DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. rencije Slov. moške zveze poroča JOŠKO PENKO, »zastopnik Ameriške Domovine ''sni a so bila z malimi po-sko sprejeta kakor jih °z*l tozadevni odbor. sPfememba je za one, i]0 v armado Strica Sa-.kateri so leto ali več ar»izacije, postanejo s v armado pasivni čla-^lučaju smrti upravičile po lestvici, ka-Wvidevna za ostalo , ^'h aktivno članst-a z dnem vstopa v ar-,^°Pet prične ob času, ,„]. armade odpuščeni. JC! so od teh ugodno-' fl^^šacije ostane ka-Vftln nje sedež bo še ^'•bertonu. » a Je bil sprejet nov 0|°ča upeljavo mla- fc4;0 lka- v ta odde" Sitj ')r!st°Pijo otroci in h,d j Roškega spola v sta- k y 0v mesečnega ases-jteJstvica določa, da so So0kl Jo briške Domovine °njenost in dobro % Je ta dnevnik gojil \0,fnizacije. H,. ni odbor do leta ( 'M ^ glavni predsed- m S A0vieh- L p°d- len) t 'V,?111011 Rudman, II. »Pelff>; .,^b!Sednil< Mike Tom- j*Uter> 8l. blagaj- gl. tajnik ^(Ij^nec, g]_ zapjsnikar °db- Predsednik nad- 5 Sodb H^rles Benevol in II ^ !fCJohn Linto1'1 jli^i' 1)11 --.--I _•„ TT Klasan. pred- odbora ter Joe Pi-odborni- MLga * ovp ■ » w Roza»c (So kM iN ?"ganizacije je bil h0ct°bren dnevnik % a j, -^oren dnevnik Prihod- Clja leta 1944 se vr- društvenem /5 J : o. lfSjeJJčkom konvenci-armonično delo-H»ie bratskem duhu, '''' ikn*1 ?la^e konvenciji • ^ glavnim od- i si?** deia-Kon- Joltio • John Ro" v^1 svojo plačo v banketu 80 na" ^ q ^iki župan me-%\\ln Policijski na-Pohvalila gi-in izvrstno V duetu sta em har-% J *W.Urk- Neustra-»» 1 slovenščini je deklica V>ijo SfS ^'^PlSsMZ 'ItNh J11 Predsednik ^ k. teri Je očrtal V^li^Oj SMZ. Za-'ei^^^anom za iz-W Posebno je pa
  • 15.00; Anton Novak 10708 Ali', vet Ave. in Vinko Klemencic, 1029 E. 69th St. oba direktorja 31ov. N. Doma na St. Clair Ave. jo SfiS.OO vsak; Elenor černe-Pavey $2.00; društvo Slovenec 5t. 1 SDZ, pri katerem je včlanjen Lausche, so darovali $30. Na seji tega društva so darovali tudi sledeči člani: — po $2.00: Mike Skrjanc 18702 Kewanee Ave. in Anton Papes 1104 E. 71 St.; po $1.00 so darovali Kari Vrtovšnik 1104 E. 71 St., John' Straži air 1235 Addison Rd., Anthony C. Skuly 11324 Knowlton Ave,, Frafik Jazbec 7305 Mayhem Ave. Torej posamezni člani prispevali svoto $8.00. Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ $10; društvo Napredek št. 132 ABZ $5.00; društvo Slovenske Soko-lice št. 442 SNPJ $10.00; društvo Lipa št. 129 SNPJ $5.00; društvo Clev. Slovenci št. 14 f SDZ $10.00; društvo Napredne-Slovenke št. 137 SNPJ $25.00, morale so napraviti izreden slučaj, ker pokojna mama Lausche je bila dplgoletna članica in pred. sednica društva, zato so to storile. Društvo France Prešern št. 17 SDZ $15.00; Rudi Božeglav na 6010 St. Clair Ave. $10.00, on vodi uspešno trgovino najfinejšega vina poiskusite pa boste videli, da je to res. Društvo Woodman of the World* Camp 293 $5; Mr. J. L. Friend of Lausche $5.00, Henry Zalokar, $5.00; Skupna društva fare sv. Vida, $10.00; James Slapnik, Jr. $10, on vodi prodajalno cvetlic na 6620 St. Clair Ave. Mrs. Rose Strainer in Mrs. Josephine Mihalic, sta se zavzeli in obiskali nekaj svojih prijateljev in znancev, torej evo ga rezultata: po $1.00 Aloizija Mi-klaučič na 64. St., Pavel Tanko-vic, 64 St., Jos. Ouala, Mr. and Mrs. Hlad, Louis Rigler, Miha Sintic, Frank Kovačič, Anton Kompare, Antonija iSmrdel in neimenovana vsi iz 64 ceste. •Agata Zakrajšek, Kati Volk, Joseph Novak in Mary Hren vsi iz Spilker Ave.; Charles Zgonc, iz 61. ceste, John Novak, 72. cesta; Joseph Mrzlikar in Tony Korošec, Jr., oba iz 62. ceste, Frank Debeljak, Mr. in Mrs. Urbancic, Mr. in Mrs. Lepar, Rozi Cimper-rnan, Art Malloy, Jennie Stefe, Mr. and Mrs. Trebeč, vsi iz 55 ceste; Joseph Mautz, Mrs. Fale-ac, Joseph Zelko, Rudolph Vol cansek, Anton Sirk in Katarina Rudic, vsi iz Cary -Ave.; Friend of Lausche, Henry Strainer, Helen Petkovšek, oba iz 61. ceste; Prances Baraga, Louis Stava-nja, - Frank Hegler, Terezija Turk, vsj in 62 ceste; Andrej Je-mic, John Striftar, Frank Roje, Anna Milawitz, Stanley Koren-sek, vsi iz 63. ceste. Po $1.00 so larovale tudi Mr. Josephine Mi-aalic, John Urbancic in Frank Sibanik. I ■ ' . Po $2.00 so darovali Matija Flajnik iz Carry Ave., John Zgonc iz 61. ceste, Mr. in Mrs. Lear iz 61. ceste, Mrs. William Kenik, iz 63. ceste, Mr. in Mrs. Velikonja iz 55. ceste, Mr. in Mrs. Sedmak iz 61. ceste. Mr