DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
rencije Slov. moške zveze
poroča JOŠKO PENKO, »zastopnik Ameriške Domovine

''sni
a so bila z malimi po-sko sprejeta kakor jih °z*l tozadevni odbor. sPfememba je za one, i]0 v armado Strica Sa-.kateri so leto ali več ar»izacije, postanejo s v armado pasivni čla-^lučaju smrti upravičile po lestvici, ka-Wvidevna za ostalo , ^'h aktivno članst-a z dnem vstopa v ar-,^°Pet prične ob času, ,„]. armade odpuščeni. JC! so od teh ugodno-'
fl^^šacije ostane ka-Vftln nje sedež bo še ^'•bertonu. » a Je bil sprejet nov 0|°ča upeljavo mla-
fc4;0 lka- v ta odde" Sitj ')r!st°Pijo otroci in h,d j Roškega spola v sta-
k y 0v mesečnega ases-jteJstvica določa, da so So0<?delka P° članski S (i0 ^jstni starosti upra-Smrtnine od $10 do
Si«, •
^ Ja .le določila za . Schetovo kampanjo •lG smatrala, danje-ev ni samo zadeva iey Slovencev, am-Vseh Sloven
cev v
Minister Snoj je imel priliko videti, kako si v Ameriki pomagamo iz zadrege	!
Zopet ena ameriška ladja potopljena
w
Ss
m

i
'J je
soglasno osvo-2 " Se v imenu članih Si /ahva]i u ravi in Am
>kl Jo
briške Domovine °njenost in dobro
% Je ta dnevnik gojil \0,fnizacije. H,. ni odbor do leta ( 'M ^ glavni predsed-
m S A0vieh- L p°d-
len) t 'V,?111011 Rudman, II. »Pelff>; .,^b!Sednil< Mike Tom-
j*Uter> 8l. blagaj-
gl. tajnik
^(Ij^nec, g]_ zapjsnikar °db- Predsednik nad-
5 Sodb
H^rles Benevol in II
^ !fCJohn Linto1'1
jli^i' 1)11	--.--I _•„ TT
Klasan. pred-
odbora ter Joe Pi-odborni-
MLga
*	ovp ■
» w Roza»c (So
kM iN ?"ganizacije je bil h0ct°bren dnevnik
%
a j, -^oren
dnevnik Prihod-
Clja leta 1944 se vr-
društvenem
/5
J
: o.
lfSjeJJčkom konvenci-armonično delo-H»ie bratskem duhu, '''' ikn*1 ?la^e konvenciji • ^ glavnim od-
i si?** deia-Kon-
Joltio • John Ro"
v^1 svojo plačo v banketu 80 na"
^ q ^iki župan me-%\\ln Policijski na-Pohvalila gi-in izvrstno V duetu sta em har-% J *W.Urk- Neustra-»» 1 slovenščini je deklica
V>ijo
SfS ^'^PlSsMZ

'ItNh J11 Predsednik
^ k. teri Je očrtal V^li^Oj SMZ. Za-'ei^^^anom za iz-W Posebno je pa <li Jjskl klub S. N.
bila .poklicana ^^ftica Sloven-6» Mrs. Frances
Rupert, ki je v srce segajočih besedah opisala brutalnost v stari domovini od strani tujcev ter primerjala veliko svobodo m blagostanje pod ameriško zastavo. Mrs. Frances Rupert je fina govornica. Impozanten je bil moment, ko je Mrs. J. Pe-trich, gl. odbornica SŽZ iz Warren, O., pozvala navzoče, naj vstanejo k zaprisegi ameriški zastavi. Mično je na odru nastopila Miss Pauline Zupec, ki je z dovršenostjo igrala harmoniko. Pred zaključkom programa je župan mesta Girard na odru zaprisegel novi glavni odbor, katerega je glavni predsednik Fred Udovich publiki predstavil.
Za uspešno delovanje za organizacijo in na pridobitvi novega članstva v kampanji sta bila z medaljo odlikovana Jos. Grdina in Anton Rudman.
Po končanem banketu so v slikovitih uniformah nastopile Trumbull kadetke, članice Slovenske ženske zveze. Avdijen-ci so kadetke zelo dopadle in jih je nagradilo s toplim priznanjem.
Če hočemo biti pravični in objektivni moramo priznati, da so girardski rojaki zelo postrež-ljivi, dobrohotni in vljudni gostom. Priznati se mora girard-skim kuharicam izbornost v kuhinjski umetnosti. Bil je lep dan in zabave poln večer. -o-
Naciji morijo stare in umobolne, da napravijo prostor vojakom
Zurich, Švica. (ONA). — Po norišnicah in bolnišnicah v bivši Avstriji napravljajo naciji prostor za ranjene vojake s tem, da enostavno morijo umobolne in stare. Nek avstrijski begunec pripoveduje, da so se Nemci na ta način iznebili vseh bolnikov v Steinhofu blizu Dunaja in da je zdaj tam več kot 1,000 težko ranjenih vojakov iz ruske fronte.
Na ta način nameravajo Nemci izprazniti tudi vse zavode za ostarele ljudi, ker nimajo prostora za ogromno število ranjencev, ki prihajajo dnevno z ruske fronte. Sorodnike obveščajo o smrti s kratkim naznanilom, da so umrli na "epidemiji."
-o--
Nemci izganjajo redovnike iz Alzacije Zurich.—(ONA). — Nemške oblasti izganjajo iz Alzacije katoliške redovnike in naseljujejo na njihova posestva Nemce iz raj ha. Dozdaj so Nemci izgnali menihe iz sledečih samostanov v Alzaciji: Saverne, Neuf Grange, Knechtstden in Blotzheim.
-o-
Avstrijski nadvojvoda
pride v Ameriko London. — Ta teden pride v Zed. države avstrijski nadvojvoda Feliks, mlajši brat prestolonaslednika Otona. Tozadevna ameriška viza mu je bila dovoljena pred nekaj dnevi. Senator pride na ples Na konvenciji SNPJ v Pitts-burghu je kot delegat tudi Slovenec Mr. Blatnik, ki je državni senator v Minnesoti. Obljubil je, da pride v četrtek večer v Cleveland na Lauschetov ples, ker hoče osebno spoznati sodnika Lauscheta, za katerega izvolitev županom se zanima tudi vsa Minnesota.
Za sinoči ob osmih je bilo napovedano v narodnem domu v Pittsburghu predavanje ministra Snoja, namenjeno delegaciji SNPJ. četrt čez šesto zvečer je bil pa minister še v Clevelan-du brez vsakega prometnega sredstva za 150 milj oddaljen Pittsburgh. In vendar je bil gospod minister še pred osmo v Pittsburghu, čast in slava ameriški iznajdljivosti in nagli akciji.
Minister se je namreč vrnil ob 6:15 zvečer z avijonom iz Chica-ga. Tam so mu obljubili, da bo dobil v Clevelandu takoj zvezo z avijonom do Pittsburgha. Toda, ko je pristal na elevelandskem zrakoplovnem pristanu, so mu tukaj povedali, da bo odletel prvi avijon šele ob devetih in da bo prišel v Pittsburgh okrog enajste.
Lahko si mislimo zadrego g. ministra in pa jezo delegacije v Pittsburgh, ki bo zastonj čakala na predavatelja G. Snoj je naglo poklical konzula dr. Mallya in mu v dveh stavkih pojasnil
položaj. Dr. Mally, kot pravi
Amerikanec, je najprej telefo- Štirje mladi fantalini, nično poklical Pittsburgh in na- j x • j Hp7prterin
ročii, naj povedo delegaciji, da i»eu iemi uvd aezerierjd,
bo prišel minister Snoj s par mi-| priznali TOparsM napad
nutami zamude. Potem je začel pa klicati zrakoplovno postajo. Da ni na razpolago nobenega avijona, so mu jasno in določno povedali. Konzul pa ni odnehal. Staknil je po telefonu prijatelja, ki služi pri ameriški avijatiki in ga prosil posredovanja. Ta se je naglo obrnil, rekel besedo tu, besedo tam in pet minut kasneje je bil pripravljen poseben avijon z dvema pilotoma, v njem je pa udobno sedel jugoslovanski minister Snoj.
Vsa ta "zabava" je trajala natančno 15 minut od časa, ko so g. ministru povedali, da bo moral to noč prebiti brez predavanja. Ob 6:30 je letalo že brnelo v krasnem poletu proti Pittsburghu in vse se je srečno izteklo: minister je bil zadovoljen, delegacija je hila zadovoljna in konzul Mally je bil zadovoljen nad uspehom, mi pa tudi, ki smo zasačili tako izredno novico.
lausche napada mestno vlado, ker je zaprla napravo za čiščenje kanalov
Sinoči je sodnik Lausche na svojih političnih shodih ostro obsojal vlado župana Blythina, ki je februarja meseca ukazal zapreti napravo za čiščenje vode iz odvodnih kanalov. "To je neodpustljivo in kaže na slabo vodstvo v mestni hiši," je rekel ognjeviti Lausche.
Kot znano je župan Blythin ukazal za nekaj^ dni zapreti to napravo, ker se z mestno zbornico ni mogel sporazumeti radi denarja za Vzdrževanje te naprave. Tako se je vsa nesnaga iz odvodnih kanalov izlivala v jezero, katero vodo mora potem piti mestno prebivalstvo.
"To kaže na slabo mestno vodstvo in takega vodstva državljani ne marajo," je rekel Lausche, "Prva briga mestne vlade je skrbeti za zdravje prebivalstva, zato ni nobenega opravičila za administracijo, ko je ponesnaži-la pitno vodo v jezeru. In morda je prav to vzrok tolikim slučajem otroške paralize v mestu."
NI VEČ VZROKA ZA PRITOŽBO
Dallas Texas.—Neka ženska se je šla pritožit na sodni-jo, da ne more več prenašati gaganja sosedove gosi. Poklican je bil sosed, naj se zagovarja. Ta je povedal sodniku, da soseda nima' vzroka za pritožbo, ker je v tem gos že pojedel.
MESO DIVJAČINE JE PRECEJ DRAGO
Rhiiyelander, Wis.—Charles Pauquette ima gozdarsko kem-po in oni dan je gozdarje presenetil s fino srnjakovo pečenko. Že so se veselili, da bo taka večerja vsak dan na mizi, ko je prišel lovski paznik in dokazal, da lovska sezona še ni odprta. Pauquette je plačal $50 kazni.	v
Mrs. Jevnik zopet na nogah
Splošno poznana Mrs. Tončka Jevnik iz 1190 E. 61. St., katere zlato srce skrbi vedno ie za dobro bližnjega, je bila več tednov na bolniški postelji. Zdaj se je toliko popravila, da je že vstala. Toda bolezen jo je precej vzela. Upamo, da bo zopet kmalu naša vesela Tončka, zdrava in zadovoljna.
