Spefflzlone In abbonamento postale — Poštnina plačana ▼ gotovini
Leto XXII., št. 284
LJubljana, petek 11. decembra 194*XXI
Cena cent« 30
Opntvni&vo Liubliana Puccinueva alica S«
Telefon it 31-22. i 1-23 »1-24 tnseratnj oddelek. Liubliana. Puccmijeva ulica 5 — lelefoo 4t. Jl-25 il-26 Podružnica Nove mesto: Liublianska cesta 42 Rakuni za Liublianskc pokrannc pn poteno čekovnem zavodu 4t 17 749, o ostale kraje (talne Servtzio (.onti Cort Post No 11-3118
IZKLJUČNO ŽA.SlOPSIVO za oglase a Kr.
Italije m inozemstva ima Unione PubblicitS (»liana S. A. MILANO
lsbaja f lik dan razen ponedeljka Naročnini znaia mesečno Lit 18.—, a inozemstvo vključno s »Ponedeiiskim 1» trotne Lir 36.50.
Uiedniitro: Ljublfana. Puccinijeva ulica štev. S. telefoa irev. 31-22. 31-23. 31-24.
_Rokopin se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSFVA pet la pubbliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A MILANO
Ardita azione ccntro la rada di Algeri
Due grandi piroscaSi aSSondati — Otto velivoli nemiri
distrutti
TI Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 10 dicembre 1942-XXI il seguente bollettino di guerra n.
929:
Tiri di artiglierie sul fronte cirenaico.
Durante un attaeco effettuato su di un aeroporto da velivoli di assalto germanici sette apparecchi britanniei venivano in-cendiati al suolo.
In Tunisia. nostre pattuelie hanno svolto intens?« attlvita e«p'orativa.
Ad occidente di Teboiirha e stata re-sp:nta una puntata di mezzi blindati av-versari alcuni dei quali sono stati distrutti.
Torino e stata nuovamrnte bombardata cjuesta notte da aeroplani nemiri Molti gli edifici colpiti, i crolli e gli incendi;
Brmm napad
: ingenti, nel complesso, i danni. n numero delle vittime della precedente incursione e stato finora accertato in 65 morti e 112 feriti; non aneora precisate le perdite della notte seorsa.
Dna formazione del 105° Gruppo aero-siluranti. al comando del capitano p;lota Urbano Mancini. superando cond'zioi! atmosferiebe particolarmente avver?' compiva ieri un'ardita az"one contro il naviglio nemico nplla rada di Alepri: dno piroscafi rispeftivamente da 16 000 e 10 flOfl tonn. centrali, saltavano in ar:a: nel successivo combattimento con la cac-cia avversaria un »Curtiss« era abbattute. Gli aerei hanno fatto tutti ritorno alla base.
Dva velika parssika potopljena — Osem sovražnih letal
uničenih
v prvem trenutku hotelo dopovedati, in v vojaških krogih pričenjajo govoriti o nekem defektu v zavezniškem vojaškem stroju. Gotovo je. pravijo, da se je ta pohod ki je bil naznanjen na tako mnogo obetajoč način za zaveznike, ustvaril in se pretvarja v dolgo pozicijsko in izčrpovalno vojno, kar prihaja v sedanjih okoliščinah seveda v prid sovražnika.
General Arnold. šef ameriškega letalstva je tudi podal izjave v VVashingtonu in rekel, da se ne sme upati na usoeh s pomoči posameznih letalskih spopadov, ki stanejo za obe strani nekaj letal, čeprav se na ta način najprimerneje dosega premoč v zra ku. kar je neobhoden pogoj za zavezniški uspeh v Tunisu.
Pad!! za desne1vino
Objava izgub v novembru
Glavni slan italijanskih Oboroženih si i
objavlja:
Izgube, ki so bile ugotovljene v mesecu novembru, skupno s tistimi, ki niso bile vsebovane v prejšnjih seznamih in Z3 katere so dospele do 30. novembra predp sane listine in imenske označbe, so naslednje:
Vojska in Milica: Vzhodna Afrika: (nedavno prispele označbe — za mesec oktober in november 1941) padlih 419; Severna Afrika: p3dlih 319. ranjenih 529. pogieša-nih 23.284; Rusija: (14 seznam) padlih 132, ranjenih 357t pogrešanih 1; Balkan pa]lih 253, ranjenih 325. pogrešanih 46 Mornarica: padlih 109, ranjenih 266 pogrešanih 240; Letalstvo: padlih 48, ranjenih 76. pogrešanih 140.
Seznami padlih so objavljeni v izrednem dodatku lista ^Oborožene sile«. Slavnim borcem in njih družinam neminljiva hvaležnost Domovine!
Glavni stan Italijansldh Oboroženih sil je objavil dne 10. decembra naslednje 929. vojno poročilo:
Topniški streh na cirenajškem boj'šeu. Med napadam, ki so ga nemška napadalna letata izvršila na neko letališče je bilo 7 britanskih letal zažganih na tleh-
V Tunisu so naše patrole vršilo živahno Izv?dniško delavnost. Zapadno od Tebu-be je bi! zavrnjen izpad sovražnih oklopih vozil, od katerih so bila nekatera uničena.
Preteklo noč so sovražna letala ponovno napadla Turin. Zadetih poslopij je mnogo, prti v tako ruševin in požarov; škoda je v c-f Vti zelo velika, število žrtev preteklega letalskega napada je bilo doslej ugotovljeno na 65 mrtvili in 112 ranjenih, izgube pretekle noči niso še ugotovljene.
Oddelek 105. skupine terpednih letal pod poveljstvom kapitana Urbana Mancinla, ki je moral premagati posebno nenaklonjene podnebne razmere, je včeraj izvršil smelo akcijo proti sovražnemu brodovju v sidrišču v Alžiru: dva parnika. katerih eden je izpodrival 16.000 in drugI 10.000 ton, sta bila zadeta in sta se razletela. V sledečem spopadu s sovražnimi lovci je bilo sestreljeno eno letalo tipa Curtls. Vsa naša letala so se vrnila na svoje oporišče.
Sovražnik sam priznava
s ve | neuspeh v Tunisu
Stockholm, 9. dec. s. »Daily Expres3c odkrito priznava, kakor poroča londonski dopisnik »Afton Bladett«, da se je načrt generala Andersona za zasedbo Bizerte in Tunisa poponoma izjalovil. »Daily Express<? p.e prikriva svojega vznemirjenja in se vprašuje, kje je prav za prav iskati vzrokov za ta polom. Po malem je postalo jasno angleškemu javnemu mnenju, da stvari v Tunisu ne gredo tako dobro kakor se je
„Mussollnijev odgovor Churchillu je razgalil vso moralno revščino angleškega premiera"
Berlin, 10 dec. Nemški propagandni minister dr Gobbels je za priho-dnjo številko tednika »Das Reich® napisa,' članek, v ka-
terem govori o ponovnem Churchill ovem poskusu, da bi se posilužil trojanskega konja za vdor v evropsko trdnjavo, in bliskovitem Mussolinijev em odgovoru na te nakane Minister dr Gobbels izvaja v svojem članku med drugim:
»Vojna se stopila v fazo. ki kakor se zdi dopušča sovražniku, da lahko odkrije s-vojo masko. Medtem ko je na začetku borbe pridigava,] srečo človeškega rodu kot vrhovni cilj borbe sedaj ne razsipa več s alovečan-stkimi frazami, temveč prepušča besedo finančnikom. Ne govorijo več o Atlantski karti ali rešitvi ljudi iz skrbi in revščine, temveč samo še o tem. kako naj sklenejo čim donosnejše kupčije.
Morali bi biti precej naivni, ako bi hoteli še sedaj verjeti, da so se Američani in Angleži izkrcali v Afriki da bi rešili francoski kolonialni imperij, in bili bi seveda precej lahkoumm. če bi ne razumeli da gre končno le v velikem stilu za poskus kupčije, ki naj bi vsaj delno nadomestila žrtve, ki jih je bilo treba doslej brez koristi in celo z izgubo doprinesti Prav zaradi tega, keT ni mogla doseči nobenega vidnega rezultata v Evropi ali na vzhodu, je anglosaška plutak racija iskala in našla točko manjšega odpora, in sicer v francoski Severni Afriki.
V vsej tej zadevi se Angleži omejujejo le na to da slede Američanom brez ka-krne koli nade. da bi nekega dne dosegli del plena Priznavajo tudi že da se & takšnimi zadevami ne more dobiti vojna. Spoznati pa za Angleže ne pomeni sprijazniti se s pot'ož? jem. in tako Churchill od časa do časa sproži svoj top: zadnjič celo z bedastim manevrom na italijanski naslov Toda renkcija ie bila tako silovita. da se Londonska pronacanda po njej še ni povsem znašla. Mislimo pri tem na Mussolinijev govor, odgovor, ki je razgalili vso moralno revščino angleškega premiera in razburil vse tiste, ki so od onega manevra pri-
čakovali konkretnih rezultatov.
Ne smemo si seveda misliti da bo to Churchi-la izučilo in da ne to več ponovil poskusa. Slabost britanske politike jc namreč prav v organski slabosti obnavljanja. Angležem je že dovolj, ako samo upajo upravičeno aili ne. da se naša notaania fronta začenja krhati, čim je ta nada tu. že začno spet z omamljanjem, obljubami -n grožnjami ter z zažigalnimi in rušilnimi bombami, čeprav dobro vedo, da s temi sredstvi niso doslej in ne bodo tudi v bodoče dosegli najmanjšega uspeha.
Ako mi objavljamo mesečne uspehe naših podmornic. Churchill noče zavzeti svojega stališča. medtem ko si na lepem izmišlja najbolj fantastične številke o izgubah našega podmorniškega orožja. Ko go vori Hitler, da objaviti, še preden se ie govor končal, da ni povedal nič novega. Tako se iznebi dolžnosti, da bi mu odgovarjal. Ako pa Angleži na kakem odseku dosežejo le neznaten uspeh, Churchill že govori o veliki zmagi, ki da bo odločilnega pomena za nad al'nji razvoj dogodkov, potem pa bolj po tiho objavi izgubo cele vrste vojnih in trgovskih 'adij Ako kaka sovjetska akcija na vzhodu ne vodi do nikakega uspeha, objavlja anglefki premier strahotne številke o nemških mrtvecih in ranjencih številke, ki jih seveda nihče ne more pretehtati. Ako so naša vojna poročila redkobesedna. nam takoj izjavlja. da se bojimo naroda in da si zato ne upamo povedati resnice. Ako pa objavimo obširno zaključno vojno poročilo, trdi Churchill da gre za stare in že znane vesti.
Razlika med prejšnjo in sedanio vojno je zelo velika: medtem ko se je leta 1917 povsod že zahrbtno plazila kal revolucije, medtem ko so delavci v vojnih tvomicah stavkali m se je narod pripravila! na novo zimo brez hrane, se sedaj Churchill — ob koncu leta 1942 — nahaja pred zedinjenim nemškim narodom, ki ie trdno odločen da se bori do končne zmage Delavci, ki so leta 1917 stavkali, izdelujejo sedaj dan in noc orožje, vojaki pa se botre v popolni zavesti
Nemški napadi na vzhodu se nadaliulejo
z velikim učinkom
Sovjetske čete vržene nazaj tudi v kolenu Dona — Na vseh bojiščih
so utrpele velike izgube, zlasti v tankih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. dec.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo dne 11. decembra naslednje poročilo:
Na področju Tereka so nemške čete razbile koncentričen napad skupine sovražnih sil. Krajevne akcije sovražnika so se izjalovile.
Med Volgo in Donom so bile sovražnikove sile. ki se jim je posrečil vdor, ob-' oljrne in uničene. V ostalem so imeli Sovjeti pri nadaljevanju brezuspešnih napadov ponovno visoke izgube Izgubili so v dnevih 8. in 9 decembra samo na tem odseku 104 oklopne vozove.
Kljub hudi obrambi so vrgli pehotni in oklopni oddelki nasprotnika v velikem loku Dona dalje nazaj in zavrnili njegove protinapade, pri čemer je bilo uničenih lf> sovjetskih oklopnih voz.
V srednjem odseku fronte se lastni napad nadaljuje z velikim učinkom. Pripeljanih je bilo več sto ujetnikov in zaplenjenega mnego orožja. Protinapadi sovražnika so bili zavrnjeni. Bojna in str-
moglavna letala so obstreljevala zbiranje sovražnikovih čet in železniške cilje. Napadalni oddelki neke letalske divizije so uničili 59 bunkerjev in bojnih postojank.
V	teb borbah in južno od Ilmenskega jezera so Sovjeti izgubili vsega 72 oklopnih voz.
V	Cirenajki je letalstvo napadlo Der-no, pri čemer je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal. V Tunisu je bilo zaradi slabega vremena samo krajevno bojno delovanje Sovražni sunek jugozapadno od Teburbe je bil krvavo zavrnjen. Veliko število oklopnih voz je bilo zažganih z obstreljevanjem.
Bojna letala so z bombami hudo zadela trgovsko ladjo srednje velikosti v pristanišču Bougie in obstreljevala z vidnim uspehom sovražna oporišča.
Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili preteklo noč pri poletih letal nad zapadnim in zasedenim ozemljem v smeri proti gornji Italiji tri sovražna letala.
Sovjetska ofenziva zlomljena tudi na c£seku
Kalinin—Toropec
Ogromne človeške in materialne izgube sovražnika
Berlin, 9 dec. s Kakor obvešča danes nemško vrhovno poveljstvo, je na odseku pri Kalininu, kjer so bili vsi sovjetski napadi zadnjih dni odhiti, še preden so se približali nemškim obrambnim postojankam, sovražnik vrgel v borbo 12 pehotnih divizij, 4 brigade motorizirane pehote, 3 konjeniške ciivizije in 14 oklopnih brigad. Izgube, ki so jih rdeči utrpeli pri teh srditih napadih, ki so jih podvzeli brez varčevanja ljudi in gradiva, so tako hude, da je ofenziva tudi na tem odseku že izgubila svojo začetno udarnost in jc mogoče sedaj zabeležiti samo še spopade manjšega pomena. Sovjetske oklopne brigade so izgubile skoro pclc-vico svojih sil. Samo na operacijskem sektorju neke nemške armade je bilo od začetka obrambnih bojev do danes uničenih 843 sovražnih tankov, 208 nadaljnjih pa onesposobljenih na terenu. Razen tčga je bilo zajetih 2530 ujetnikov in zaplenjenih več topov in drugega vojnega gradiva.
Na odseku pri Tcropcu je sovražnik navzlic temu po.i vzel nove silovite napade z močnimi silami, vendar nI dosegel niti enega izmed določenih ciljev, to pa zaradi uspešnega osredotočenega obstreljevanja nemškega topništva. Nemške čete so tu celo prešle v protinapad in zavzele več važnih sovražnih postojank. Na nekem odseku tega bojišča so bile obkoljene velike sovjetske oborožene sile, katerih uničevanje je v teku. V enem samem dnevu so Rusi izgubili 24 tankov 43 topov, 94 metalcev bomb in več drugega vojnega gradiva. Tudi število mrtvih je znatno.
