourdan, Bruno Modulo in pletilja Lucia Bigaj. V Ulici Colonia se je včeraj okoli 11. ure ponesrečil 10-1 et-ni Roberto Buffolin iz Ul. Pia. ve št. 10. V civilni bolnišnici, kamor so ga pripeljali z avtom Zelenega križa so mu obvezali rano na ušesu, in ga poslali domov. Kino v Gorici COKSO. 14.30: «Ubogi milijonarji#, R. Salvatori, S. Ko-ščioa. VERDI. 15.00: ((General Della Rovere#, V. De Sica, G. Ralli. VITTORIA. 15.00: «Joe Butter-fly», A. Murphy, G. Nader, cinemascope v barvah. CENTRALE. 14.30: ((Generalov dvojni obraz#, J. Hawkins, G. Scala. MODERNO. 15.00: «Napad tisoč puščic#. Vsakoletno nagrajevanje iz Mottovega sklada Tudi letos so vsi župani pre. jeli poziv, naj sodelujejo pri izbiri ljudi, ki so se posebno izkazali s svojo dobroto. Industrialec Angelo Motta je namreč leta 1934 ustanovil posebno nagrado, ki jo podeljujejo vsako leto. Celotna nagrada znaša dva milijona lir, razdelijo pa jo lahko tudi med več nagrajencev. 2upani se naprošajo, da dejanja, ki zaslužijo, da se jih nagradi, sporočijo v Milan, Ul. Mazzini 32 — Comitato Premio Notte di Natale. «»------- Praznik policije Ob 9.30 bo v vojašnici Sa-botino v UL S. Chiara, kjer je sedež, proslava 107-letnice u-stanovitve korpusa javne varnosti. Prisotni bodo agenti oddelka prometne obmejne in železniške policije. Najzaslužnejše bodo nagradili. Proslavi bodo prisostvovali vsi vidni predstavniki oblasti na čelu prefektom in kvestorjem. IZ JAMELJ Smrtna nesreča motociklista pri Sabličih V petek okoli poldne se je na motociklu peljal iz Gorice proti Trstu 52-letni Carlo Wenzlik, mizar iz Trsta, Ul Guardiella 394. Ko se je pripeljal do Sabličev ter že zavil na cesto, ki pelje v Tržič, je občutil slabost in pričel klicati na pomoč, še preden je padel z vozila. Kmalu zatem se je zgrudil kot zadet. Domačini so telefonično poklicali rešilni avto Rdečega križa iz Tržiča, ki ga je odpeljal v bolnišnico. V bolnišnici so ga pridržali zaradi možganskega pretresa in poškodb lobanje. Okoli 16. ure je izdihnil, ne da bi se osvestil. SNG iz Trsta gostuje v nedeljo 25. t.m. v prosvetni dvorani z ljudsko igro DESETI BRAT Napisal Josip Jurčič, priredil S. Klemenčič Prva predstava ob 16.15, druga ob 20. uri Prodaja vstopnic na ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 in v kavarni Bratuš o>d torka dalje. Cena vstopnic: sedeži 400 in 300 lir, stojišča 150, stojišča za dijake in otroke 100 lir. n Jutri se poročita v So. vodnjak Andrejana Kovic in. Franjo Cotič iz Sovodenj. Ob tem važnem življenjskem dogodku jima vaščani čestitajo in želijo obilo sreče. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista. liiiiHiiiiimiiiiiimiiiiUliiiliiiiHilHHliiliMiimnirttllliiiMimiHHitliiiiiiilliiliHiiiiiiiiiiimnimimiililtimiiillililiimilliiMMMMiiiiiliiiiiiiiiilii Epidemija slinavke v goriški pokrajini BOLEZEN SE J v sejmih furlanskih občinah V goriški, sovodenjski in števerjanski občini nobenega primera bolezni Doslej je bolezen ugonobila štiri živali - Zaščitni ukrepi italijanskih in jugoslovanskih zdravstvenih oblasti V goriški pokrajini že nekaj i uvedle zaščitne ukrepe, da bi tednov razsaja slinavka med govejo živino in prašiči. Pokrajinski živinozdravnik je doslej ugotovil 251 primerov slinavke med govejo živino in nekaj desetin med prašiči. Zaradi bolezni so doslej poginile štiri živali. Zanimivo je, da se med našimi kmetijami bolezen sploh ni razširila. Omejila se je na sedem furlanskih občin ter na nekaj živali v klavnici v Standrežu. V Sovodnjah in v Steverjanu niso zabeležili niti enega primera. To je pripisati dejstvu, da živino v teh krajih obvezno cepijo. V občinah Romans in St. Lavrenc so na podlagi prefektove odredbe cepili vso govejo živino, ki bo postala imuna za bolezen po preteku 15 dni. I-muniteta traja šest mesecev. Na podlagi videmskega sporazuma je pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti obvestil veterinarja iz Nove Gorice dr. Koglota o epidemiji. Jugoslovanske oblasti so takoj se bolezen ne razpasla tudi po jugoslovanskem ozemlju: na prehodih v Medani, Vipolžah ter na Valerišču so cesto posuli z žaganjem, ki so ga poprej namočili v raztopini kav-stične sode. Živinozdravnik svetuje vsem lastnikom goveje živine in drobnice, naj živali takoj cepijo, da jih obvarujejo pred epidemijo. —■»----- Juventina v Trstu Juventina bo danes igrala pri Sv. Ivapu v Trstu proti tamkajšnji enajstorici za prvenstvo amaterjev prve divizije. Avtobus bo oii 13,lS odpeljal iz Standreža igralce in navijače. Člani društva bodo plačali 250, nečlani pa 300 lir za vožnjo. Trener je za 13. u-ro sklical naslednje igralce: Pizzi, Devetak, Mozetič, Puia, Bandelj, Re, Cjak, Tabaj, Černe, Dario, Graba, Petejan, Coc-co in Pasculin. Ob 10. uri se bodo juniorji Juventine srečali z Olivijem. K# — Zaradi vozička je padla in si poškodovala ramo Včeraj popoldne je 65-letna Adele Comel od Maddonine del Fante št. 21 odšla s kolesom in z ročnim vozičkom v gozd. Pri Grojni se je hotela ustaviti, ker pa gre tam cesta navzdol in ker jo je voziček potiskal naprej, se je zaletela v obcestni kamen in padla. Mimoidoči, ki so ji prišli na pomoč, so takoj poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki jo je pripeljal v civilno bolnišnico. Dežurni zdravnik je ugotovil, da si je žena poleg raznih ran po telesu izpahnila še levo ramo. Y bolnišnici bo morala ostati 20 dni. TEMPERATURA včeraj Najvišja temperatura 18 stopinj ob 12.30, najnižja 6 stopinj ob 6.40. Vlage .74 odstot-I kov. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoč: odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49 a» — Kino v Tržiču AZZURRO. J4-22: ((.Sin rdečega gusarja#, L. Barker, S. Lopez, cinemascope v barvah. PRINCIPE. 14-22: «En dolar časti#, J. Wayne, D. Martin. NAZIONALE. 14-22: «Na svidenje Rim#, M. Lanza, M. Allasio, R. Rascel, v barvah. EXCELSIOR. 14-22: «Svš dva ubežnika#, U. Tognazzi, M. Noel, R. Vianello. S. MICHELE. 14-22: «Moby Dick#. G. Peok. Danes Sambenedettese ■ Triestina BO TRIESTINI USPELO prinesti domov 2 točki? V vratih Sambenedettese brat vratarja Triestine Danes zjutraj bo Triestina zapustila Fano in se preselila v San Benedetto del Tronto, kjer bo popoldne odigrala prvenstveno tekmo s Sambenedettese, veljavno za 5. kolo prvenstva B lige. Poškodba napadalca Clemen-teja je prihranila trenerju Tre-visanu poslednjo skrb glede sestave formacije. Od odsotnosti Secchija in Clementeja bo potemtakem vodil napad Triestine dolgonogi Puia, vendar pa s točno opredeljeno nalogo. Pokrivati bo moral Sredino igrišča kot nazaj pomaknjeni centerfor in vzdrževati zvezo med krilsko vrsto in o-beraa zvezama, Taccolo in Ma-gistrellijem, ki bosta udarni konici celotnega napada. Na krilih bosta Mantovani in debutant Fortunato, kateremu je Trevisan posvetil na pripravah še posebno pozornost. Tudi v krilski vrsti bodo spremembe. Kot srednji krilec bo, kljub slabi igri proti Ve-neziji, potrjen Varglien, ob njegovih straneh pa bosta Radiče in Szoke. V ožji obrambi vse po starem: Bandini v vratih, Frigeri in Brach pred njim. Triestina upa, da bo končno liliMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiniitiiiimiiiniiiiiiiiiimiiint Kolesarski program za prihodnjo sezono «Giro» maja in junija «Tour» junija in julija Datumi za nekatere dirke še niso dokončni MILAN, 17. — Na današnjem zasedanju AIOCC so sestavili okvirni program kolesarskih prireditev v prihodnji sezoni. Ta program vključuje naslednje dirke: Od 28. febr. do 4. marca: Dirka po Sardiniji 6. marca: Milan - Turin Od 8. do 14. marca: Pariz -Nica 19. marca: Milan - Sanremo Od 21. do 25. marca: Men-tone - Rim 27. marca: Kriterij Francije 3. aprila: Dirka po Flandriji 10. aprila: Pariz - Roubaix 24, aprila: Pariz - Bruselj Oid 20. do 27. aprila ali od 27. aprila do 4. maja: Ciklo-turistična dirka Od 30. aprila do 15. mdjai Dirka po Španiji 7. maja: Valonska puščica 8. maja: Liege - Bastogne -Liege Od 12. do 13. maja: Dirka po Romandiji Od 14. do 17. maja: Štiridnevna dirtka v Dunquerque 15. maja: Pariz-Valencienne Od 17. do 22. maja: Dirka po jugovzhodu Od 21. ali od 23. maja do 12. junija: Dirka po Italiji 29. maja: Bordeaux - Pariz Od 31. maja do 6. junija: Dirka po Delfinatu Od 16. do 22. junija: Dirka po Švici Od 26. jun. do 17. Jul.: Dirka po Franciji 1. avgusta: Dirka po Ticinu Od 3. do 10, avg,: «Tour de L’ouest» 21. avg.: v. n. Longines za moštva 11. sept.: Pokal Bernocchi in v. n. Martini 18. sept.: v. n. narodov 25. sept.: Dirka po Laziu 2. akt.: Pariz - Tours 4. okt.: Dirka po Emiliji 16. okt.: Dirka po Lombardiji. Sovodenjski ekipi danes doma igrata Danes popoldne ob 15. uri bo na sovodenjskem nogometnem igrišču povratna tekma med sovodenjsko enajstorico in Podgorci. Sovodenjcem bo s tem dana možnost, da nekoliko popravijo nedeljski poraz, ki so ga utrpeli v Podgori z visokim rezultatom 6:1. Trener Donda poziva, da se ob 14.30 zberejo pri slačilnicah sledeči , igralci; Ferfolja, Devetak I, Podgornik, Vižintin I, Vižintin II, Cijaft, Gabrijelčič, Peric, Petejan I, Petejan II, Marson in Devetak II. Ob 10. uri igrajo na istem igrišču juniorji. Sicer bi morali danes počivati, toda se je pozneje izvedelo, da bodo igrali proti na novo vpisani ekipi Pro Gorizia. Zato naj bodo ob 9.30 na razpolago trenerju sledečj igralci: Marson B., Kovic,- Cej, Devetak, Tomšič, Pelicon, Terpin, Vižintin, Ferfolja, Devetak, Petejan, Ferfolja n. «#—— TENIS V TAORMINI Italija - Francija 5:4 TAOKMINA, 17. — Po drugem dnevu teniškega dvoboja vodi Italija proti Franciji s 5:4. Današnji rezultati: Posamezniki: Pietrangeli (It.) - Grinda (Fr.) 6:0, 6:4 Merlo (It,) - Darmond (Fr.) 6:1. 6:1 Jacobini (It.) - Pilet (Fr.) 6:4, 6:1 Molinari (Fr.) - Drisaldi (It.) 6:4, 6:0 Boutboul (Fr.) - Pirro (It.) 8:6, 1:6, 6:4. Dvojice: Pietrangeli - Merlo (It.) - Grinda-Molinari (Fr.) 6:3, 6:4, 9:7 Darmond-Pilet (Fr.) - Jaco-bini-Pirro (It.) 8:6, 6:1, 6:4. «»------------------ Preložen dvoboj Trst - Ljubljana Teniški dvoboj med reprezentancama Trsta in Ljubljane, ki bi moral biti danes na igriščih Tržaškega teniškega kluba v Ul. Guido Reni, je bil preložen na nov datum. Do preložitve dvoboja je prišlo zaradi tega, ker teniška zveza Jugoslavije ni pravočasno izdala dovoljenja za nastop Ljubljančanov v inozemstvu. «»------- O NEW YORK, 17. — Bivša teniška prvakinja ZDA iz Wimbledona črnka Althea Gibson je načelno sprejela ponudbo za prehod k profesionalni skupini ((Harlem Globetrot- ters». dosegla prvo zmago. Igralci so v dobri fizični in moralni kondiciji, nasprotnik pa tudi ni takšnega formata, da bi ga ne bilo mogoče premagati. V primerjavi s prejšnjimi formacijami, bo tokratna formacija domačinov nekoliko drugačna. Vratarja Dreossija bo zamenjl Bandini — mlajši brat vratarja Triestine, v ožji obrambi bo letos debutiral A-straceli, na levo krilo pa se