Sv. Peter se drži obvestil
Bern, Švica. (ONA). Nedavno so angleški avijati-čarji bombardirali Duessel-dorf v Nemčiji. Bombe so ubile 88 oseb. TodfiHemške oblasti so trdile, da, so bile samo tri osebe ubite, a 10 jih je bilo lahko runjenih. Ko je prišlo teh 88 duš pred nebeška vrata'in prosilo za vstop, je pogledal sv. Peter na uradno poročilo nemške vlade in rekel: "Samo tri duše smejo v paradiž, ker so samo tri iiradno mrtve."
V nedeljo bo pel g. Šubelj
Jesenska sezona nam obljublja biti zanimiva v mnogih ozi-rih. Ena prvih prireditev na naših odrih se bo vršila prihodnjo nedeljo, ko bo pel naš operni pevec Mr. Anton .Šubelj v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Koncert se prične ob pol štirih popoldne. Mr. Šubelj je izbral naše najlepše pesmi, pri katerih bodo podane tudi žive slike, kar bo prav gotovo ganilo vsakega posetnika in še posebno v teh časih, ko se ne sliši naša govorica in toliko manj naša pesem nikjer drugje na svetu kot samo v Ameriki.
Koncert se vrši pod pokroviteljstvom št. 50 Slovenske ženske zveze v proslavo 10-letnice obstoja. Vstopnina bo samo 50 centov. Toplo priporočamo, da si nabavite vstopnice prej ko mogoče in ako nimate prilike, dobite vstopnice v predprodaji, boste lahko iste dobili pri vratih v nedeljo popoldne.
Torej v nedeljo pojdimo vsi na ta bogat koncert, ki ga nam bo podal naš priljubljeni oper ni pevec Mr. Anton Šubelj. Poleg Mr. Šublja bo pel tudi sek-stet, v katerem so same izvrstne pevke. Gdč. Irene Jazbec bo pa nastopila v solospevu.
-o-
Na bolniški postelji
Mrs. Margaret Vičič iz 8220 Rosewood Ave. se nahaja na bolniški postelji. To je mati zobozdravnika dr. Antona Vi-čiča. Prijateljice jo lahko ob iščejo na domu. Dobri Vičičevi materi želimo, da bi kmalu okrevala.
Clevelandska policija je prijela včeraj štiri fantaline, ki so priznali, da so zadnji teden napadli nekega dekleta in njenega fanta v avtu, ju odpeljali, na konec 40. ceste k jezeru, ju tam oropali in zbežali. Eden izmed četvorice je dekleta tudi kriminalno napadel in ji zbil tri zobe in drugače močno pretepel, ker se mu je branila.
Zločinci, ki so priznali dejanje, so James Evans, star 20 let, Benjamin Clark, star 19 let, Earl Hamilton, star 18 let in Anthony Deleso, star 18 let. Clark in Hamilton sta vojaška dezer-terja in sicer prvi ocl mornarice, drugi od zrakoplovcev.
Lopovi pripovedujejo, da so vzelj paru $120, jima vzeli skoro nov avto, nakar sta se dva izmed njih, Clark in Hamilton, v ukradenem avtu pelj'ala po dve dekleti, stari po 17 let, in so se odpeljali v Parris* Island, South Carolina, kjer se je Hamilton poročil z eno izmed deklet.
Nazaj grede se jim je blizu Columbusa, O. avto pokvaril. Pustili so ga pri nekem farmarju, ki jim je posodil $8 za bus, a v zastavo so mu pustili avto.
Policija je dobila sporočilo, da se nahaja v neki hiši na 55 cesti in Quimby Ave. nek fant, ki ima samokres. Policija ga je prijela in po daljšem izpraševanju je priznal vse in izdal tudi svoje tovariše.
-o-
Iz raznih naselbin
Pierce, W. Va. — Dne 14. t. m. je naglo umrl Primož Stare, s^ar 61 let in doma iz št. Vida na Gorenjskem. Zadela ga je kap. Tukaj zapušča ženo in šest sinov. V Ameriki je bil 28 let.
Milwaukee Wis'. — Dne 2. t. m. je umrl Andrej Kanalec, star 77 let in doma iz Drežnice pri Kobaridu. Bil je samec in tukaj zapušča sestrično. Na 6. t. m. pa je umrl Gašper šift, star 57 et in doma iz Savinjske doline na štajerskem. Zadnjih 17 let je vodil gostilno v West Milwau-(eeju. Zapušča ženo, tri hčere ni brata. — Louis Medved in žena sta pred kratkim slavila 25 etnico skupnega življenja. Poroke : Joseph Anžur in Mary Mi-lelič, Alois Pickarski in Frances Peterlin, Raymond Evans in Mary Zalesnik ter Frank Schneider in Rita Johnston. — V bližnjem Sheboyganu je 3. t. m. umrla Angela Turk. Zapušča moža, sina in dve hčeri.
o-
Bolgarija je postrelila komunistične poslance
New York. — Radio iz Londona poroča, da je bolgarska vla-
Ladja je bila potopljena v bližini Islandije 19. septembra. O usodi posadke 34 mož se še ne ve. Med posadko ni bilo nobenega ameriškega državljana.
Washington, 22. sept. — Državni oddelek vlade naznanja, da je bil v bližini Islandije potopljen 19. septembra ameriški tovorni parnik Pink Star, ki je plul pod zastavo republike Panama. To je prva ameriška ladja, ki je bila potopljena, odkar je predsednik Roosevelt razglasil, da bodo ameriške bojne ladje streljale na vsako bojno ladjo osišča, ki se prikaže na Atlantiku.
Parnik je imel posadko 34 mož, med katero ni bilo nobenega ameriškega državljana. Usoda posadke še ni znana. Ako je ladjo potopila nemška podmor niča, kot se sodi da jo je, potem je to Hitlerjev odgovor Roose-veltu, da bodo ameriške ladje streljale na bojne edinice psišča.
Državni tajnik Hull je bil na posvetovanju pri Rooseveltu. Najbrže ga je obvestil o tem dogodku. Pink Star je odplul iz New Yorka 3. septembra. Kam je bil parnik namenjen, državni oddelek ne pove. Govori se pa, da je plul proti Angliji preko Islandije.
Parnik je bil prej danska last. Ameriška vlada ga je vzela v posest 12. julija in izročila v registracijo republike Panama. To je že šesti ameriški parnik, ki je bil potopljen v tej vojni. Ameriška vlada mora plačati Danski odškodnino za parnik.
'n, v ■i.'.1 ^r-^mm
Berlin, 23. sept. — Ko je dospelo sem obvestilo, da je bil potopljen ameriški parnik Pink Star, je rekla vlada: "Mi ne vemo ničesar o tem."
Japonci so zaplenili Italijanom ladjo
Rio de Janeiro. — (ONA).— Italijanska ladja, ki je vozila za Rdeči križ razne potrebščine italijanskim vojnim ujetnikom v Indijo, je bila na morju ustavljena po japonski bojni ladji. Japonci so ukazali ladji,
fšusi napredujejo pri Leningradu, se trdi iz Moskve
Moskva, 23. sept. — Vojaška poročila danes javljajo, da so ruske čete, ki branijo Leningrad, napravile izpad in zapodile Nemce za šest milj nazaj. Poročila iz Leningrada in Odese zatrjujejo, da bodo branite-lji, tako moški kot ženske, ostali na svojih mestih do zadnje kaplje krvi.
"Zmagati ali umreti," tako prisegajo branitelji Leningradu. "To je geslo za ves ruski narod. Prisezimo, da ne bomo prej položili orožja, dokler ne bomo pokopali zadnje fašistične beštije!"
Na osrednji fronti proti Moskvi se Rusi še vedno dobro drže. Odesa ob Črnem morju je še v^dno v rokah Rusov, dasi že več tednov obkoljena od nemške armade. Ena nemška kolona je pa že dosegla Azdvsko morje, v katerega se izliva reka Don. Tukaj Nemci očividno prodirajo proti Kavkazu, da dosežejo ondotna oljna polja.
V Moskvo je dospela včeraj ameriška in angleška misija. Namen misije je določiti pota za pošiljanje orožja in munici-je iz Amerike in Anglije v Rusijo.
-o--
Skupna društva sv. Vida
V sredo večer se bo vršila seda je vozila v japonsko prista- ja Skupnih društev fare sv. Vi-nišče Kobe, kjer so pobrali Ja-';da. Vsi zastopniki in zastop-ponci z ladje ves živež in ob- i nice so prošeni, da gotovo pri-leko.	|dejo.
Prispevki za Lauschetovo kampanjo
Mrs. Paulina Mausar, zelo aktivna članica Slovenskega demokratskega kluba v 32. vardi, nam je prinesla za Luschetovo kampanjo $67.00, kar je nabrala pri ledečih dobrih ljudeh:
Agilno društvo Collinwoodke Slovenke št. 22 SDZ je prispevalo $5.00. Mrs. Mary Videtich, 696 E. 160. je prispevala $3.00.
Po $2.00 o pa dali: Mr. in Mrs. Yankovich, Mr. in Mrs. F. Petrovčič, Mrs. Frances Lesjak in sin Frank, Mrs. Angela Moži-na, Mr. in Mrs. A. Mausar, Mr. in Mrs. M. Vinšek, Mr. in Mrs.
. M. Ausec, Mr. in Mrs. Copic, Mr. da pomorila vse komunistične j -n Mrs A. Anzlovar Mr. in Mrs. poslance, da je zaprla vse po- j Hrovat; Mr in Mrg_ A Jer,
man, Mr. in Mrs. J. Grill, Mr. in Mrs. L. Kozell, Mr. in Mrs. S.
slance bivše kmetke stranke ter da je poslala 120 komunistov v nemško konfinacijo. Dalje se poroča, da je bolgarski kralj Boris na potu k Hitlerju, kar da je' predigra za napoved vojne Rusiji.
—-o-
Kaj bi rad Sweeney?
' Clevelandski državljani ne vedo, ali bi bil Mr. Sweeney rad naš župan, ali bi se samo rad rešil službe kongresnika. Prvo ne bo dosegel, drugo pa lahko.
Bizily, neimenovan.
Po $1.00 so prispevali: Mr. in Mrs. Chas. Tercek, Mr. in Mrs.