Jisnaški podvig madžarskih vojakov
Budimpešta. 9. dec. s. Vojni dopisniki poročajo o juna"kih epizodah madžarske vojake na vzhodni fronti, ki osvetljuiejo drznost in hrabrost madžarskih vojakov ki se ob strani italijanskih in nemkih čet bore proti boljševizmu Madžarske čete. ki so postrojene v nekem odseku Dona žc več mesecev kar naprej odbijajo vse sovjetske .apade ter preprečujejo in uničujejo sleherno sovražno večjo akero Druga madžarska armada se je že rdela s slavo v številnih borbah ter ie večkrat sodelovala v velikih akcijah skupno z nem:kimn in italijanskimi edinicami. Na utrjenih postojankah Dona in pripravljenih za z mc. so Madžari dobra straža Na neki točki tega odseka ob Donu je sovražnik z ononšča na drugem obrežju napadel madžarske čete Treba ie bilo to oporišče odstraniti da bi bila črta madžarske vojske varnejša.
Poročnik Szabo in pet vojakov oddelka, ki SO' se prostovoljno javiti za ekspedicijo ki je zahtevala vse najboljše sposobnosti, ie akcijo izvedlo hladnokrvno. Patrulja je dosegla v temi na čolnu nasprotno obrežje, kjer so biili boljševiki. Pet mož. oboroženih s strojnimi mrkaimi in ročnimi granatam/, se je n c opažen o približalo sovražni postojanki. Madžarska patrulja je pobila stražo in vdrla v sovražno postojanko ter z ročnimi granatami uničila pet strojnic ki so bile že pripravljene za akcijo. Boljševvki voiaki, ki so bili v postojanki so sie Madžarom predali.
Bitka pa še n.i bila končana. Ko so »e Madžari z ujetniki na noti! i proti reki, jim
zgodovinske naloge, ki jim je zaupana, naloge namreč, da branijo obstoj nemškega naroda za njegovo končno zmago.
Pred nami je zima. ki bo huda. Nihče naj ne misli da nam bo sovražnik le en sam trenutek dal oddih. Braniti moramo svojo ljudi biti moramo vodno na straži in po-dvoj ti moramo svoje priprave za bodoče hude preizkušnje. Sicer pa smo sc žc navadili Zlasti v vojnem času nam ni za udobno življenje Vsakdo sc zaveda, da mora naša generacija izvršiti nalogo, ki io ji je naklonila usoda Te naloge ne moremo odložiti, kajti ne vemo. ali bi bile prihodnje generacije spodobne, da jo izvrše.
Na vse nesramne britanske poskuse, da bi nas preslepili. prevariH ail terorizirali, odgovariamo s svojo nezlomljivo voljo do borbe in zmage.«
je zastavila pot sovjetska patrulja. Prišlo ie do kratkega srditega spopada. Poročnik Szibo je odločno napadel s šitinmi vo aki. medtem ko je peti z ročnima g.anatami držal v šahu ujete sovražnike Po kratki hudi borbi je bi-a sovjetska patrulja uničena in poročnik Szabo se je vrnil s ple mrm orožja in municije ter z ujetniki, med katerimi sta bila tudi dva rdeča oficirja.
S finskega odseka
Helsinki, 9. dec. s. Finsko vrhovno po. »reljništvo javlja: Finsko letalstvo je v zadnjih 24 urah bembardiralo in obstreljevalo s stro„n cami ter unič.valo pratež <n sovjetska tabori ča Nekaj cvjetskih letal je preletelo Finski zaliv. V nekaterih predelin sev.rne Fint,ke je bil dan letalski alarm
En tep proti šestim tankem
Berlin, 9. dec. V odseku na zapadu Val-dajskega višavja so po poročilih berlinskih vojaških krogov med silnim snežnim me-težem boljševiki napadli nemške pozicije, šest oklepnih voz se je neopaženo približalo položajem nemških grenadirjev. Pre-
den je mogel nemški poveljnik ukazati ogenj protitankovskih topov, so se jekleni orjaki tako približali, da so stali tik pred topom. Toda prisebnost nemških vojakov ter odličnost nemškega orožja sta rešili položaj. Kmalu je top stopil v akcijo in po kratkem boju sta bila dve ruska tank® popolnoma uničena, tretji pa je bil tako močno poškodovan, da je bil izločen iz bo« ja.
Med to borbo pa so ostali oklopni vozovi napadli s strani nemške položaje in se jim je posrečilo prodreti preko nemških rovov. Ogražali so neposredno s strani nemške položaje. Moštvo pri nemški bateriji je takoj obrnilo top in ga naravnalo na tri oklopne vozove, obenem pa so nemški vojaki takoj začeli metati rečne granate. Vnel se je boj na življenje in smrt. Po kratki borbi so bili trije sovjetski tanki zažgani in uničeni. Nenadni napad je bil tako odbit z velikimi izgubami za sovražnika.
Minister Bottai v Berlinu
Berlin. 9. dec. s. Minister Bottai. k; .te prispel v Berlin za otvoritev novega italijanskega zavoda »Stud:a Human tatis«. je prebil v nemškem glavnem mestu dva dneva in je med tem navezal številne važne stike s predstavniki nemške kulture in nemškega vzgojstva. Minister za narodno vzgojo je podpisal s svojim nemškm tovarišem mnstrom Rustom konvencijo za narodno izdajo Gdthejevega »Potovanja v Italjo«. Štiri zvezke tega dela bo natisnil Državni zavod za grafično umetnost, tri zvezke pa založba Insel-Verlag v Lipskem.
Minister Bottai se je z mnstrom Rustom udeležil predvajanja nekaterih vzgojnih filmov ter je nato ob:skal italijanske kuL-turne m šolske ustanove v Berlinu. Podal se je tudi na Kr veleposlaništvo n v Dom faš ja ter obiskal ministra Gobbelsa. Minister Rust in naš odpravnik poslov kot namestnik službeno odsotnega veleposlanika Alfierija sta pr redila gostu v čast sprejeme Minister se je nato udeležil sestankov, ki so jih priredili nemški zunanji minister, državna tajnka von Weezacker jn von Tschamer und Osten ter predsednik nemško-itaiijanskega združenja. Zvečer je minister Bottai, pozdravljen na kolodvoru od ministra Rusta in številnih jta-1 janskih in nemških osebnosti, zapustil Berlin jn se napotil v Monakovo, od koder bo nadaljeval pot v Rim.
Evropski sestanek organizacij za mladino in družino v Madridu
Madrid, 10. iec. a. Sestanek evropske komisije organizacij mladine in družine, Iti je bil določen v Madridu na letešnjem
evropskem mladinskem zborovanju na Dunaju, se je višii v p-laci nacionalnega sveta Falange. Udeležila sta se ga zastopstva španije_ Italije, Nemčije, Madžarske, Ru-munije, Bolgarije, Hrvatske in Slovaške. V odsotnosti nacionalnega delegata španske mladinske fronte Elcle je prelsednik španske komisije Pez-ez Vineta, nacionalni tajnik te fronte, izrekel dobrodošlico Španije vsem inozemskim odposlanstvom z bratskimi pozdravi in željami za uspeh njihovih demovin v vojni ter s pozdiavi odposlanstvom, ki niso mogla priti. Govornik je nato obrazložil življenjski pomen družinske ustanove kot osnove nacionalnega življenja Španije, poveličujoč pri tem junaštvo španske matere, po katere kreposti je družinska skupnost ostala nedotaknjena, se je leta 1936 izognila zlomu vseh moralnih vrednot ter je dala Jcmcv.ni energijo za protikomunlstično križarsko vojno. Josea Antonio Plimo de Rivera, ki je položil temelj falangistični politiki, je družino postavil za osnovo države kot celico nacionalne edinosti. Govornik je nato obrazložil še pomen proučevanja družin-
skih vprašanj, zlasti v zvezi z vzgojnimi
nalogami mladine v novi državi.
Za njim so spregovorili zastopnik Italije, tovariš Caprini in gospa Orsini, ter zastopnik Bolgarije, ki so predložili svoje zaključke, medtem ko so zastopniki ostalih naj<' ov p.. -...i za o^iog za predložitev svojih poročil.
Po zaključeni prvi seji so si inozemska odposlanstva ogledala organizacije ženske falange^ fronte španske mladine in organizacije pomoči ter se udeležila sprejema, ki ga je na njihovo čast priredil pokrajinski vodja falange.
♦ » #
Odmevi Francovega govora
Madrid, 10. dec s Govor generalisima Franca ja še nadalje predmet komentarjev tukajšnjih Tstov, ki opozarjajo na njegovo real stično gledanje in jasno poznavanja vprašanj, ki se kažejo glede Španije v pogledu bodoče obnovljene Evrope. Listi poudarjajo tudi pomen sklicanja tretjega na« cicnalnega sveta Falange, k' začenja nov pohod k obnovi in dokončni ureditvi Španije v duhu revo'ucije, ki je povezala španski narod v popolni ed!nosti in disciplini in v polni zavesti njegove usode.
Trojni pakt — Jamstvo skupne zmage
Izjave italijanskega In nemškega veleposlanika
na Kitajskem
šanghaj, 10. dec. s. Italijanski ln nemški poslanik v nacionalni Ktajskl grof Taliani de Marchlo ;n Heinrlch Stohmer sta dala listom izjavo, v kateri sta opozorila na tesne vezi, ki spajajo Nemčijo, Italijo in Japonsko po trojnem paktu v skupni vojni. V svoji izjavi je italijan ki veleposlanik poudaril, da je fašistična Italija slovesno proslavia prvo obletnico japonske vojne, odmevajoč še v zanosu spričo Ducejevih besed, ki so poveličevale moč in borben ga duha Japonske. Danes Italija 'n Nemčija proslavljata številne in sijajne zmage Japonske in se klanjata junakom ki so s svojo krvjo utrdili zavezn'Stvo treh združenih naredev v skupni borbi za tri-umf skupne stvari. Po letu dni, odkar se je trojni pakt spr men;l v orodje vojne, je on bolj ko kdaj prej trdno jamstvo končne zmage in odloč lni činitelj za nastanek novega reda na vseh kontinentih ter za zgraditev pravičnega ln trajnega miru mad narod'.
Berlin, 10. dec. s. Tukajšnji listi objavljajo in poudarjajo z velik!mi naslovi Izjava japonskega predsednika vlade, navajajoč nekatere njegove najpomembnejše od-
stavke in opozarjajo pri tem zlasti na popolno gotovost v zmago, ki izhaja iz vsake besede japonskega državnika. L/iat »Bora x>Zeitung« p'še: Govori .Hitlerja Mu solin'ja in Toja, ki so bili Izgovorjeni v času, ko se vedno bolj bližamo odločilni fazi konflikta, so po svoji zasnovi povsem v skladu med seboj. Vsi trije Izrabljajo odločno voljo za nadaljevanje borbe ramo ob rami za drsego končne zmage tako na vojaškem kakor na gospodarskem področju. Tojo ja predvsem hotel poudarti, da vojna v Evropi ln ona v Aziji predstavljata amo dele velikega konflikta. S tem je hotel opozoriti, da predstavlja Japonska, >1 je sedaj nihče ne mere napasti, eno izmed največj;h jamstev za Skupno zmago.
»Berliner Lokalanzeiger« piše: Gotovost, ki jo je preds -dnik vlade Tojo Izrekel glede končne zmage, se naslanja na tri glavne temelje: na japonske oborožene sile, na dosedanja japonske teritorialne u peha in končno na neperušno zavezništvo z Italjo in Nemčijo.
INSERIRAJTE V „JUTW!
Plodno delo GILLa
Svečana proslava prve obletnice Italijanske liktorske mladine za Ljubljansko pokrajino
. Organizacija Italijanske lktorske. mladine Ljubljanske pokrajine (GILL) je pro-ŠH ponedeljek praznovala prvo obletnico svojega obstoja. V imenu vpisanih članov GILLa se je poklonilo zastopstvo raznim oblastem V zastopstvu je bil Po en avantgard st, ena Mlada Italijanka. 1 Balilla in 1 Mala Italijanka, ki so jih izbrali izmed najbolj zaslužnih pripadnikov organizacije-Zastopstvo so voditelji peljali k Eksc. Visokemu komisarju, k ljubljanskemu županu, k Zveznemu tajniku jn k šolskemu komisarju.
Sprejem < pri Visokem komisarju
Visoki komisar Eksc. GrazioLi je sprejel zastopstvo, ki ga je vodil Zvezn; podpo-veljnik. zelo ljubeznivo ter je z velikim zanimanjem poslušal nagovor, ki ga je imel nanj avantgardist:
»Ekscelenca! Prva obletnica naše organizacije, ld jo praznujemo danes v čistosti namenov in v trdnost; sklepov, nam daje pobudo, da prihajamo k Vam, da bi Vam izrekli vdanost vseh tovarišev, k; se spominjajo Vašega zanimanja in dokazov ljubezni do organizacije, ki ste jih podal; ob raznih prilikah. Vam. Ekscelenca, lahko dam0 trdno obljubo, da bom0 vedno hranil; živo vero, da bomo bolj in bolj vzgajali svoje mišljenje, da se bomo vzgajali k kreposti in žrtvam, da postanemo vredni Duceja in da s; pridobimo zasluge za veliko dejstvo, da pripadamo rodbin; Italijanske liktorske mladine v Ljubljani.«
Visok; komisar je izrekel nekaj zelo prisrčnih besedi zastopnikom GILLa, ki so v strumnem pozoru pred njim razodevali resničen ponos.
Spominsko darilo župana
Tud; župan je sprejel zastopstvo z očitnim; znamenj; naklonjenosti. Avantgardist ga ie v italijanščini in slovenščini nagovoril, nakar je župan odgovoril z besedami, k; so Po svoji gorečnosti in zgoščeni veri odlika vsakega pravega vojaka. Nato je zastopstvu naročil, naj odnese poveljniku GILLa dragoceno kolajno, spomin na mesto Ljubljano. Bila je skovana nalašč za to priliko, ter nosi na prednji stran; sliko sv. Jurja, zaščitnika ljubljanskega mesta, na zadnji strani pa napis: »6. XII. 1941-XX. — GILL 6. XII. 1942-XXI.« Kolajno je župan odoslal z naslednjim spremnim pismom: »Ob prvi obletnici ustanovitve Italijanske liktorske mladine v Ljubljani m; je posebno prijetno, da tukajšnjemu poveljstvu izročam spominsko kolajno mesta Ljubljane kot skromno znamenje hvaležnosti meščanov.«
Voščila, k so razodevala najvišjo vero jn domoljubje, so bila izrečena tudi Zveznemu tajniku ter šolskemu komisarju.
