Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din I M. TRGOVSKI Časopis za trgovino, industrijo in obrt. •arofinina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toH se v Ljubljani gretimatvo ln upravniStvo Je v Ljubljani ▼ Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 20. arn-ila 1933. štev. 46. ItevecfetnL jmuzmI Pred kratkim se je pri neki sodni poravnavi pripetilo, da je sodnik v razpravi izpodbijal navedbe upnikov z motivacijo, da trgovci vedno lažejo. Kot vajenci se morajo pričeti lagati, da prodajo blago in tako gre naprej do konca njih življenja. Sodniku je ta izjava le ušla in jo je tudi na odločen protest trgovcev preklical, umaknil in bi jo najraje kar izbrisal, toda {'ljub temu preklicu je vendarle tako značilna za animoznost, ki vlada zlasti v inteligenčnih slojih proti trgovstvu in sploh gospodarskim krogom, da ji moramo posvetiti malo več pažnje. Odveč je povdarjati, da je tista bajka o trgovcih, ki vedno lažejo, ne samo popolna ‘zrnišljotina, temveč tudi gladka nesmisel. Trgovec, ki bi govoril svojim kupcem neresnico, bi presneto klavrno odrezal. Prvič bi se mu morda neresnica že še obnesla, a drugič bi bila že nemogoča, ker bi kupec za vedno odšel od trgovca, ki ie enkrat nalagal. e celp pa velja ta resnica za naše razmere, kjer je bilo od nekdaj prostora le LA solidno trgovino. Dostikrat se je sicer res že pripetilo, da so poizkušali pri nas svojo vedo razni nesolidni trgovci iz drugih krajev, ki so mislili, da morejo prodreti s še tako lažnivim hvalisanjem svojega blaga, samo če je ta njih reklama dovolj hrupna in efektna. Pa kmalu so se morali prepričati o svoji zmoti in eden za rugim je moral pobrati svoja šila in ko-P* a ter oditi, ker pri nas ni prostora za nesolidno trgovino. v to jo velika Ln častna zasluga našega rgovstva, ki je vedno visoko dvigalo Prapor solidne trgovine in ki je ostalo v em oziru vedno zvesto svojim lepim tradicijam. Zato so slovenski trgovci vedno učili svoje vajence, kako se spozna dobra kvaliteta blaga, zato so vedno zahtevali °d svojih pomočnikov, da v tem oziru vplivajo tudi na kupce in zato slovenski trgovci nesolidnega blaga niso trpeli v •svojih trgovinah. Dobro blago za pošteno ceno, to je bilo geslo slovenskih trgovcev 111 v izpolnjevanju tega gesla so postali veliki. Samo par desetletij nazaj se je treba ozreti na razmere v naši trgovini in takoj je jasno, da so si mogli slovenski trgovci priboriti svoj današnji ugled in veljavo le zato, ker so bili vseskozi solidni trgovci, ki so mogli konkurirati tudi z najmočnejšimi konkurenti. še pred petdesetimi leti je bila celo v Ljubljani skoraj vsa trgovina v nemških rokah, a danes je skoraj 'zključno v slovenskih. Kaj misli kdo, da So se Nemci umaknili prostovoljno ali iz kolegijalnosti do svojih slovenskih trgovcev? Menda vendar ni pričakovati tako neverjetne naivnosti! Nemški trgovci so se umaknili, ker so se morali umakniti, ker J® prodajal slovenski trgovec ceneje in ooljše, ker je bil tudi glede solidnosti v vsakem oziru kos nemškemu trgovcu. In to je bil tudi eden glavnih razlogov, da se tru ov.en*tf n'so mogli udomačiti židovski ^er se Pa^ tu ni dalo zaslužiti napori ° 8 trt^m delom in z velikimi to ‘svojo solidn4°TSki tr?°VeC • Prid°bil njegove vzgoje, ki „aV ?rvi''rstl zasluSa k poštenju, solidnosti £ ^no Rajala strokovne naobrazbe. Kot 'P(|PolnJevan5u slovenski trgovec učil vedno, dTjoStenfe največ velja in nikdar ni noben imovL na slovenskem ozemlju učil svojega vajen ca, da mora lagati. Tako abotne in vrhu tega neverjetno žaljive trditve more izreči samo človek, ki sploh nič ne ve o življenju trgovca ali ki ga je zavist, tista ni yev|{Taniska »fovšija«, tako prevzela, da to bi b-??so^en za objektivno resnico. Za-r.™.,;..,.,!,1 Sisto upravičeni, da bi samo s predrznost PčfU čez takšno neverieln0 predrznost, če Se ne bj y njej odkrivaia sa ona niizeina animoznost do gospodar-s -i i s ojev, i se je nekateri kar ne morejo otresti. Pravimo: mizerna, ker je že testimonium pauipertatis, ker je neovrgljivo izpričevalo ubožnosti na duhu, ko se človek mesto argumenta poslužuje najbolj revnega instinkta. Je to posledica one revne miselnosti, ki ne prenese, da bi drugi imel kaj več, pa čeprav je vse to pridobljeno z delom. Je to ona domišljavost, ki meni, da mora nekateremu biti vse kar poklonjeno, ker si je že s tem, da je gladil hlače po šolskih klopeh, pridobil vse privilegije uglednega gospoda. Kaj mar tem ljudem, da se v praktičnem življenju ne vrednoti