bo povrnil Alessandri. Formaciji bosta torej nasled- 13 SAMBENEDETTESE: Ban- dini; Astraceli, Lorenzini; Alberti, Santoni, Thermes; Va-lentinuzzi, Mecozzi, Taso, Bu-ratti, Alessandri. TRIESTINA: Bandini; Fri- geri. Brach; Szoke, Varglien. Radiče; Mantovani, Taccola Puia, Magistrelli, Fortunato Tekma se bo začela ob 15. uri. # # * Že nekaj dni krožijo vesti o zamenjavi trenerja Trevisana. Baje bodo o tem razpravljali tudi na bližnjem izrednem občnem zboru. Govori se, da bi Trevisana zamenjal Enrico Radio, nekdanji igralec Triestine in sedaj trener Trevisa. Toda iz Trevisa poročajo, da je vodstvo tamkajšnjega kluba odločno nasprotno, da bi Radio odšel v Trst, ker ima vanj popolno zaupanje in ker ga v sedanjem kritičnem trenutku za. Treviso, tudi nujno potrebujejo. ---- Sodniki za današnje nogometne tekme MILAN, 17. — Sodniki za današnje tekme A in B lige, ki se bodo začele ob 15. uri: A liga Bologna - Bari: Angelini iz Florence Genoa - Milan: Marchese iz Neaplja Inter - Fiorentina: Jonni iz Macerate Juventus - Alessandria: An-noscia iz Barija Lanerossi - Padova: Bonetto iz Turina Napoli - Atalanta: Gamba-rotta iz Genove Palermo - Spal: Righetti iz Turina Roma - Lazio: Rigato iz Me-ster Udinese - Sampdoria: Ro- versi iz Bologne. B liga Brescia - Novaka.: Capqdagli iz Ravenne Cagliari - Catania: Politano iz Cunea Catanzaro - Modena: Tonno iz Lecce Como - Torino: Babini iz Ravenne Messina - Verona: Ferrari iz Milana Reggiana-Marzotto: De Rob-bio iz Torre Ann. Sambenedettese - Triestina: Rebuffo iz Milana Simmenthal - Lecco: Gay iz Astija Taranto - Mantova: Gazzano iz Genove Venezia - Parma: Sebastio iz Taranta. SREDOZEMSKE IGRE Prve borbe kolesarjev BEJRUT, 17. — V okviru sredozemskih športnih iger so se danes začele kolesarske vožnje. V izločilnih zasledovalnih vožnjah posameznikov na 4 km so Balijani Testa, Simo-nigh in Vallotto brez težav premagali svoje šibke nasprotnike. Najboljši čas je postavil Testa s 5’H”2/5. 1. slfltp.: 1. Franco Testa (It.) 5Tl”2/5, Diaz (Šp.) 5’24” in 3/5; 2. skup.: 1. De Lattre (Fr.) 5’13” 1 /5. 2. Kakaris (Gr.) ujet po 2,5 km. 3. skup.: 1. Ipeik (Tur.) 5’33”, 2. Mordassi (Tun.) 5’25”2/5. 4. skupina: 1. Mario Vallotto (lt.) 5T4"2/5, 2. Sait (Tur.) ujet po 2,5 km. 4. skup.: 1. Henri Duez (Fr ) 5’21”2/5, 2. Ahamed Abdallah (Mar.) ujet po 3,5 km. 6. skup.: 1. El Gouch (Mar.) 5’40”2/5, 2. El Khenissi (Tun.) 5’46”4/5. 7. skup.: 1. Carlo Simonigh (It.) 5T4”4/5, 2. Ali, Ben Ali (Tun.) ujet po 3,5 km. 8. skup.: 1. Lacombe (Fr.) 5T7"3/5, 2. Mesquida (Sp.) 5’ in 28"3/5. 9. skup: 1. Tarek (Lib.) 5’37" in 4/5, 2. Daousanakis (Gr.) 5’40”4/5. 10. skup.: 1. Mouradian (Lib.) 5’46”4/5, 2. Sonakin (Tur.) 5’ in 55”3/5. 11. skup.: 1. Zadourian (Lib.) 5'48’’2/5. Vozil je sam. KOŠARKA Tunizija 106:52 Turčija (49:14). SABLJANJE Francija je zmagala v meču za ekipe. Premagala je ZAR z 10:6, Libanon z 11:5 in Španijo s 13:3. STRELJANJE Pištola na premični cilj: 1. Robaux (Fr.) 579 od 600 možnih,. 2. Papageorgopulos (G.) 566, 3. Marmaridis (Gr.) 564, 4. El Machaf (ZAR) 564, 5. Pu-jol (Šp.) 562, 6. Melero (Šp.) 561, 7. Planinc (Jug.) 560, 8. Gonzales (Šp.) 553, 9. Evena-ghelos (Gr.) 552, 10. Kader (ZAR) 518. PLAVANJE 1500 m prosto: 1. Montserret (Fr.) 19’05”4 (nov rek. iger), 2. Brinovec (Jug.) 19’48”6, 3. Zei (ZAR) 20’3”6, 4. Hassan (ZAR) 20'34’’2, 5. Zeidan (ZAR) 20’41 ”2, 6. Papassima-kopulos (Gr.) 21’6”3, 7. Cossio (Šp.) 21'7"2, 8. Cantera (Šp.) 21’28”3. HOKEJ NA KOTALKAH Koiedar tekem za «Latinski pokal» LIZBONA, 17. •— Portugalska zveza za hokej na kotalkah je objavila koledar tekem za ((Latinski pokal#, ki bo v Lizboni od 12. do 14. nov. Tekme na programu so: 12. nov.: Španija - Francija in Portuagalska - Italija; 13. nov-: Španija - Italija in Portugalska - Francija; 14. nov.: Italija - Francija in Portugalska - Španija. -—«#---- O BEOGRAD, 17. — Na mednarodnem o-dbojkarskem turnirju v počastitev 15-letnice osvoboditve Beograda je Varšava premagala Beograd B s 3:0. Reprezentanca Varšave je dejansko poljska reprezentanca. V drugi tekmi je Beograd A premagal Zagreb s 3:0. Danes v Trstu NOGOMET ? Cremcaffe - Piumicelltr, dt- lettanti. Igrišče Ponziane ob 15. San Giovanni - Juventina, diletanti. Igrišče pri Sv., Ivfe nu ob 15. A.V Libertas - Ronchi, diletanti. . Igrišče v Ul. Flavia ob 15; KOŠARKA • Pallacanestro Stock - Simmenthal Monza., .Bfva s^riMv ■Športna- palaož -ni’ MdntebčJl«/-ob 18.* s ’ ■ J ' •> ■■ A- atletika Deželno prvenstvo za ženske. Organizira deželni odbor Fi-dal. Občinski stadioh afc 8.30. ODBOJKA i ((Jesenski pskal# (turnir za moške). Igrišče Viliaggio • Se-eereno 'ob 8.45. ' •’ v •••.» BASEBALL AB Trieste -US Alpina' Pri-1 jateljsko srečanje. Igrišče' na, Opčinah ob 10. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu.; Začetek ob 14. Glavna - dirka,A za ((Nagrado valov#. Lir 335 *. tisoč, proga 2050 m. Tudi dir- '. ka Totip. . «» ■ . . KOS4RKA — ZENSKE Ekipa SZ vodi na evropskem prvenstvu : MOSKVA, 17, —’ Po 5. -tiir- -nusu evropskega košarkarske-1. ga prvenstva za ženske je v:. vodstvu SZ z 10 točkaihi pred; Bolgarijo . z 8 točkami,- : toda--: Bolgarke so odigrale -eno tekmo manj. Odločitev glede pr-,-vega mesta bo padla V med-• sebojnem srečanju SZ in BoH-' garije. k Jugoslavija je trenutno , na četrtem mestu, ker pa mora' ' igrati še s Poljsko in Bolga-/' rijo, je le malo verjetno, da bi mogla to mesto ■ tudi obidr- j žati. Rezultati 5. turnusa: Jugoslavija - Romunija 40:38, SZ" •:. CSR 59:46. , , .