Svečanost v gledališču
Ob 10. uri je velika množica članov GILLa- razporejena po oddelkih, poslušala v gledališču zanimivo predavanje o začetku iji razvoju GILLa, nato pa so prisotni v zboru navdušeno zapel; »Giovinezzo« in druge himne. Zvezni poveljnik in Zvezni podpoveljnik sta bila gostitelja. Na prireditvi je igrala godba divizije planinskih lovcev. Ko je bil dan znak za pozor, so vsi udeleženci planili pokoncu ter pozdravili z rimskim pozdravom. V gledališče so prišl; in zasedi; prostore na odru Visoki komisar, general poveljnik diviziilje planinskih lovcev, kvestor, podkvestor, ljubljanski župan in druge odlične osebnosti. Ko so izzven.il zvoki Kraljeve koračnice in »Giovinezze«, je za donelo glasno vzKll-kanje »Živel Kralj!« in »A noi!« To je bil pozdrav Kralju in Duceju, ki ga je odredil Visok; komisar. Nato je Zvezni tajnik med splošno pozornostjo dal pregled dela GIL-L-a v prvem letu obstoja. Najvažnejši del je vsekakor oris sil, ki daje naslednjo sliko:
figli della lupa	602
piccole Italiane	2042
"iovani italiani	571
Balilla	2178
avanguardisti	439
vsega
6032
Glede umetniško-kultturnega delovanja organizacije je poročilo navajalo: Na sedežu Zveznega poveljstva je bila urejena posebna kinematografska dvorana za 500 gledalcev. Vseh predstav je bilo 47, ki jim je prisostvovalo 24.500 mladine. Ustanovljeni sta bili tud; dve lutkovni gledališči, od teh je eno potujoče za predstave v pokrajini. To gledališče je imelo skupno 26 predstav. Ob zaključlcu šolskega leta je bilo zvezno tekmovanje v zborovskem petju gojenk in gojencev srednjih šol našega mesta. Tekme se je udeležbo 29 zborov, od katerih je vsak imel po 50 pevcev. Zmagovalni zbor; so priredili posebno radijsko oddajo. Posebna skupina 20 članov se je nato udeležila tudi kulturne prireditve evropske mladine v Fjrenzi.
Po vsej pokrajin; je blio razdeljenega v prošlem letu mnogo propagandnega materiala »Dnevni red« in »Lepak GILLa«, ki sta oba izdaji Zveznega tajništva in sta seznanjala javnost z življenjem mladinske organzacije. S plemenito podporo Visokega komisarja je zagledala beli dan tudi piva številka »Ljubljanske mladine«, ki bo izhajala vsakih 14 dni ter bo zlasti posvečena mladini.
Delovanje organizacije
Mladina našega mesta je včlanjena v GILLu v dveh kohortah Malih Italijank, v eno kohorto Mladih Italijank, v dva bataljona Ballile in v en bataljon avantgardistov. Za sedaj deluje v vsej pokrajini 28 občinskih poveljstev GILLa. Posebno živahno delovanje je bilo v naslednjih panogah: telovadn tečaji, tečaji za gospodinjstvo in tečaji za vzgojo voditeljev in čuvarje kolonij. Vsi tečaji so trajal; vse leto in se jih je udeležilo velko število članov organizacije vseh stopenj.
Zaključek prvega dela delovanja Zveznega poveljstva je bil letošnjega 31. maja, ko se je vršil tudi prvi nastop oddelka glavnega mesta z udeležbo 1000 mladeničev in mladenk, k,i so bil odlično izvežbani. Ob proslavi 20. obletnice je Zvezno poveljstvo ob navzočnosti Visokega komisarja priredilo veliko proslavo, ki je bila odlično obiskana,
Mnogotere izvršene naloge in lepi uspehi na različnih področjih, kakor na podpornem in kulturnem delovanju, so otipljiv dokaz za visoki duh razumevanja vodnikov, k; so se lotili težke naloge v posebno kočljivi dobi. Zvezn,; tajnik je izrazil podpoveljniku in njegovim vztrajnim sodelavcem svojo hvaležnost in zasluženo pohvalo. Ko je Zvezni tajnfe omenil dva avantgardista Marija Pregeljca in Antona Brajerja, kj sta padla kot žrtvi zahrbtnih sovražnikov, so se dvignili vsi navzoči ter ganjeni počastili spomin žrtev, ki sta padli zaradi zvestobe novj italijanski pokrajini.
V odgovoru je Visoki komisar izrazil Tajniku posebno pohvalo.
Nato je sledila posvetitev prapora, ki ga je Zvezno poveljstvo dalo Ljubljanski lik-torski mladini, članom organizacije pa so bili razdeljen; križci za zasluge in diplome naraščaj nikom, kf so posečali poseben tečaj letošnje poletje v Rimu. Končno je Mala Italijanka razdelila prvo številko lista »Ljubljanska mladina«, ki ga vsakih 14 dn; izdaja Zvezno poveljstvo GILLa v Ljubljani.
Obsežne podporne akcije
Predstavniki oblasti so se nato napotili na sedež nove gospodinjske šole. Tam so jih sprejele Žvezne nadzornice im nadzornice oddelkov. Neka Mala Italijanka je izročila šopek cvetja ter nato v imenu vseh svojih tovarišic izrazila hvaležnost zlasti Vjsokemu komisarju za njegovo stalno pomoč, le; jo je naklonil cvetoči ustanovi. V preteklem letu so bile oroanizirane zimske kuhinje po vseh šolah Ljubljanske pokrajine, kjer je vsak dan dobivalo hrano 6140 učencev. Zdaj so zimske šolske kuhinje urejene že v Ljubljanj in Po ostali pokrajini, kjer dnevno dobiva hrano v njih 4500 učencev in učenk.
Dne 6. januarja je bila prirejena Du-cejeva »Befana«, ko je bilo razdeljenih 11.418 zavitkov z darili, kj so stala skupno vsoto 580.000 lir. Ves ta denar je dal na razpolago Visok; komisariat. Poleti sta bili organizirani dve počitniški koloniji, ena od teh ob morju. Udeležlo se jih je skupno 200 članov GILLa. Da se poenoti podporno delovanje za mladino, je bil z odobritvijo Visokega komisariata ustanovljen šolski patronat, ki je s sredstvi občine vršil široko podporno delovanje preko Dopolavora, otroškega zavetišča in Zveznega vzgojevališča, kamor bo s 1. januarjem sprejeto 100 otrok iz pokrajine, ki doma nimajo oskrbe. Patronat je ob začetku letošnjega leta podpiral skupno 1000 otrok ljudskih in meščanskih šol. Dajal jim je knjige, zvezke in druge šolske potrebščine, kar je stalo skupno 79.000 lir. Na stotine otrok je bilo razen tega deležno tudi vsestranske zdravniške pomoči.
Telovadna in športna delavnost
Z odlokom Visokega komisarja je bila telesna vzgoja povsem zaupana GILL-u, ki ima v ta namen dovolj lastnega osebja ter primeren pravilnik glede telesne vzgoje. V teku leta so bili na ljubljanskih osnovnih šolah prirejeni štirje tečaji za telesno vzgojo, določeni za izpopolnitev znanja učiteljev. Trajali so po tri mesece in
Svečanost sprave v ljubljanski stolnici
Ljubljana, 10. decembra V torek dopoldne se je v ljubljanski stolnici ob prisotnosti civilnih in vojaških oblasti ter ob številni udeležbi Oboroženih sil in meščanstva vršil slavnosten obred sprave za Zmago in za ponovno potrditev krščanskih idealov proti boljševizmu.
Slovesnosti so prisostvovali Visoki komisar, poveljnik divizije, ki je zastopal odsotnega poveljnika armijskega zbora, Zvezni podtajnik v zastopstvu odsotnega Zveznega tajnika in vse druge oblasti.
Po svečani maši je vojaški kaplan, ki je maševal, proslavljal visoki krščanski pomen verske prireditve ter poudarjal vero, ki veže Oborožene sile in ves narod in ki nahaja svoj najčistejši izraz v trojstvu:
Bog, Domovina in družina.
*
Raport hierarhom ljubljanskega Fašija
Tiskovni urad zveze Fašijev javlja: Po nalogu odsotnega Zveznega tajnika je Zvezni podtajnik Capurso izvršil raport hierarhom ljubljanskega Fašija ter razdelil navodila za zimsko dobo.
Velikodušen dar za Pokrajinski podporni Sklad
šumska uprava knezov Windischgratzov je podprla obsežno podporno delavnost pokrajinskega pomožnega urada pri Visokem komisariatu v našem mestu in v naši pokrajini s tem, da je poslala Eksc. Visokemu komisarju znesek lir 5000.—, ki je bil odveden v svrhe pomožne akcije.
se jih je udeležilo skupno 220 učiteljev ln učiteljic. Zvezni tečaj za telesno vzgojo je zaključil svoje delo na polju Šolske telovadbe ob udeležbi 85 oddekov s 1700 učenci.
Zelo skrbno je bilo tudi športno udejstvovanje. Na Rakeku je bil prirejen smučarski tečaj. Plavalni tečaji, tekme v nogometu, odbojki in košarki so se vprizorile v teku šolskega leta ob radostnem sodelovanju dece.
Skupina telovadk se je razen tega udeležila tudi državnih tekem v Montecati-niju, kjer so se prav dobro uveljavile.
V delavnici so imeli predstavniki oblasti priliko opaziti, s kako veščino opravljajo svoje posle mlade Italijanke, kako znajo izdelovati zimska oblačila, ki jih bodo poslala vojakom na raznih bojiščih. Kuhinja in obednica sta bili vzor čistoče in reda. Nekaj članic je nastopila z ljubkimi točkami. Posebno zanimivi so bili nastopi v ritmičnem plesu v narodnih nošah in nastop harmondkaric.
Slovesne prireditve so se zaključile z otvoritvijo drsališča, kjer so z vso slovesnostjo opravili obred dviganja zastave. Popoldne je v drami nastopil sv. Miklavž, v kinematografski dvorani GILL-a pa so predvajali filma »Pojdite z menoj« in »Miki planinec«. V gledališki dvorani, urejeni v novih prostorih gospodinjske šole, se je deca zabavala ob znanih likih lutkovnega gledališča. Končno so vsem članom organizacije v prostoru GILLa razdelili zavoje sladkorčkov in pa prvo številko »Ljubljanske mladine«.
Zgrešeni anglosaški računi
Anglosaški nastop v afriških vodah ni niti najmanj
oslabil protiblokade Os!
neki ameriški parnik v neposredni bližini newyorške luke. Od tedaj dalje se je nem-
Kakor da bi izgube, ki jih je utrpelo anglosaško brodovje o priliki izkrcevalnih operacij v francoski Severni Afriki, ne bile dovolj so nemške podmornice poskrbele istočasno za nove potopitve sovražnega brodovja prav na onih morskih področjih, ki so že pred anglosaško avanturo v Afriki tvorila glavno območje nepretrganega in uspešnega delovanja podmornic v službi protiblokade, namreč na severnem Atlantiku, v vodah ob obali Severne in Srednje Amerike ter na področju okrog Rta Dobre nade. Tudi najnovejše nemško izredno vojno poročilo ugotavlja nove potopitve na tem področju.
Tako so se anglosaški računi, ki so se tudi to pot, kakor že običajno, naslanjali na podcenjevanje nasprotnika, izkazali za zmotne. Ako je res, da je Os odgovorila na anglosaški udar proti francoski Severni Afriki z osredotočenjem dela svojih pod-morniških sil v neposredni bližini novega operacijskega področja, bodisi v zapadnem Sredozemlju kakor v vodah v bližini Casa-blance, se je na drugi strani to osredotočenje izvršilo, kakor to kažejo poročila o vedno novih potopitvah, ne da bi bile zaradi tega oslabljene podmorniške sile na vseh onih področjih, kjer je bilo to orožje že doslej uspešno
S tem pa je odpadel eden izmed glavnih nagibov tolažbe, s katerim je anglosaška propaganda, da bi prikrila afli vsaj opravičila hude izgube v afriških vodah, skušala preslepiti svojo lastno javnost, ko je trdila med drugim, da bo anglosaška akcija v francoski Severni Afriki imela za posledico zmanjšanje podmorniške nemarnosti na vseh drugih pomorskih področ ih izven Sredozemlja. Kakor je namreč že Hitler povedal v svojem poslednjem govoru in kakor to poudarjajo tudi v pristojnih nemških vojaških krogih, je številčna moč nemškega podmomiškega orožja danes tako velika, da Nemčija lahko ustvari ž njo novo nevarnost na katerem koli pomorskem področju, ne da bi ji bilo treba zato odtegniti del svojega podmomiškega brodovja od drugod.
To okolnost najbolj zgovorno potrjuje že samo navedeno dejstvo, da so nemške podmornice istočasno z velikimi udarci, ki so jih zadale sovražniku v Sredozemlju, po topile na vseh področjih dosedanjega delovanja in celo na novem področju okrog Rta Dobre nade izredno veliko število sovražnih ladij. Zanimivo je nadalje, da nemške podmornice še vedno uspešno delujejo tudi v ameriških vodah, čeprav so razni ameriški uradni govorniki že nekajkrat izjavili, da so te vode »očiščene sovražnih podmornic« in da je na tem področju pod-morniška nevarnost prenehala. Prav te dni pa je poteklo že deset mesecev, odkar je prva nemška podmornica torpedlrala
ška podmorniška nevarnost na vsem ameriškem pomorskem področju samo stopnjevala. Kolikšna je bila in je še vedno ta nevarnost za sovražno brodovje, zgovorno dokazujejo celo skromna sovražna priznanja, kakor na primer nedavno priznanje ameriškega mornariškega ministra Knoxa, da je bilo doslej samo v Atlantiku potopljenih 572 ameriških in zavezniških ladij, kar bi zneslo v tonaži nad štiri milijone ton, ako računamo povprečno po 7.000 ton za vsako potopljeno ladjo. A to so samo delna in skromna priznanja sovražnika, ki svoji javnosti, kakor je nedavno izjavil sam Roosevelt, ne more postreči z resnico — »iz vojaških razlogov«.
Gospodarstvo
Kmetijski obdelovalni načrt za leto 1942*43
Kakor je znano, je za letos predpisan za vso kraljevino popoln obdelovalni načrt, ki naj zajamči prehrano Italije v prihodnjem letu. Glede na okolnost. da je kruh v Italiji najvažnejši za prehrano, predvideva obdelovalni načrt za leto 1942-43 predvsem nadaljnje bistveno povečane površine, posejane s pšenico. Ta površina se bo povečala za 214.000 ha, kar bo omogočilo povečanje pridelka za 3.2 milijona metrskih stotov. Povečanje proizvodnje za gornjo količino bo v polni meri zajamčilo vso potrebo vojske in civilnega prebivalstva. Površina, posejana z ržjo, ječmenom in ovsom, se bistveno ne bo spremenila, povečana pa bo površina, posejana s koruzo, in sicer za 110.000 ha ali 8.5°/o. Površina posajena s krompirjem bo povečana za 35.000 ha (v zadnjih letih je znašala povprečno 40.000 ha).