vsako delo enako, kaj mar tem ljudem, da je zlasti po svetovni vojni nastalo čisto novo vrednotenje vseh dobrin! Tem ljudem je na srcu samo eno, namišljena ve- ljava lastne osebice in pred to namišljeno veljavo naj bi se skril ves svet. Za današnje čase so to že predpotopni nazori, ki so primerni le še za reakcijo-narce najslabše vrste. Za moderne ljudi pa je že davno dokazana resnica, da se težišče vsega javnega dela naslanja vedno bolj na gospodarske stanove in na njih delo. Za nas ta sprememba gotovo ni nič slabega, temveč nasprotno največja pridobitev, ker bo z gospodarskimi stanovi vred zavladalo v javnosti tudi načelo solidnega in poštenega dela, kar je bilo vedno geslo slovenskega trgovstva. In proti tej dokazani ugotovitvi je ona neverjetno drzna trditev o lažnivosti trgovstva samo nesramna kleveta, ki pade v vsem svojem obsegu na onega, ki jo je izrekel. Pzed Jc6H$ce$otn Iflednacodne iegto- i/Utske ztocMce Skupščina nadionatM^a odboca H/Ud*iacodw tcfywu*sUc ztochUt Ped predsedstvom Vase U. Jovanoviča se je sestala v Beogradu druga redna skupščina Jugoslovanskega nacijonalnega odbora mednarodne trgovinske zbornice. Po udanostni brzojavki se je takoj prešlo na dnevni red. Prva teč k a dnevnega reda je bilo poročilo uprave, ki je podalo obšiiren pregled zborničnega delovanja. MTK predstavlja dejansko Društvo narodov-gospodarslvenih krogov vsega sveta. Vsi ekonomski problemi se obdelujejo strokovnjaško v ko-mitetih komore, ki prireja o njih ankete in zahteva o njih mnenja svojih nacijonal-nih odborov. Ti odbori pa grupirajo vse pomembne gospodarske organizacije svoje države in vzdržujejo zanje zvezo s komoro. Zbornica je s svojini delovanjem dosegla, da se njeni elaborati sprejemajo kot stvarna dokumentacija pni reševanju gospodarskih problemov ne le na vseh gospodarskih konferencah, temveč tudi v Zvezi narodov. Naše gospodarstvo se je organiziralo v svoj nacijonalni odbor leta 1927 in odtlej nastopa kot enakovreden med drugimi organiziranimi državami. Po skromnih začetkih se je naš odbor postopno uveljavil in zmerom aktivneje sodeluje v zbornici glede vseh aktualnih vprašanj, zastopajoč interese našega gospodarstva in skrbeč da se vzdrži na mednarodnih tleh. Poročilo uprave navaja histonijat in razvoj nekaterih problemov, ki zahtevajo rešitve od državnega gospodarstva in M. T. K., da bi se odklonila ali vsaj ublažila rastoča svetovna kriza. Podrobno opisuje sodelovanje odbora v tej smeri. Ker se je kriza najprej pojavila v državah Srednje Evrope, je zbornica lani ustanovila poseben odbor, ki se je bavil s problemi dunavskih dežel. Ta odbor je imel doslej nekoliko sestankov in pretresal vprašanja preferenciala za te države po Tardieujevem načrtu, vprašanja denarstva itd. Na sestanku v Innsbrucku sta, predstavljala naš odbor gg. bivši minister za trgovino in industrijo Ivan Mohorič in odborov tajnik dr. St. Popovič, na sestanku v Pesti pa je bil dr. V. Bajkič. Donavski odbor nadaljuje svoje delo. Skupščina je soglasno sprejela to poročilo in prešla k drugi točki VII. kongres M. T. K. na Dunaju Vsako drugo leto ima zbornica svoj kon-in sicer vsakokrat v drugii prestolnici, i kongresi predstavljajo zborovanje sve-ovnega gospodarstva, na njih se razpravljajo mednarodni gospodarski problemi, tu se o o ijo zbornici direktive za delovanje v dobi prihodnjih dveh let. Letošnji kongres bo na Dunaju od 29. maja do 4. junija in je zbornica s tem ho- tela pokazati svojo pozornost za podonavsko ozemlje. Na dnevnem redu kongresa so mnoge točke, ki zanimajo našo državo. Ameriško gospodarstvo pošilja na te kongrese zelo močno delegacijo po nekaj stotin ekspertov, Anglija, Nemčija in Francija pa približno sto. Zastopano je gospodarstvo vseh držav. Naša udeležba je bila doslej dokaj skromna, letos pa bomo že zaradi bližine Dunaja lahko bolje zastopani. Odboru se je prijavilo že 20 delegatov. Skupščina je po tem poročilu sprejela sklep, da se taikoj, ko dospe dokumentacija M. T. K., sestanejo vsi delegati odbora in določijo naši govorniki, kakor tudi udeležba v komisijah. Svet M. T. K. je prosil naš odbor, naj za enega med tremi govorniki o agrarnih problemih prijavi svojega strokovnjaka. Spomenica za svetovno monetarno in ekonomsko konferenco Pripratvljalna komisija za mednarodno konferenco je v splošnem uporabila elaborat Mednarodne trg. zbornice. Ta je medtem že izdelala svoj definitivni predlog za svetovno konferenco in ga zdaj poslala tudi jugoslovanskem odboru, da poda k predlogu svoje