-d Lestvica po 5. turnusu: SZ Bolgarija CSR Jugoslavija Poljska Romunija Madžarska Koreja 5 0 346:186 10 4 0 236:167 8 3 2 303:258 8 2 3 226:293 7i- 2 2 220:228 6 ■ 1 4 210:252 6- ■ 1 3 159:231 5 0 4 154:239 4 - Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst-: K1N0PR0SEK-K0NT0VEL predvaja danes 18. t. m. ob 17. uri barvni film: DRUŽINA TRAP P (La famiglia Trapp) . . Igrajo: RUTH LEUWE-RICK in HANS HOLT Lidim Himna predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 16. uri Paramount Vistavision film: «Divji je Igrajo: ANNA MAGNANI, ANTHONY QUINN y , in ANTONY FRANCIOSA V ponedeljek 19. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma. , IVAN TAVČ I^RTVASRCAs ----POVEST 7 pRVo POGLAVJE Popotnik pridem čez goro, In kamor se oko ozre, povsod se mu nov svet odpre. J. Strel v kupeju drugega razreda je sedel ;im časom. Primak-katero se je krožilo ^ k °knu fJ? očltno bojeval z dolgim ( cL Jesen!i. zrl Je v krajino, nad kate ,---------- ;bstrežf nebo- Je 4,k°8ovjln takoj svoji bralki, ako ml katero privo-41?!*,, v&li£0 ’P°vem, da je ta naš junak mlad človek, a P°mena, lep mlad človek, in, kar je \ tf ^butku P’ mlad in neoženjen človek! ' 0 v Pa. ko smo se mi sešli z njim, se prav le, izv ne najde iskane tolažbe, odmakne se :a dim P°časi ciga.ro ter si jo zdihuje zapali. ;ke ' Pj°ti stropu ter si pogladi tu in tam liV^kf čas!* -L. ade> ki mu je obdajala bledi obraz, bftiibi te *U7e končno, vzemši uro iz žepa. «Ze dve' Grčave! Prav kakor bi se človek v S Sii* vlaic ^ ze,vije v dim teT zatisne oči. Tedaj ^ M, Je tntQT6ava!» začuje se glas hripavega kon-°8 in nJnadhna železniška postaja, v ozki dolini okrog obdana z gozdi. Vštric železne ceste je tekla precej mogočna voda med tesnimi travniki, po katerih se je tedaj pasla živina. Tu in tam je čepela koča, z vinsko trto preprežena, slabo zidana, z raztrganim ostrešjem ali pa še celo nevarno v stran nagnjena. Vtisk tega kraja je bil čuden, nevesel, in to tem bolj, ker se je iz gozdov oglašal rog, z melanholično zavitimi glasovi, zbirajoč čredo okrog pastirja. V sredi te pustinje pa se je tiščalo štacijsko moderno poslopje, kakor da bi bila kultura prav hitro stopala todi mimo ter v hitrici pustila to svoje znamenje za seboj! 2-vižg — m hlapon oddrdra dalje po dolini. Naš znanec ostane sam na peronu in pri srcu mu je, kakor da je tu zapuščen v samotni puščavi. Nekaj časa zre pred se. V prvem trenutku v istim ni vedel, kaj bi počel. «Dalje moram!» reče polglasno. «Svoje reči pustim tu, dokler ne zvem, kako se mi uravna usoda!# Prekorači vratca nizke ograje. Po slabi, blatni cesti stopa med njivami, po katerih je takrat zorela ajda. Počasi dospe do mesta, kjer se pot navzdol proti strugi zavije ter se odpre pogled na reko. Naš potnik opazi takoj star brod ob bregu in nad njim v melini čepečo brodnikovo kočo. Pred njo sedita poštami ženski. K njima pristopi naš znanec ter ju vpraša, kod naj gre, če hoče na Višavo. Vprašani čutita potrebo, oleh-čatd si srce med seboj. «Katra,# vpraša prva tiho, nagnivši se proti drugi, «kdo je ta človek?# «Bog ve, kdo je?» vpraša le-ta. «Jaz ga ne poznam.# «Jaz tudi ne!» «Na Višavo bi rad!# pravi prišlec znova. «Na Višavo?# začudi se Katra. cPa zakaj ne na Nižavo?# «Ali Višave ni?» vpraša tujec. »Višava, se ve, da je! — pa tam ni vse, kakor bi moralo biti!# „ . ... . In važno obrne veli obraz proti njemu. »Tam, rečem vam, pa ne da bi se šalila, tam so strahovi in duhovi mrtvaški, rečem vam, odkar se je storila tista grozna smrt!# Lahno se je zasmejal, a vendar mu je bilo tesno pri srcu, ko je odgovoril: »Strahov se ne bojim. Pota ne poznam.# »čez vodo morate in čez hrib navzgor!# »čez vodo? in kdo me prepelje?# Namesto odgovora prične Katra prav silno kričati: «Miha! Miha!# Miha kmalu prikorači iz veže. «Bo že spet treba čez vodo!# pristavi jezno, opazivši tujca. «Da ga ni miru, da bi človek le eno uro v miru prespal!# Potem gre ter prične pri brodu z verigo rožljati. Bojazen prešine potnika, videčega okornega brodnika. Končno položi plačilo pred starki na mizo ter stopi vdano na ladjo. Miha poprime kolec ter odriva od brega. »Ali boš mogel?# povpraša oni boječe. «Mogel?> in Miha se raztegne od samega srda in z roko si šine med puste lase na glavi. »Mogel?# in zaničljivo zavleče usta. »Mogel? Le tega nikar ne vprašajte! Pa sem prepeljal samega .gospoda’, pa je bila voda velika, rjava, kalna, pa je nosil Boga na rokah in sveto obhajilo; pa sem vendar prepeljal! Pa bi vas ne?» In res priveslata srečno na drugo stran. Tu se je takoj pri bregu vzdigovalo hribovje, da je bilo v vznožju komaj prostora za ozko cesto. Po tej cesti se odpravi naš junak. Pod njim v strugi se vleče voda počasi in brez šumenja. Tu in tam se kažejo očem umazani, peščeni prodi in bele povodne lastovice se vzdigujejo z njih ter letajo okrog valov, topeče se sedaj skoraj v vodi, sedaj pa zopet po bliskavo kvišku švigajoče Nad cesto po rebri se razprostirajo veličastni gozdje, gozdje samega kostanja, s starimi, iz zemlje molečimi koreninami. Žolne potrkavajo po deblih in oglašajo se druge ptice. Naš potnik počasi koraka. Saj se mu ne mudi nikamor. Sonce pluje že visoko na nebu in jesen še ni tako pozna, da bi noč hitro in zgodaj nastopila. Hipoma se mu napolni srce s tisto prečudno slastjo, ki veje v starih gozdih ter objema potnika, pod njih senco hitečega. «Saj je vendar krasno v domovini!