Znatno povečanje površine je predvideno tudi za pridelovanje fižola. Površina, posajena s fižolom, se bo povečala za 104.400 ha. Od industrijskih rastlin predvideva načrt za sladkorno peso povečanje površine za 600 na 166.000 ha, kar bo omogočilo večje izdelovanje pogonskega špirita. Majhno povečanje za 452 ha je predvideno za pridelovanje tobaka, pri čemer je predviden tudi nekoliko večji izvoz. Površina bombažnih kultur bo nekoliko povečana na 96.670 ha, površina, posejana s konopljo in paradižniki bo prav tako povečana. Med oljnimi rastlinami je predvideno povečanje obdelovalne površine za ricinus.
Sintetični rubini in smaragdi
Alkimisti so si stoletja prizadevali, da bi umetno izdelali zlato in drage kamne. Ti poizkusi alkimistov so bili za tehnični napredek zelo koristni, saj so privedli do raznih odkritij v kemiji, četudi v drugi smeri. Z razvejem kemije je prvotna naloga odpadla, toda navzlic temu so se kemiki tudi v zadnjih desetletjih nadalje ba-vili s temi prastarimi problemi. Tako je v zadnjih letih uspelo izdelati sintetične drage kamne. Postopek za izdelovanje sintetičnih rubinov in safirjev, to je rdečih in modrih variant korunda, sta odkrila Frč-my in Vernieul, praktično pa sta postopek izpopolnila nemška kemika Miethe in Her-mann Wild. Sintetične rubine in safirje izdelujejo z žganjem zmesi gline in fluoro-vih soli. Ti sintetični rubini in safirji so kemično in fizikalično identični z naravnimi, zato ni lahko razlikovati umetni kamen od naravnega, kajti umetni kamen ima isto barvo, isto trdoto in kemične in fizikalne lastnosti, kakor naravni. Tudi v pogledu gostote in optičnih lastnosti nI razlike. Zato je bilo treba najti postopek za razlikovanje sintetičnih kamnov od naravnih, kar je uspelo znanstveniku dr. M. Vachowskemu, ki ie ugotovil, da se umetni kamni od naravnih lahko ločijo edine pri obsevanju s katodnimi žarki, Rontgenovimi žarki in ultravioletnimi žarki. Malenkostne mineralne primesi, ki jih imajo naravni kamni, se pri teh žarkih pokažejo z različno luminiscenco.
Lažje je razlikovati umetne kamne iz skupine špinelov (akvamarin, turmalin, cir-kon, aleksandrit). Umetni špineli so kemično nekoliko drugače sestavljeni in imajo tudi drugačne fizikalne lastnosti. Naravni špineli vsebujejo magnezijev oksid in aluminijev oksid v razmerju 1 : 1. pri umetnih kamnih pa je to razmerje 1 : 1 do 1 : 5. Prizadevanje tehnikov pa ni šlo za tem, izdelati umetne špinele enake kemične sestavine, kakor so naravni, temveč izdelati umetne kamne, ki so podobni naravnim, kar velja zlasti za akvamarin, smaragd, turmalin in cirkon. V teku let je uspelo izdelati umetne tepaze, smaragde in cirkone. Toda le smaragdi se lahko izdelujejo v večjih kosih. Na pogled pa je tudi razlikovanje umetnih smaragdov od naravnih zelo težavno. Praktično imajo umetni kamni predvsem pomen v tehniki. 90% umetno izdelanih rubinov in safirjev se uporabi v fini mehaniki, in sicer za ležišča osi, zlasti pri urah.
Gospodarske vesti
= Donos delniških družb v Italiji- Nedavno so bili objavljeni zanimivi podatki o povprečnem donosu delniških družb v Italiji, in sicer po posameznih skupinah. Ta statistika, ki se nanaša na leti 1938-
Kazni za prekrške predpisov o preskrbi
in prehrani
Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misarijatu javlja: Kvestura v Ljubljani je od 16. d0 30. novembra t. 1. izrekla naslednje kazni zaradi prekrškov določil o trgovini z živili:
Zaradi navijanja cen: Potočnik Konstantin, hotelir na Sv. Petra cesti 3, 3000 Ur globe; Vrhovec Ana. trgovka, v Krakovski ulici 27, na 1500 lir globe in 15 dni zatvoritve obrata; Sazanov Teodor, šofer iz No_ ve vasi 12, Bele Katerina, prodajalka na Livadi št. 3, Erklavc Marija, prodajalka na Galjevici 52, Stajnko Frančiška, gospodinja, Ob Ljubljan;ci 12, Mihalj Anton, upokojenec na Mestnem trgu 13, Kolenc Franc, postrežn!k v Ilirski 12, vsak na 500 Ur globe.
Zaradi prodaje racioniranega blaga brez odvzema" odrezkov ter zaradi netočnega vodenja spiska o prihedu in odhodu blaga: Ciber Andrej, obrtn'k na Cajzovi 1. Ci~ ber Barbara, trgovka v Cernatovi 17, Kle-menčič Josip, trgovec Pred konjušnico 3; vsi trije so naznanjeni sodni oblasti. Cerar Antonija, trgovka v Beethovnovi 13. na 1500 lir globe in 10 dni zatvoritve obrata; Stenko Franc, pek v šmarski 32, na 1000 Ur globe. Ban' Julijana, trgovka na šmar_ tinski 107, Guček Marija v Parmovi 8, Belič Ivana, trgovka na Cesti na Brdo 5, Da-garin Marija, trgovka v Povšetovi 71, Je-ločnik Viktor, trgovec v Rožni dolini V/H, Treven Frančiška, trgovka v Gerbičevi t; vsak na globo 1500 Ur in na 15 dni zatvoritve obrata.
Zaradi nedovoljenega ln tajnega nakopa govejega mesa na prepovedani dan; Za-lokar Ciril, strojnik v Sušnikovi 10, naznanjen sodni oblasti.
Zaradi nakupa in prodaje mesa na prepovedani dan in pa zviSanih cenah: jagodic Franc, mesar v Karunovi 5, na 3000 lir globe ln 15 dni zatvoritve obrata, Pele Ci-
ril, zasebnik v Streliški 22 na 500 lir globe, Bajda Peter, posestnik Pred škofijo 16, na 1000 lir globe.
Zaradi odtegnitve blaga običajni potrog-nji: Potrato Alojzij v Zadružni 10 in Kune Reinhold, hetel Metropol, oba naznanjena sodni oblasti. Novak Alojzij, železničar na Rimski 3, obsojen na 1000 lir globe.
Zaradi nedovoljenega prevoza krompirja: Košenina Stan-slav, uradnik v Rožni dolini 14, na 500 lir globe.
Zaradi skrivanja živil % namenom prodaje pa višjih cenah: Dežman Marija, trgovka v Mandeljčevi 15, na 1000 lir globe.
Zaradi nedovoljene uP°rabo dodatnih živilskih nakaznic: Glušič Edvard, delavec v FrankopanTki 11, na 300 lir globe.
Zaradi opustlve vpisa racioniranega blaga v spisek o prihodu in odhodu: Pintar Albina, trgovka v Cigaletovi 11, na 1000 lir globe.
Zaradi prodaje tkanin brez odvzema na. kaznic: Pungartnik Milko, trgovski zastopnik v Puharjevi 5, naznanjen sodni oblasti; Abram Miro, poslovodja tvrdke Hrehorič, Bleivveisova 28, globe 3000 Ur in 15 dni zatvoritve obrata.
Zaradi opustitve prijave tkanin: Smid Andrej, trgovski zastopnik tvrdke Mi-klavc. Pred škcfijo 3, naznanjen sodni oblasti.
Ker je sprejel neopravičeno živilske nakaznice: Korun Ivan, nadzornik na Večni poti 26, na 1500 Ur globe in 10 dni zapora, Zupane Josipina, gospodinja na Cesti na Rožnik 51, na 1000 lir globe. 5 dni zapora in zaplembo blaga.
Zaradi opustitve lzvešenja cenika: Bab-Sek Cecilija, prodajalka na Gosposki 3, na 1000 lir globe in na 10 dni zatvoritve obrata; Kregar Ciril, prodajalec v Medvedovi 11, na 500 lir globe.
39	in 1939-40, zaznamuje najnižji odstotek obrestovanja delniške glavnice v skupini delniških družb s kmetijskimi obrati. Tu je znašalo obrestovanje v 1. 1939-
40	le l.llfl o (prejšnje leto 0.99%). Pri bančnih, finančnih in zavarovalnih družbah je bil odstotek obrestovanja najvišji, namreč 8.63% (8.84). Pri industrijskih družbah je dosegel 7.58fl o (6.97), pri trgovinskih podjetjih 3.43% (3.8G) in pri ostalih družbah 2.67°/o (3.28). V celotnem povprečju je znašal donos v letu 1933-39 5.52%, v letih 1939-40 pa S.S"'<>. Na podlagi gornjih številk prihaja časopis >-Ri-vista di politica economica« do zaključka, da je treba še bolj podpreti kmetijstvo in omogočiti boljšo rentabilnost kmetijske proizvodnje, kajti kmetijstvo zavzema v celotnem italijanskem gospodarstvu posebno važno vlogo. Po načrtu je treba izvesti decentralizacijo in razbremenitev velikih industrijskih centrov, da bodo industrijska podjetja razdeljena po vsej deželi in da bodo konsumenti kmetijskih proizvodov proizvajalcem bližji. Ta akcija za decentralizacijo industrije je že v polnem teku v srednji in južni Italiji.
—	Uspeh ukrepov proti špekulaciji z delnicami. Že lani so bili izdani razni ukrepi proti špekulaciji z delnicami, ki se je raz-viila na italijanskih borzah. Predvsem je bilo uvedeno obdavčenje prometa z delnicami. Navzlic temu pa se je v zadnjih mesecih špekulacija znova razvila, kar je dalo vladi povod za nove ostrejše ukrepe. Kakor smo pred tedni poročali, je finančni minister 23. novembra izdal dekret, ki določa, da je v bodoče nakup delnic mogoč samo, če kupec delnic za isto vsoto kupi 3% blagajniške bone posebne serije, izdane v maju letošnjega leta, kar se izvrši na ta način, da mora kupec delnic ustrezajočo vsoto po borznem tečaju plačati pri državni blagajni. Borzni agenti smejo izvrševati naloge za nakup delnic le če jim stranka predloži potrdilo o vplačani vsoti za nakup 3% blagajniških bonov. Kakor poročajo iz Milana je imel ta ukrep za posledico, da je takoj prenehala špekulacija, kar se kaže v znatnem zmanjšanju borznega prometa. Indeks tečajev delnic je znašal na milanski borzi ob koncu meseca 421.9 nasproti 414.7 v začetku meseca. Na drugi strani pa so se utrdili tečaji državnih papirjev in tečaji industrijskih obligacij.
= Nemško-hrvatska trgovinska pogodba. Poročali smo že, da je bilo nedavno v Zagrebu zaključeno zasedanje nemško-hr-vatskega stalnega gospodarskega odbora. Sklenjen je bil trgovinski sporazum, ki vsebuje kontingente za blagovno izmenjavo med obema državama v letu 1943. Na novo so bili določeni kontingenti za nemške dobave kemikalij, tekstilnega blaga, premoga. koksa, strojev, tekočih goriv, prav tako kontingenti za hrvatski izvoz v Nemčijo. Na novo so urejena nekatera vprašanja obmejnega prometa, zlasti med Ze-munom in Beogradom. Po novem sporazumu bo izvoz živil iz Zornima v Beograd omejen. Urejena so bila tudi nekatera vprašanja v zvezi s klirinškim plačilnim prometom, kakor tudi vprašanja, ki se tičejo nakazovanja prihrankov hrvatskih delavcev v Nemčiji.
—	Hrvatska je od ustanovitve držav? izdala 76 milijonov kun za gradnjo novih šol. Hrvatsko ministrstvo za narodno kulturo je od ustanovitve države zgradilo 93 šolskih zgradb za ljudske šole. V letu 1941 je bilo v ta namen izdanih 42 milijonov kun, letos pa že 34 milijonov.
—	Novo povišanje kontingenta za izdajo bankovcev v Angliji. Od izbruha sedanje vojne so moraU v Angliji že šestkrat zvišati znesek kontingenta za izdajo bankovcev, in sicer v juniju 1940, v maju, septembru in decembru lanskega leta ter v aprilu in juniju letošnjega leta, vsakokrat po 50 milijonov funtov. Sedaj pa je bil ta kontingent ponovno povišan, in sicer za 70 milijonov funtov, tako da znaša celotno povišanje kontingenta sedaj 370 milijonov. Ob izbruhu vojne je znašal angleški obtok bankovcev 580 milijonov, dne 2. decembra ti pa je dosegel 878 milijonov. Celotni kontingent za izdajo bankovcev znaša sedaj 950 milijonov.
—	Švica je nved»a kontrolo trgovine z zlatniki. V zadnjih mesecih se je v Švici razvila špekulacija z zlatniki, ki je imela za posledico, da so se cene dvignile preko paritete. Ker so dosedanji ukrepi proti špekulaciji ostali brezuspešni in ker je povpraševanje izviralo predvsem iz inozam-stva. je švicarska vlada izdala ukrepe proti tej špekulaciji. Trgovino z zlatniki in zlatom smejo v bodoče vršiti samo v ta namen koncesionirane tvrdke. Vsak nakup in vsaka prodaja zlatnikov se mora vršiti s posredovanjem take tvrdke. Določene so tudi maksimalne cene. Za zlato v zlitkih znaša maksimalna cena 4970 frankov za kilogram čistega zlata, za kovance po 20 zlatih frankov pa 30.50 franka. Pri prodaji zlatnikov, domačih in inozemskih, se mora zaračunati odslej luksuzni davek 20%. Izvoz in uvoz zlata je v bodoče dopusten le z dovoljenjem švicarske Narodne banke.
Radio Ljubljana
PETEK, 11. DECEMBRA 1942-XXI"
7.30 Lahka glasba. 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Valček. 13 Poročila v italijanščini. — Napoved časa. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Radijske pesmi — Orkester pesmi vodi dirigent Angelini 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra — vodi dirigent D. M. Šijanec^ — Glasba za godalni orkester. 14.45 Pisana glasba. 15. Poročila v slovenščini. 17.15 Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 17.40 Koncert Dua Go-lob-Adamič. 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Simfonična glasba. 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45 Simfonična prireditev družbe EIAR: Simfonični koncert vodi dirigent Armando la Rosa Parodi — sodeluje pianistka Ornella Puliti Santoliquido. 22.45 Poročila v italijanščini.
Vaše razvedrilo
naj bo »Dobra knjiga44
KULTURNI PREGLED
Zavod za italijansko kulturo v Zagrebu
Zavod za italijansko kulturo v Zagrebu je začel svoje letošnje delovanja z otvoritvijo tečajev italijanskega jezika pod vodstvom prof. dr. E F. Sequija. Tečaje obiskuje okrog 1200 oseh.