pripombe. Ker obravnava predlog najkočljivejše aktualne gospodarske probleme, je skupščina izvolila ožji odbor, ki bo predlog proučil in sestavil pripombe v imenu našega nacijonalnega odbora. Sodelovanje v okviru Male antante Pakt Male antante predvideva tudi tesnejše sodelovanje in skupne nastope gospodarskih predstavnikov /vseli treh dr|-žav v mednarodnih forumih. Razen tega zahtevajo posli za razširitev ekonomskih vezi med državami Male antante mnogo študija in dela. Delegati so spoznali, da jo najboljše, ako to delo prevzame naš nacionalni odbor, da stopi v stik s češkoslovaškim in romunskim odborom in da pripravi vse, kar bo potrebno. Kakor naš, tako združujeta oba imenovana odbora vse močne gospodarske organizacije svoje države in je najnaravnejše, da ti odbori postanejo posvetovalne organizacije svojih vlad na tem gospodarskem področju. Reorganizacija nacijonalnega odbora Tajnik odbora je podal referat o reorganizaciji, ki je potrebna zaradi vedno večjega pomena gospodarskih problemov, za tesnejše sodelovanje v teh vprašanjih in pa zaradi preustro‘a naših gospodarskih organizacij po novem obrtnem zakonu. Skupščina je obravnavala to vprašanje in ugotovila, da so za uspešno delo odboru potrebna večja finančna sredstva. Delo M. T. K. in odbora je koristno za vse naše gospodarstvo, dočim ni koristno nikomur neposredno. Nasprotno pa je to delo strokovna naloga in okrog odbora treba zbrati veliko število naših ekonomskih in finančnih vešča-kov. V tem smislu so se sprejeli sklepi, da se organizira odbor strokovnjakov za poedine probleme. Odbor bo zaprosil vse naše zbornice za udeležbo, da bi tako vse obvezne organizacije po zakonu o obrtih postale članice nacijonalnega odbora in ga delovno podprle. Na ta način postane nacijonalni odbor naša najreprezentivnejša gospodarska organizacija. Skupščina je poslala na sejo sveta M. T. K. dne 7. aprila, sklicano za sestavitev definitivnega memoranduma mednarodni monetarni in gospodarski konferenci in za pretres dnevnega reda pariškega kongresa, kot naše delegate gg. dr. S. Popoviča, dr. V. Bajkiča in tajnika beograjske zbornice S. Marodiča. Po poročilu o finančnem stanju odbora je skupščina sprejela računske zaključke in proračun ter izdala razrešnico stari upravi, nakar so se pričele volitve za. novo. Za predsednika je bil soglasno izbran dr. Marinkovič, bivši predsednik vlade. V upravo so izvoljeni: iz Beograda: M. Stojanovič, predsednik obrtne zbornice; M. Stanojevič, predsednik trg. zbornice, in V. U. Jovanovič, predsednik industrijske zbornice; iz Zagreba: V. Arko, veleindustrijalec; dr. M. Vrbanič, predsednik, in dr. A. Čuvaj, glavni tajnik trgovske industrijske zbornice; iz Ljubljane: Ivan Jelačin, predsednik Zbornice, in I. Mohorič, glavni tajnik Zbornice za TOI; iz Sarajeva: U. Berkovič, č. predsednik, in dr. V. Besarovič, gl. tajnik trgovske industrijske zbornice'; iz Novega Sada: K. Mirosavljevič, predsednik Zbornice za TOI; iz Skoplja: Hadži-Dragi Patrnogič, predsednik trgovske industrijske komore; iz Splita: dr. S. Boškovič, gen. tajnik trgovske industrijske zbornice; iz Osijeka: R. Vilhajm, predsednik trgovske industrijske komore. Predsedništvo sestavljajo razen dr, Marinkoviča: I. podpredsednik V, Arko; II. podpredsednik V. U. Jovanovič; III. podpredsednik I. Jalačin in IV. podpredsednik U. Berkovič. Tajnik ostane dr. St. Popovič, sekretar beograjske industrijske komore. Izseljevanje iz Jugoslavije v letu 1932 Število izseljencev v čezmorske države je znašalo v letu 1932 : 2464 (leta 1931. 4808). Število povratnikov 6031 (1. 193>1 8089). Največ izseljencev je šlo v Zed. države Sev. Amerike (1403), nato v Kanado (494), Argentino 249), Čile (97), Avstralijo (83). Vrnilo se jih je največ iz Zed. držav (3265), Argentini je (1088), Kanade (1057), Brazilije (179), Avstralije (133), Uruguaja (121). Število izseljencev v evropske dežele je znašalo 6642 (v letu 1931 10.560), število povratnikov 8209 (v letu 1931 10.046). Največ jih je šlo v Francijo (1947), Turčijo (1433), Rumunijo (795), Nemčijo (507), Češkoslovaško (498), Avstrijo (360), Grško (320), Albanijo (289), Bulgarijo (179), Madjarsko (114). Vrnilo se jih je največ iz Francije (4834), Belgije (876), Nemčije (541), Avstrije (399), Turčije (292), Češkoslovaške (263), Holandske (262), Rumunije (252), Grške (148), Bulgarske (12(2). (2d/ua,ptcb5ehtf6 Sotfocs Stran 2. TRGOVSKI LIST, 20. aprila 1933. Štev. 46. Dan/Uta politika Ut pcaUsa V/Mtiio- z&ocHUHGfra svetnika Jakoba