# vzklikne srečno. Sedaj se zavije dolina bolj proti jugu in odkrije se čisto nov razgled. Dolina se vleče daleč proti jugu in po njej reka, enaka srebrni kači. Ob vodi se vije cesta kakor siv trak, ki se sedaj skrije med zelenjem, sedaj pa zopet prikaže. Na tej strani se širijo kostanjevi logi po bregovih, na oni pa se vijejo okrog hribovja vinogradi s hramovi in belimi hišicami. •. I * | Naš prijatelj dospe do razpotja. Cesta vodi dalje ob vodi, stranska pot pa se .odcepi navpik .v gpvo. Velika jelena roka z napisom: «Na Nižavo!# govorila je'jasno, da se-po'tej poti*-dospe tudi na Višavo, o kateri je naš znanec vedel, da je Nižavi soseda. Po poti navpik odpravi se tore-j, Sedaj; stopi šele v gozd, ob katerega robu je hodil poprej. Sam ni vedel, kako se mu je vsiljevala treznost v dušo. Nehote se'"zamisli v preteklo svoje življenje in spomni se tudi ukaza,. ki ga je privabil v kraje, v kraje domovinske, a njemu do sedaj neznane. Od juga je vlekla sapa tedaj, in vrhovi V gozdu so* šumeli, kakor bi sami sebi nekaj skrivnostnega pripovedovali. ‘ »Kaj šume? Kaj si pripovedujejo?# vpraša se naš potnik samega sebe. «Mislim, da je čas in da sem na pravem'mestu#,' Ravno tik pota razprostira široke svoje veje star kostanj, pod katerim je rastlo mehko manovje, mehko in k počitku "-vabeče. Tu sem sčde, podpre glavo in zre z zeleni gozd. Jesen- . ska bucelica brenči okrog njega in sedaj pa sedaj pade nanj rumen list. Ali vse to ga ne moti. Takoj privleče na dan zavit tek listin, odveže rdeč trak, s katerim so bile prevezane ter1 prične brati. Jesenska bucelica ga brenče obletava in rumeno listje pada nanj — ah on bere in bere. drugo poglavje . v Ljubezen te je pogubila, mladosti zamorila cvet ... Boris Miran , Sin moj! Obljuboval sem ti večkrat, da tedaj ko bodo žhrHenUi ^°fL V Zemlji in tmdni ritnik f1.1?;™1 od tebe za vselej slovo, da se ti bo tedaj odkrilo, io ? temno in težko nad menoj J Ležalo ves čas, kar St^iUpaj I?1*?u'Blf! tAli m°Ja želia Je blla' da se ti to vse odkrije v krajih, katen so me gledali otroka, življenja radostnega. j Nadaljevanje, sledi) TRST, nedelja 18. oktobra 1959 Leto XV. - Št. 248 (4402) Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, ^3-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gol itovial Abb. postale I gruPP0 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. f, 11. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir. 1^ Tel. št. 37-338 — Podružnica GOH1CA: Ulica S. Penico 1-11. — Tel 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 i-n od 15. do 18. —’ Tel. 37-338 — ' CENE FLRJ- v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 ur beseda tržaškega tiska Trst 11-5374 -- Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki Izjava, ki jo morajo Končno je Pittermann podal razumno izjavo o pravicah koroških Slovencev «Le če dajemo manjšinam v Avstriji tiste pravice, ki jih zahtevajo in ki so jim zajamčene po pogodbi, imamo moralno podlago, da posredujemo za pravice avstrijske manjšine v Italiji,» je izjavil avstrijski podkancler DUNAJ, 17. — Na volilnem zborovanju v Innsbrucku je podkancler Pittermann govoril o raznih vprašanjih notranje in zunanje politike in tudi o Južni Tirolski. Kakor poroča agencija «Sozialistische Korrespondenz*, je Pittermann izjavil: «Nočemo se povezati z nikomer, pač pa hočemo ostati neodvisni in kot neodvisni imeti dobre odnose z drugimi dr- žavami, posebno s sosedi To velja tudi za italijansko republiko. Za Italijo je izvajanje pariške pogodbe mednarod-no-pravna obveznost in ne tuja igra. Pritožba avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega pred OZN je usmerjena predvsem proti taktiki, da se prepreči izvajanje sporazuma De Ga-speri-Gruber z zavlačevalnimi pogajanji, ki ne dajejo nobenega rezultata. Avstrijsko ljudstvo je soglasno z zakonito zahtevo, | naj se ta pogajanja končajo j v določenem času in, kakor | mi upamo, z rezultatom, ki I naj omogoči ohranitev prijateljskih odnosov z Italijo. Dve skupini nimata pravice , govoriti v imenu Avstrije o Južnem Tirolu: tisti, ki so leta 1933 kričali «H»il» ko se je Hitler, zato da ugodi Mussoliniju, odpovedal Južni Tirolski, in tisti, ki zaradi tako imenovanih narodnih interesov mislijo odklanjati manjšinam, ki živijo v Avstriji, to, kar Avstrija zahteva za južne Tirolce. Samo če daj-mo manjšinam v Avstriji tiste pravice, ki jih zahtevajo in ki so jim zajamčene po pogodbi. imamo moralno podlago, da posredujemo za pravice avstrijske manjšine v Južni Tirolski. V vsakem primeru bi bilo želeti, da bi se juž-notirolsko vprašanje enkrat uredilo, ker bi se s tem napravil nov korak na poti e-notnosti Evrope, ki jo želijo vsi demokrah.n Zares je bil že skrajni čas, da je avstrijski podkancler, ki je hkrati voditelj socialistične stranke, prav v Innsbruc- ku povedal jasno m pravilno besedo: Kako naj rahteva- mo od drugih tisto, česar nočemo sami dati? Želeti je le, da bi takim izjavam sledila dejanja! Podkanclerjeva izjavu pa je hkrati lekcija glasilu južnih Tirolcev «Dolomiten», ki koroškim Slovencem noče priznati niti tega, da so manjšina, kaj še da bi tim pri- znali kake pravice. Opravka imamo torej z najnemoralnej-šo dvojno mero ljudi, ki verjetno spadajo v prvo skupino, tistih — kot pravi podkancler — ki nimajo pravice govoriti v imenu