in Mrs. Bostjančič, ki vodita na 1293 E. 55th St. uspešno groce-risko prodajalno, naj se jih upo števa, darovala ta $5.00; Mr. •Joseph Pečjak iz 63. ceste je tudi prispeval $5.00, Mr. in Mrs. Anton Bašca iz 61. ceste darovala $3.00. Vsem ki so prispevali, kakor .udi vrlima nabiralkima, vam /sem kličem v imenu odbora: prisrčna hvala! Upajmo, da vsi, ki ste prispevali, ste to storili z svojim lastnim nagibom zavedajoč svoje narodne dolžnosti, de lujmo ako kdo že ne more prispevati z finančno pomočjo, pa s do bro besedo, ker danes rabimo denar, na volilni dan pa glasove. Pozdrav, Joseph Okorn, tajnik. -o- K ruskim bojem in spomini na Rusijo Jože Grdina (Nadaljevanje) Tatarji ali Mongoli so prihrumeli na Rusko prvič leta 1323. pod vodstvom grozovitega Džin-giskana, ki je moril in pustošil po ruskem ozemlju, da je bilo groza. Nesložni ruski knezi niso bili pripravljeni na to, ker prepirali so se med seboj, slabili moč ter za kako skupnost niso imeli smisla, pač pa v bojih in prepirih zapravljali z trudom pridobljeno zemljo svojih očetov. Tako so bili brez moči napram Tatarjem in le sreča zanje je bila, da so Tatarji, ko so opravili svoje grozno delo, kmalu odšli odkoder so prišli. štirinajst let pozneje so se pa zopet pojavili; načeloval jim je Džingiskanov vnuk Batukan. Tudi to pot so delali kakor pre- je z izjemo, da se nisovec nili iz Rusije, ampak so polnoma zagospodoval' i pravi gospodarji ogroi^ le. Kakor Balkanci W ki so bili le uboga raj*1 pa gospodarji, tako so pod Tatarji. Velike 1 ske je potrjeval le tatar= Pred njega so morali klanjati se in mu pri118:, gatih darov, Rus pa trpe | čeval. Težak je bil žulil Ruse. Prvi, ki se je temu ^ Veliki knez Dimitrij j" (1363-1389) ter jih f naklestil, a premagal J1 ni. Temeljiteje je z nji® čunal Veliki knez Iva" Ju« • , , ---- ,-.•] iai&F l! Vi T !lji 1 if je leta 1480, razbil tat^ raj, takozvano Zlato 0 tarji so bili potem i"aZ ■ 3 kanate ali orde. Te 0 zanska, Astrahanska ?ki in Astrahanski ka'1^ bil kot že omenjeno Grozni. Krimski ka^ prenehal leta 1783, ^ j ske cesarice Katarin I izrazitejše mesto Tatf 1 Kazana, ki ima P°vS(# lice. hilj V Kazani sem izgu% tovariša Lojzeta kis® .J li proti Turkestaiiu, tem umrl, mene z diu pa proti Sarapolu, 118 -sti gozd. Tam sem _ roko reko Kamo in n' ,, da bomo še čitali tu ^ jih predno bo vsa 3 Mnoge poleg KUe, Moskva in Petrogi'8 ( ga branijo Rusi lXf A jo in maršal VorOŠ'^., 4 vse sile, da Prel'| jjr zavzetje Petrograd^ stolice ruskih carj Petrograd je ^/J kdanjih ruskih P^ mlajša prestolica- . p zidal leta 1703 sl»v' Peter Veliki, zna" J j. Car in tesar" Vl<< Hi bil Peter Veliki, ^jfj^ • in r ■u prej ni poslej »j y | vlado je Rusija se' va svetovna sila- Jf tr' !;rovo mesto Srbi ^ ^ r.ingrad, ki se je U imenovalo '-'ju imenujejo drugam »Ulj; M, S \ ti|g N % \ V -rad in tako ga itnp jaz, ker Lenin P° 111 ■ ii dosegel ni v f^ „„ vladarstvu, zlasti ^f vanju kot je.bil » jjj novitelj Petrog^ | 1713 prenesel ctf l iz Moskve v P^1 J Tako opevan v 4 . in toliko prip°ve ^ nobenem ruskem . , ca« jrttf 3 likemu, katerega^-« govarjali s 5p tem oziru so , ^ ■ Petrovo mesto. (t,-bo to mesto dob'1. vf nazaj, kot ga tu bi in pravilo kot o S t »p: > Ms V 'li. služi. M Najbližji gorod, prva V ^ctj ki je oddaljen le t/, O Novgorodu sm tali in zgodovi)1^// za nas pra predvsem, ker ime Sloven ali aV <7 za"11 od (Dal i^f* Osemnajstimi J V septembru > Johan Thoms danskega ^ nemški vojak, ^ bil strel v ste£y mu krogle nis° ti. Jjjfi Ko je bilo v^/' dajal Thoms dno znova VTgfflj krogle, ki se ni bilo mo£° a- Ki-0 čno se je tud> ^i" nila. Zaradi ^ i" spet v bolnis"1 naposled krog10^ že osemnajst3 .^t racija zavolJ0 .10, tam so se mu izločevali že Z p^ j % S\ flf , k s Iti v i v s \ r4j »O 1st " S >e sfr i* j V 81 M K' A A S SATAN IN ISKARIOT ali te-' omn« poa; raj*1 50 $ , k f tarski li«» rina5 Po nemškem Izvirniku K. Mays fyiil jjj2,Sem se k našim ljudem ^T®1 trideset vojakov, ljudi osvobodimo na- ' Tiho se plazite za me- ' ^ fei?manJ bo ropota, tem inaii" 11 .