žadcavca na ple*tacni sefi 2&ocHice, r;je Peking. Dogodkom na daljnem vzhodu se pripisuje tako velik pomen, da so potisnili v ozadje celo zanimanje za svetovno gospodarsko konferenco. Amerika za znižanje carin. Predsednik Roosevelt zahteva od kongresa pooblastilo, da sme na mednarodni konferenci v Wa-shingtonu predlagati znižanje uvoznih carin za približno 40—50 odstotkov. Konzum sladkorja je padel. Tvrdka Wil-.lett & Gray ceni svetovno porabo sladkorja v letu 1932. na 24,579.000 ton proti 26,4-12.000 tonam v letu 1931. Padec znaša 7 %. Štev. 46. TRGOVSKI LIST, 20. aprila 1933. --------- Stran 8. d&HOcsb/O- PLAČILNI PROMET Z ANGLIJO Po vesteh iz Beograda, bodo v kratkem ugodno zaključena pogajanja med našo državo in Anglijo glede ureditve plačilnega prometa med obema državama. Plačilni promet bo urejen na podlagi kompenzacijskega sistema. BANKA ZA MEDNARODNE OBRAČUNE Blizu Basela sta se sestala dr. Schacht in M- Norman. Sestanek je bil priprava za se-io Banke za mednarodne obračune in je trajal štiri ure. Obravnaval je vprašanje o udeležbi Reichsbanke na londonskem denarnem tržišču. Pripravlja pa se reforma nemške državne banke in zato se ta ne more spuščati v nikakršne eksperimente. Zadnji seji Mednarodne banke je prisostvoval tudi nemški član, baron Kurt von Schroder. Pripravlja se občni zbor. Na mesto odstopivšega podpredsednika Melhiora (Hamburg) je izbran guverner holandske drž. banke dr. Trlp. — Kredit Avstriji in Madžarski se podaljša znova za 8 mesece. Razen tega so se na seji obravnavala vprašanja lastne administracije in nazadovanja bančnih poslov. FRANCIJA ZAHTEVA VRNITEV NA ZLATI STANDARD Novi francoski poslanik v USA de la Boulaye je izjavil ob svojem prihodu v Washington, da se je francosko mnenje o krivcih svetovne vojne izpremenilo. Gospodarski odpravi sedanjih omejitev pa bi ue bila nasprotna, čini bi se države vrnile k zlatemu standardu in znižale svoje carine. preiskava proti banki morgan Predsednik bančnega odbora ameriškega senata je obvestil ta odbor, da je bila izročena banki Morgan vprašalna pola z mnogimi vprašanji. Banka pa na mnogo teh vprašanj ni hotela odgovoriti, ker je odrekala odboru pristojnost za takšna vprašanja. Zato zahteva odbor, da mu senat poveča njegova pooblastila. Banka je nato pristala, da njene knjige pregleda odbor, zahtevala ,pa je, da se o pregledu ne sme poročati javnosti. * Predsednik Roosevelt namerava predložiti senatu poslanico, v kateri bo priporočal izdajo 4 odstotnih drž. nakaznic v višini 2 do 3 milijard dolarjev, s katerimi bi se konvertirali vsi hipotekarni dolgovi faT-merjev, ki tako ne bi plačevali več ko 4 in pol % obresti za svoje dolgove. Legijonarska banka v Pragi izkazuje za j. 1932 5,065.000 Kč čistega dobička in bo izplačala 6% dividendo, 12 Kč od delnice. Dunajske banke in hranilnice so znižale obrestno mero od 375% na 3-25%. Ameriški senat je odobril zakonski načrt, ki prepoveduje vsako posojilo vladam, ki niso izpolnile svojih obveznosti do U S. A. Njujorška Federal Rescrve Bank je znižala eskontno mero od 3-5 na 3%. Vsled padca penga je končno vendarle priznala modjarska Narodna banka premijo v višini 20% in sicer pri izdajanju deviz za potniški promet. To pa ne velja za potniški promet z Italijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško. O. Pehani: Utirin^a Že v 24 urah barva, plasira in ke-mllno tmail ableka. klohake Itd. Akrahi in avetlollka «ra|ee. »vratnike in manšata. Pare. »ali. monca In lika damaše parila tovarna JOS. REICH Paljantki nasip 4—#. — Selenbnrgeva ni. I Talafan it M-71 PRODUKCIJA ZLATA V letu 1992 je zna&da produkcija zlata po vrednost, 101,5 milijonov funt-mo ohranili še naprej za pospeševanje splošnega gospodarskega napredka. Ce ima sicer polnovredni neoficijalni in od likvidnosti bank ali od količine krožeče gotovine odvisni tercijarni denar hranilnih knjižic in žiro-računov pri bankah svoje resnično kritje za nas v zlatu enakovrednih .realnih zastavah v obliki meničnih, hipotekarnih in sličnih posojil, je povsem naravno, da -more prav isto kritje služiti za podlago tudi klirinškemu denarju in zato ne potrebujemo »zlatih« bankovcev, kakor bi se morda glasil pomislek zaradi »pomanjkanja potrebnih pogojev«. Da spremenimo danes zaradi pomanjkanja gotovine zamrzla posojila ali stvarne zastave istih in po njih zamrzle vloge v samostojno mobilen klirinški denar, je treba izvesti samo koncentracijo gotovega dela posojilnih kritij denarnih zavodov v primemo organizirani klirinški