Avstrije. Samo okoreli hitlerjanci namreč lahko odrekajo koroškim Slovencem tisto, '-ar je južnim Tirolcem Italija že dala in jim še daje na podlagi u-stave in sporazuma Gruber De Gasperi. Daleč smo od tega, da bi jim zaradi takega nacističnega pisarjenja ne dali prav, ko zahtevajo tisto, do česar imajo pravico, ali manjšinske pravice na Južnem Tirolskem v celoti izvaja. Poudarjamo le, da nimajo nobene pravice zahtevati manjšinskih pravic tisti, ki jih odrekajo drugim. Podkanclerjeve besede pa ne bi smele biti izrečene v veter. Ves italijanski tisk i-ma danes kaj lahko nalogo in orožje: enostavno pokaže s prstom na avstrijsko početje s koroškimi Slovenci in se vpraša: In kljub vsemu si u-pate zahtevati še kaj za južne Tirolce?! Le dejanja, ki bi morala slediti besedam, mu bodo to orožje izbila iz rok! Maroško gospodarstvo RABAT, 17. — Maroška vlada je včeraj sprejela vrsto gospodarskih in finančnih ukrepov. Sklenjeno je bilo, da se maroški frank razvrednoti in preimenuje v «Dirham» in njegova vrednost bo sto frankov. Nova vrednost maroške valute je določena kakor sledi: Tisoč maroških frankov velja 975,60 francoskih frankov, medtem ko bo tisoč francoskih frankov veljalo 1.025 maroških frankov. Izmenjava z ameriškim dolarjem je na podlagi 506 maroških frankov za en dolar. «Dirham» bo vreden 0.175610 grama čistega zlata. Ta pariteta pomeni 17-odstot-no razvrednotenje starega maroškega franka. Mednarodni denarni sklad je dovolil Maroku kredit 25 milijonov dolarjev, ki ga bo Maroko lahko uporabljal v primeru potrebe v času enega leta. Uvedli so tudi nadzorstvo nad trgovinsko izmenjavo med Marokom in državami področja franka. Poleg tega so določili 5-odstotno zvišanje mezd delavcem m uvedli so premično lestvico za mezde. Predsednik maroške vlade Nadaljevanje posvetovanj za konferenco najvišjih Selwyn Lloyd pride sredi novembra v Pati1 Pismo Hruščeva in Eisenhowerja Adenaueijp Mac Millan in S. Lloyd bosta skušala prepričati Adenauerja, naj ne nasprotuje pogajanjem s SZ - Eisenhower ne bo potoval v Evropo Kancler govori o «dobri in pošteni» likvidaciji vojne PARIZ, 17. — Francosko zunanje ministrstvo je javilo, da sta se angleška in francoska vlada sporazumeli, da bo britanski zunanji minister Selwyn Lloyd obiskal Pariz 11. in 12. novembra in se tam sestal s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom. «New York Times* piše danes, da daje nova britanska vlada naj večjo važnost izboljšanju odnosov z ostalimi državami v Evropi, zlasti pa z Zahodno Nemčijo. List ugotavlja, da je Adenauer, odkar je Mac Millan obiskal Moskvo, ostro kriti- ie izjavil, da bodo začeli s , . _ Francijo pogajanja za finanč- angleSKO zunanjo politiko, ter dodaja, da «po- vzroča ta kritika v Veliki Britaniji protinemška ču- ni in trgovinski sporazum. 4»--------- AMAN, 17. — Sodišče za varnost države je obsodilo da. nes na smrt dva častnika pod obtožbo, da sta delovala v zaroti proti varnosti države pa da bi trdili, da Italija ....MIHIH,MIHIH.........Hilllll Hilli.......millHIIHI.II Hilli lili HI HIHIIIIHIHIIIIHHIHIHIHIIII HI Hill HIHIIII lili Hill IHIHIHIHIHIIHHIlHIInllHIHIHIIIIHIII.11111111111,111.II.mul Danes bo še 38pokrajinskih kongresov KD izvolilo 271 delegato v Nennijevo mnenje o krizi v krščanski demokraciji - Začetek priprav za kongres KPI - Tudi republikanci, monarhisti in fašisti so proti odlaganju občinskih volitev v občinah s komisarji RIM, 17. — še 271 delegatov manjka do števila 706, kolikor iih morajo izvoliti pokrajinski kongresi za vsedržavni koneres krščanske demokracije, ki se bo začel prihodnji patek v Florenci. To število delegatov bodo izvolili pokrajinski delegati jutri v 38 pokrajinah, ki bodo predstavljali 610.000 glasov. Tako bo šele v torek mogoče vsaj približno vedet., kako bodo delegati razporejeni po strujah. Toda že sedaj z gotovostjo lahko trdimo, da bo kakor doslej, vsaka struja objavila drugačne podatke, pač take, ki ji prijajo. Zelo verjetno je tudi, da bodo številni delegati neopredeljeni, ker bodo čakali vse do tedaj, dokler ne bodo videli, kam na kongresu «veter piha». V svojem običajnem nedeljskem uvodnem članku v «A- vanti» obravnava Pietro Nen-ni krizo v krščanski demokraciji. Med drugim poudarja, da se je v večinski stranki v zadnjih časih opazila med množicami »politična volja«, ki dobiva v demokristjanskih vrhovih in v smernicah vodstva ((precej zmedene in protislovne« oblike. V tem novem okviru se spreminjajo tudi odnosi do socializma, ki se ((premikajo z mitološkega terena da bi stopili na teren konkuren- IHIIIIHIHHHHIIHIHHHIHHIHHHHIHHIHIHIHIIHHIH....Hilllll...IIIHIIHIIIII IIH HIHIIII III................................II Dolg razgovor Hruščev-Del Bo Sporazum o iskanju italijanskih pogrešanih vojakov Pogajanja za kulturni sporazum MOSKVA, 17. — Hruščev je davi sprejel v Kremlju itali-Janškega ministra za zunanjo trgovino Del Boja. hazgovor je trajal eno uro in en četit. lavzoča sta bila tudi sovjetski minister za zunanjo trgovino Fatoličev in ltalijansai poslanik v Moskvi Luca Pie-tromarchi. Hruščev je odobril načelne sporazume med ministroma Del Bojem in patoličevom, o katerih se bodo začela poga janja 9. novembra v Kirnu, Hruščev in Del Bo sta izrekla željo za izboljšanje gospodarskih odnosov med obema državama Del Bo je tudi sporočil, da oi italijanska Via da želela urediti vprašanje pogrešanih italijanskih voja kov, ki so se udeležili vojne proti Sovjetski zvezi. Sinoči sta se o tem razgovarjala Del Bo in pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorina. V kratkem se pričakuje .