^enadimo, tem bolje lih trpeli arein ti jih*Ja2i]0pri konjih, nihče nas Pa if?eSno' dru®i na levo, f med konje!" sem MS""0- 10 se porazdelili. Ko J udarili med beduine, °Plta so pela, da je :iJe. otrPnili od strahu Hli drug za drugim s^t* 'e ilši^^.f11 trije pa so kriče so zbežali v Cf ljudi. ' C.strmeli- > "»jk ■ Sem jim zaklical ii# ■V 38' da Ni aa so me lahko vsi !Mi "\e,nam bilo treba več l<» '' V d- K AX(t nekaj minutah je Nvl tabor Ayarov po-, 0(liii ste! Brž h ko- ic \ 9 !" i hZ ^ nazaj, ven r cakaj0 i0^,ahao'te, pograbite ■etje za vajeti, kolikor ^____ . v s0- tovariši na "lili if;i| konjem. Vsak je Vajeti žnjega, vzel dva, ^ > trenutek zmešnjavo^6 je hitelo k vhodu. d 'di^s tnPa Je umolknil eno-r'S '^J^itve, kriki strahu, % rjenosti so se culi ^i^javili iz polmraka "eV! 'Ca^"1 80 naši ljudje ' goLk meni. S / ^ in ihu ob- kretanje, lahko ^ t'u pVOj'im> kadar bi J ,« 135 Se ne pogodi it \t I k*/ o- J o *y 11 A 4 /i y a/; ■»»A cin r// 'k' ^ s.a bi na;) svojim Kk,morajo do nje-vzdržati vseh tsto sem obljubil „ ,(H ^šinih čet. X ^el, mahajoč z " Iz8inil je v gru- Je trajalo pa so sel se je po-v Jegovi strani sta- NS;^titljivi šejh. Je 'A > obljubam. starejši je ,t vij udnosti in iz iS IQ, ^tl,nje®ovih.let sem KVi®*: Pa tudi, ker jAj a.je pošten so- pred njim 1(1 dei na prsih, se JclJ . MALI OGLASI Dekleta dobe delo želi se dobiti dekleta, ki bi šivale na Singer električne šivalne stroje. Vprašajte na 7400 Stanton Ave. (224) Dekle dobi delo Išče se dekle za v lekarno. Nobenega predznanja ni potreba. Mora biti stara nad 18 let. Malokdaj dela zvečer. Vprašajte na 15519 Waterloo Rd. Izabela, vdova s tremi odraslimi sinovi, še zmeraj ni vedela, kaj naj pripravi za praznike, ko niti za najpotrebnejše ni bilo denarja. Vojne, te strašne vojne med brati kar ni hotelo biti konec?. Neka peklenska sila mora tiča-ti v ozračju, sila, ki z brezobzirno voljo poganja narod v vrtinec medsebojnega sovraštva, ki celo o praznikih sv. Duha noče mirovati in ne dovoli počitka do smrti izmučenim bojevnikom po frontah. Tudi sinovi matere Izabele se borijo na fronti, prav za prav samo dva, ker eden je doma; tam na Guadalajari je bil med težko ranjenimi, ki so jih beli zajeli. Ko je toliko okreval, da je mogel stati na nogah, je pobegnil iz lazareta. Zdaj poležkuje doma in čaka, da se bo spet mogel iti borit v vrste rdečih. Nobene prošnje, ne solze materine, ne morejo ustaviti ognja, ki tli v prsih sinovih. "Grem, še se grem bit; maščujem se za rane, ki so mi jih cela iztrebimo te izdajalce naše domovine." Žalostno se je mati "obrnila od sina, a upanja, da bo nemara nekoč vendar drugih misli, ni izgubila. Znova so jo zaskrbeli prazniki. Sinu, ki je doma, mora pripraviti nekaj boljšega, mogoče bo potem bolj dovzeten, bolj sprejemljiv za njene prošnje. Pa tudi ostala dva se nemara vrneta za te dni — Bog ve? Saj se kdaj mora vendar že končati to prelivanje krvi, požiganje in pustošenje. Naj zmaga, kdor hoče," je premišljevala Izabela, "samo," da bi bil mir." Odpravila se je k bogatemu donu Sebastijanu. Ta je bil lastnik velikih zemljišč, ki so jih imeli v zakupu vaŠčani, da so se mogli preživljati. Furija državljanske vojne I pa tudi tem krajem ni prizanesla. Pomandrana polja, požgani pomarančni nasadi so pričali o grozovitosti vojne. Žlahtni gospod," je nagovo-prizadejali ti prekleti frankov- i rila mati Izabela dona Sebasti- Ijana, "pomagajte mi! Vašo Po takih besedah se je mati | zemljo imam v zakupu, pa mi Izabela zmeraj prizadevala s j ničesar ne rodi, ker je vsa opu- i razpelu s Križanim. Don Sebastijan je stal ob oknu in gledal na ulico. Ko je mati Iazbela končala, se je obrnil in s prezirljivim nasmeškom dejal: "Vi ste gospa Izabela, kajne? Poznam vaše sinove in tudi vem, da se borijo na strani rdečih. No, in vi pa tu moledujete za podporo." "Samo dva sta pri rdečih, žlahtni gospod," je preplašeno pojasnjevala mati; "saj eden— in ta je najhrabrejši — se bori na strani belih." Don Sebastijan se je dostojanstveno vzravnal. "Tako, eden? Naj bo torej, dam vam samo za enega podporo." Vzel je listek z mize in nekaj napisal nanj. "Tu imate; zglasite se pri mojem oskrbniku." Mati Izabela je vzela listek, se s solzami v očeh zahvalila in odšla. Bil je že zadnji dan, a mati Izabela še ni ničesar pripravila za praznike. Dobila je ne-. kaj malfega podpore, a to je komaj zadostovalo za najnujnejše. Vsa obupana se je mati popoldne odpravila v katedralo. Mračna tišina je lebdela v svetišču, le malo ljudi, po večini ženske in otroci, je klečalo ob že res moraš iti," je prosila. , prosim, pomiri se! Kar se je "Ne zdržim več doma, ma- j zgodilo, se je zgodilo; tvoj ti," jo je zavrnil. "Drugi se bo- brat je srečen zdaj — nobene- toplimi besedami odvrniti sina stošena in pomandrana. Troje od maščevalnih misli. Nikar, sinko, nikar ne govori tako. Bodi hvaležen, da si doma, ne hodi spet prostovoljno tja, kjer zanje smrt. Ali ni dovolj, da sta oba tvoja brata tam? Zanju mi krvavi srce, ne daj, da mi bo krvavelo še bolj. Glej, prazniki se bližajo, praz- sinov imam, dva sta na vojni, eden je doma bolan in nesposoben za delo. Prazniki so tu, veliki dnevi, a moje shrambe so prazne; jaz sem že stara, bo- Mati Izabela je goreče molila. Njeni zdihi so se mešali s šepetaj očimi molitvami tistih mater, ki so nemara nosile v srcu isto bol kakor ona sama. Potolažena se je mati Izabe- lehna, ne morem delati kakor Ua vrnila domov. Našla je šibi rada . . . Usmilite se, pre- na, kako se je odpravljal, da žlahtni gospod, in pomagajte ! gre. 'mi!" ; | "Vsaj praznikov počakaj, če Piano naprodaj Proda se"piano. Na ogled je pri Sedmak Moving Co. Poizve se pri Joe Logar, 1057 E. 61. St. Na javni dražbi V torek 30. septembra bo prodana na mestni sodni j i, ob enajstih dopoldne hiša, ki se nahaja na vogalu 220. St. in Miller Ave. Hiša je v zelo mirnem kraju. Sta 2 lota, 52x138. Posestvo je pokojne Antonije Bradač, p. d. Ko. renka. Vredno je najmanj $4,-000. Kakor- izgleda, ni bilo dovolj prostora za pristanek teh dveh letal, kajti pilota sta ob pristanu tako nesrečno manevrirala z letali, da sta ob pristanku letali zadeli skupaj na Conway, Ark. letališču. Letali sta uničeni, a pilota pa sta ušla brez poškodb. Ni več dosti slišati iz afriškepc bojišča, .a kljub temu je vojaštvo v tistih krajih precej zaposleno. Gornja slika mm lcaže branilce, pri Tobruku v Libiji, M hite postavljati topove v pozicije za obrambo ipesta. K topu je pritekel kuh še v predpasniku in drugi vojak, pq, je tako prihitel, da je še hlače po zabil, . . re za čast, za obstoj Španije, jaz pa naj gledam? Ne — šel bom,!" Mati je vedela, da bi bilo vse pregovarjanje zaman in se je tiho vdala. In kakor da je zadela novo težko breme, se ji je hrbet upo-gnil še globlje. Ker se je že večerilo, se je sin odločil, da odide naslednji dan zarana. Pozno v noč — moralo je biti že proti jutru — je nekdo potrkal na okno. Mati Izabela se je takoj predramila, saj niti spala ni, ampak samo ležala v nekakšni trudni omotičnosti. "Kdo je?" se je dvignila v postelji. "Jaz, mati; vaš sin Juan; odprite!" "Za božjo voljo — ti si? Takoj, sinko!" Ko je stal pred njo, v pono-šeni vojaški obleki, ves pora-stel po obrazu, se ji je zasmilil v dno duše. Objela ga je in poljubila. "Kako sem veseja, da si prišel za praznike! So te pustili, kajne?" Sin je odkimal, povesil pogled. "Ne; skrivaj sem šel; rad bi vas videl, mati. Koprnel sem po domu, rad bi preživel te dni pri vas doma in —" Tu je nenadno umolknil. Zla slutnja je zrasla v materinem srcu. "In —kaj še? Govori!" Sin Juan se je sesedel na stol. "No, sinko, povej; ti nekaj veš! Pa ne, da bi tvoj brat—?" Sin je molče prikimal, mati je tiho zaihtela. "Vedela sem, takoj sem slutila . . . Kje, kdaj je padel moj najmlajši — govori!" Sin se je medtem nekoliko zbral, naslonil se je ob steno in z zamolklim glasom povedal: "Včeraj .je padel. Rdeči so nas naskočili, šlo je za neko višino onstran reke. Srdito so naskakovali, mi smo se morali umakniti. Med spopadom sem zagledal brata, kako drvi ravno proti meni. Nisem nameraval sprožiti nanj, a moral sem, če ne bi bil on mene ubil. To je vojna, mati ..." Mati Izabela je brezumno strmela v sina, solze so ji tekle po licih in roko si je krčevito pritiskala na srce, kakor v bojazni, da ji ne poči. "Za bridkosti — še ta rana . . ." je zašepetala, se vrgla na posteljo in zajokala. Skozi okno se je prikradel prvi jutranji svit. Skoraj neslišno so se odprla vrata sosedne sobe, med njima se je pojavil starejši brat. "Tako, tako," se je s predir-Ijivim pogledom-zapičil v brata; "beli se tudi vračajo glejte no,! Beli domov, rdeči pa v zemljo, kajne?" Mati Izabela je zaslutila usoden položaj in je s strahom sko čila pokonci. "Ne tako, sinko; vojna je zares strašna in brezobzirna. Veliko sem že prenesla, bom pa še ta udarec ..." "Da, mati, brezobzirna in strašna je vojna — med brati. A ta pes tu je ubil mojega brata, najboljšega mojega prijatelja . . . Tega mu ne prizane-sem!" Juan je planil s stola, pre-bledel in stopil za korak nazaj. "Kaj mi pa hočeš, brat? Nisem mislil storiti, kar