J. Zaller, Mr. Louis Gorišek, Mr. in Mrs. J. Slapnik, Mr. in Mrs. L. Grmsek, Mr. in Mrs. J. Bre-zovar, Mr. in Mrs. F. Kravos, Mr. in Mrs. J. Novak, Mr. Matt Matjan, Mr. in Mrs. L. Petrov-cic, Mr. in Mrs. A. Kochevar, Mr. in Mrs. A. Moze, Mr. in Mrs. Marc, Mr. in Mrs. A. Koren, Mr. in Mrs. F. Jagodnik, Mr. Louis Kozlevcar, Mr. Jim Anzlovar, Mr. in Mrs. J. Ma-rolt, Mr. in Mrs. M. Sustarsic, Mr. in Mrs. H. Kravos, Mrs. Jo-hana Cinkole, Mr. In Mrs. A. Brgoch, Mrs. Jennie Mersnik, Mr. in Mrs. A. Maurich, Mr. in Mrs. E. Kromar, Mr. in Mrs. F. Seruchar, Mr. in Mrs. Janežič, Mr. Joe Stembol, Mr. in Mrs. M. Martich.
Najlepša hvala vsem darovalcem, ki so se tako požrtvovalno odzvali za to kampanjo.
ftiiiiiiMiiiitimiiiiMiiniiuiiiiiiunjiHiiiiiiioiiMiiii^^	......................
PLES V P0ČAST LAUSCHETU!
□
V četrtek, 25. septembra v SND, St. Clair | PETJE, PLES, ZABAVA! PRIDITE, BO PRIJETNO!	1
liiicstiiiiiiiiiiiiiiaiKiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiiuKiiiiiiiiiiicaiiiiiitiiiiicsiiif mil mestu um! i iic^iiiiiiiiiiiic^iiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiticaiiiit miiiiirsiiitif
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
9117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
t
BESEDA IZ NARODA
NAROČNINA:
<5a Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.(W Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, #7.00 per year Single copies. 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 222 Tue., Sept, 23, 1941
To in ono iz Collinwooda
Slovenci in jugoslovanstvo
Največ težav je delata jugoslovanskemu prostovoljskemu pokretu Italija. Nikogar ni pustila iz ujetniških taborišč, izvzemši nekatere pravoslavne Srbe iz Vojvodine in Bosne. Posebno strogo je pazila na Slovence in Hrvate, ki so bili doma iz krajev, ki jih je londonski pakt prisodil Italiji. Tem je odbila vsako njihovo zahtevo, da bi se smeli vpisati med vojne prostovoljce. Svojim zaveznikom je hotela vsiliti prepričanje, da so Slovenci in Hrvati brezpogojno zvesti in vdani Avstriji. Zato je preprečevala snovanje prostovoljskih enot, kei1 bi bile neizpodbojen dokaz, da se Slovenci in Hrvati borijo za zedinjenje v skupni narodni državi tudi iz tistih pokrajin, ki jih je Italija reklamirala zase, ne da bi se mogla sklicevati na to, da je to želja prizadetega prebivalstva.
Nezaupanje pa je bilo obojestransko. Slovenci in Hrvati so ves čas vojne imeli Italijo za grabežljivko, ki hoče izrabiti ugodno priliko, da se polasti tujega ozemlja. Avstrija je to razpoloženje izrabila ter pošiljaja na soško fronto predvsem slovenske in hrvatske polke, ki so se borili z največjim junaštvom v zavesti, da branijo svoj lastni dom. Nezaupljivi pa so bili tudi Italijani, ki morda prav zaradi tega niso vojaško izkoristili priložnosti, ko jim je Slovenec dr. Lj. Pivko septembra 1917 kot poveljnik bataljona s Čehi in Jugoslovani odprl avstrijsko bojno črto v Južnih Tirolah. Dr. Piv-ku so Italijani potem dovolili, da je ustanovil Jugoslovanski prostovoljski bataljon, v katerem je bilo poleg 130 Slovencev še 037 Srbov in 176 Hrvatov. Bataljon se je bojeval na italijanski fronti; njegove izgube so znašale devet mrtvih in šestdeset ranjenih prostovoljcev.
Medtem ko so se emigranti združili v Jugoslovanskem odboru, da pripravijo delo osvobojenja, in so mogli s krf-skim paktom zaznamovati vsaj delen uspeh v boju z veliko-srbsko miselnostjo, so Slovenci in Hrvati doma z majsko deklaracijo omajali stebre, ki je na njih slonela habsburška monarhija.
Vsa ta borba slovenskega naroda kaže, da ne bo nikdar več pri volji iti v kako drugo kot slovansko državo. Torej če angleški in drugi državniki delajo kake načrte za resto-racijo avstrijske monarhije v srednji Evropi, v katero bi pritegnili med drugimi tudi Slovence, bodo naleteli na velik odpor.
Kot smo že povedali v enem prejšnjih člankov, so na delu Habsburgovci, da bi si zopet postavili svoj prestol na Dunaju, ali v Budimpešti. Baje tudi Hitler ne bi nasprotoval temu, ker so nazadnje Habsburgovci tudi Nemci in bi tvorili močan zid proti južnim in severnim Slovanom, ali jih pa celo vklenili v svoj jarem.
Fakt je, da bo po tej -vojni zemljevid Evrope zelo spremenjen. Fakt je pa tudi, da bodo meje, ki bodo določene po tej vojni, tudi ostale. Zato bo pa vsak narod napel skrajne sile. da si pribori pri zeleni mizi, ki bo najbrže funkcionirala v Washingtonu, kar največ mogoče. Razume se, da se bo predvsem upoštevalo one, ki so danes na strani Anglije in Amerike in med te se šteje tudi Jugoslavija in ž njo tudi Slovenci.
Naloga jugoslovanskih voditeljev bo torej dobiti kar največ in to je, da ne bodo meje bodoče Jugoslavije samo tiste, ki so bile pred to vojno, ampak, da se bodo razširile na ven. In pri tem bodo morali priti v prvi vrsti do svojih pravic Slovenci, ki bodo zahtevali nazaj vse ozemlje, ki je bilo nekdaj slovensko. Ako Slovenci ne bodo dosegli tega po tej svetovni vojni, ne bo slovenski narod nikdar več združen pod eno streho, v eni državi. Zdaj bo šlo za slovenski narod biti ali ne biti.
V tej borbi bomo morali pomagati tudi ameriški Slovenci in dokazovati na pristojnih mestih pravice slovenskega naroda. Kako bomo to vršili, nam bodo povedali naši voditelji. Glejmo samo, da dane prilike ne bomo zamudili in pa da bomo nastopali skupno kot en narod. Ker smo po številu majhni, bomo morali pa toliko bolj vpiti, da se nas bo slišalo tam, kjer bo kaj zaleglo.
Na straži moramo biti za slovensko zemljo! Vadljali so zanjo ti in oni naši gospodarji, da jo je ostal nazadnje samo še košček. Ako ne bomo pazili,- nam bodo vzeli še ta košček in Slovenci bodo izginili s površja zemlje za vselej. Italijan, Nemec in Madjar so trije nevarni sosedje, teh se moramo paziti. Ako bodo točke, ki sta jih sprejela in postavila kot temelj bodočemu svetovnemu miru Roosevelt in Churchill, res kaj pomenile ko se bodo po tej vojni delale v Evropi nove meje, potem bomo tudi mi Slovenci dobili svoje nazaj. Seveda, to bo le v slučaju ,da bo nemški pasjeglavec strt in uničen drugače ne. Ako bodo pa v tem gigantskem boju izgubile svojo borbo demokracije, potem Slovencev ne bo več.
Zato pa stoji pred nami dvojna naloga: da podpiramo program in inozemsko politiko predsednika Roosevelta in drugič, da pomagamo dokazovati in se potegovati za pravice klenega in kulturnega slovenskega naroda. Le v tem pravcu bomo kaj dosegli.
Ker so našemu narodu doma roke vezane in usta za-mašena, moramo govoriti mi, ameriški Slovenci, ki smo v tem oziru svobodni. Skoro en milijon Jugoslovanov nas je v Ameriki in čc ti povzdignemo svoj glas, se bo precej dalfeč slralc in tudi nekaj zaleglo.
Collinwood citizens committee Lausche for Mayor, je na svoji zadnji seji sklenil, da se tudi v Collinwoodu priredi predvolilni ples za Lauscheta in to je bilo v soboto zvečer 20. septembra. Nadalje ima ta odbor nalogo pobirati prostovoljne prispevke v "fond Lausche za župana." Kjer borba bo težja kakor si jo kateri predstavljajo, ker tudi pri teh volitvah bodo in so že na delu razni reakcij onar j i, da se porazi moža s tako čistim rekordom v javnem življenju kakor ga ima Mr. Frank Lausche. Mesto Cleveland bo imelo prvič priliko,- da si postavi Slovenca v najvišji urad mesta, moža, katerega pozna in spoštuje sleherni Slovenec v našem mestu, naj bo tega ali drugega političnega prepričanja. Ker se Slovenci v Cleve-landu, kakor tudi po drugih naselbinah, kakor kažejo prostovoljni prispevki tako od društev in posameznikov v fond Lausche za župana zelo zanimajo za te volitve, bo gotovo uspeh.
Zavedamo se, da bi bilo nam v čast in ponos, še izvolimo sina našega naroda za župana milijonskega mesta Clevelanda. Za-toraj pomagajmo vsak po svoji moči, moralno kakor tudi finančno, da se uresniči naša želja in pokažimo, da tudi Col-linwoodčanje trdno stojimo za Mr. Frank Lauschetom v njegovi kampanji za župana.
Nadalje ne pozabite prve jesenske prireditve v Slovenskem delavskem domu. V nedeljo dne 28. septembra ob 3:30 popoldne priredi koncert, pod okriljem. ,Zveze kulturnih društev slovenskega doma Mr. Anton Eppih. Tudi M'r. Eppih je dobro poznan med nami, ne na političnem, ampak na kulturnem polju.
Gotovo je malo rojakov v našem mestu, da ga še niso videli v raznih komičnih vlogah in kupletih. In vsak se mi je še izrazil na prireditvi: "škoda da je že konec, jaz bi ga kar naprej poslušal," ali kaj sličnega.
Ne bom vam opisal kaj vse bo na tem koncertu, to pride enkrat pozneje, ampak to vam zagotovim, da toliko smeha še ni bilo v delavskem domu kakor bo v nedeljo 28. septembra na Eppihovem konefertu, saj bo že sam profesor Kostaklafa vreden vstopnine! Ne pozabite Ep-pihov koncert na 28. septembra.
Kjer pa tudi dramatično društvo Anton Verovšek še ni zaspalo* spanje pravičnega, katera bolezen sedaj napada razna naša slovenska kulturna društva, je članstvo sklenilo, da se bo igralo prihodnjo igro Baron čevljar, to je na 12. oktobra.