•kupna italijansko-sovjetska iz-java. Del Bo se je danes popoldne ponovno sestal z Zon nom. Kakor poroča agencija ANSA, je pokazal hruščev posebno občutljivost za to zadevo. Na podlagi sporazuma se bodo začeli zbirati podatki s pomočjo italijanskega m so-vietskega Rdečega križa. Del Bo je bil tudi pooblaščen, da začne pogajanja za kulturni sporazum med obema državama. V ta namen se je danes ropskem času letel najbliže i jih je oddal telemetrični si-Zemlji, in sicer 47.500 kilo- | stem, potrjujejo dobro delo- metrov od središča Zemlje. Tedaj bo Lunik nad področjem Salomonskih otokov ter se bo premikal od severozahoda proti jugovzhodu s hitrostjo 3,91 km na sekundo. Nocoj ob 18. uri ie bil Lunik oddaljen 166.500 kilometrov od Zemlje in je nadaljeval pot s hitrostjo 1 7 km na sekundo. Rezultati merjeni, ki vanje aparatov in oddajnikov Lunik bo ponovno ((izprašan« jutri med 9 in 10. uro po srednjeevropskem času. #»------ SPLIT, 17. — Danes je prispel na obisk jugoslovanski vojni mdrnarici v Split na križarki «Des Moines« poveljnik VI. ameriške flote admiral An. derson. ce». Na ta način ((vnašajo element spopada in srečanja, ki lahko deluje kot dinamična spodbuda v družbi kakršna je v Italiji, kjer še vedno prevladujejo zelo stare politične, gospodarske in socialne usedli ne«. «To je v sedanjem trenutku demokristjanskem pre-viranju mnogo bolj zanimivo od takojšnjih posledic političnega in parlamentarnega značaja, pa čeprav so zelo važne. To se pravi, da nas zanima proces nastajanja zavesti obstoja realnih vprašanj v državi in vprašanja načina njihove rešitve. V tem leži spopad stvarne ali potencialne levice z veljaki in s klerofa-šizmom, ki se ne more rešiti s kompromisom razen če se noče plačati cena z ogromnim nesporazumom in negotovostjo, ki bi omogočila povratek sumljive soglasnosti pri vrhu, toda prenesla bi krizo v bazo in jo zagrenila.« Na svoj kongres se pripravlja tudi Komunistična partija. Datum bo določil centralni komite, ki se bo sestal prihodnji petek. Veliko zanimanje vlada za torkovo razpravo v poslanski zbornici o datumu občinskih volitev v mestih in občinah s komisarskim režimom. Zvedelo se je, da bodo zahtevali volitve v decembru ne samo poslanci KPI in PSI, temveč tudi republikanci, monarhisti in fašisti. Segniievi vladi bo torej odrekla podporo monarhistična in fašistična desnica, zvesti mu bodo ostali le libe^ ralci, ki se jim bodo ob tej priliki pridružili — po nenavadno čudni logiki — še so- cialni demokratje. Segnijeva vlada tudi v torek ne bo imela prijetnega dneva kakor ga ni imela ob priliki glasovanja de-mokristjanske resolucije predvčerajšnjim, ko so ji odrekli glasove'poslanci PRI in PSDI. Vse tri sindikalne organizacije so tudi danes sporočile, da se bo nova stavKa rudarjev začela v ponedeljek 19. oktobra. To je že tčetja faza sindikalne akcije rudarjev. Predstavniki treh organizacij se bodo sestali v četrtek in skle. paii o morebitnem nadaljevanju stavke. Kot je znano, je do stavke prišlo zaradi razbitja pogajanj za novo delovno pogodbo. Delegati vseh treh sindikatov so zaprosili za sprejem pri ministrih za industrijo, za državne udeležbe in za delo, ki jim ves spor nameravajo obrazložiti. V ponedeljek se bodo nadaljevala pogajanja za obnovo delovne kolektivne pogodbe kovinarjev. Sindikalni vodite-iji so mnenja, da bodo ta Dogajanja odločilna za dosego sporazuma glede tistih točk, ki so še sporne in ki se tičejo minimalnih mezd, dopustov in mezdne enakosti. A. P. BUDIMPEŠTA, 17. — Predstavnik madžarske vlade je danes izjavil, da so nedavno usmrtili nekatere osebe zaradi zločinov izvršenih med uporom leta 1956. To je prva urad. na potrditev, da so procesu proti številni skupini v Ujpe-stu blizu Budimpešte sledile usmrtitve. stva, ki jih je del tiska posnemal in včasih spodbujal. «Mac Millan in Selwyn Lloyd, nadaljuje list, želita prepričati Adenauerja, (ko bo prišel v London), da njuna politika nima namena zmanjšati vloge Zahodne Nemčije v zahodnem zavezništvu in da sta onadva naklonjena močni Nemčiji v okviru zahodne skupnosti.« Tiskovni urad Bele hiše je danes objavil izjavo, s katero pravi, da nima nobene take informacije, ki bi potrdila novico iz Bonna, da bi bil predsednik Eisenhower pripravljen sestati se s predsedniki angleške, francoske in nemške vlade v Evropi konec oktobra. V Washingtonu se je nedavno govorilo o zahodni konferenci na najvišji ravni, ki naj bi jo sklicali, da pripravijo pogajanja na najvišji ravni s Sovjetsko zvezo o Berlinu. Omenjena novica iz Bonna je trdila, da je predsednik Ei-senhower sporočil svoje stališče v pismih Mac Millanu, generalu de Gaullu in kanclerju Adenauerju. Namestnica tajnika tiskovnega urada Anne Wheaton je izjavila: «Ta tiskovni urad nima nobene informacije o tem.« Iz Bonna pa javljajo, da je kancler Adenauer sprejel davi sovjetskega poslanika v Bonnu Smirnova, ki je izročil kanclerju odgovor Hruščeva na pismo, ki ga je kancler pisal avgusta. Za sedaj ne bo vsebina pisma objavljena. Kancler Adenauer je demo-kristjanskim časnikarjem sporočil, da je dobil danes tudi pismo Eisenhowerja. Dodal je, da je ta izmenjava pisem uvod v nova pogajanja med Vzhodom in Zahodom. Ker pa gre za osebna pisma, ne more povedati njih vsebine. ((Računati je treba na resna in dolga pogajanja, je izjavil kancler. Potrpljenje je potrebno na obeh straneh, če se hoče premagati težavni mednarodni položaj. Obiski ameriškega poslanika, britanskega poslanika in francoskega poslanika so v tesni zvezi s temi pogajanji.