sem storil. če bi se ne bil branil, bi me bil on ubil . . ." "Vem, vem, ni treba ponav-ljathi, sem že slišal za vrati tvojo samoobtožbo. Ampak, če bi bil tebe ubil —prava reč! Bele pse bi bilo treba pobiti vse do zadnjega!" Mati se je s sklenjenima rokama približala sinu. "Prosim te, sinko, lepo te ga trpljenja ni več zanj-. . ." "Nobenega trpljenja, da; zadosti je trpel, saj sva se borila skupaj in vem to. Pa ti gre ta beli pes in ga ubije!" Juan se je še za nekaj korakov umaknil proti oknu in je ves bled obstal v kotu sobe. "Nisem pes—tvoj brat sem, kakor je bil on!" je vzkliknil, držeč roko za pasom. "Pes — umri še ti.!" je zakričal brat, planil in zamahnil. Tisti trenutek je mati skočila pre« sina, da bi ga branila. A bilo je prezgodaj in prepozno. Zamahljaj z nožem je bil tako silovit, da se je namesto v bratovo zapičil v — materino srce. Mati je kriknila in zdrsela ob telesu sinovem na tla. "U . . . mi. . . ram," je presekano zašepetala. "Hote-la . . . sem . . . vama . . . pripraviti . . . prijetne praznike . . . zdaj pa ne bom . . . mogla . . . Dan ... sv. Duha . . . je tu . . . bodita prijatelja . . . vsaj . . . vidva . . . Tudi . . . Španija . od smrti ljenje . . vec . bo . . . vstala . . . . . v novo . . . živ-škoda ... da me • . ne . . . bo . . . ah Kri je pordečila deske, obraz materin je bledel zmeraj bolj; oči pa so ostale odprte; že vse osteklenele so se zazrle v strop in tako obstale . . . Sin Juan se je zrušil čez materino truplo in zajokal kakor otrok. Starejši brat pa se je s tresočo roko dotipal bratove glave in z drgetajočimi prsti božal njegove lase in obraz . . . Skozi okno so veličastno priplavali glasovi binkoštnega zvo-nenja iz mestne katedrale . . . (Vinko Bitenc.) MALI OGLASI Delo dobi Takoj dobi delo Slovenka, stara 25 do 35 let, ki se malo razume v kuhinji in pa da bi pomagala v gostilni podnevi. Ako želi, tudi lahko ostane tu. V nedeljo je prosta. Zadaljne informacije se je obrniti na naslov 1393 E. 53. St., ali pa pokličite ENdicott 6456 med eno in četrto uro popoldne. )223) Ttttn ......... ii m ..................... i......... Trgovina naprodaj Grocerija in delikatesna trgovina se proda. Nahaja se v slovenski naselbini. Zmerna cena. Naslov se izve v uradu tega lista. (222) cixxxsxxxxxzsxixxxzxxzzxj:^ PREPARE YOUR Heating System NOW ! New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam Resetting........................$12.00 Cleaning ..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 YTH ^LjiLXXXXX.iiTT y Tur^yy nft ^ y "it, »itij Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St.'Clair Ave. (Tues. x) N M » H Mid Oblak Furniture Co. i TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebžčlne za dom G61Z &T, CLAIR AVE, tlEnderxm W« MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre Kaj hočeš zdaj! Ti pojdeš k vojakom, — kam naj gre pa ona, če ne more ostati doma?" "Saj prav o tem sem hotel govoriti z vami, botrica. Samo vi mi lahko pomagate . . ." "Da bi ti jaz pomagala? Kako?" "Oh, obdržite Marij oj tu. Saj vam bo pomagala pri delu. Domov ne more zdaj iti. In . kar" bo treba denarja, bom že jaz dal. Zdaj še nimam, a ko se vrnem od vojakov, bom imel." "Kaj pa misliš Andrej? Vsi ljudje bodo padli po meni, če se bo razvedelo, kako je." "Ne, botra. Saj ne bo tako hudo. Kdo bo pa vedel, odkod je Marija. Recite, če vas bo kdo vprašal, da ste si pač najeli deklo, ki vam bo pri delu pomagala. Saj ste že malo v letih in si smete privoščiti počitek. Marija je zelo pridna. Odlegla vam bo za vsako delo. In zame boste storili več, kakor mi more storiti mati. Dajte, botra, bodite dobrega srca. Drugače ne vem, kaj naj storim. Nje ne morem pustiti v domači vasi. Doma bi i o sriedli in na vas se tudi ne bi smela prikazati. Morda bodo mene prej pustili od vojakov. Takoj ko se vrnem, se bova z Marijo vzela . . ." "Toda na kaj?" je vzkliknila botra*. "Saj nimaš ne ti ničesar, ne ona." "Bodite brez skrbi, botra. Močne roke imava oba. Samo obljubite mi, da jo boste vzeli za ta čas. Ali smem upati?" Botra je pomislila. Seveda, tudi zanjo je bilo nerodno, toda svojega Andreja je im^la tako rada, da je sklenila potrpeti. "Pa naj bo?" je rekla in Segla Andreju v roko. "Saj vidim, da si drugače ne znaš pomagati." "Ali res, botra?" je vzkliknil Andrej in oči so se mu zais-krile. Potem je kar zbežal od nje in planil v hišo. "Saj sem ti rekel, Marija, da boš lahko ostala pri botri. Dovolila je. Marija, pojdi in zahvali se ji." Ves vesel je objel svoje dekle in se odtrgal od nje šele takrat, ko je zaslišal v veži botrine korake. "Botrica, hvala," je tiho rekla Marija in zardela. "Nisem mislila, da boste tajco dobri." V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Antona Planinšek ki je za, vedno zatisnil svoje dobre oči 23. septembra, 1937, Spava.i mirno pod gomilo v kraju večnega miru, za nas na izprosi milost, da se snideifto pri Bogu. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland. O., 23. septembra, 1941. "Le nikari me preveč ne hvali," se je nasmejala botra. "Saj me še ne poznaš." "Morda vas pa le. Andrej mi je pravil o vas same lepe reči." "Andrej," se je zdaj obrnila botra k mlademu fantu, "kaj pa njene stvari?" "O, vse sva prinesla s seboj," je odvrnil Andrej in pokazal pleteno košaro, ki je stala v veži. "Ni sicer mnogo, toda za silo bo že." "Kam bi te pa dala?" je pomislila botra. "Že vem. V čum-nati boš. Postelja je tam že pripravljena. Kar tja nesi svoje reči in v omaro jih zloži. Potem pa pridi v kuhinjo, da se bomo še kaj pomenili." Marija je pobrala košaro in šla v svojo novo sobico. Ta sobica je bila na južni strani hiše, skozi železne križe je videla Marija pred seboj gozd in v ozadju dolino. Obstala je pri oknu in se zamislila. Beli oblački so se podili po nebu, kakor bi se igrali. Solnce je medlo gledalo skozi meglice, časih predrlo skozi nje in vrglo šop žarkov v gozd, potem pa spet izginilo za mlečno belim pajčolanom. Daleč na obzorju so v sivini izginjale gore. Na nekaterih so se že videli prvi madeži snega.- Marija se je zresnila. Doslej jo je prevzemala sama sreča, saj je čutila v sebi zavest, da je našla nekoga, ki se bo zavzel zanjo in ji pomagal. Zdaj je pa spet zajela žalost njeno srce. Saj s tem, da bo smela ostati tu, še ni rešena. Odkrili jo bodo morda in hoteli bodo, da se vrne domov. In Andrej ne bo smel priti k njej. Ne bo ga vsak dan videla kakor doslej. In še nakaj dni, pa pojde k vojakom in potem ga poldrugo leto ne bo nazaj . . . Vse te misli so jo prevzemale in grenke solze so se ji utrnile. Toda ugriznila se je v ustnico. Močna mora biti. Ne sme podleči navalu čustev. Hitro je zložila svoje reči in se vrnila v kuhinjo, kjer sta bila že Andrej in botra. Potem so še nekaj časa govorili o vsem mogočem. O domačih, o sosedih, o vsem, kar jim je prišlo na misel in na jezik. Naposled se je Andrej dvignil in rekel, da bo moral iti domov. "Andrej!" je vzkliknila Marija in planila kvišku. "Nikari še ne pojdi! Ne pusti me zdaj same!" "Moram iti," je .tiho rekel Andrej in ji ljubeče položil roko okoli vratu. "Pogrešili me bodo. In nočem, da bi me takoj spravili v zvezo s tvojim begom. Že tako bodo dovolj klepetali." "Ali te mar ne bom več videla?" je zaihtela Marija. Dolgo je molčal. Seveda, še nekaj dni in iti bo moral. . . . Potem pa jo je pobožal po laseh in ji rekel: "Saj še pridem, Marija. Še enkrat pridem po slovo, 'peden poj dem k vojakom. Ne bom te ka tako pustil same. Saj smem priti, botra ali ne?" "Seveda smeš," je odvrnila botra, vsa srečna, da mu lahko pomaga. In potem se je odpravil. Z Marijo sta šla počasi čez vrt, do gozda. Tam jo je še enkrat privil k sebi in jo poljubil, potem pa so ga zakrila temna drevesa. Marija je še dolgo molče gledala za njim. VI Pri Kačarjevih Med tem pa se je tudi že doma zgodilo marsikaj. Tisto jutro se je Kačarici čudno zdelo, da vrata niso bila zaklenjena, ampak samo prislo-njena. Toda mislila si je, da jih je pač snoči pozabil mož za- kleniti, ko se je precej pozno vrnil domov. Marija je navadno prihajala iz svoje sobe kaj zgodaj. Ta dan pa je ni bilo od nikoder. Kačarica, ki se je že nekoliko potolažila od včerajšnjega razburjenja, si je mislila, da hči pač spi in dejala si je: "Naj le spi. Najbrž ponoči ni mogla dolgo spati. Zdaj bo vsaj to nadomestila." Saj stara Kačarica v.srcu ni bila slaba ženska, nasprotno, še celo kakšnega plemenitega čuv-stva je bila zmožna. Toda minila je deveta ura, prišla je deseta, Marije pa le še ni bilo iz sobe. Tedaj je'šla Kačarica po stopnicah navzgor in jo na mostovžu poklicala: "Marija!" Nič odgovora. Stopila je k vratom in jih počasi odprla. Potem Je kakor okamenela obstala. Zagledala je prazno posteljo, odprto omaro, ki je bila skoraj prazna. V trenutku