Tako vidite, da se nam okoli Slovenskega delavskega doma obetajo raznelične prireditve, zatorej rojaki posečajte naše prireditve, dokler je še čas, ker naši v domovini pač nimajo več priložnosti, da bi prirejali igre in koncerte v svojem materinem jeziku.
Louis Elovar —-o.-
veliko dobrega za naše ljudi in sedaj pa to delo nadaljuje s podvojeno silo. Ta rojak je naš Frank J. Lausche, ki se je povzpel na tako odlično mesto, da je kandidat za župana velikega mesta Clevelanda.
Rojen in tudi rastel je v 23. vardi, v redini slovenske naselbine. Vsak Slovan je lahko ponosen in vesel, da imamo tudi med sabo može, ki so zmožni prevzeti tudi višja in odgovorna mesta v javnem življenju.
Zato pa mu bo 23. varda priredila časten dan "Lausches day" v četrtek, 25. septembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Člair Ave. Ta večer bo tako zvani "Jam Session" s .sedmimi orkestri. Igrali bodo: Trebar, Pecon, Jankovich, Vadnal, Inti-har, Malavašič in Sokach.1 Vsi omenjeni talenti bodo igrali ta večer brezplačno.
Na programu pa bomo imeli tudi naše priljubljene pevke. V duetu nastopita Josie Lausche Welf in Mary Udovich, ki nam bosta zapeli par pesmic kot znata samo oni dve. Poleg teh pa bo nastopil Kovačičev kvartet in pa dekliški sekstet pod vod stvom Miss Eleanor Karlinger, ki imajo nekaj posebnega, nekaj prav novega za udeležence.
Seveda častni gost večera pa bo naš poštovani sodnik Frank J. Lausche in tu mu bomo lahko ustmeno izročili naše srčne želje, da bi bil izvoljen županom mesta Clevelanda. P o h i t i m o omenjeni večer v veliko dvorano Slovenskeya narodneya doma ter tako pomagajmo do zmage Frank J. Lauschetu, saj je vendar sin našega'naroda. Vstopnina je samo 35 centov. Vstopnice pa lahko dobite v predprodaji pri Mrs. Makovec v SND.
Na svidenje v četrtek, 25. septembra zvečer v Slovenkem narodnem domu. Z narodnim pozdravom za demokratski klub 23. varde,
Charles Vrtovšnik.
nikada počinio nišam, a to je grijeh.
Čekam na odgovor, brate Ro-bash.
P. Margetič.
. Demokratje v 23. vardi
Vsak narod ima svojo posebno rečo, da ima v svoji redi može in žene, kateri so pripravljeni se žrtvovati v javnem življenju tudi za svojega bližnjega. Narod se takim možem in ženam izkaže tudi hvaležnega.
Tudi mi Slovenci imamo sedaj posebno priliko, da se izkažemo hvaležnega svojemu rojaku, ki je že v svoji mladoti napravil
Vi, brate S. Robash, bje-žile od glavnog pitanja
čitaoei, Američke Domovine, sjetiti če se, da ima oko mjesec dana da sam ja rekao bratu S. Robashu na_ njegovu optužbu, da sam bio predsjedateljem je-dhe skupštine, na kojoj je govo-rio jedan Macedonac i da se je na skupštini reklo, da treba vje-ru.i sve svečenike uništiti itd.
Rekao sam, bratu Robashu, neka nad je 10 svjedoka ko j i bi ustvrdili da se je to govorilo, da sam ja voljan dati $100.00 kao pomoč crkvi Sv. Vida.
Do sada brat Robach nije na-šao ni jednoga svjedoka i u mje-sto toga, on meni u Američkoj Domovini od ponedeljka, Sept. 15 — 41. postavlja više pitanja. Ja ču vama odgovoriti samo je-dno a to je: Vsi pametni ljudi, kod riješavanja stanovitih pitanja, uvjek rade tako, da se sredi jedno započeto pitanje ili, da se svrši jedan započeti rad. Ka-da se to svrši, onda se ide na drugo pitanje, na drugi posao. Tko to ne čini, taj spada u redo-ve šeprtlja, spada u redove Pe-trice Kerenpuva, koji je zapo-čimao stotinu poslova, a nikada ni jednoga svršio nije. Mi neče-mo i ne volimo da to budemo.
Zato vas molim, brate S. Robash, da dotjeramo prvo naše pitanje na čistac onda ču vam odgovoriti na sva vaša pitanja, ko-ja su vrlo interesantna za mene, a biti če još interesantnija za či-taoce Američke Domovine.
čekati u vas, brate Robash, još dva tjedna i ako u to doba ne odgovorite, značiti če, da ste me pokušao oblagati za stvar, ko ju
Eppichov koncert — Anton Šubelj
Vse se tako suka kot se je navilo, v enih krajih celo malo boljše kot pričakovano. Ljudje pridno segajo po vstopnicah, vse govori in se pripravlja na veliko nedeljo — 28. septembra ob 3:30 "popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Zakaj ?
Collinwoodčane vprašajte, in rekli vam bodo: "Ne delaj se vendar neumnega, kam drugam kot na Eppichov koncert." — Naj bo vreme tako ali tako, nikamor ne gredo tisti dan z liziko kot do dvorane Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., pa basta!
V svojih točkah bo Eppich predvajal razne kuplete. Siromak je povzet iz del S. Gregorčiča. Dimnikar je popolnoma moderniziran, mogoče bo celo Hitlerja osajil, in Otročiček, ah, ta štorkljasti otročiček? Odkod je neki ta prilezel. No, tukaj je tajnosti konec. Sam Anton Šubelj mu ga je dal, da Eppich, ako ga upaš izdelati. Tone, ne Šubelj, pa hop po njemu, hitro prečital, in takojšen širok smeh po celem obrazu. Kaj bi ne, ko je stvar tako izredna. Vsa čast šu-beljnu, za razumevanje naših kulturnih teženj, za pripozwa-nje Eppichu in za lep užitek, katerega bomo imeli pri tem kupletu. Ako bi še sam nastopil z eno pesmijo, kupa veselja bi bila polna. To prepustimo Ep pichovemu aranžiran ju.
Te tedne se ubogi Tone prijavlja za vse: nastopil je V Pittsburghu na SNPJ in SSP'Z konvenciji v igri "Norec"; po tem pride ta njegov koncert in :a tem takoj nastop za Glasbeno Matico, ali za zbor pod vod-tvom g. Antona Šubeljna, zad-je bo bolj pravilno. Vsi mu že. mo, da ne omaga, da ga ne poprime tisti nepreklicani "Ner-"ous breakdown."
Vsa collinwoodska kulturna Jruštva sodelujejo pri tem. Tu-..i podporna društva so na delu, pridno razprodajajo med člani vstopnice, eni jih pa kar pokupijo in porazdelijo med navzoče na sejah. Temu se ni nič uditi, kajti Eppich je menda že ~ri slehernemu nastopil ob kaki i jih. prireditvi. Zatorej vsi skupaj v nedeljo 28. sept. v Slov. Jel. dom ob 3:30.
Joseph A. Siskovich.
To ne bo glas vpijočega v puščavi, ampak bo to glas krepke čete jugoslovanskih narodov, kis zahtevajo starih pravic stare pravde, za svoje zasužnjene brate in sestre v stari domovini.
Prispevki za kampanjo
Prostovoljni prispevki za kampanjo "Lausche for mayor" grelo povoljno naprej. "23rd ward Cityzens Committee to elect Lausche Mayor" deluje nepristransko, vsak mali prispevek bo /omagal do zmage nam vsem, ki elimo, da postane Slovenec župan mesta Cleveland-a. Prispe-•ali so sledeči: —
Društvo Novi Dom št. 7 SDZ >15.00; Anton Novak 10708 Ali', vet Ave. in Vinko Klemencic, 1029 E. 69th St. oba direktorja 31ov. N. Doma na St. Clair Ave. jo SfiS.OO vsak; Elenor černe-Pavey $2.00; društvo Slovenec 5t. 1 SDZ, pri katerem je včlanjen Lausche, so darovali $30. Na seji tega društva so darovali tudi sledeči člani: — po $2.00: Mike Skrjanc 18702 Kewanee Ave. in Anton Papes 1104 E. 71 St.; po $1.00 so darovali Kari Vrtovšnik 1104 E. 71 St., John' Straži air 1235 Addison Rd., Anthony C. Skuly 11324 Knowlton Ave,, Frafik Jazbec 7305 Mayhem Ave. Torej posamezni člani prispevali svoto $8.00. Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ $10; društvo Napredek št. 132 ABZ $5.00; društvo Slovenske Soko-lice št. 442 SNPJ $10.00; društvo Lipa št. 129 SNPJ $5.00;
društvo Clev. Slovenci št. 14 f SDZ $10.00; društvo Napredne-Slovenke št. 137 SNPJ $25.00, morale so napraviti izreden slučaj, ker pokojna mama Lausche je bila dplgoletna članica in pred. sednica društva, zato so to storile.
Društvo France Prešern št. 17 SDZ $15.00; Rudi Božeglav na 6010 St. Clair Ave. $10.00, on vodi uspešno trgovino najfinejšega vina poiskusite pa boste videli, da je to res. Društvo Woodman of the World* Camp 293 $5; Mr. J. L. Friend of Lausche $5.00, Henry Zalokar, $5.00; Skupna društva fare sv. Vida, $10.00; James Slapnik, Jr. $10, on vodi prodajalno cvetlic na 6620 St. Clair Ave.
Mrs. Rose Strainer in Mrs. Josephine Mihalic, sta se zavzeli in obiskali nekaj svojih prijateljev in znancev, torej evo ga rezultata: po $1.00 Aloizija Mi-klaučič na 64. St., Pavel Tanko-vic, 64 St., Jos. Ouala, Mr. and Mrs. Hlad, Louis Rigler, Miha Sintic, Frank Kovačič, Anton Kompare, Antonija iSmrdel in neimenovana vsi iz 64 ceste. •Agata Zakrajšek, Kati Volk, Joseph Novak in Mary Hren vsi iz Spilker Ave.; Charles Zgonc, iz 61. ceste, John Novak, 72. cesta; Joseph Mrzlikar in Tony Korošec, Jr., oba iz 62. ceste, Frank Debeljak, Mr. in Mrs. Urbancic, Mr. in Mrs. Lepar, Rozi Cimper-rnan, Art Malloy, Jennie Stefe, Mr. and Mrs. Trebeč, vsi iz 55 ceste; Joseph Mautz, Mrs. Fale-ac, Joseph Zelko, Rudolph Vol cansek, Anton Sirk in Katarina Rudic, vsi iz Cary -Ave.; Friend of Lausche, Henry Strainer, Helen Petkovšek, oba iz 61. ceste; Prances Baraga, Louis Stava-nja, - Frank Hegler, Terezija Turk, vsj in 62 ceste; Andrej Je-mic, John Striftar, Frank Roje, Anna Milawitz, Stanley Koren-sek, vsi iz 63. ceste. Po $1.00 so larovale tudi Mr. Josephine Mi-aalic, John Urbancic in Frank Sibanik.