centrali denarnih zavodov. Na podlagi tamkaj koncentriranih stvarnih kritij naj bi dodeljevala klirinška centrala svojim članom-denarnim zavodom položenemu kritju odgovarjajoča posojila, ki bi jih likvidirala z nakazili (kliring!) od denarnega zavoda do denarnega zavoda. Da se raztegne delokrog klirinških nakazil od pri nas običajnih in razmeroma redkih .imetnikov tekočih računov pri denarnih zavodih tudi na priproste ljudi, bi se mogle uvesti posebne, na prinosnika glaseče se klirinške nakaznice, ki bi prehajale iz rok v roke prosto in brez vsakih posebnih operacij, slično, kakor je pri oficijalnih bankovcih, dokler bi nakaznica ne prišla v roke trgovca ali podjetnika, ki bi jo poslal v banko v svrho dobropisa na svoj račun. Kakšno pravno obliko naj bi imela ustanova klirinške centrale in kakšno obliko uaj bi imela klirinška nakazila in nakaznice, je manjše važnosti, glavno je le, da se v današnjih časih silnega pomanjkanja gotovine neoficijalno pomožno plačilno sredstvo sploh ustvari. Kako organizirati kliring. Pni vprašanju, kako naj bi v naši državi organizirali kliring, ki je v gotovem oziru vendarle solidarnega značaja, pridemo do ugotovitve, da imajo .posamezne pokrajine naše države prav različen ustroj deuarstva, pa tudi različno pravno postopanje in poslovno pojmovanje. Iz teh vzrokov bi ne bilo priporočljivo izvesti klirinške organizacije centralistično, temveč samostojno po posameznih pokrajinah. Klirinška organizacija, ki bi bila ustanovljena recimo za samo Dravsko banovino, bi imela sicer že precejšen uspeh, saj bi bil akcijski radius naših klirinških nakazil raztegnjen na vso našo banovino. Na njenih mejah bi se stvar vendarle ustavila in preko Sotle bi bili navezani zopet le na bankovce, ki jih je tako silno malo. V kolikor bi hotele izvesti prekoristno klirinško organizacijo tudi druge .pokrajine naše države, bi bilo mogoče povezati posamezne pokrajinske klirinške zavode v skupni državni klirinški centrali hrez vsake nevarnosti za ostale, če bi ena ali druga pokrajinska centrala propadla zaradi nesolidnega in lahkomišljenega postopanja pri podeljevanju makazilnih kreditov. Nakazila med posameznimi pokrajinskimi centralami bi se v državni centrali sicer večinoma kompenzirala, vendar naj bi uživale za sigurno izpolnitev medsebojnih nakazilnih obveznosti upajoče centrale do aktiv dolžnih pokrajinskih central prvenstveno zastavno pravico. Za slučaj propasti pokrajinske centrale bi prišle tako do pokritja najpreje druge pokrajinske centrale in bi si domači zavodi dotične propadle centrale porazdelili preostala aktiva šele v drugem redu. Pri raztegnitvi klirinške organizacije od posameznih pokrajin na vso državo po opisanem edino mogočem načinu bi dosegla vsa danes zamrznjena ter-cijama plačilna sredstva raznih vlog pri denarnih zavodih akcijski radius samostojne cirkulacijske sposobnosti čez vso državo. Popolnoma naraven pojav današnjih fi-načnih neprilik je seveda pravcata poplava raznih sanacijskih načrtov. Ker morejo večinoma praktično neizvedljivi predlogi današnjo kolobocijo v pojmovanju stvari samo še povečati, je potrebno, eliminirati iz sanacijske kombinacije one faktorje, ki sploh ne pridejo v poštev. Zagreda denarnih zavodov, pritisk vlagateljev in potrebe gospodarstva po gotovini so tolike, da na zadostno pomoč Poštne hranilnice, D. H. B. in P. A. B. absolutno ni računati. Celo Narodna banka bi mogla »pomagati« Je s tako ogromno inflacijo, da bi ta »pomoč« ne bila več ni-kaka pomoč. Pomanjkanje denarja kot plačilnega ali menjalnega sredstva se da odpraviti samo s pomnožitvijo polnovrednega denarja. Oficialnd denar, Če naj bo polnovreden, pa potrebuje poleg irealne tudi zlato substanco, ki je pri nas za nov denar ni in ki nam je danes nihče posodil ne bo. Številčno dvignemo naše bankovce sicer lahko do astronomskih številk, ofi-cijalni papiir lahko pomnožimo ad libitum, ne pa tudi oficijalnega denarja^ ker papir izgubi na vrednosti toliko, kolikor ga natisnemo brez zlata. Ali se izvaja inflacija bankovcev s posojili Narodne banke denarnim zavodom ua direktno zastavo menic, hipotek itd. ali pa indirektno na zastavo nekakih, na novo ustvarjenih obligacij, ki uaj se izdajo de-darnim zavodom proti zastavi menic, hipotek itd., je pač popolnoma vseeno. Zastava originalne ali spremenjene oblike nezlatih, stvarnih dobrin ima za kritje oficijalnih bankovcev vedno enako vrednost in nima še tako virtuozno spreminjanje oblik stvarnega kritja prav nikakega izboljševalnega