2e v novembru je bila prirejena cela serija strokovnih predavanj o raznih kulturnih vprašanjih, n. pr. o stavbarstvu in slikarstvu beneškega Ottocenta, o kovpora-tivnem ustroju države, o sodobnem gleda, iišču Luigija Ercole Morsellija, o državniških idejah in svorodomiselstvu Vincenza Giob.rtija, o sodobni prczi Federica Tozija in o glasbi Vincenza Beliinija. Predavali so člani profesorskega zbora zagrebškega Zavoda: dr. G. Ponti, dr. A. Vigevani, dr B. Gerjtili, dr. A. Grillo, dr. G. Domini in dr. E. F. Sequi.
Serijo teh predavanj je začel 5. t. m. prof. dr. Paolo M i x , ravnatelj Zaveda za italijansko kulturo v Zagrebu, s predavanjem o pesništvu Gicsne Carduccija. V eno-■uinih izvajanjih je predavatelj reliefno prikazal življenje in delo tega človeka iz ljud_ st va in aristokrata v umetnosti, pri čemer je podpiral svoja izvajanja z recitiranjem njegovih verzov. Naglašal je, da se je Car-ducci pri svojem pesniškem' delu posluževal živega ljud kega iazika. zametu.ioč vse dotedanie arha^zme. Stvarjalne navdihe pa so mu dajali ne samo grški in rimski klasiki, marveč jih je zajemal tudi iz samega življenja italijanskega ljudstva. Navduševal se je za ideje francoske revolucije in za Mazinija ter je prežet s temi idejami oo- j stal eden najznačilnejših pesnikov risov-gimenta.
Zavod za italijansko kulturo je priredil takoj v prvih dneh v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda koncert, na katerem ie znani pianist Tito Aprea izvajal skladbe Frescobaldi-Respighija, Galupp'ja, Scar-lattija, Beethovna, Schumanna, Liszta, De-bussyja, Respighija in De Falle.
Zavod za italijansko kulturo v Zagrebu vodi znani italijanski književnik dr. Paolo M i x , sedaj izredni profesor italijanske literature na Hrvatskem vseučilišču v Zagrebu. Znan je v hrvatski kulturni javnost? kot pisec izvrstnega učbenika za italijanski jezik ter po številnih slovstvenih razpravah in esejih prav kakor kot organizator raznih dosedanjih kulturnih akcij in prireditev. Ob priliki izdaje antologije italijanske lirike v hrvatskem jeziku, v prevodih Vlad. Nazora, Milana Begoviča in še nekaterih hrvatskih pesnikov, je dr Paolo Mix spisal pregleden esej o italijanskem pesništvu; ta esej je bil natisnjen kot predgovor tej knjigi in odlično ustreza svojemu namenu. Prav tako je spisal izčrpen oris književnega dela Vittoria Rot sija ob priliki hrvatskega preveda njegovih knjig »Tro-p:ci> in »Sabbia«. Na Hrvatskem vseučilišču je imel dr. P. Mix nedavno zanimivo predavanje o razvoju humanistične misli v Italiji in v svetu, opozarjajoč prav posebno na delo slovečega italijanskega e teta 18. stoletja Giambattlsta Viča.
—a (Zagreb).
Kronika
Tcaiažičeve »Pohorske pravljice"
Romantika je visoko povzdignili a pravljice in bajke, odkrivajoč v njih skrivnostno pretakanje davnih verovanj in pozabljenih dogodkov, velike dokumente o duši po-sa me.zn.ih plemen in narodov. Poznejše slovstvene struje. ki so se trdneje oklepale ž vajen ske .-tvarno.-ti, sc zanemarjale pravljično zvr-t, prepuščajoč te vrste čtivo mladini. A tedaj jc pravljica, v kolikor so jo prizadevni zb: atulji nabrali med ljudstvom, postajala čedalje bolj zanimiva za etnološke raziskovalce. Le-ti so skušali znanstveno dognati to, kar so romantični častiilci ->mo čutili: ostanke starih mitov in odbleske davnih dogodkov, ki so se po svoje ohranili v teh od rodu do rodu prehajajčecih slovstvenih izročilih preprostega ljudstva. X ostale so podrobne razlage nekaterih znanih pravljičnih motivov; neumorni raziskovalci so dognali v posameznih primerih tudi izvor in starost teh motivov ter dokazali, kako se je ista pravljična snov pretakala skozi razne narode in podnebja dobila svojevrstno značilne inačice. Iz primeroma surovega, vendar pristnega tkiva narodnih pravljic je pesniška fantazija plula umetno sviilo literarnih pravljic, ki so torej de'no ljudski, delno pa individualno-pesniški proizvod. Šem sodijo med drugimi krasne pravljice češke pisateljice Božene Nemcove. Nastala je cela literatura o pravljicah. bajkah in narodnih pripovedkah (Pri nas prim. dr. Jakoba Kelemine »Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva«, razprave dr. Iv. Grafenauerja in primerjalno študijo Ede Stadlemjeve »Pravljica«)
Jožeta T o m a ž i č a »Pohorske pravljice«, ki smo jih pravkar dobitli v izdaji »Slo-venčeve knjižnice« (st. 240, z risbami J. Be-ranka). so prvenstveno delo pripovednika, ki jc ljudski pravljični motiv o>bdeiail tako, kakor jc. postavimo. Rožena Nčmcova obdelala če"kc in slovaške motive. Tomaži-čevc »Pohorske pravljice« so namenjene bralcem, ne raziskovalcem. Vzlic temu je ta knjiga pomembna tudii po svoji dokumentarnosti, po' svojih etnolojkih prvinah. ,'ože Tomažič je z njo segel v svet pohor-s-V h kmetov, kočarjev, drvarjev. Žagarjev in lovcev in je prinese! iz tega sveta tudi nekaj pristnega domačega narodnega blaga, najsi je sicer ljudsko snov — bodisi bajni mit, bodisi pravljični dotnislek. ljudsko šalo in pripovedko o davni preteklosti — predelal v duhu literarnih potreb. Čeprav srečujemo tudi v teh pravljicah nekatere splošne pravljične motive, je vendar v njih toliko pristnega pohorskega geniusa loči, da se nam zdi, kakor da nas je neka siila na mah pootavHa v kako staro kočo ob robu pohorskih gozdov. Tam prisluškujemo, kako kakšen star cčanec ali babica v zapečku pripovedujeta O' vodovniiku ali jezerniku, ali katero izmed zgodb, ki so na svoji skrivnostni poti od ljudstva do ljudstva in od rodu do redu poprijele v tej svoji inačici nekoliko zdravega vonja pohorske amike in sc prepojile s šumom gozdov pod Veliko Kepo.
V tem pogledu je knjiga Jo-ža Tcmažiča zanimivo delo. ki bo po njem z veseljem segla mladina prav kakor dorasel čitatelj, uživajoč v sočnih jagodah pohorske domišljije. Obenem pa »Pohorske pravljice« razširjajo naš narodno slovstveni zaklad, v kolikor vnašajo s svojimi motivi nekaj nove snovi, ki utegne zanimati etnološke raziskovalke. Knjiga je razdeljena v š e s t delov. V prvem je zbral pisec deset pravijičnifa povesti, ki obravnavajo značilne motive,
*	Princ Eitel Friedrich umrl. V noči na torek je pruski princ Eitel Friedrich, drugi sin bivšega nemškega cesarja, preminil za det od srčne kapi. Eitel Friedrich je bil star 60 let.
*	Smrt viteza železnega križa. Poveljnik nekega v severni Afriki bojujočega se oklopnega grenadirskega polka, podpolkovnik Klaus "vitez von Hardenberg se je 3 novembra smrtno ponesrečil.	,
*	Delež italijanskih učiteljev na fronti. Ob koncu 20. fašističnega leta je bilo 6129 šolskih učiteljev, ki so se bojevali na frontah v Vzhodni Afriki, Španiji in v sedanji vojni. 125 izmed njih jih je padlo. Za hrabrost je bilo podeljenih učiteljem 7 zlatih, 9 srebrnih in 12 bronastih kolajn, kakor tudi 24 vojnih križcev.
*	Imenovanja pri italijanski akademiji. S kraljevim ukazom sta bila na Ducejev predlog namesto umrlih akademikov Paola Emilia Pavolinia in Giulia Bertonia imenovana Giorgio Pasquali in Giuseppe Unga-retti. Pasquali se je rodil leta 1885 in je bil profesor na vseučilišču v Firenzi. Un-garetti pa je predaval o književnosti na rimskem vseučilišču.
*	V7 Tomišlju je umrl gospod Tone Sla-dič, posestnik iz Sv. Helene, občina Mirna.
*	Novi švicarski zvezni predsednik. Po švicarski ustavi vsako leto predstavniki sedmih zveznih svetov volijo zveznega predsednika in njegovega namestnika, ki je navadno naslednje leto izvoljen za predsednika. Zvezni predsednik Švice za leto 1943. bo po običajnem turnusu Enrico Ge-lio, državni pravdnik in časnikar, ki zastopa v narodnem svetu italijanski del prebivalstva Švice.
*	V Severnem morju ujeta sipa. Kakor poročajo iz Sonderburga, je nek okoliški ribič ujel okoli 40 cm dolgo sipo z 10 tipalkami. Zoologi si zdaj belijo glavo s tem, kako je žival, ki živi samo v južnih vodah, prišla tako daleč na sever.
*	50.000 pengov vredne uhane je prodala za 40 pengov. Pri nekem budimpeštanskem trgovcu so imeli hišno pomočnico, ki so bili z njo prav zadovoljni. Nenadno pa je dekle svojo službo odpovedalo. Kmalu po njenem odhodu je trgovčeva družina opazila, da so zmanjkali briljantni uhani v vrednosti 50.000 pengov. Sum je takoj padel'na služkinjo, ki so jo orožniki brž poiskali in aretirali. Pri zaslišanju je dekie priznalo, da je uhane prodalo dvema zlatarjema, in sicer vsakemu po en uhan za 20 pengov. Seveda sta bila tudi oba zlatarja aretirana.
*	Grešna ljubezen. Graški dnevnik poroča, da je neka ovca, ki se je vse leto pasla na Korošici v Savinjskih planinah, pri povratku s planine povrgla živahnega kozlička, ki z mnogimi znaki kaže, da je ovca imela grešno ljubezen z gamsom. Kozliček ima gamsjo glavo in tudi koža je slič-na gamsovi. Rep pa je takšen, kakor ga imajo ovce. Križanec ima mnogo občudovalcev.
IZ LJUBLJANE
u— Nov grob. Po težki bolezni je za vedno zapustil svojce strojevodja državnih železnic g. Josip Duhovnik. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v petek ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu bo žemljica lahka! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— V gosti megli tavamo v7ako jutro in vsak večer. Mraz ne pepušča, po malem se celo stopnjuje, dasi nam posije sonce, čim se dvigne megla. Preteklo sredo zjutraj smo imeli —3.2° C in ko se je razkadila megla, nam' je spet prijazno sijalo sonce ter ie ja o zračje ogrelo do 6° C. Noč od srede na četrtek pa je bila hladnejša od prejšnjih noči in so davi zabeležili —4.2° C. Na oknih so spet b le lodene rože, Ljubljana je bila pobeljena cd slane in zavita s posebno gosto meglo, ki pa se je začela v teku dopoldneva radč!ti in se n>am je spet obetal jasen dan.
u— Razstava Mušič—Sedej—Zonič, ki je odprta od nedelje dalje v Jakopičevem paviljonu, je dosegla že prve tri dni velik obisk in je vzbudila pri občinstvu mnogo zanimanja. Po svoji pestrosti je razstava ena najzanimivejših od vseh, ki so se vršile v zadnjem času. saj je razstavljenih nad 60 del v prav različnih tehnikah, kar daje razstavi posebno živahnost. Jovan Zonič. ki je živel nad 10 let v Parizu, je prinesel v Ljubljano nekaj novega, svojske-ga, ter je prijetno izpopolnil zbirko del ostalih dveh že znanih slikarjev iz Ljubljane.
u— Glasbena akademija. Na sporedu današnje javne produkcije so skladbe Ipav-ca, Deva, čajkovskega, Bacha, Beethovna, škerjanca, Verdija in Chopina. Sporedi, ki veljajo kot vstopnice se prodajajo v knjigarni Glasbene Matice. Nastop se vrši v
veliki filharmonični dvorani. Začetek ob
18. uri.
u— Krvne transfuzije, število razpoložljivih kridajalcev se je skrčilo. Da bi se potrebnim bolnikom vselej lahko nadomestila kri, se vabi občinstvo, naj priskoči na pomoč. V poštev pridejo polnoletne, zdrave, zlasti boljše hranjene osebe. Potrebne preiskave se vrše vsak ponedeljek do 10. ure na I. kirurg, oddelku splošne bolnišnice. Dana kri se honorira, vsakdo pa dobi tudi živilsko dodatno nakaznico. Opozarjajo se tudi vsi, ki že dajejo lcri, da so vse legitimacije neveljavne in da po ponovnih preiskavah dobe novo legitimacijo.
u_ jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično 14. t. m. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure
u— Mestno ljudsko kopališče v Kolodvorski ulici je odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. Med opoldanskimi urami je namreč treba kopališče dobro prezračiti, osnažiti in presušili, obenem je pa treba spet segreti vodo v kotlih za popoldanski obisk kopalcev. Zaradi vedno velikega obiska mora biti kopališče vedno v zdravstveno neoporečnem stanju, kar bi pa ne bilo mogoče. če bi bilo odprto ves dan. Zapreti je pa treba kopališče zvečer že ob 18. uri, da ga je mogoče temeljito osnažiti in pripraviti za naslednji dan.
u— Od danes naprej so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice vstopnice za ponovitev III. simfoničnega koncerta, ki bo v ponedeljek 14. t. m. v veliki unionski dvorani. Spored bo naslednji: 1. Rossini: Predigra k operi »Tankred«; 2. Grieg: Koncert za klavir in orkester. Solist pianist prof. Anton Trost; 3. Lajovic: Andan-te za veliki orkester; 4. Dvofak: Dva slovanska plesa. Občinstvo prosimo, da kupi čim prej vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
u— Italijanščina, nemščina, francoščina in angleščina. Kdor se hoče v kratkem času naučiti enega ali več navedenih jezikov, naj se vp še v naše neve tečaje, ki se začno ta teden. Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—16 Korepetitorij. Mestni trg 17/1.
u— Delovni koledar za vrt in sadovnjak. Znani strokovni pisatelj Andrej škulj, bivši nadzornik za šolske vrtove, je sestavil koledar za delo na vrtu in sadovnjaku, ki ga je pravkar izdala knjigarna Tiskovne zadruge v lični brošuri z okusno ovojno sliko slovenskega folklorista slikarja M. Gasparija. Tak koledar je postal zlasti v današnji dobi nujno potreben, ker so prilike pripravile marsikoga, da vrtnari in se
GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 11. decembra: ob 16.30: Primer dr.
Hirna. Premiera. Premierski abonma Sobota, 12. decembra: ob 16.: Oče naš...
Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Nedelja, 13. decembra: ob 15.: Hamlet Izven
Premiera drame Kina Aiessija. Danes bo igrana prvič na našem odru drama italijanskega dramatika Rina Alessija »Primer drja Hirna«. To tridejansko delo ima za snov dramo zdravnika-psihiatra, drja Hirna, v borbi med svojo poklicno častjo in dolžnostjo in osebnimi čustvi. Osebe: dr. Hirn — Gregorin, don Luigi, njegov brat — Jan. Laura — Danilova, Lcrcnzo
—	VI. Skrbinšek, Marija — Pol. Juvanova, komisar — Brezigar. Režiser: prof. O. šest, scenograf: ing. E. Franz.
OPERA
Petek. 11. decembra: ob 15.: Traviata. izven. Znižane cene od 18 lir navzdol Sobota. 12. decembra: ob 16.: Thais. Izven. Nedelja, 13. decembra: ob 10.30: Angel z avtom. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Ob 16.: Slepa miš. Izven
J. Massenet: »Tliais«. Opera v sedmih slikah. Libreto po romanu Anatola Franc-ca: L. Gallet. Osebe: Atanael, puščavnik
—	Primožič, Nicias, mlad filozof — Sla-doljev, Palemon, star puščavnik — T. Pe-trovčič k. g., suženj — Dolničar, Thais, igralka in kurtizana — Heybalova, Krobi-la, sužnja — Mlejnikova, Mirtala, sužnja
—	Polajnarjeva, Albina opatinja — špa-nova. Plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Kiirbos, Pogačar in baletni zbor. Dirigent: N. štritof, režiser: C. Debevec, scenograf: Gerlovičeva. zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin, načrti za kostume: J. Vilfanova, izdelava pod vodstvom J. Staničeve in E. Remškarja.
D diseorso del Duce alla Camera dei Fasd e delle Corporazioni — Govor Duceja
v Zbornici Fašijev ln Korporacij
ukvarja s sadjarstvom. S Skuljevlm koledarjem bo dobil zelo dobrodošel in dragocen pripomoček, ki bo bogato poplačan, ako se bo ravnal po preizkušenih navodilih pisca.
u— D ramatsko-igralski tečaj. Interesent je (in je), ki so prišli po informacije, naj se v važni stvari zglase še ta teden. Ostale opozarjamo, da z igralsko šclo pričnemo 15. t. m. Pouk popoln (izgovarjava, šminkanje, recitacija, deklamacije, dramatika, režija, scenografija, jeziki itd.). Rev. nejši popust. Prijavlianje dnevno Mestni trg 17/1.
u— Gladilo Sadjar.kega in vrtnarskega društva je pravkar zaključilo letnik z dvojno številko za november in december, številka je prav zanimiva in poučna tei bomo iz nje povzeli še kak splešno zanimi/ drobec. Tisoči in ti oči zavednih somišljenikov, zvestih sotrudnikov in vnetih borcev so se zbirali v njegovih vrstah in danes nihče več na dvomi, da je Sadjarsko m vrtnarsko društvo z delom izpričalo svoj pomen in varnost za gospodarsko in kulturno življenje ilovenskih ljudi. »Sadjar in vrtnar«, ki ga je že leta 1913. začel izdajati gospod M. Humek in ki je takoj ob rojstvu društva postal njegovo glasilo, pa bo s prhodnjim letnikom praznoval že svojo 30 letnico. »Sadjar in vrtnar« je doslej krepko premagoval težave vojnih let. Hoče tudi za naprej ostati živ organ društvena-ga življenja, organ, ki veže med seboj vse članstvo in ki nas času primerno usmerja, poučuje in vzpodbuja v delu za napredak našega sadjarstva in vrtnarstva.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so bili v sredo sprejeti naslednji ponesrečenci: Franc Rojko, 2-letni sinko delavca iz Ljubljane, je padel in se potolkel na glavi. Levico si je poškodovala pri padcu 34-letna žena železniškega uslužbenca Marija Koci-jančičeva iz Ljubjane. Ljudmilo Knavsovo, 15-letno hčerko posestnika iz Loškega potoka, je krava sunila z rogom v levo oko. Stroj je odrezal desnico v zapestju 27-let-nemu sedlarju Alojziju Prusniku iz Vevč. Desnico si je ranil 17-letni delavec Mihael Krvina fz Kosez. 29-letnega delavca Josipa Mevca iz Cerknice je voz pritisnil ob zid, tako da je dobil precejšnje notranje poškodbe. Desnico si je oparila 29-letna služkinja Alojzija Stehničarjeva iz Ljubljane.
Iz Hrvatske
Uradniška imenovanja. Dosedanji oddel-ni vodja v zunanjem ministrstvu Vlado Buška je bil imenovan za poslaniškega svetnika pri hrvatskem poslaništvu v Rimu. Hrvatski generalni konzul v Milanu Svilokoš je bil imenovan za generalnega konzula v Zari. Ministerialni svetnik v zunanjem ministrstvu dr. Ivan Kolak pa je bil imenovan za vodjo splošnega oddelka zunanjega ministrstva.
Zborovanje hrvatskih gozdarjev. V torek je bila 65. letna skupščina hrvatskega gozdarskega društva, ki se je je udeležil tudi minister za narodno gospodarstvo dr. inž. Josip Balen. V svojem nagovoru na stanovske tovariše je dejal, da bo kot minister posvečal hrvatskemu gozdarstvu največjo pozornost, tako da bo v vojni in miru gozdarstvo ena najvažnejših panog hrvatskega gospodarstva.
Hrvatski pravniki, ki so se na povabilo mednarodne pravniške zbornice nekaj dni mudili v Berlinu, so se vrnili v Zagreb.
Ogenj v Zagrebu. Pretekli petek ob 6. zvečer je izbruhnil ogenj v kartonažni tvor-nici in Iitografiji na Savski cesti. Zgorel je velik del tvornice in ostrešja, tako da znaša škoda okoli pol milijona kun.
Se ena umetniška razstava. Dne 2. t. m.
je odprl v Ullrichovem salonu na Ilici razstavo svojih slik akademski slikar in scenograf Hrvatskega državnega gledališča Marjan Trepše. Na oglel je 26 njegovih umetnin, po večini olj in temper.
Smrt znanega trgovca
Novo mesto. 8. decembra
V visoki starosti 82 let je na praznik po-krajši, mučni bolezni nenadoma preminil najstarejši dolenjski klobučar, novomeški trgovec in posestnik g. Leopold Kopač. Pokojni je bil ena izmed najbolj znanih dolenjskih osebnosti in menda ni kraja na Dolenjskem, kjer se ga ne bi spominjali.
Vsa njegova življenjska pot je svetal zgled, koliko lahko vsak doseže z marljivostjo in poštenostjo. Luč sveta je zogledal v železni Kaplji na Koroškem. Njegovi starši so bili siromašni osebkarji. ki so bili povrhu še blagoslovljeni z obilico otrok. Tako ni čudno, da je v družini vladalo veliko pomanjkanje, kar je napotilo mladega in nadebudnega Poldeta, da jo je že z 10. letom mahnil zdoma s trebuhom za kruhom. Po kratkem bivanju na štajerskem se je končno ustavil v Jaršah, kjer je že tedaj cvetela klobučarslia obrt. katere se je mladi dečko z največjo marljivostjo in veseljem oprijel. Ko pa se je je dodobra izučil. mu njegova žilica ni dala miru in napotil se je v drugič po svetu. Pot ga je privedla do Novega mesta, kjer se je ustavil in pričel kot prvi novomeški klobučar s popravljanjem in tudi izdelovanjem klobukov. Z marljivostjo si je kmalu osvojil ne samo ves novomeški trg, ampak polagoma vse Dolenjsko, še najstarejši očanci se spominjajo tega mladega klobučarja, kako je redno prihajal s polnim vozom na vsak dolenjski sejem, nazaj se pa vračal sicer s praznim vozom, toda toliko bolj polnimi žepi. Na ta način si je kljub svoji mladosti kmalu pridobil lepo premoženje in odprl v Novem mestu na Glavnem trgu razen klobučarne še gostilno in trgovino. Kljub veliki zaposlenosti pa je našel še vedno dovolj časa za javno udejstvovanje. Posebno marljivo in vneto se je udejstvo-val v vseh stanovskih organizacijah, bil je pa tudi vnet ribič in lovec. Dolga leta je uspešno vodil novomeško meščansko gardo, ki jo je ustanovila cesarica Marija Terezija in katere predzadnji poveljnik je bil.
Do poslednjih dni svojega življenja je kljub visoki starosti ohranil izredno čilost ter je osebno vodil trgovino in še tudi sam vedno prav rad postregel svojim strankam.
V	vseh krogih prebivalstva je radi svojega ljudomilega in tovariškega značaja užival izredno priljubljenost ter so ga radi sprejeli v vsaki družbi. Posebno ga bo pogrešala zelena bratovščina. Z njegovo smrtjo je izginila markantna osebnost, saj je celih 65 let do letošnjega leta redno sam obiskoval vse dolenjske sejme.
Pokojni se je ponašal kot oče najštevilnejše novomeške družine, saj se mu je rodilo v treh zakonih kar 17 otrok, od katerih živi poleg tretje žene še 11 otrok. Vse svoje otroke je zgledno vzgojil in izšolal.
V	Novem mestu žive poleg vdove še njegov najstarejši sin Leopold, bivši šolski nadzornik v Mariboru in znani štajerski gasilski prvak, njegov najmlajši sin dr. Idi Kopač, zehavnik novomeške bolnišnice, hči Martina, vdova po pokojnem novomeškem trgovcu Koširju in dve hčeri. Vse Dolenjsko bo ohranilo pokojnika kot prvega dolenjskega klobučarja v blagem spominu, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje!
kakor je pohorska varianta stare in razširjene zgodbe o botri Smrti, aili o sinovih, ki so morali z rodne grude po svetu in so doživljali v daljnih deželah prečudne reči.
V	drugem detlu so objavljene pastirske pravljice in htinjsike bajke, posebno zanimive glede na mit o pohorskem vodovniiku in jezerniku. Tretji dol obsega pet korenitih »Razbojniških povesti«. V četrtem delu stopa v ospredje ljudski humor v štirih »Ža-garjevih smešnicah na pohorskih kolinah«.
V	petem dolu je šest drva,rskih in lovskih pravljic ter bajk. Šesti del obsega daljšo steklarsko pravljico »Pohorski steklar«, ki spominja na čase, ko so pod Pohorjem delali steklo, o čemer so ostali do danes samo še neznatni sledovi. Ne vemo. koiiko teh motivov je posnetih naravnost iz ljudskega izročili a in koliko jih je Tomažič obdelal samo kot odraze ljudskega mišljenja in čustvovanja. Treba pa je priznati, da je v večini njih nekaj pohorsiko-domačega. in človek se ob njih nehote zasanja v svet, ki je dal svojega ljudskega pesnika v Juriju Vodovniku. svojega modernega lirika v Janku Glasemju in oplodil tu in tam kako delo v naši epiki (zlasti Ingoličeve »Spla-varje«). ni pa še dobil svojega velikega literarnega teksta. In vendar je Pohorje z vsemi okoliškimi kraji etnOlo?ko in po svojem življenjskem stilu značilen in korenit svet zase.
Berankove ilustracije se v tej knjigi prav dobro prilegajo nje besedilu in duhu. ter prijetno izpopolnjujejo pripovedovanje. Jože Tomažič je dal s »•Pohorskimi pravljicami« dela. ki ne bo zgubilo pomena m zanimivosti niti v bodočnosti.
Naš jezik
Jezikovna paša
7.)	Vozotajstvo?
»Vozotajstvo se je udiralo do pest v cestnem blatu.«
Tako stoji v nekem članku o fronti.
Beseda vozotajstvo je po vsej priliki sestavljena iz voza in glagola tajiti. Kako prideta te dve besedi v stik. mi jc neum-ijivo. Iz smisla stavka odnosno iz zveze, v kateri je bil. sklepam, da gre za vojaške vozove, za tako imenovani tren. kateremu po naše pravimo vojni ali vojaški pratež. Stavek bi se potemtakem glasil: vozovi voj-ntea piateža aili pratežni vozovi itd.
Nekoč sem že pokazal t z Plctorsnika, kakšne samovalinceiti in nesmiselnosti so pri nas dobile besednlaško sankc^o. ker se pač nikdo ni oglasi! proti njim. Upam. da »vozotajstvo« ne pride nikdar v noben slovenski besednjak!
8.)	Korčn — korenina — korenika
Tistim redkim, ki jim preseda razločevanje. oznak, češ da je to že v žlahti z diakccepsrtvom. kar uganjam, se Ko morda zdelo, da so to tri enačice za wti pojem. Pa niso!
Nosni koren, koren jezika (jezikov v ustih, jezikovni — besedni) je različen od zobne, lasne korenine in ta različna od zobne korenike. Iz prvega organ ne raste prvi je zgolj del organa: iz drugega organ raste; tretja pa je de! druge.
9.)	Znak pripravljenosti — znak za pripravljenost.
»Vedno pripravljen, da zgrabiš za kara-
binko in čelado, ko zasliši S znak pripravljenosti.«
Tako nekdo opisuje težave in živčna vznemirjenja na fronti. Pa je netočen! Znak pripravljenosti je šele takrat, ko je že vse nnrčd, jc obvestilo. da je vse pripravljeno; tisti znak, ki pa šele poziva k pripravljenosti. pa je znak za pripravljenost.
10.) Kila.
Kdo bi si na hitro mislil, da ima ta tako domače zveneča beseda tako davno sorodstvo! Beseda jc grškega porekla, pravijo ji »kele«; od tod še zdaj v zdravstvu hvdro-ke!e (vodena), varikokele (žilna), spormato-kclc (semenska) in mvekele (mišična kila) Pred desetletji so razporejali vse kile po tem. kar je bilo.v kilni vreči- enterokeie (enteron = črevo), epiplnkele (epiplocn = pččica). cvstokelc (cystis = mehur) itd. Zdaj je mednarodna nomenklatura vse to nadomestila z oznako »hernia«, le prve štiri jc še obdržala. »Kole« ima jezikovni koren v is'totsko grški besedi »h al a o«, kar se pravi po slovensko ko''jem, cepim pa tudi počim Kotljcm. klati ima zloženke: zaiklati, preklali. razklati itd., pa tudi sorodnico nezlo-ženko kalati. Da je »skala« istega besednega korena, ne bo menda nikomuT preveč novo; »kal« je na kraških tleh v živih skalah zemeljska kadunja, ki se v njej nabira deževnica in kjer napajajo živino — veda iz kala. »kalna voda« jc kalna = motna; Beli Kranjec drva »kala« in jih ne cepi. po'cnu pravi »kalanca«. Vse naštete besede s »kilo« vred imajo v davn; grščini svo' pomenski in besedni izvor. Slovenska »kila« torej znači, je nekje nekaj preklancga, počenega. kar je tudi res potrebno, da nasta-
ne kila. Po nekod pravijo za kilavca. da je »počen« — kilav, da ima kilo.
Dr. Mirko černič.