I ■ ' .
Po $2.00 so darovali Matija Flajnik iz Carry Ave., John Zgonc iz 61. ceste, Mr. in Mrs. Lear iz 61. ceste, Mrs. William Kenik, iz 63. ceste, Mr. in Mrs. Velikonja iz 55. ceste, Mr. in Mrs. Sedmak iz 61. ceste. Mr in Mrs. Bostjančič, ki vodita na 1293 E. 55th St. uspešno groce-risko prodajalno, naj se jih upo števa, darovala ta $5.00; Mr. •Joseph Pečjak iz 63. ceste je tudi prispeval $5.00, Mr. in Mrs. Anton Bašca iz 61. ceste darovala $3.00.
Vsem ki so prispevali, kakor .udi vrlima nabiralkima, vam /sem kličem v imenu odbora: prisrčna hvala! Upajmo, da vsi, ki ste prispevali, ste to storili z svojim lastnim nagibom zavedajoč svoje narodne dolžnosti, de lujmo ako kdo že ne more prispevati z finančno pomočjo, pa s do bro besedo, ker danes rabimo denar, na volilni dan pa glasove. Pozdrav,
Joseph Okorn, tajnik.
-o-
K ruskim bojem in spomini na Rusijo
Jože Grdina
(Nadaljevanje)
Tatarji ali Mongoli so prihrumeli na Rusko prvič leta 1323. pod vodstvom grozovitega Džin-giskana, ki je moril in pustošil po ruskem ozemlju, da je bilo groza. Nesložni ruski knezi niso bili pripravljeni na to, ker prepirali so se med seboj, slabili moč ter za kako skupnost niso imeli smisla, pač pa v bojih in prepirih zapravljali z trudom pridobljeno zemljo svojih očetov. Tako so bili brez moči napram Tatarjem in le sreča zanje je bila, da so Tatarji, ko so opravili svoje grozno delo, kmalu odšli odkoder so prišli.
štirinajst let pozneje so se pa zopet pojavili; načeloval jim je Džingiskanov vnuk Batukan. Tudi to pot so delali kakor pre-
je z izjemo, da se nisovec nili iz Rusije, ampak so polnoma zagospodoval' i pravi gospodarji ogroi^ le. Kakor Balkanci W ki so bili le uboga raj*1 pa gospodarji, tako so pod Tatarji. Velike 1 ske je potrjeval le tatar= Pred njega so morali klanjati se in mu pri118:, gatih darov, Rus pa trpe | čeval. Težak je bil žulil Ruse.
Prvi, ki se je temu ^ Veliki knez Dimitrij j" (1363-1389) ter jih f naklestil, a premagal J1 ni. Temeljiteje je z nji® čunal Veliki knez Iva" Ju«
• , , ---- ,-.•] iai&F l!
Vi
T
!lji
1 if
je
leta 1480, razbil tat^ raj, takozvano Zlato 0 tarji so bili potem i"aZ ■ 3 kanate ali orde. Te 0 zanska, Astrahanska ?ki in Astrahanski ka'1^ bil kot že omenjeno Grozni. Krimski ka^ prenehal leta 1783, ^ j ske cesarice
Katarin I
izrazitejše mesto Tatf 1 Kazana, ki ima P°vS(# lice.	hilj
V Kazani sem izgu% tovariša Lojzeta kis® .J li proti Turkestaiiu, tem umrl, mene z diu pa proti Sarapolu, 118 -sti gozd. Tam sem _ roko reko Kamo in n' ,, da bomo še čitali tu ^ jih predno bo vsa 3
Mnoge poleg KUe, Moskva in Petrogi'8 ( ga branijo Rusi lXf A jo in maršal VorOŠ'^., 4 vse sile, da Prel'| jjr
zavzetje Petrograd^ stolice ruskih carj Petrograd je ^/J
kdanjih ruskih P^ mlajša prestolica- . p
zidal leta 1703 sl»v' Peter Veliki, zna" J j. Car in tesar" Vl<<
Hi

bil Peter Veliki, ^jfj^ • in r
■u prej ni poslej »j y | vlado je Rusija se'
va svetovna
sila-
Jf
tr'
!;rovo mesto Srbi ^ ^
r.ingrad, ki se je U imenovalo
'-'ju
imenujejo
drugam
»Ulj;
M,
S \
ti|g
N %
\ V
-rad in tako ga itnp
jaz, ker Lenin P° 111 ■
ii dosegel ni v f^ „„
vladarstvu, zlasti ^f
vanju kot je.bil » jjj
novitelj Petrog^ |
1713 prenesel ctf l
iz Moskve v P^1 J
Tako opevan v 4 .
in toliko prip°ve ^
nobenem ruskem . , ca« jrttf 3
likemu, katerega^-« govarjali s	5p
tem oziru so , ^ ■ Petrovo mesto. (t,-bo to mesto dob'1. vf nazaj, kot ga tu
bi
in pravilo kot o
S t »p:
> Ms
V 'li.
služi.

M
Najbližji gorod, prva V ^ctj ki je oddaljen le t/,
O Novgorodu sm
tali in zgodovi)1^//
za nas pra predvsem, ker ime Sloven ali
aV <7
za"11 od
(Dal i^f*
Osemnajstimi J
V septembru >
Johan Thoms danskega ^ nemški vojak, ^ bil strel v ste£y mu krogle nis°
ti.	Jjjfi
Ko je bilo v^/' dajal Thoms dno znova VTgfflj krogle, ki se ni bilo mo£°
a- Ki-0 čno se je tud> ^i"
nila. Zaradi ^ i"
spet v bolnis"1 naposled krog10^ že osemnajst3 .^t
racija zavolJ0
.10,
tam so se mu izločevali že Z p^ j
%
S\
flf ,
k s
Iti v
i v
s \ r4j »O
1st
" S
>e
sfr
i* j V 81
M
K' A
A S

SATAN IN ISKARIOT
ali te-' omn«
poa;
raj*1
50 $ , k f tarski li«»
rina5
Po nemškem Izvirniku K. Mays
fyiil
jjj2,Sem se k našim ljudem ^T®1 trideset vojakov, ljudi	osvobodimo na-
' Tiho se plazite za me-
' ^ fei?manJ bo ropota, tem inaii" 11 .^enadimo, tem bolje
lih
trpeli
arein
ti jih*J<tJte * S Puškinimi ko p HržP°bijte! Ujetniki mo ijjmnfZaj' nimajo orožja, iaJ b°mo krili umik." v J?1'' ^himi koraki smo
; sotesko 80
a up'1 rij H
i H r. 1 jiB?fli nji1®), va" tata1 o
azd{1 e s°'
I C]?01111' vojaki in bedui-m 4Sn° in enodušno s ča
tan3

ine
itd
/se"1
rubf
; m *
jrtt* n»to
si
ni idi°
stv»
ije'
ta< ,$o lov)1 r $ l la,»"
ieV' 4
eJe opravimo. Stre!iajt Uin°V straži
Ho, Allaha. Žal sem % mitl
®t>a2i]0pri konjih, nihče nas
Pa if?eSno' dru®i na levo, f med konje!" sem
MS""0-
10 se porazdelili. Ko J udarili med beduine, °Plta so pela, da je
:iJe.
otrPnili od strahu
Hli drug za drugim
s^t* 'e ilši^^.f11 trije pa so kriče so zbežali v
Cf ljudi.
' C.strmeli-
> "»jk ■ Sem jim zaklical ii# ■V 38' da
Ni aa so me lahko vsi !Mi "\e,nam bilo treba več
l<» '' V
d- K
AX(t nekaj minutah je Nvl tabor Ayarov po-, 0(liii ste! Brž h ko-
ic \ 9 !"
i
hZ ^ nazaj, ven
r cakaj0
i0^,ahao'te, pograbite
■etje za vajeti, kolikor
^____ .
v s0-
tovariši na
"lili
if;i| konjem. Vsak je Vajeti žnjega, vzel dva, ^ > trenutek zmešnjavo^6 je hitelo k vhodu.
d 'di^s tnPa Je umolknil eno-r'S '^J^itve, kriki strahu, % rjenosti so se culi ^i^javili iz polmraka
"eV! 'Ca^"1 80 naši ljudje ' g<r ^ s Hl'ezdili nazaj, sam j
SknVOjimi vojaki zase-
xol] &
!0:
J C0-■J te- Pa
1 vh

d*'


vlf«
M
S
le v zrak!"
rel0
v je zagrmela.
J^'faT- S° Se umaknili %J.h in krilili z roka-, 0fi, ' bili, osupli, niso k°d se je nenado-
ff\
as'jf in sile
globi if
,gKo < •%je"..Je nioffočno pose-
' '"ili ^ silo
id- j, ^ J ln kričanje. Bedu-sila pomirili in ge
61°olje v sotesko.

^ Posvetovanju so '^i k vhodu.
l^Tvhodu je pra-
Položaj, sto
jj
" / ^1(1 t^r,mel° Ayarom na
f milile,
H
Vidini nazaj v sote-
na grebenih je m kričeč so se
naših P°-
■jfi

str »a ie
nili
v gosto gručo
Y	Prosil sem sej-
"Bodi pozdravljen, o šejh sinov rodu Ayarov! Ko sem bil sinoči tvoj ujetnik, nisi dovolil, da bi govoril s teboj. Zato sem odšel iz tvojega tabora in te danes kot svoboden mož prosim, da me poslušaš!"
Tudi sam se je priklonil. Ni bilo videti sovraštva na njegovem obrazu. Zdelo se mi je celo, da me gleda pričakovaje in nikakor ne neprijazno.
"Pozdravljam te!" je dejal. "Obljubil si, da smem svobodno priti in oditij kadar se mi zljubi. Boš mož bes$fia?"
"Da! Lahko odideš, kadar hočeš!"
"Cemu si me poklical ?"
"Mir ti ponujam."
Nezaupno je dejal:
"In zahtevaš davek !"
"Ne!"
"Ne ? Ali niste prišli zato k nam, da bi iztirjali glavarino in nam vzeli še tisto, kar nam je pustila suša in bolezen —?"
"Pašini vojaki so prišli, da bi iztirjali glavarino in nam vzeli še tisto, kar nam je pustila suša in bolezen —?"
"Pašini . vojaki so prišli, da iztirjajo haradž. Zavezali ste se, da ga bodete plačevali, pa ga letos niste plačali. Pravico ima, da si ga vzame s silo, kajti haradž je njegov dohodek, ki od njega živi. Morali boste plačati !