vpliva na mednarodno obravnavanje ofi-eijalnega denarja, ki je brez drugačne možno st f podvržen neizprosni zlati teoriji bankovcev. Zato so vsi načrti, ki gredo za povečanjem oficialnega denarja brez zlata, brez vsake vrednosti in ne more nobeno, še tako mojstrsko zamišljeno spreminjanje stvarnega kritja, kaj predrugačiti. Če nam gre resno za dosego povečanja polnovrednega plačilnega sredstva, bomo izvedli široko organizirali kliring, ker je to najboljša rešitev. Vsekakor pa je .popolna pasivnost v obravnavanju sodobne denarne stiske najslabše stališče, ki ga je mogoče zavzeti. žuHanfa tcgovina ITALIJA TN NEMČIJA OMEJUJETA UVOZ LESA V svoji avtarkistični politiki je začela Nemčija tudi omejevati uvoz lesa. Najbolj prizadete od tega omejevanja bodo Avstrija, Češkoslovaška, Poljska, skandinavske države in Rusija. Indirektno pa tudi Jugoslavija in Rumunija, ker bosta Avstrija in Češkoslovaška skušale nadomestiti izgubo v Nemčiji na italijanskem trgu. Ker itak pada uvoz lesa v Italijo, bo konkurenca na italijanskem trgu tem bolj ostra. * Sovjetska trgovina pred preorientira- n je m? »Times« poročajo, da je izdala sovjetska vlada vsem svojini gospodarskim podjetjem nalog, da preiščejo možnosti za popolno preorientacijo sovjetskega uvoza. Uvoz iz Nemčije ,in Anglije naj bi se ustavil, zato pa bi se nabavljali stroji, aparati in drugi izdelki v Franciji, Švedski, Poljski, Češkoslovaški .in Združenih državah Sev. Amerike. Izvoz iz U. S- A se je v letu 1932 zmanjšal v primeri z letom 1931 pc količini za 23 %, po vrednosti pa za 33 % (od 2.424 na 1.612 milijonov dolarjev). Uvoz pa se je zmanjšal po količini za 20 %, po vrednosti pa za 37 % (od 2.091 na 1.323 milijonov dolarjev). Trgovinska bilanca je kljub zelo zmanjšanemu obsegu še vedno aktivna za 290 milijonov dolarjev. ITALIJA IZVAŽA VEČ LESA V ARGENTINO Iz Milana poročajo, da je Italija izvozila v Argentino lesa in lesnih izdelkov v letu 1932 za 3-1 milijonov lir, dočim v letu 1931 le za 2-8 milijonov lir. Karlovška c 2 Mizarski oot 1 TVORNICA KtJVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA FINANČNE SKRBI ŠVICE Te dni je imel švicarski finančni minister govor, v katerem je navedel glavne smernice vladue finančne politike. letošnji švicarski državni deficit znaša 150 milijonov švicarskih frankov, od katerih odpade 50 milijonov za amortizacijo dolga švicarskih železnic. Ves dolg švicarskih železnic znaša 900 milijonov in se bo v nekaj letih amortiziral iz rednih proračunskih dohodkov. Poleg tega je treba še upoštevati deficit kantonov, ki znaša okoli 120 milijonov švicarskih frankov. Skupni deficit znaša torej 270 milijonov. Ta vsota je tako velika kakor so znašali v letu 1913 vsi državni in kantonalni davki. Leta 1932 so znašali državni in kantonalni davki že več ko eno milijardo, narodni dohodek pa je bil manjši ko v letu 1913. To dejstvo zahteva prav odločne ukrepe vlade. Zlasti pa je treba z največjo odločnostjo pričeti zmanjševati državne izdatke in finančno ministrstvo je že izdelalo načrt, po katerem bi bilo mogoče prihraniti okoli 40 milijonov frankov. Poleg tega pa bo treba tudi zvišati nekatere davke in tako se namerava povišati davščina na tobak in na alkohol. Prva naj bi dala 40, druga pa 30 milijonov novih dohodkov. Sprememba taks hi dala novih 12 milijonov. Znižali bi se tudi prejemki državnih nameščencev in sicer za 7 .in pol odstotka in bi bili s tem njihovi prejemki še vedno za 10 odstotkov večji, kakor pa so bili leta 1928. Če bi pa kriza trajala še naprej, potem bo neizogibno, da se bodo zahtevale od večjih premoženj še posebne žrtve, ki pa bodo le začasne. Občni zbori Kmetska posojilnica na Vrhniki ima 51. občni zbor v toreik, dne 25. aprila ob pol-štirih v zadružni pisarni. Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani sklicujejo Xrv. občni zbor na dan 29. aprila ob 11. dop. v lastnih prostorih, Tyrševa 35. ‘Grgovci in industrijci I Trgovski se priporoča za inmeviranl el Stran 4. iaycebšlU AomhL sistem Zadnja ameriška bančna kriza, ko je večina velikih zavodov morala ustaviti za nekaj dni izplačila, povzroča, da se je povečalo zanimanje za največje svetovne bančne sisteme, posbno pa za angleški sistem. Angleži so ponosni na ta sistem. Njihove finance so koncentrirane v pet velikih bank, in sicer: iLloyds ‘bank, Barkley, National p., Westminster in Midland. To so delniške družbe s skupaj 99 milijoni funtov šterlingov kapitala, ki se deli na akcije po 1025 funtov. Število delničarjev pa je zelo majhno. Vse te banke vodi in nadzira poseben direktorij s predsedniki. Po- TKGOVSKI LIST, 20. aprila 1933. dimnic imajo 8500 s samostojnimi upravami lin s 50 do 55 tisoči uradnikov. Vloge znašajo približno 2 milijardi. Njihovo najvišje načelo je likvidnost. Zato zadržujejo v ‘blagajni trajno 362,000.000, oz. jih za-lože v Angleški narodni banki. 