ZAPISKI
Odmevi Bndakovega »Ognjišča«. V s>Me-ridiano di Roma« z dne 6. decembra je izšel v prevodu prof. Umberta Urbanija prolog Rabadanovi dramatizaciji Budakovega romana »Ognjišče«. Vojmil Rabadan je, kakor znano, priredil za oder Budakovo pripovedno mojstrovino in prikazuje v prologu srečanje liškega »apostola« deda Vidurine s sinom Blažičem in vnukom Mičo.
Študija o Epikuru. Guido Manacorda je posvetil te dni v »Corriere della Sera« daljši feljton nekoč po krivici zaničevanemu grškemu filozofu Epikuru v zvezi z novo italijansko študijo o njegovem življenju in delu. ki izšla nedavno v Garzanijevi založbi. Nasproti legendi, ki ji je nasedel sam življenjski uživač Horatij o »Epicuri de grege porcum«. poudarjajo sodobni raziskovalci. med katere se uvršča tudi pisec navedene italijanske knjige Coppfila, da je bi1! Eprkur zelo umerjen, trezen ?n pred-vsc.n po duševnih užitkih hrepeneč življenjski umetnik. Ne le njegov filozofski sistem, ki je slonel na popolni atomistiki. tudi njegovi etični nazori kažejo zelo poduhorljenega materaiiista. ki je umel z duhom premagovati materijo in z mislijo na smrt uravnovesiti duha. Tako je tudi italijanski poznavalcc Epikura pritrjeval k nckaiki ek* vc:"'ki in nravstveni rehabilitaciji tega antičnega misleca, s čigar imenom so prej združevali p 4c\arjeno uživa "t vo kult tro-buha H' spola.
ŠPORT
Dodatki od
Malo zamudil nas je oni praznik na dan 8. t. m. glede izpopolnitve poročil o nedeljskih športnih dogodkih izven Ljubljane, toda kljub omagujoči sezcni med letošnjo je en jo in zimo je bilo vsenaokrog tudi še marsikaj omembe vredrega na spartnih terenih. Po prelistanih kronikah bi lahko kupe gradiva strnili na kratko takole:
K tekmam za točke
Skoraj senzacionalna je bila zadnja (X.) prvenstvena nedelja v Italiji, saj sta bih ta dan — prvič po dveh mesecih in pol — poraženi oba vodilni enajstorici v obeh glavnih divizijah A in B, tako da so se zdaj odprle vsem številnim kandidatom za najboljša mesta vse drugačne možnosti v nadaljnjem tekmovanju,
V	Livornu je počila senzacija štev. 1., saj je tamkaj domače moštvo doživelo svoj prvi poraz po zaslugi odlične enajstorice Juventusa iz Torina. Zmaga je bila krepka in zaslužena in vse tako kaže, da je Livorno že prekoračil višok svoje vztrajnosti, medtem ko obenem prihajajo na plan Ju-ventus in še nekateri taki. Tabela bo bržkone kmalu imela drugega voditelja. Med ostalimi partnerji te nedelje so se izkazali Torino proti Tiiestini ( s komaj prepričevalno igro), Laz;o nad Vicenzo (prov za lase privlečena je bila zmaga Rimljanov) Ambro iana v dvoboju z Genovo tet tudi Bologna in Bari, od katerih je slednji častno prestal hudo preskušnjo z državnim prvakom. Na koncu tabele hodi še zmerom Venezia. ona enajstorica iz mesta iagun. ki je bila lani skoraj med najožjo elito.
Čela vrsta favoritov je bila tepena tudi v d:viz:ji B. To velja predvsem za Spezio. ki je bila to pot na vrsti prvič, prav tak? pa tudi za Napoli (niega je opeharil za ves izkupiček zadnji iz tabele - Pesce-ra), dalje Anconitana, Mod na ;n še nekateri, bi so že imeli nekaj kredita v letošnji konkurenci. Dogodki še dolgo niso bili odločilnega pomena, toda ;meli so le za posled;co. da se je gneča v prvih vr tah močno povečala in je zdaj natlačenih na sedmih mestih 7 moJtev, med katerimi ni več razlike kakor dve točki. To bo še skrbi in prerivanja do srečnega konca!
V	decembru brez snega tudi drugod po svetu nogometaši niso držali križem rok.
Na Spodnjem štajerskem sta se pomerila med seboj — tako za primerjavo in za čast — cba prvaka iz raznih skupin, mariborski Rapid ;n Trboveljčani na Rapidovem stadionu v Mariboru. Igra se je končala remis 2:2, čeprav so domačini že vodili z 2:0. Toda rudarji se niso dalj uplašiti in so naskok izravnali, do zmage pa jim je manjkalo prav toliko kakor Rap'dovcem. Tekmo je vodil d-mači sodnik Bergant.
V	Koroškem nogometnem obratu zadnjo nedeljo tudi ni bilo prvenstvenih srečanj. Na Jesenicah io Celcvčani — to je bila kombinirana garnitura KAC-a in Rapida
—	zaradi slabega igrišča odigrali samo prijateljsko tekmo, v kateri so Janežič in njegovi tovariš' nasuli goltom kar 9 golov, sam5 pa prejeli samo enega. Izid 9:1 (5:1) pove več kakor še tako dolgo poročilo.
V	Beljaku so gostovali Kranjčani — tudi v prijateljski tekmi proti moštvu VSV in zmagali z 2:0 J 2:0). Gostje, ki v splošnem ni;o b'Ii tolik > boljši od domačinov so pripeljali s srboj izvrstnega vratarja Kovačiča. predvsem pa je njihov napad s Slaparjem na čelu znal streljati ih zadevati.
Dunajski prvenstveni spored se je zadnjo nedeljo obogatil z naslednjimi — deloma tudi nepričakovanimi — izidi: Vienna
—	FC W'e'n 4:2, Austria — Rapid 6:1, Reichsbahn—Wacker 2:2, FAC—Admira 8:1, Sportklub—Sturm (Gradec) 2-1. V tabeli so zdaj na pi vih treh mestih: Vienna. WAC, Sportklub.
V	hrvatskem nogometnem prvenstvu sta zadnjo nedeljo gladko zmagali obe vodilni enajstorici, k! sta zdaj z 10 točkami na enaki v:šini na vrhu prvenstvene tabele. Concordia je odpravila Redar"kega s 5:0. prav tako izdatno pa je tudi Gradjanski obračunal z ZET.om.
Nogometno moštvo iz Velikega Varadina je zavzelo prvo mesto v jesenskem delu prvenstvenega tekmovanja v madžarski profesionalni ligi nogometašev. Enako število točk (20) sta mogla zbrati tudi Szol-nok in Csepel, ki sta s slabšo razl;ko na drugem odn. tretjem mestu. Zanimivo je, da letos — vsaj dozdaj — še ni v ospredju nobene izmed slovitih enajstoric kakor sta Ferencvaros in Ujpest.
Celjska tableteniška trdnjava se je tudi letos — že od vsega početka — pokazala nepremagljiva. V prvem turnirju za štajersko prvenstvo so tamkaj gostovali Grad-čani (železničarji) in pustili domačinom ves izkupiček s 5:0 točki. Vse breme dvoboja sta na celjski strani nosila Vrečič ln Rebmschegg, v glavnem prv1, ki je že iz prejšnjih časov znan kot eden najboljših Igrale, v maie žogice.
švedski teniški igralci so te dni končali meddržavni dvoboj z Danci v svoji znani
Alviksovi dvorani v Stockholmu z visoko zmago 4:1, Edino točko so si gostje prišteli v acullu.
Rumunski šport slavi letes 301etnico obstoja. Na spominski svečanosti je bilo počaščenih mnogo zaslužnih rumun kih športnikov. Novi rumunski športni vodja prof. Ghecrgh'u je Sb tej priliki napovedal ustanovitev športnega sveta, ki bo pomagal športnemu uradu pri širjenju športne misli v be edi in dejanju.
Italijanska kolesarska zveza je sklenila skrajšati d5rkalne proge za amaterske vozače na skrajno mejo 120 km z omejitvijo, da naj bedo take dirke k večjemu vsakih 14 dni. Tudi za poklicne dirkače bodo proge skrajšane za razne kategorije od 180 do 230 km. Dirkači starejših letnikov ne bodo smeli voziti preko 75 km daleč.
Gundar Haegg je prejel zlato kolajno — v znak priznanja za najboljšega letešnjega športnika na švedskem. Odločitev zanj prav gotovo n' bila težka, saj Švedi v bogati izbiri raznih športnih kanonov že dolgo niso imeli tako izrazitega in uspešnega predstavnika kakor je bil ta atlet s svojimi rekordi na tekočem traku.
Najboljši mladi italijanski boksarji iz vrst GIL_a so v Zagrebu gostovali proti izbranim tovarišem iz ustaške organizacije Gilovc' so sigurno zmagali z 10:6 točkam.
Z Gorenjskega
Prireditev v Radovljici. V dvorani radovljiškega kina je nedavno predaval frontnik Reinhold Piitner o boj;h na afriškem bojišču. Predvajal j-e številne slike ln prikazal nezmerne napore vojskovanja v puščavi — V mestnem dvorcu pa je b'l prtreien mladinski, '-tčer. Pel je pevski zbor iz Celovca PripcA edovaici bajk in igralci bu^k so razveseljevali poslušalce. Skupina mla-den'čev in deklet z Bleda je zaplesala domače ljudske plese. Godbeni vod je skrbel m veselo glasbo.
župani radovljiškega okraja so bili skll. cani k delovnemu zborovanj«. Deželni svetnik dr. Hinteregger je navedel, da se bosta v kratkem združili občini Lesce in Radovljica in je bilo županu Fiirederju poverjeno vodstvo upravnih posiov okrožnega mesta Radovljice. Dosedanjemu občinskemu komisarju Babniku je bilo izrečeno priznanje. Vladni asistent Standhartrer le govoril o stanju dela pri izkaznicah istovetnosti in o raznih določbah za potne 11-st-i. Inšpektor Seeieitner je opJsal najvažnejše prehranjevalne zadeve na Gorenjskem. Nad-nspektor Rachle je govoril D občin"kih in hišnopravnih vprašanjih. Sledil je še razgovor o najrazličnejši vprašanjih gorenjskih občin.
Na Bledu je v okviru stranke predaval govornik Schuss o tem, kako je narodno-socfalistična stranka prevzela oblast v Nemčiji in nato v Avstriji. Nadalje je razpravljal o vzrok;h svetovne vojne in o pohodu nemške oborožene sile po Evropi.
V	podnartu je bilo sklicano zborovanje krajevne skup'ne. Govornik Sternad ie govoril o pomenu jezikovnih tečajev, o ženskih večernih prireditvah in o drugem zimskem delu. Delo kmetov naj bi se olajšalo z rednimi kmečkimi večeri. Posebno kmečke žene so bile pozvane, naj se udeležujejo govorilnih večerov. V kratkem bo ustanovljen otroški vitec. V okviru vaškega kulturnega krožka pa bodo posebno gojili stare noše in domačo glasbo.
V	Dvom nad Kranjem, kjer obsega stanovski urad občine Dvor. Precloslje in Jezersko, so v teku novembra vpisali 9 porodov in 4 smrtne primere. Umrli ;o Franc ž:bert v Suhlji, zidarjeva hči Marija Rib-nikarjeva z Zgornje Bele, vrtnarski delavec Janez Mavec in Frančiška Pogačniko-va iz Predoslja.
Na Golniku so ženske zbirale jabolka za dober namen in so nakuhale 150 kg mezge za vojaško bolnišnico. Za letošnjo zimo jim je postavljena naloga, da izdelajo za posadko neke podmornice nekaj z žimo napolnjenih zglavnikov s prevleko vred. — Nedavno je bil tudi sklican zbor gohrške krajevne skupine. Predavala sta krajevni vodja dr. Bermann Samonigg -n prof. Kenda.
Gorenjska pisma se imenujejo članki, ki jih objavlja koroški dnevnik o življenju in posebnostih na Gorenjskem. V nedeljski številki »Karntner Zeitung« je objavil Erik Doiezal takšno pismo, kjer popisuje zgodovino Kranja in prikazuje gorenjske gorske velikane. Po gorenjskih dolinah, pravi pisec, živi pridno ljudstvo, ki mirno gre po svojem delu. Tu najdeš marsikatero posebnost. V Kropi imajo zadrugo umetnih kovačev, katerih uspehi zaslužijo občudovanje. V Kranju pa je bila enoličnost prekinjena s kmetijsko razstavo. Tako se je na Gorenjsko vrnilo novo in urejeno življenje. Po delu sledi ralost in razvedrilo. Po izložbah vabijo lepaki k prireditvam, pri katerih nastopajo dunajski umetniki in moči iz vse države. Šport je poživljen, v Kranju gradijo nov stadion, povsod se ustanavljajo nogometna društva, ki se borijo z moštvi koroških mest.
Veliko zborovanje na Jesenicah. Preteklo nedeljo so prišli na zborovanje na Jesenicah za topn:ki vseh obratov z Gorenjske-
CLNEMA: KINO:
UNION


tlita «1
ffa*;.
Dvoboj
ga. Dvorana Kranjske industrijske družbe je bila okrašena z zastavami in zelenjem. Gauleiterja dr. Ra nerja s spremstvom so sprejeli zvoki koračnice, ki jo je igrala godba KID. Zborovanje je otvoril nadomestni ga u tel ter Friedrich Thimel in dal nato besedo dr. Ranerju. V daljšem Oovo-ru se je slednji dotaknil socialnih proble mov. ki bodo v okviru nemške zakonodaje rešen' tudi na Gorenjskem zadovoljivo.
V Prevaljah je krajevna skupina nedavno priredila prvi vaški večer Bil je izredno dobro ob:skan prepevali so pesmi nakar je sledilo predavanje in za tem ljudski ple i. ki so zlasti navdušili mladino
Nesreče. Pri vožnji lesa s hriba se je ponesrečil 18 letni posestnikov sin Tomaž Rogač iz okolice Velikovca. Kolo voza mu je zlomilo desno nogo, do'o;l pa je tudi hude ooškodbe po obrazu in po v em telesu 36 1. trg. nameščenka Gottfrieda Melihnova je v termofor nal'la prevroče vode in se močno opekla po životu. Franc Logar si jc na žagi poškodoval levo roko. Primoža Loibneggerja iz Sv. Marjete pa je mačka lgriznila v roko.
Iz Spodnje štajerske
Materinska šola Je bila v Mariboru zaključena 4. t. m. V njenem okrilju so se vršili tečaji 0 negi dojenčkov, kuhinjski tečaji, nadalje tečaji za nego zdravja in šivalni tečaji Zaključek je bil svečan Tečajnice so priredile zakusko in ob tej priliki je izpregovorila ženska voditeljica Platnikova o tem, kaj zmore dobra gospodinja v današnji dobi tudi z najskromnej-šimi sredstvi.