« Kancler je tudi izjavil, da je zvezna vlada pripravljena «na vse žrtve«, da pride do trdnega miru. Pri tem je omenil pokojnega generala Marshalla, o katerem je rekel, da je njegov načrt izbrisal preteklost. ((Pozabiti je težko, je pripomnil kancler, in mi ne zahtevamo, naj se vse pozabi; toda Kancler je dalje izjavil, da je treba pri prihodnjih pogajanjih rešiti vprašanje likvidacije hladne vojne ter doseči razdobje reda in miru. Pri tem je izjavil, da se je vojna, ki so jo začeli nacionalsocialisti, vodila proti vsemu svetu. ((Nemčija je bila poražena. Vsako vojno je treba plačati. Kar se upa, pa je dobra in poštena likvidacija vojne. Neizbežno je, da pade likvidacija na breme Nemcev.« Nato je kancler izjavil, da so po letu 1945 bila nesoglasja med zmagovalci in da so ta nesoglasja postala še hujša z razvojem modernega orožja. «V obstoju jedrskega orožja in izstrelkov je vedno nevarnost nenadne vojne, ki bi lahko imela strašne posledice. Eden prvih ukrepov, ki lahko služi okrepitvi miru, bi bil za- četek splošne razorožitve in seveda nadzorovanje. Razorožitev je dokaz, ali Sovjetska zveza res hoče mir.« Dve članici himalajske odprave zgubili življenje KATMANDU, 17. - Nepalsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da sta dve članici ženske odprave na himalajsko goro Čo Oju skupno z dvema šerpama zgubili življenje med veliko nevihto. Ponesrečenki sta Francozinja Claude Kogan, stara 40 let, ki je vodila žensko odpravo, ter 26-letna Belgijka Claudine Van Der Strat-ten. Obe planinki sta umrli v višini 7000 metrov na gori Čo Oju, ko ju je z njunima vodnikoma iznenadila silna nevihta prav v zadnji fazi plezanja na goro, ki je visoka IHIIHIIIItllHIIIIIHIIIHIHIHIHHHHIIIIIHHIIHHIIIIIIIIliIillilHIHIIIIHHIHHIHHIHHinillHHIHIIII Sodelovanje podjetij FLRJ z inozemstvom (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Jugoslovanska industrijska podjetja so sklenila letos številne pogodbe z inozemskimi podjetji o tehničnem sodelovanju. Po podatkih jugoslovanske industrijske zbornice je bilo sklenjenih med drugim okoli 20 licenčnih sporazumov z industrijskimi podjetji Avstrije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Poljske, Švedske, Italije, Holandije in drugih držav. Na osnovi teh sporazumov so jugoslovanska podjetja dobila tehnično dokumentacijo za proizvodnjo raznih strojev in opreme. Najvefje število pogodb za tehnično sodelovanje, ki so bile doslej sklenjene, je sklenila jugoslovanska motorna industrija, in to z nemškimi, avstrijskimi in italijanskimi podjetji. V sodelovanju z inozemskimi podjetji so nekatere jugoslovanske tovarne že zadovoljile potrebe domačega tržišča in uspešno plasirale svoje izdelke na inozemskem tržišču. Po podatkih iz istega vira bo jugoslovanska kemična industrija, ki je v prvih osmih mesecih letos po. večala svojo proizvodnjo za 30 odstotkov v primerjavi z isto dobo lan*, prihodnje leto povečala svojo proizvodnjo za nadaljnjih 30 odst., t. j. za okrog 143 milijard dinarjev. Največji del povečanja proiz- vodnje bo odpadel na proizvodnjo umetnih gnojil m zdravil. # * * Iz Beograda je danes odpotovala delegacija sindikatov kmetijskih delavcev Sovjetske zveze. Delegacija je kot gost jugoslovanskih sindikatov kmetijskih, prehrambenih " v Srbiji, Sloveniji kmetijska posestva na Hrvaškem in i in se zanimala za izkušnje razvoju kmetijske proizvodnje, za pogoje dela in nagrajevn nja po učinku. Clan: sovjet ske delegacije so pred odhodom Izrazili zadovoljstvo nad obojestranskim razumevanjem obeh sindikalnih organizacij in poudarili potrebo pogostejše izmenjave izkušenj. B. B. 8.143 metrov ter je na svetu P° višini nepalskem ,°?e*liUie edj Ulli 2e ■ gos* 2. oktobra £ # ^ šerp, ki je P.T^t0 tli1 'Ut 0“I p, tvi J _ c. gd I '*4| zgubil življenje^n pa soj 1^ kril plaz, drugemu P.^ * nile roke. Dve P prej odnesli v g s(a j„«l zaradi motenj, K ^ zaradi .velike vis ’vanj& so nadaljevale P°toV Po na Mittcrrap K . S f I. (Nadaljevanje Parizu, da i* ste.« IVj % N Pariški dopisnik jast je ] Chronicle« _Pise' n0ročd*. nostna služba jijjtiŽI?. ^lllt breju, da neka P l ju ( ška organizacij3' -VJ)! J,* bivši general, *i vrsto umorov proti vladi, 3a* prečila sleherni i#, ^ Alžirci. Organiz bfo je glavni štab v ^ parit predstavnike Pa .u na#1* jtti den od ljudi, ki J ra' umoriti, Je minister Edmon a 0^ tl L baJ'viicb^i S teremu je dalo na razp1 Qm0 „■»' m-c,al ,r». n0 ofago tomobil. Vend3r ^ g ij morilci predvse d , t — sž&iSS ((Francoska inior^na f ^ Da je dveh skupin v ^na j u T/a ip nrišla iz • uP3 j4 7.1 tudi Potp*' va je prišla specializirana PrinoV>' p \ifi 13 spcuiaubiiv*-- gnu’ w nju eksplozivni ,^ je prišla *z -L. n{ inf sestavljajo pok|lC #pail? Konservativni sv0l- graph« pa nik odnosom me ^ ( Alžirijo m Pf^oju, nedavnem ra A® kazal dobro volj vjdj i« •de Gaulla. lahlc°lice». tragične slepe PARILLA 99 kub. 4 takti-4 prestave Ulica Tvrdka B Telet 33-J 'iD Ul. Trento rt. zraven glavne poste, — Naba^ ^tojj/ » darilne pošiljke. Vse vrste koles, vespe, lambret *t J W( lesa, avtomobile, šivalne stroje, radio aparate P° 0<■ W, MOTORJCpflJ{ nll.E I" V HO V S