126 milijonov nalože v drugih bankah kot vloge na pokaz. Takšne likvidnosti nimajo miti drugi evropski niti ameriški sistem. Drugo načelo angleškega sistema je varnost, ker se naslanja samo na državne papirje. Zadnje izvestje izkazuje ta nakup v znesku 667 milijonov funtov. Angleške banke imajo zelo stroga načela tudi za posojila in sicer posojajo največ trgovini, ki so ji lani kreditirali okoli 1 milijardo. Procent za investicije je natanko Družabniki: Košir Anton, posestnik in gostilničar v Prečni št. 27, Krevs Anton, posestnik v Prečni št. 4, in Sedaj Viljem, poslovodja elektrarne »Novo-bor« v Novem mestu, Proštijska ulica štev. 1. Za namestovanje upravičen: Družabnik Sedaj Viljem. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 1. aprila 1933. Firm. 33/33 — Reg A II 60/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Maribor. Besedilo :»Jugoelektra«, elektrotehnično podjetje Venko Albert in drug. Pravico družbo zastopati in firmo podpisovati imajo vsi družabniki, in sicer Saks Franjo samostojno, ostala družabnika Schreiber Ivan ir, Venko Albert pa kolektivno. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. I., dne 30. marca 1933. Firm. 242/33 — Reg. A III 229/3. * Sedež: Sv. Lenart pri Brežicah. Besedilo: Leonard Treppo. Obratni predmet: opekarna. Kot sedanji imetnik tvrdke se vpiše Treppo Hermina, pos. pri Sv. Lenartu pri Brežicah. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 4. aprila 1933. Firm. 157/33 — Pos. II 193/5. Sedež: Zalog pri Ljubljani. Besedilo: »Krenos« pekarija in prodaja pekovskih izdelkov. Besedilo firme odslej: »Krenos in drug, pekarija in prodaja pekovskih izdelkov.« Družbo zastopata in za njo podpisujeta oba družabnika Krenos Franc in Cesnik ^opold, vsak samostojno tako, da eden izmed njiju lastnoročno zapiše besedilo firme. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. marca 1933. Firm. 236 — Rg A VII 118/2 Izbrisala se je nastopna firma: Sedež: Maribor. Besedilo: Ktihar & Zemljič. Obratni predmet: zastopstvo in skladišče za železo in železnino tvrdke D. Rakuscli, veletrgovine z železnino v Celju. Zbog razpusta družbe. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. marca 1933. Firm. 269/33 — Rg A II 16/9. določen. V celoti je razmerje kapitala z vlogami 1 :20. Te banke imajo večino narodnega imetja, zbranega v efektih nekoliko milijard. V evropski bančni krizi se je najbolj povdarjalo, da je .takšno razmerje med kapitalom in vlogami povzročilo nelikvidnost. Angleški primer je zadosten dokaz, da odloča predvsem moralni kapital, a tega ustvarja sposobna uprava. Angleška deviza je »najprej varnost«. Zato se banke ne spuščajo v transakcije z neznanimi osebami, omeje se na nekatere vrste transakcij in vendar obsegajo vse gospodarstvo. Trajna odlična višina njihovih dividend (18 do 20%) dokazuje njihovo trdnost. Noben menažer podružnice nima pravice, dati niti najmanjši kredit, marveč ga določa samo centrala. Avtonomen je le odobreni promet. Dvojna kontrola predpisuje stroge kazni za vsak prestopek. Poneverbe so nemogoče. Drugo kontrolo opravljajo diplomirani knjigovodje, ki jih imenujejo delničarji sami. Ta institucija je postala splošna. Knjigovodje so teoretični in praktični strokovnjaki. Kontrola traja včasi po nekoliko mesecev. Poročila dobi centrala. Vzornost angleškega sistema in poslednja bančna kriza v drugih državah sta povzročili, da se v zadnjem času uvaja ta sistem tudi drugod. To pa bi utegnilo bistveno spremeniti naše bankarštvo, kajti v Angliji se banke vobče več ne bavijo s hipotekarnimi posojili, emisijami in drugimi finančnimi transakcijami, marveč so za to specijalni denarni zavodi. Zbog tega pa je tudi pregled lažji in angleške banke sestavijo bilanco že v prvih dneh januarja. Gotovo je knjigovodstvo angleških bank največja odlika njihovega sistema. Knjigovodstvo je istinito in ne pozna razlike s politiko bilansiranja, ki se je uvedla na kontinentu. Temu principu se poskuša po angleškem vzorcu približati sedanja nemška bančna reforma. Pa tudi dejstvo, da se je svetovni kliring osredotočil v London, kjer doseže 40 milijard funtov letno, zadošča, da so Angleži lahko ponosni na svoj bančni sistem'. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani »prejema do 27. aprila 1.1. ponudbe glede dobave 300 kg azbestnih grafitnih vrvic. — (Pogoji so na vpogled pni istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 26. aprila t. 1- ponudbe glede dobave 6 komadov avtomatskih sklopk. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. aprila t. 1- ponudbe glede dobave 200 kg zakovic za kotle, 1500 kg bencina, raznega sanitetnega uiaterijala ter raznega pisarniškega materijala. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. aprila t. 1. ponudbe glede dobave strujomera in 25.500 kg pšenične moke. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 1. maja t, 1. ponudbe glede dobave 350 kg vijakov z maticami; do 15. maja t. 1- pa glede dobave 500 m žičnih vrvi. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 1. maja t. 1. ponudbe glede dobave kabla. Dne 22. apritla t. 1. se bo vršila pri In-tendantuni Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobav© 1113 m8 drv. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Štev. 46. j 1 »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 15. aprila objavlja: Zakon o konvenciji o ureditvi trgovinskih j terjatev s pobotom med kraljevino Jugo- j slavijo in Belgijsiko-luksemburško gospodarsko unijo. Popravek k proračunu izdatkov in dohodkov Dravske banovine za Je- ; to 1933./1934. — Naredba banske uprave o podpiranju brezposelnih in pobijanju delo- ! mržnosti. — Naredba o nameščanju zapri- j seženih gozdnih čuvajev v Dravski bano- j vini. — Objave banske uprave o pobiranju j občinskih trošarin. — 'Razne razglase so- J dišč in uradov ter razne druge objave. Konkurzi in poravnave Razglaša se konkurz o imovini Kasimir- ja Josipa, trgovca v Turskem vrhu. Kon- 1 kurzni sodnik dr. Poznik, upravnik mase I dr. Jurij Sluga, odv. v Ptuju. Prvi zbor ; upnikov pri sodišču v Ptuju 24. aprila ob ob 9. Oglasitveni rok do 15. maja. Ugotovitveni narok 22. maja ob 9. Potrjuje se poravnava Gradbeno podjetje 'Ročak & Co. d. z o. z. v Trbovljah. vntik Mariborski trg. Na svinjski sejem dne 14. aprila 1933 je bilo pripeljanih 63 svinj. Cene so bile te: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 80 do 120 Din, 7—9 tednov 9tari 130 do 170; 3—4 mesece stari 230 do 350; 5—7 mesecev 400 do 550; 8 do 10 mesecev 560 do 580; 1 leto 700 do 900: 1 kg žive teže 7'50 do 8, mrtve 11 do 12 dinarjev. Prodanih je bilo 28 svinj. DUNAJSKI TRG Na zadnji živinski sejem je bilo prigna nih 1762 glav goveje živine, od te 102 iz Jugoslavije. Cene so bile te: najboljši voli po l-55 do 1-60, 1. vrste po 1-30 do 1-45. II. vrste po l-15 do L25, III. vrste po 0‘85 do O^Š; krave I. vrste po l-05 do 1‘15. II. vrste po 0-85 do 1, biki po 0*95 do 1*12, klavna živina po 0'65 do 0'84. Najboljša živina je ohranila svojo ceno, cena drugi živini pa je padla na stopnjo prejšnjega i tedna. Na dunajski svinjski trg je bilo postavljenih 5625 pršutarjev in 4011 Špeharjev, od zadnjih je bilo 2135 iz Jugoslavije. Cene so bile te: Špeharji I. vrste od 1*47 do 1*52, Špeharji II. vrste po 1-40 do 1-45. kmetski po 1-45 do 1'55, pršutarji po L40 do 1-60, najboljši po 1-65 do 1'70 šilingov za kg žive teže. Na splošno so se cene dvignile za 5 grošev pri kg. JAJČNI TRG Ker je bila potreba na jajcih za velikonočne praznike pravočasno pokrita, je nastala neposredno pred prazniki mlačna tendenca in je vsled tega nakupna cena na debelo padla na 32-5 do 35 par za kos. Narodno gledališče v Ljubljani Drama. Četrtek, 20. aprila: Hamlet. — Red B. Petek, 21. aprila: Zaprto. Sobota: 22. aprila: Dame z zelenimi klo buki. — Red Sreda. Opera. Četrtek, 20. aprila: Nižava. Gostovanje tenorista Marija Šimenca. — Izven. Petek, 21. aprila: Zaprto. Sobota, 22. aprila: Pri belem konjičku. — Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 23. aprila: Parsifal. — Izven. Znižane cene. Brzojavi: ŠKrispercotoniale £jubl/ana — ‘Geleton št. 2263 Ani. Krisper Coloniale Lastnik: Josip Verlič Veletrgovina koloni- Ljubljana lelepražama kave. Mlini ta dišave. taočna postrežba. iDunajska cesta 33 llstanovlieno leta 1840 Shaloma špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolaga, Motvoz Grosuplje 4omal slovenski izdelek -s- Svop k svojimi Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe Jvfln (Jelačin Ljubija n ol Zaloga sveto praiene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postretbal — Zahtevajte ceniki Tovarna motvoza ■** vrvarna