Za ohranitev narodne noše bodo na Spodnjem štajerskem v vseh večjih krajih piirelili v teku decembra in januarja filmske predstave in predavanja. Začela se bodo 10. decembra v Mariboru, potem pa vsak Jan v kakem drugem kraju, časopisi pišejo, da so Štajerci lahko ponosno, da imajo' nošnjo, ki je nastala na Spodnjem štajerskem in so jo predniki skozi stoletja ohranili.
Proslava sv. Barbare je bila v vseh rudnikih celjskega okrožja v soboto 5. t. m. V Velenju, Laškem in Zabukovcih so se rudarji že dopoldne zbrali k zborovanjem, potem pa so počastili svoje mrtve tovariše. Razdeljene so bile častne diplome m denarna darila.
Zborovanje uradništva. Heimatbund sklicuje za neleljo 13. t. m. v Maribor vtliko zborovanje uradništva s Spodnje štajerske.
Električni tok ga je poškodoval. V mestni plinarni v Mariboru zaposleni 291etni Anton Ranko s Pobrežja je v nedeljo zjutraj prišel v stik z visoko napetostjo in so ga "morali hudo opečenega po obrazu pripeljati v mariborsko bolnišnico.
Nesreče. Desno oko si je poškodoval pri delu 311etni kovač Ivam šumenjak. Pri padcu si je poškodoval desno roko 311etni pomožni delavec Anton Kure iz Selnice ob Dravi. Nožarski vajenec Stanislav Ledinek iz Maribora si je poškodoval prste na levici. Nadalje sta se ponesrečila 581etni posestnik Ivan Lončarič, ki si je poškodoval levo nogo in 131etni Štefan Undorfer, ki ima poškodovano desno nogo.
Mali oglasi
Cenjene naročevalce malih oglasov vljudno opozarjamo, da bomo mogli nriobčiti zaradi pičlo odmerjenega pro ttora v nedeljski številki samo dolo Aeno število malih oglasov Priobčili jih bomo po vrstnem redu. kakor jih bomo prejemali; kar bo malih oglasov preko tega Števila, jih bomo priobčili v torkovi številki.
Uprava »JUTRA•
Oblačila
Novo moško obleko
iz starega blaga. za srednja postavo, prodam. — Naslov v vseh pasi Jutra.	17237-ls
Prodam
v?č parcel za strnjen si-I ftern. po 40.000 Lir. par-I cele po 25—30.000 lir za odprl sstem in razne druge neprem fn ne. — . Real tetna pisarni Za-I jec Andrej, Tav*ar1eva ul. 10.	17255-20
ili T! (I]JJ
Služkinjo
z dobri.ni spričevali in znanjem nekoliko italijanščine, iščem. Bellel. N.mska ul. 4.
17154-1
Gospod, pomočnica
samostojna, dobi dobro službo. Plača 250 Lir. — Vprašati od 12. do 14. ure Igriška ul. 2-1. desno.	17240-1
Frizerska
pomočn-ca dobra delavka dobi dobro službo. P'a*a do 700 Le. Ponudbo na osi odd Jutra pod »Samostojna«.
172(1-
Gospodično
k otroku vestno in požrtvovalno iz boljše druž:ne. in gosoodinlsko oomočn;co vajeno malo tncš*ari«ke kuhe rn'n 4.n. ooSteno 'n snažno «pre'memo — Naslov v v vseh posl Jutra
17264 1
Omaro za obleko
rabljeno, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.
172») -7
Spalni fotelj
in kauč kupim. Ponudbe pod -Fotelji na ogl odd. Jtitra.	17243-7
Mizar
soliden in pošten, tšče a*.nosl:tve. nalrajši pri kakšnem industrijskem j podjetju Vprašati Kolo i dvorska ulica 24.
17235-2
Knjigovodja
b''anc'St. korespondent ■ta';lanšč;ne prevzame dela. tud; posamezne ure Ponudbe na osti odd Jutra pod kovnlak«	17263 2
Klavir
poučujem in se lahko tudi pri treni vadi. — Grem poučevat tudi na dom Nud m tudi nemško konverzacijo Dopise prosim pod vVesten pouk« na ogl. odd Jutra.	17246-4
PREMOG
DRVA I. Pogačnik
LJUBLJANA
Bohoričeva alica 5
Telefon 20-58
črno redkev
kg Lir 1, nuai Sever & K.omp., Ljubljana.
17219-6
Železno peč
dobro ohranjeno. prodam. Zaloška C. 3.
10974-6
Prodam
nov ženski z mski krz neni plašč. Poizve se Rečna 3 ob 12. uri.
17234-6
»Ornega« uro
prodam za 800 Lir. Naslov v vseh posl. Jutra.
17238 6
rtjjUMiTiii
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, 1 ali 2 posteljama, blizru tramvaju, pocem oddam. Lahko takoj. Šiška, Cer-netova ul. 31-1.
17250 23
Sobo
z dvema pv teijama in. otrotko posteljo ter souporabo kopa:niče iš em v središču mesta. F acca. vemo, Banco di R"ma.
17242 23»
V najem
vzamem gost.ino, even-tuelno tudi z me^ar jo na prometnem kraju. — Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro sVzamem takoj«.
17245 17
Opremljeno sobo
lepo, s souporabo ko palnioe, dvema posteljama, s celo oskrbo, oddam v centru mesta — Naslov v vseh po>l. Jutra.	17247 .3
Opremljeno sobo
za enega a!l dva gospoda takoj oddam Židovska ul 6. I.
17625-23
Izgubljeno.
Izgubil sem
črno denarnico z vsebino par lir Vrednost mala a drag spomin. Najditelj dobi visoko nagrado Lir 200. Teodor Kune Ul. 3. maja 5-II.
17218 2fe
Gospodje pozor!
Klc učarna »Pajk« V .m trokovno osnaži. pre^b-!ika m prebarva Vaš klobuk. da izgleda kot nov Lastna deUvn ca. '.aloga novih klobukov. Se priporoča Rudolf i'ajk Sv Petra c št 38, M:kloščeva c 12 Na^ sproti hotela On on
J 158 M-30
'It
Kravo
dobro rr,'<Jt;u- oo ev. s telet-om kup m. Naslov ▼ vseh posl. Jutra..
17266 27
Vloge in prosnie
» italijanščini *estavfja, prepisute razmnnžuie •zvrstile «*se tnformariif ir. rsr-ne osebne usluue oSFHVIS BIRO« Liubliana Sv Petra c 29	MS9M-37

Steljo — listje
prodam Poizre se cvetličarna Korsika, pasaža nebotičnika.	17239-6
Zimo za modroce
vseh kxal'tet kupite vedno najceneje d-rektno pri MILAN JAGER. mehanična predilnica žime Kupujem vs.iko Ro-ličino prečiva po najvišji dnevni ceni. Trgovina Sv. Petra cesta 17. pred:lnlca: Fužine..
1609S-6
f

Po težki bolezni nam je umrl naš srčnoljubljeni oče, brat, svak in stric, gospod
Duhovnik Josip
strojevodja drž. železnice
dne 9. decembra 1942.
Pokopali ga bomo v petek, dne 11. decembra 1942 ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. decembra 1942.
ŽALUJOČI OSTALI

RAZRETSENOST
Profesor vpraša kmeta, kaj stori, če krava ne daje več mleka.
—	Na sejem jo odženem, — odgovor; kmet.
—	Kaj to pomaga?
VSAKO LETO
Ko je zopet prišla pomlad, se odpelje mati s hčerko na morje. Mine maj in junij se bliža koncu.
—	Ne vem, kaj je letos s teboj, — pravi mati, — druga leta si bila ob tem času že davno zaročena.
f
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod
Leopold
trgovec In posestnik
dne 8. decembra t. 1. ob 16. uri po krajši mučni bolezni v starosti 82 let nenadoma preminul. Nepozabnega pokojnika smo spremili na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 10. decembra ob 15.30 uri iz doma žalosti, Glavni trg, na mestno pokopališče. NOVO MESTO, dne 11. decembra 1942.
Žalujoča rsdbina: KOPAČ-eva
iigor
P. G. Wodehouset
45
PODJETNI SAN
HnnHtriftUfoa wnnm
»A kako ste mogli priti tako hitro do cilja?«
»Hitro?«
»Mar ne? Saj niti ne vem, Se ste jo desetkrat videli!«
V spletki Hashevega romana je nastajala nova skrivnostna točka. Sam se je napeto zazrl v srečnega ženina.
»In kje bi moglo biti tu govora o kaki mikavnosti?« je zamišljeno vprašal. »To mi ne gre v glavo.«
»Dekle je zalo, da malokatera tako,« ga je Hash opomnil.
»Ne mislim nje,« je Sam smeje se odvrnil. >;Vas mislim. Kaj utegne biti takega na vas, da bi se moglo avšasto dekle izpozabiti in vas imeti rade? \ Sam jo okamenel. Da sem jaz ženska, vam ne bi prepustil niti izče3a-	"5 ™
nega lasu.«
»Ali. •.«
»Ne,« je Sam odločno dodal. »Zaman me skušate prepričati. Niti če bi me kleče prosili, vam ga ne bi dal. Le kakšen mik je moglo to dekle najti na dedcu, kakršen ste vi...«
»Oh, nu...«	v . ...
»Vaša vnanjost je prav gotovo m zapeljala... To možnost je treba brez debate sanikati. Vaš način eovorienja takisto ne, in vaš bistri um Se manj, ker ga nimate... Kaj torej ostane?«
Gospod Todhunter se je skromno zaJiahljal-
»Oh, nu, Sam, nu. Zatekel sem se k nekemu sredstvu ... In vse je šlo po sreči.«
»K sredstvu?«
»Da, da ... k sredstvu.«
»In kakšno je bilo to sredstvo?«
»Oh, takšno, da zanesljivo pomaga.«
»Ali bi ga smel videti?« je vprašal nejeverni Sam.
»I, pokazati vam ga res ne morem,« je Hash odvrnil. »Kaj mislite, da ga imam pri sebi?«
»Torej ga hranite za posebne priložnosti, kaj?« je rekel Sam in ga potrepljal po ramenu. »A vsekako mi še niste povedali, kako je bilo.«
Gospod Todhunter je zakašljal.
»Nu, Sam, bilo je takole,« se je nazadnje odločil. »Videl sem jo na vrtu pa sem ji rekel: ,Halo!' in ona mi je odgovorila: ,Halo!' Potem se je naslonila na plot, in jaz sem storil takisto. In mi je še n-nirv.r.4- vob-io- T-Toln'' in -in* nii .Halo!' in nato sem
enkrat rekla: ,Halo!' in jaz nji ,Halo!' in nato sem jo poljubil.«
Sam je ok__________
»In se ni nič upirala?« je vprašal,
»Upirala?« je odgovoril Hash v brezmejnem začudenju. »Kaj vraga naj bi se pa upirala? Ne, nič se ni upirala, Sam. S tem je bil, kakor pravijo, led prebit. Od tod naprej je šlo vse kakor po nitki. In, kakor se dogaja v takih zadevah, ena^ reč privede drugo za seboj... saj razumete, kaj hočem reči...«
Okrutna krivičnost usode je Sama globoko pre-sunila.
»Nu, meni se zdi vsa stvar zelo čudna!« je rekel in skomignil z rameni.
»Kako čudna?«
»Reči hočem, da sem poznal nekoga... mladega
človeka... ki je... hm... nu, ki je nedavno tega poljubU neko dekle precej po tem, ko jo je bil srečal in tisto dekle je pobesnelo kakor tigra.«
»Aha,« je odvrnil Hash, kakor da je takoj našel edino mogočo razlago, »najbrže je bil kaka grdoba s širokimi usti, kuštravimi lasmi in štrlečimi uhlji... Kdo se bo pa dajal poljubljati takemu strašilu!«
Sam je pustil gospoda Todhunterja in odšel na vrh, da bi legel spat. Preden pa se je spravil v posteljo, je vendarle še pogledal v zrcalo. Zasukal je glavo tako, da mu je padala svetloba baš na uhlje... in začutil, kako ga obliva kurja polt...
Kay jc ležala v postelji in premišljevala. Kdaj pa kdaj ji je izpreletel ustnice nagel smehljaj.
Čudno zadovoljna je bila nocoj; zdelo se ji je, da je postal svet mahoma zanimivejši in lepši. Nekaj neukrotljivega jo je gnalo, da bi sedla pokoncu in zapela.
Dolgo seveda ne bi bila prepevala, kajti bila je obzirno dekle in je dobro vedela, da so v njeni okolici utrujeni ljudje, ki potrebujejo spanja. Toda kratka popevčica bi se ji bila kar prilegla. In tako je res zabrundala napev, ki ji je prvi prišel na misel. Tedajci pa se je začulo iz sosednje sobe zamolklo trkanje, kakor bi nekdo s topim predmetom udarjal po zidu.
Hash Todhunter je imel svojo Klaro rad, a s takimi motnjami nočnega miru se še ni bil sprijaznil Kakor hitro je začul skozi zid nezaželeno petje, je bil brez pomišljanja pograbil enega svojih težkih čevljev (številka enajst).
Kav je takoj utihnila. Hitro je utrnila luč in si potegnila odejo čez glavo._
V vilah »Sv. Rafael« in »Mon Repos« je zavladal globok mir, ki pa ni dolgo trajal.
Cez četrt ure se je oglasila iz nekega temnega kota vile »Mon Repos« zamolkla, žalostna tožba, podobna cviljenju slabo namazanega škripca.
Bila je Amy, ki je jokala za svojim starim domom.	XVH
Amyjino delovanje
Dan, ki je prišel po večerji pri gospodu Braddok-ku,se je pokazal očem sveta v vlažni, megleni obleki. Okrog osmih se je jelo polagoma jasniti, in od goste megle prvih jutrnjih ur so ostala le še lahne biser-nate koprene, ki so vihrale drevesom okrog vrhov, in vlažne pajčevinaste mreže, ki so se tu pa tam raz-prezale po travi. In ko je Kay Derrick precej pozno stopila na vrt, je septembersko solnce že prediralo oblake, ln napovedoval se je prekrasen dan.
Bil je eden tistih dopoldnevov, ko je vse prežeto s srečo in zadovoljstvom, toda Kav se je bila prebudila v nekakšni živčni razdraženosti, ki je niti lepo vreme ni moglo pregnati.
Dogodek minule noči jo je bil navdal z bojevito nejevoljo, ki ni odnehala niti zdaj, čeprav jo je bila poizkusila prespati.
Vsekako je bila z vso soseščino vred deležna samo nemirnega, razcefranega spanja.
Od polnoči pa do dveh zjutraj je bila Amy mojstrski predvajala parodijo desetih psov, ki jih z razbeljenimi kleščami trgajo na kose. Od dveh je bil Hash Todhunter zlovoljno vstal, se oborožil z znamenitim čevljem številke enajst, ki smo ga omenili v prejšnem poglavju, in se napotil k svoji zverini, da jo potolaži.____
Urejuje; Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij >Jutrac. Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja; Fran Jerau - Za mseraUu del Je odgovoren. L^ubouui Volčič - Vsi v Ljubljani