je vedela, kaj to pomeni. "Marija je ušla od doma," si je tiho rekla. "Zakaj ?" Ni si takoj vedela razložiti njenega bega. Potem se je spomnila, kako je njen mož prejšnji dan rogovili zaradi nje, kako ji je grozil. . . . "Morda je bila pa v sobi ta-zunaj," si je tiho rekla. "Slišala je vse, pa se je zbala in pobegnila . . . Samo kam je šla? Kam krat, ko smo mislili, da je kje jo je zaneslo? Joj, da moram biti tako nesrečna!" je vzkliknila in se vrgla na posteljo. Skrbelo jo je, Marija je neizkušena, ne pozna sveta in bog ve, kam jo bo zaneslo in kaj bo z njo. Toda morda le ni šla daleč, morda se bo še vrnila . .." je pomislila Kačarica. Vstala je in se počasi vrnila po stopnicah v kuhinjo. Tedaj je stopil njen mož v vežo. "Stari! Ali si kaj videl Marijo?" mu je dejala. "Ne," je odvrnil Kačar. "Zakaj pa vprašuješ? Ali je ni v hiši?" "Ne, ni je. Ne vem, kam je šla. Skrbi me." "E, daleč ni šla. Se bo že vrnila." "Bila sem v njeni sobi," je povedala Kačarica. "Veš, kaj sem videla? Vse je prazno, vse je pobrala in nekam šla. Samo kam?" "E, hudiča!" je vzkliknil Kačar in se zdrznil. "Kaj naj pa to pomeni? Kaj pa jo je prijelo?" "Temu si ti kriv," se je tedaj ujezila Kačarica. "Včeraj si kričal, kako jo boš pognal od doma, zdaj pa imaš. Sama je šla, da je ne boš podil." "Pa vendar ne misliš, da je res ušla?" Kam naj pa gre, saj nikogar nima." "Kaj vem. Šla je." "In nič ni napisala?"-se je začudil Kačar. "Nič nisem videla," je dejala njegova žena. Potem je šla hitro po stopnicah v Marijino sobo. Vse je prebrskala, vse pre-metala. Nazadnje je našla na oknu listič, na katerem je bilo napisano : 'Šla sem, ker sem morala iti. Ne izprašujte, zakaj. Vrnem se, ko bo čas. Ni me treba iskati, dobro sem preskrbljena." Nič drugega. Uboga Marija je napisala, da je dobro preskrbljena, prieden je vedela, kaj bo z njo . . . S povešeno glavo je prinesla Kačarica listek v kuhinjo in ga brez besed pomolila možu/ Kačar si je nataknil naočnike in ga počasi prebral, besedo za besedo. Potem je nemo pogledal predse in rekel: "Kaj naj storiva? Kaj bodo ljudje rekli?" Tisti dan je bil pri Kačarjevih kaj žalosten. Kačarica se kar ni premaknila od svojega ognjišča. Zamišljeno je gledala predse in pogosto so jo obli-le solze. Neprestano je morala misliti na Marijo. Zdaj se je je spomnila, ko je bila še čisto majhna, ko se je še držala njenega krila in delala prve korake. Potem, kakor je doraščala, kako je začela hoditi v šolo . . . o, kako hitro se je vse to zvrstilo. Kačarici se je zdelo, da je minilo vse mimo grede. Še nikoli ni pomislila na svojo hčer/ Kačar pa je hodil okoli hiše kakor izgubljena ovca. Nikjer ni našel obstanka. Časih je stopil na prag, da bi zavil v hišo, pa se je vselej premislil. Potem se je pa le odločil in šel v kuhinjo. Žena ga je samo molče pogledala in spet skrila roke v robcu. "Ti, žena," ji je tiho rekel in stopil k njej. Zaihtela je v odgovor. "Nekaj sem si mislil," je v zadregi nadaljeval. , "Kaj pa?" je komaj izdavila med ihtenjem. "Če ni to kaj s Podbregarje-vim v zvezi . . ." Najbolj verjetno se mi zdi . . ." Kačarica je pogledala kvišku. "Morda pa res utegne biti ta- ko," je rekla po kratkem premišljevanju. "Pojdi tja in povprašaj !" "Da bi šel tja? Ali si že pozabila, kako je bilo še nedavno? Najprej sem se tožaril z njim, zdaj pa naj bi šel tja?" "Kje pa boš zvedel? Andreja moraš vprašati."' "Ne, ne, tja ne pojdem," se je branil Kačar. "In zakaj ne? Pojdi vendar! Ali pa če nočeš . . . pojdem jaz . . . Mene menda ne bodo vrgli pred prag . . ." "Da, ti pojdi rajši . . ." Kačarica je vstala in se počasi odpravila. "Čez nekaj časa mi pridi nasproti," je rekla možu. Nič drugega. Še enkrat si je obrisala oči, potem je skočila čez prag. VI Za hčerjo. Tudi pri Podbregarjevih so se ta dan čudili, ko Andreja ni bilo od nikoder. Sicer je prejšnji večer rekel, da pojde morda v mesto, toda nič določenega ni bilo. Zdaj pa je bila že pozna popoldanska ura, pa se še ni vr- nil, čeprav je moral vedeti, da ga doma čaka delo. Podbregar je neprestano prihajal z njive in povpraševal za njim, tako da se je Podbregari-ca že kar jezila nanj: "Pa menda res ne moreš biti brez njega! Kaj pa si tako v skrbeh? Saj se ti ne bo izgubil ! Tisto malo dela boš že sam opravil. Pusti ga vendar še te dni, kar bo doma. Naj bo malo prost. Saj si ga tako dovolj upregal v zadnjem času." Podbregar je molčal, čeprav je imel marsikaj na jeziku. Počasi se je okrenil in stopil na prag. Pogledal je pred hišo, tedaj pa se je iznenada^ Pri ograji je stala Kac odpirala vrata. Prf vedel, kaj naj ji ^ zganil. . j Počasnih korakov J<; čarica čez dvorišče proti vratom. 