Jaz pa nisem prišel tir jat davka, nisem vaš sovražnik, pridružil sem se pašinim četam iz čisto drugih namenov, ki ti bom o njih pozneje še pripovedoval. Tvoj prijatelj sem, pomagal ti bom. Povedal ti bom, kako boš plačal davek, pa ne boš izgubil niti enega repa s svojih pašnikov."
Radoveden me je gledal.
"Allah je velik in usmiljen! Če so tvoje besede resnica, pa res nisi naš sovražnik! Naš najboljši prijatelj si!"
"Res je, kar sem dejal!
Sediva pa poslušaj, kaj ti bom predlagal!"
"Tvoje besede dehtijo ko balzam. Zemlja, kjer boš sedel ti, naj nudi počitek tudi mojim udom!"
Prinesli so dve molitveni proprogi, na eno je sedel šejh, na drugo pa jaz.
Beduin se v ničemer ne prenagli. Šejh je dostojanstveno molčal, sam pa sem čakal, da bo začel. - Vmes sem pozorno prežal po soteski in si temeljito ogledal položaj.
Dolgo je molčal šejh, ni odvrnil očesa od mene. Končno je začel:
"Gospod vojnih trum mi je sinoči pripovedoval o tebi, ef-fendi. Cul sem, kaj vse si že doživel in storil, ni pa mi povedal, da si tudi velik čarovnik."
"Čarovnik —? Kako misliš
(Dalje prihodnjič.)
V bojnem metežu
Binkoštni teden se je približeval z naglimi koraki, a mati nas bo ljubezen takrat, ko do-
niki Duha ljubezni, ki . . ." Sin se je surovo zasmejal. "Ljubezni? Hahaha! Za
;S>oLk meni. S / ^
in ihu ob-
kretanje, lahko ^ t'u pVOj'im> kadar bi
J ,« 135 Se ne pogodi
it
\t I k*/
o-
J o
*y 11
A
4
/i y
a/;
■»»A
cin
r//
'k' ^ s.a bi na;) svojim Kk,morajo do nje-vzdržati vseh tsto sem obljubil „ ,(H ^šinih čet.
X ^el, mahajoč z "	Iz8inil je v gru-
Je trajalo pa so sel se je po-v Jegovi strani sta-
NS;^titljivi šejh. Je 'A > obljubam.
starejši je
,t vij
udnosti in iz
iS
IQ,
^tl,nje®ovih.let sem KVi®*: Pa tudi, ker jAj a.je pošten so-
pred njim 1(1 dei na prsih, se
JclJ .
MALI OGLASI
Dekleta dobe delo
želi se dobiti dekleta, ki bi šivale na Singer električne šivalne stroje. Vprašajte na 7400 Stanton Ave.	(224)
Dekle dobi delo
Išče se dekle za v lekarno. Nobenega predznanja ni potreba. Mora biti stara nad 18 let. Malokdaj dela zvečer. Vprašajte na 15519 Waterloo Rd.
Izabela, vdova s tremi odraslimi sinovi, še zmeraj ni vedela, kaj naj pripravi za praznike, ko niti za najpotrebnejše ni bilo denarja.
Vojne, te strašne vojne med brati kar ni hotelo biti konec?. Neka peklenska sila mora tiča-ti v ozračju, sila, ki z brezobzirno voljo poganja narod v vrtinec medsebojnega sovraštva, ki celo o praznikih sv. Duha noče mirovati in ne dovoli počitka do smrti izmučenim bojevnikom po frontah.
Tudi sinovi matere Izabele se borijo na fronti, prav za prav samo dva, ker eden je doma; tam na Guadalajari je bil med težko ranjenimi, ki so jih beli zajeli. Ko je toliko okreval, da je mogel stati na nogah, je pobegnil iz lazareta.
Zdaj poležkuje doma in čaka, da se bo spet mogel iti borit v vrste rdečih. Nobene prošnje, ne solze materine, ne morejo ustaviti ognja, ki tli v prsih sinovih.
"Grem, še se grem bit; maščujem se za rane, ki so mi jih
cela iztrebimo te izdajalce naše domovine."
Žalostno se je mati "obrnila od sina, a upanja, da bo nemara nekoč vendar drugih misli, ni izgubila.
Znova so jo zaskrbeli prazniki. Sinu, ki je doma, mora pripraviti nekaj boljšega, mogoče bo potem bolj dovzeten, bolj sprejemljiv za njene prošnje. Pa tudi ostala dva se nemara vrneta za te dni — Bog ve? Saj se kdaj mora vendar že končati to prelivanje krvi, požiganje in pustošenje.
Naj zmaga, kdor hoče," je premišljevala Izabela, "samo," da bi bil mir."
Odpravila se je k bogatemu donu Sebastijanu. Ta je bil lastnik velikih zemljišč, ki so jih imeli v zakupu vaŠčani, da so se mogli preživljati.
Furija državljanske vojne I pa tudi tem krajem ni prizanesla.
Pomandrana polja, požgani pomarančni nasadi so pričali o grozovitosti vojne.
Žlahtni gospod," je nagovo-prizadejali ti prekleti frankov- i rila mati Izabela dona Sebasti-
Ijana, "pomagajte mi! Vašo Po takih besedah se je mati | zemljo imam v zakupu, pa mi Izabela zmeraj prizadevala s j ničesar ne rodi, ker je vsa opu- i razpelu s Križanim.
Don Sebastijan je stal ob oknu in gledal na ulico. Ko je mati Iazbela končala, se je obrnil in s prezirljivim nasmeškom dejal:
"Vi ste gospa Izabela, kajne? Poznam vaše sinove in tudi vem, da se borijo na strani rdečih. No, in vi pa tu moledujete za podporo."
"Samo dva sta pri rdečih, žlahtni gospod," je preplašeno pojasnjevala mati; "saj eden— in ta je najhrabrejši — se bori na strani belih."
Don Sebastijan se je dostojanstveno vzravnal.
"Tako, eden? Naj bo torej, dam vam samo za enega podporo."
Vzel je listek z mize in nekaj napisal nanj.
"Tu imate; zglasite se pri mojem oskrbniku."
Mati Izabela je vzela listek, se s solzami v očeh zahvalila in odšla.
Bil je že zadnji dan, a mati Izabela še ni ničesar pripravila za praznike. Dobila je ne-. kaj malfega podpore, a to je komaj zadostovalo za najnujnejše.
Vsa obupana se je mati popoldne odpravila v katedralo. Mračna tišina je lebdela v svetišču, le malo ljudi, po večini ženske in otroci, je klečalo ob
že res moraš iti," je prosila. , prosim, pomiri se! Kar se je "Ne zdržim več doma, ma- j zgodilo, se je zgodilo; tvoj ti," jo je zavrnil. "Drugi se bo- brat je srečen zdaj — nobene-
toplimi besedami odvrniti sina stošena in pomandrana. Troje
od maščevalnih misli.
Nikar, sinko, nikar ne govori tako. Bodi hvaležen, da si doma, ne hodi spet prostovoljno tja, kjer zanje smrt. Ali ni dovolj, da sta oba tvoja brata tam? Zanju mi krvavi srce, ne daj, da mi bo krvavelo še bolj. Glej, prazniki se bližajo, praz-
sinov imam, dva sta na vojni, eden je doma bolan in nesposoben za delo. Prazniki so tu, veliki dnevi, a moje shrambe so prazne; jaz sem že stara, bo-
Mati Izabela je goreče molila. Njeni zdihi so se mešali s šepetaj očimi molitvami tistih mater, ki so nemara nosile v srcu isto bol kakor ona sama. Potolažena se je mati Izabe-
lehna, ne morem delati kakor Ua vrnila domov. Našla je šibi rada . . . Usmilite se, pre- na, kako se je odpravljal, da žlahtni gospod, in pomagajte ! gre.
'mi!"	;	| "Vsaj praznikov počakaj, če
Piano naprodaj
Proda se"piano. Na ogled je pri Sedmak Moving Co. Poizve se pri Joe Logar, 1057 E. 61. St.
Na javni dražbi
V torek 30. septembra bo prodana na mestni sodni j i, ob enajstih dopoldne hiša, ki se nahaja na vogalu 220. St. in Miller Ave. Hiša je v zelo mirnem kraju. Sta 2 lota, 52x138. Posestvo je pokojne Antonije Bradač, p. d. Ko. renka. Vredno je najmanj $4,-000.
Kakor- izgleda, ni bilo dovolj prostora za pristanek teh dveh letal, kajti pilota sta ob pristanu tako nesrečno manevrirala z letali, da sta ob pristanku letali zadeli skupaj na Conway, Ark. letališču. Letali sta uničeni, a pilota pa sta ušla brez poškodb.
Ni več dosti slišati iz afriškepc bojišča, .a kljub temu je vojaštvo v tistih krajih precej zaposleno. Gornja slika mm lcaže branilce, pri Tobruku v Libiji, M hite postavljati topove v pozicije za obrambo ipesta. K topu je pritekel kuh še v predpasniku in drugi vojak, pq, je tako prihitel, da je še hlače po zabil, . .
re za čast, za obstoj Španije, jaz pa naj gledam? Ne — šel bom,!"
Mati je vedela, da bi bilo vse pregovarjanje zaman in se je tiho vdala.
In kakor da je zadela novo težko breme, se ji je hrbet upo-gnil še globlje.
Ker se je že večerilo, se je sin odločil, da odide naslednji dan zarana.
Pozno v noč — moralo je biti že proti jutru — je nekdo potrkal na okno.
Mati Izabela se je takoj predramila, saj niti spala ni, ampak samo ležala v nekakšni trudni omotičnosti.
"Kdo je?" se je dvignila v postelji.
"Jaz, mati; vaš sin Juan; odprite!"
"Za božjo voljo — ti si? Takoj, sinko!"
Ko je stal pred njo, v pono-šeni vojaški obleki, ves pora-stel po obrazu, se ji je zasmilil v dno duše. Objela ga je in poljubila.
"Kako sem veseja, da si prišel za praznike! So te pustili, kajne?"
Sin je odkimal, povesil pogled.
"Ne; skrivaj sem šel; rad bi vas videl, mati. Koprnel sem po domu, rad bi preživel te dni pri vas doma in —"
Tu je nenadno umolknil.
Zla slutnja je zrasla v materinem srcu.
"In —kaj še? Govori!"
Sin Juan se je sesedel na stol.
"No, sinko, povej; ti nekaj veš! Pa ne, da bi tvoj brat—?"
Sin je molče prikimal, mati je tiho zaihtela.
"Vedela sem, takoj sem slutila . . . Kje, kdaj je padel moj najmlajši — govori!"
Sin se je medtem nekoliko zbral, naslonil se je ob steno in z zamolklim glasom povedal:
"Včeraj .je padel. Rdeči so nas naskočili, šlo je za neko višino onstran reke. Srdito so naskakovali, mi smo se morali umakniti. Med spopadom sem zagledal brata, kako drvi ravno proti meni. Nisem nameraval sprožiti nanj, a moral sem, če ne bi bil on mene ubil. To je vojna, mati ..."
Mati Izabela je brezumno strmela v sina, solze so ji tekle po licih in roko si je krčevito pritiskala na srce, kakor v bojazni, da ji ne poči.
"Za bridkosti — še ta rana . . ." je zašepetala, se vrgla na posteljo in zajokala.
Skozi okno se je prikradel prvi jutranji svit. Skoraj neslišno so se odprla vrata sosedne sobe, med njima se je pojavil starejši brat.
"Tako, tako," se je s predir-Ijivim pogledom-zapičil v brata; "beli se tudi vračajo glejte no,! Beli domov, rdeči pa v zemljo, kajne?"
Mati Izabela je zaslutila usoden položaj in je s strahom sko čila pokonci.
"Ne tako, sinko; vojna je zares strašna in brezobzirna. Veliko sem že prenesla, bom pa še ta udarec ..."
"Da, mati, brezobzirna in strašna je vojna — med brati. A ta pes tu je ubil mojega brata, najboljšega mojega prijatelja . . . Tega mu ne prizane-sem!"
Juan je planil s stola, pre-bledel in stopil za korak nazaj.
"Kaj mi pa hočeš, brat? Nisem mislil storiti, kar sem storil. če bi se ne bil branil, bi me bil on ubil . . ."
"Vem, vem, ni treba ponav-ljathi, sem že slišal za vrati tvojo samoobtožbo. Ampak, če bi bil tebe ubil —prava reč! Bele pse bi bilo treba pobiti vse do zadnjega!"
Mati se je s sklenjenima rokama približala sinu.
"Prosim te, sinko, lepo te
ga trpljenja ni več zanj-. . ."
"Nobenega trpljenja, da; zadosti je trpel, saj sva se borila skupaj in vem to. Pa ti gre ta beli pes in ga ubije!"
Juan se je še za nekaj korakov umaknil proti oknu in je ves bled obstal v kotu sobe.
"Nisem pes—tvoj brat sem, kakor je bil on!" je vzkliknil, držeč roko za pasom.
"Pes — umri še ti.!" je zakričal brat, planil in zamahnil.
Tisti trenutek je mati skočila pre« sina, da bi ga branila.
A bilo je prezgodaj in prepozno.
Zamahljaj z nožem je bil tako silovit, da se je namesto v bratovo zapičil v — materino srce.
Mati je kriknila in zdrsela ob telesu sinovem na tla.
"U . . . mi. . . ram," je presekano zašepetala. "Hote-la . . . sem . . . vama . . . pripraviti . . . prijetne praznike . . . zdaj pa ne bom . . . mogla . . . Dan ... sv. Duha . . . je tu . . . bodita prijatelja . . . vsaj . . . vidva . . . Tudi . . . Španija . od smrti ljenje . .
vec
. bo . . . vstala . . . . . v novo . . . živ-škoda ... da me • . ne . . . bo . . .
ah
Kri je pordečila deske, obraz materin je bledel zmeraj bolj; oči pa so ostale odprte; že vse osteklenele so se zazrle v strop in tako obstale . . .
Sin Juan se je zrušil čez materino truplo in zajokal kakor otrok.
Starejši brat pa se je s tresočo roko dotipal bratove glave in z drgetajočimi prsti božal njegove lase in obraz . . .
Skozi okno so veličastno priplavali glasovi binkoštnega zvo-nenja iz mestne katedrale . . .
(Vinko Bitenc.)
MALI OGLASI
Delo dobi
Takoj dobi delo Slovenka, stara 25 do 35 let, ki se malo razume v kuhinji in pa da bi pomagala v gostilni podnevi. Ako želi, tudi lahko ostane tu. V nedeljo je prosta. Zadaljne informacije se je obrniti na naslov 1393 E. 53. St., ali pa pokličite ENdicott 6456 med eno in četrto uro popoldne. )223)
Ttttn	......... ii m ..................... i.........
Trgovina naprodaj
Grocerija in delikatesna trgovina se proda. Nahaja se v slovenski naselbini. Zmerna cena. Naslov se izve v uradu tega lista.	(222)
cixxxsxxxxxzsxixxxzxxzzxj:^
PREPARE YOUR
Heating System
NOW !
New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam
Resetting........................$12.00
Cleaning ..........................$4.00
Air Conditioning, Tinning
and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
HEATING CO.
1193 ADDISON RD. ENdicott 0487
YTH ^LjiLXXXXX.iiTT y Tur^yy nft ^ y "it, »itij
Ako iščete
dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR
16131 St.'Clair Ave.
(Tues. x)
N
M »
H
Mid
Oblak Furniture Co. i
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebžčlne za dom G61Z &T, CLAIR AVE, tlEnderxm W«

MIRKO BRODNIK:
Ljubezen ne umre
Kaj hočeš zdaj! Ti pojdeš k vojakom, — kam naj gre pa ona, če ne more ostati doma?"
"Saj prav o tem sem hotel govoriti z vami, botrica. Samo vi mi lahko pomagate . . ."
"Da bi ti jaz pomagala? Kako?"
"Oh, obdržite Marij oj tu. Saj vam bo pomagala pri delu. Domov ne more zdaj iti. In . kar" bo treba denarja, bom že jaz dal. Zdaj še nimam, a ko se vrnem od vojakov, bom imel."
"Kaj pa misliš Andrej? Vsi ljudje bodo padli po meni, če se bo razvedelo, kako je."
"Ne, botra. Saj ne bo tako hudo. Kdo bo pa vedel, odkod je Marija. Recite, če vas bo kdo vprašal, da ste si pač najeli deklo, ki vam bo pri delu pomagala. Saj ste že malo v letih in si smete privoščiti počitek. Marija je zelo pridna. Odlegla vam bo za vsako delo. In zame boste storili več, kakor mi more storiti mati. Dajte, botra, bodite dobrega srca. Drugače ne vem, kaj naj storim. Nje ne morem pustiti v domači vasi. Doma bi i o sriedli in na vas se tudi ne bi smela prikazati. Morda bodo mene prej pustili od vojakov. Takoj ko se vrnem, se bova z Marijo vzela . . ."
"Toda na kaj?" je vzkliknila botra*. "Saj nimaš ne ti ničesar, ne ona."
"Bodite brez skrbi, botra. Močne roke imava oba. Samo obljubite mi, da jo boste vzeli za ta čas. Ali smem upati?"
Botra je pomislila. Seveda, tudi zanjo je bilo nerodno, toda svojega Andreja je im^la tako rada, da je sklenila potrpeti.
"Pa naj bo?" je rekla in Segla Andreju v roko. "Saj vidim, da si drugače ne znaš pomagati."
"Ali res, botra?" je vzkliknil Andrej in oči so se mu zais-krile. Potem je kar zbežal od nje in planil v hišo.
"Saj sem ti rekel, Marija, da boš lahko ostala pri botri. Dovolila je. Marija, pojdi in zahvali se ji."
Ves vesel je objel svoje dekle in se odtrgal od nje šele takrat, ko je zaslišal v veži botrine korake.
"Botrica, hvala," je tiho rekla Marija in zardela. "Nisem mislila, da boste tajco dobri."

V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Antona Planinšek
ki je za, vedno zatisnil svoje dobre oči 23. septembra, 1937,
Spava.i mirno pod gomilo v kraju večnega miru, za nas na izprosi milost, da se snideifto pri Bogu.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI.
Cleveland. O., 23. septembra, 1941.
"Le nikari me preveč ne hvali," se je nasmejala botra. "Saj me še ne poznaš."
"Morda vas pa le. Andrej mi je pravil o vas same lepe reči."
"Andrej," se je zdaj obrnila botra k mlademu fantu, "kaj pa njene stvari?"
"O, vse sva prinesla s seboj," je odvrnil Andrej in pokazal pleteno košaro, ki je stala v veži. "Ni sicer mnogo, toda za silo bo že."
"Kam bi te pa dala?" je pomislila botra. "Že vem. V čum-nati boš. Postelja je tam že pripravljena. Kar tja nesi svoje reči in v omaro jih zloži. Potem pa pridi v kuhinjo, da se bomo še kaj pomenili."
Marija je pobrala košaro in šla v svojo novo sobico.
Ta sobica je bila na južni strani hiše, skozi železne križe je videla Marija pred seboj gozd in v ozadju dolino. Obstala je pri oknu in se zamislila. Beli oblački so se podili po nebu, kakor bi se igrali. Solnce je medlo gledalo skozi meglice, časih predrlo skozi nje in vrglo šop žarkov v gozd, potem pa spet izginilo za mlečno belim pajčolanom. Daleč na obzorju so v sivini izginjale gore. Na nekaterih so se že videli prvi madeži snega.-
Marija se je zresnila. Doslej jo je prevzemala sama sreča, saj je čutila v sebi zavest, da je našla nekoga, ki se bo zavzel zanjo in ji pomagal. Zdaj je pa spet zajela žalost njeno srce. Saj s tem, da bo smela ostati tu, še ni rešena. Odkrili jo bodo morda in hoteli bodo, da se vrne domov. In Andrej ne bo smel priti k njej. Ne bo ga vsak dan videla kakor doslej. In še nakaj dni, pa pojde k vojakom in potem ga poldrugo leto ne bo nazaj . . .
Vse te misli so jo prevzemale in grenke solze so se ji utrnile. Toda ugriznila se je v ustnico. Močna mora biti. Ne sme podleči navalu čustev. Hitro je zložila svoje reči in se vrnila v kuhinjo, kjer sta bila že Andrej in botra.
Potem so še nekaj časa govorili o vsem mogočem. O domačih, o sosedih, o vsem, kar jim je prišlo na misel in na jezik. Naposled se je Andrej dvignil in rekel, da bo moral iti domov.
"Andrej!" je vzkliknila Marija in planila kvišku. "Nikari še ne pojdi! Ne pusti me zdaj same!"
"Moram iti," je .tiho rekel Andrej in ji ljubeče položil roko okoli vratu. "Pogrešili me bodo. In nočem, da bi me takoj spravili v zvezo s tvojim begom. Že tako bodo dovolj klepetali."
"Ali te mar ne bom več videla?" je zaihtela Marija.