'Dober večer! , odvr«1: "Bog ga daj!" je bregar. "Sicer pa še111 To je bilo edino, ^ prišlo na misel.. In sa . • je razmišljal, kako n« in kaj je utegnilo KaC vesti v hišo. 118 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovensM KATOLIŠKA JEDNOT" Najstarejša slovenska podporna organ v Ameriki. . .Poslu je že 47. let° niz3 J/ Gardner tovarni ročnih torbic v St. Louis, Mo. je bila stavka. Gornja slika nam kaže prizor, ko so stavkarice hotele zabraniti drugim delavkam vhod na delo in pri tem je bila ena stavkarica zbita na tla, kakor vidimo na sliki. Premoženje p off l9f i Solventnost K. S. K. Jednote znaša 1""' 1 Članstvo 37,000 DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO , Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega - oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare Sole sv. Vida. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik John Melle, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Frank Svegel, zapisnikarica Mary Otoničar, nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frances Kure, Frank Skerl. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih, delovanju na drutše-nih sejah. bežnik, nadzornice: Louise Pikš, Ge-novefa Zupan, Jennie Brodnik; redite-ljica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Mary Fristov, Mary Tekavec; aa klub društev* SND in konferenco SND Mary Stanonik; društveni zdravniki: dr. Se-liškar, st., dr. Seliškar, ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaškar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta. Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se Pri šteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. o!,c bolezni ir. onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske oA.}t otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje oki""^" NO*1 * A Ao r DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ. Predsedhik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati 1:00, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine Od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaSa $7.00 ali $14.00 na teden. V društvo se Sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in kir-to in ravna naj se po pravilih Jednote. _ SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er- DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA Predsednik John Levstik, 64ff East 115th St., podpredsednik Anton" Hlap-še, 1082 E. 72nd St.; tajnik Leo vak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd Pl„ zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St. Nadzorniki: Frank A. Turek, Frank Petkovšek in Steve F. Pirnat; vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Zastopnika za Klub društev fare sv. Vida: Andrej Tekavec in Frank Petkovšek. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. uri popoldne v dvorani št. 2. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta. DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139, C. K. of O. Predsednica Mary Ivane, podpredsednica Frances Baraga, tajnica Jennie M. Yelltz. 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louisa Pikš, blagajničarka Kattie Perme, vratarica Frances Kasunič, nadzornice: Mary Skulj, Ana Godlar, Mrs. J. Hrovat; duhovni vodja msgr. B. J. Ponikvar; zdravnik dr. M. J. Seliškar. Seje se vršijo v stari šoli sv. Vida vsako tretjo sredo v mesecu zvečer ob osmih. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste cert>f,K* dobe od $250.00 do $5.000.00. /i Š® ' K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne 01B trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge P^^iiš se bbrnite na uradnike in uradnice1 krajevnih K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD. 351-353 No. Chicago St. J°l jti SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7703 Lock-year Ave.; podpredsednik John Kra-šovec. tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Mlakar, John Lokar in John Sterle, Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. ŽENINI IN NEVEST^ Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina j 6117St.Clair Ave. HE1"1*