Dolgo je molčal. Seveda, še nekaj dni in iti bo moral. . . . Potem pa jo je pobožal po laseh in ji rekel:
"Saj še pridem, Marija. Še enkrat pridem po slovo, 'peden poj dem k vojakom. Ne bom te ka tako pustil same. Saj smem priti, botra ali ne?"
"Seveda smeš," je odvrnila botra, vsa srečna, da mu lahko pomaga.
In potem se je odpravil. Z Marijo sta šla počasi čez vrt, do gozda. Tam jo je še enkrat privil k sebi in jo poljubil, potem pa so ga zakrila temna drevesa. Marija je še dolgo molče gledala za njim.
VI
Pri Kačarjevih
Med tem pa se je tudi že doma zgodilo marsikaj.
Tisto jutro se je Kačarici čudno zdelo, da vrata niso bila zaklenjena, ampak samo prislo-njena. Toda mislila si je, da jih je pač snoči pozabil mož za-
kleniti, ko se je precej pozno vrnil domov.
Marija je navadno prihajala iz svoje sobe kaj zgodaj. Ta dan pa je ni bilo od nikoder. Kačarica, ki se je že nekoliko potolažila od včerajšnjega razburjenja, si je mislila, da hči pač spi in dejala si je:
"Naj le spi. Najbrž ponoči ni mogla dolgo spati. Zdaj bo vsaj to nadomestila."
Saj stara Kačarica v.srcu ni bila slaba ženska, nasprotno, še celo kakšnega plemenitega čuv-stva je bila zmožna.
Toda minila je deveta ura, prišla je deseta, Marije pa le še ni bilo iz sobe. Tedaj je'šla Kačarica po stopnicah navzgor in jo na mostovžu poklicala: "Marija!" Nič odgovora.
Stopila je k vratom in jih počasi odprla. Potem Je kakor okamenela obstala. Zagledala je prazno posteljo, odprto omaro, ki je bila skoraj prazna.
V trenutku je vedela, kaj to pomeni.
"Marija je ušla od doma," si je tiho rekla. "Zakaj ?"
Ni si takoj vedela razložiti njenega bega. Potem se je spomnila, kako je njen mož prejšnji dan rogovili zaradi nje, kako ji je grozil. . . .
"Morda je bila pa v sobi ta-zunaj," si je tiho rekla. "Slišala je vse, pa se je zbala in pobegnila . . . Samo kam je šla? Kam krat, ko smo mislili, da je kje jo je zaneslo? Joj, da moram biti tako nesrečna!" je vzkliknila in se vrgla na posteljo.
Skrbelo jo je, Marija je neizkušena, ne pozna sveta in bog ve, kam jo bo zaneslo in kaj bo z njo. Toda morda le ni šla daleč, morda se bo še vrnila . .." je pomislila Kačarica.
Vstala je in se počasi vrnila po stopnicah v kuhinjo. Tedaj je stopil njen mož v vežo.
"Stari! Ali si kaj videl Marijo?" mu je dejala.
"Ne," je odvrnil Kačar. "Zakaj pa vprašuješ? Ali je ni v hiši?"
"Ne, ni je. Ne vem, kam je šla. Skrbi me."
"E, daleč ni šla. Se bo že vrnila."
"Bila sem v njeni sobi," je povedala Kačarica. "Veš, kaj sem videla? Vse je prazno, vse je pobrala in nekam šla. Samo kam?"
"E, hudiča!" je vzkliknil Kačar in se zdrznil. "Kaj naj pa to pomeni? Kaj pa jo je prijelo?"
"Temu si ti kriv," se je tedaj ujezila Kačarica. "Včeraj si kričal, kako jo boš pognal od doma, zdaj pa imaš. Sama je šla, da je ne boš podil."
"Pa vendar ne misliš, da je res ušla?" Kam naj pa gre, saj nikogar nima." "Kaj vem. Šla je." "In nič ni napisala?"-se je začudil Kačar.
"Nič nisem videla," je dejala njegova žena. Potem je šla hitro po stopnicah v Marijino sobo. Vse je prebrskala, vse pre-metala. Nazadnje je našla na oknu listič, na katerem je bilo napisano :
'Šla sem, ker sem morala iti. Ne izprašujte, zakaj. Vrnem se, ko bo čas. Ni me treba iskati, dobro sem preskrbljena."
Nič drugega. Uboga Marija je napisala, da je dobro preskrbljena, prieden je vedela, kaj bo z njo . . .
S povešeno glavo je prinesla Kačarica listek v kuhinjo in ga brez besed pomolila možu/
Kačar si je nataknil naočnike in ga počasi prebral, besedo za besedo. Potem je nemo pogledal predse in rekel:
"Kaj naj storiva? Kaj bodo ljudje rekli?"
Tisti dan je bil pri Kačarjevih kaj žalosten. Kačarica se kar ni premaknila od svojega ognjišča. Zamišljeno je gledala predse in pogosto so jo obli-le solze. Neprestano je morala
misliti na Marijo. Zdaj se je je spomnila, ko je bila še čisto majhna, ko se je še držala njenega krila in delala prve korake. Potem, kakor je doraščala, kako je začela hoditi v šolo . . . o, kako hitro se je vse to zvrstilo. Kačarici se je zdelo, da je minilo vse mimo grede. Še nikoli ni pomislila na svojo hčer/
Kačar pa je hodil okoli hiše kakor izgubljena ovca. Nikjer ni našel obstanka. Časih je stopil na prag, da bi zavil v hišo, pa se je vselej premislil. Potem se je pa le odločil in šel v kuhinjo. Žena ga je samo molče pogledala in spet skrila roke v robcu.
"Ti, žena," ji je tiho rekel in stopil k njej.
Zaihtela je v odgovor.
"Nekaj sem si mislil," je v zadregi nadaljeval. ,
"Kaj pa?" je komaj izdavila med ihtenjem.
"Če ni to kaj s Podbregarje-vim v zvezi . . ." Najbolj verjetno se mi zdi . . ."
Kačarica je pogledala kvišku.
"Morda pa res utegne biti ta-
ko," je rekla po kratkem premišljevanju. "Pojdi tja in povprašaj !"
"Da bi šel tja? Ali si že pozabila, kako je bilo še nedavno? Najprej sem se tožaril z njim, zdaj pa naj bi šel tja?"
"Kje pa boš zvedel? Andreja moraš vprašati."'
"Ne, ne, tja ne pojdem," se je branil Kačar.
"In zakaj ne? Pojdi vendar! Ali pa če nočeš . . . pojdem jaz . . . Mene menda ne bodo vrgli pred prag . . ."
"Da, ti pojdi rajši . . ."
Kačarica je vstala in se počasi odpravila.
"Čez nekaj časa mi pridi nasproti," je rekla možu. Nič drugega. Še enkrat si je obrisala oči, potem je skočila čez prag.
VI
Za hčerjo.
Tudi pri Podbregarjevih so se ta dan čudili, ko Andreja ni bilo od nikoder. Sicer je prejšnji večer rekel, da pojde morda v mesto, toda nič določenega ni bilo. Zdaj pa je bila že pozna popoldanska ura, pa se še ni vr-
nil, čeprav je moral vedeti, da ga doma čaka delo.
Podbregar je neprestano prihajal z njive in povpraševal za njim, tako da se je Podbregari-ca že kar jezila nanj:
"Pa menda res ne moreš biti brez njega! Kaj pa si tako v skrbeh? Saj se ti ne bo izgubil ! Tisto malo dela boš že sam opravil. Pusti ga vendar še te dni, kar bo doma. Naj bo malo prost. Saj si ga tako dovolj upregal v zadnjem času."
Podbregar je molčal, čeprav je imel marsikaj na jeziku.
Počasi se je okrenil in stopil na prag. Pogledal je pred hišo,

tedaj pa se je iznenada^ Pri ograji je stala Kac odpirala vrata. Prf vedel, kaj naj ji ^ zganil.	. j
Počasnih korakov J<; čarica čez dvorišče proti vratom.
'Dober večer!
, odvr«1:
"Bog ga daj!" je bregar. "Sicer pa še111
To je bilo edino, ^ prišlo na misel.. In sa . • je razmišljal, kako n« in kaj je utegnilo KaC vesti v hišo.
118
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom
kranjsko-slovensM
KATOLIŠKA JEDNOT"
Najstarejša slovenska podporna organ v Ameriki. . .Poslu je že 47. let°
niz3
J/ Gardner tovarni ročnih torbic v St. Louis, Mo. je bila stavka. Gornja slika nam kaže prizor, ko so stavkarice hotele zabraniti drugim delavkam vhod na delo in pri tem je bila ena stavkarica zbita na tla, kakor vidimo na sliki.
Premoženje	p
off l9f i
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 1""' 1
Članstvo 37,000
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO ,
Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega - oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare Sole sv. Vida.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik John Melle, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Frank Svegel, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frances Kure, Frank Skerl. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih, delovanju na drutše-nih sejah.
bežnik, nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan, Jennie Brodnik; redite-ljica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Fristov, Mary Tekavec; aa klub društev* SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki: dr. Se-liškar, st., dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta.
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Pri šteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. o!,c bolezni ir. onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske oA.}t otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje oki""^"
NO*1
* A
Ao
r
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Predsedhik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati 1:00, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine Od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaSa $7.00 ali $14.00 na teden. V društvo se Sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in kir-to in ravna naj se po pravilih Jednote.	_
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er-
DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA
Predsednik John Levstik, 64ff East 115th St., podpredsednik Anton" Hlap-še, 1082 E. 72nd St.; tajnik Leo vak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd Pl„ zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St. Nadzorniki: Frank A. Turek, Frank Petkovšek in Steve F. Pirnat; vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Zastopnika za Klub društev fare sv. Vida: Andrej Tekavec in Frank Petkovšek. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. uri popoldne v dvorani št. 2. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta.
DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139, C. K. of O.
Predsednica Mary Ivane, podpredsednica Frances Baraga, tajnica Jennie M. Yelltz. 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louisa Pikš, blagajničarka Kattie Perme, vratarica Frances Kasunič, nadzornice: Mary Skulj, Ana Godlar, Mrs. J. Hrovat; duhovni vodja msgr. B. J. Ponikvar; zdravnik dr. M. J. Seliškar. Seje se vršijo v stari šoli sv. Vida vsako tretjo sredo v mesecu zvečer ob osmih.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste cert>f,K* dobe od $250.00 do $5.000.00.
/i Š® '
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne 01B trudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge P^^iiš se bbrnite na uradnike in uradnice1 krajevnih K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD. 351-353 No. Chicago St.	J°l
jti
SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 7703 Lock-year Ave.; podpredsednik John Kra-šovec. tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Mlakar, John Lokar in John Sterle, Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
ŽENINI IN NEVEST^
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina j
6117St.Clair Ave.	HE1"1*