180. Številka.
I l|rtl|nl, i udsljo 3. iiguta 1819.
Lil. Isto.
|J
OVENSK
Izhaja reak dan srećer, terzeatei nedal|a ta praznike.
srati s Prostor 1 mi m X 54 /n m za navadne in male oglase 40 vin.,
za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upravnic i vo „Slov. Naroda'* ln   .Narodna Tiskarna" ulica sL 5, pritlično. — Telefon AL 00.
Knallova
m tlo v enaki Narod" Telja v LftaJUlanl ta po postil
v JugoslaTlfli
celoletno naprej plačan . K 84'— polletno ........ 42-—
3 mesečno......„ 21*—
1     - .......7—
V inozemstvo i
celoletno......K 95-—
polletno ....... m 50-—
3 mesečno......26'—
........9*—
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino   vredno  MP~ po nakaznici. Na samo pismena naročila brez posla t ve denarje se ne moremo ozirat L
Uredništvo »Slo*. Naroda" Knallova mlloa it 3, L nadstropje.
Telefon itev. 34.
Doplee oprsjema le podplaana In zadostno frankovaae. mr  Rokopleov no vrača.
Posamezna Številka velia 40 vinarjev.
Hoje pojasnilo gospodom ždezniUni.
Upam, da mi gospodje okrog uredništva »Jugoslovanskega železničarja« ne odrečejo pravice do stvarnega pojasnila na različne pisane in nepisane očitke, ki se nanašajo na moje delovanje v času poverjeništva za železnice t. j. od 28. oktobra 1918. do 20. februarja 1919. Pred 5 meseci sem se poslovil od poverjeništva. Ako se sedaj meče na me ogenj jeze in sovraštva v železu, krogih, si tega ne morem drugače razlagati, da morajo vzroki za to početje izvirati iz čisto osebnih nagibov jn vsled pomanjkanja objektivne in kritične informiranosti. Upravičeno bi pričakoval toliko lojanosti od resnih mož, da se vsestransko poučijo, predno navalijo z neresničnimi trditvami in osebno žaljivimi sumničenji.
Očitajo mi: da sem slabo sestavil direkcijo državnih železnic v Ljubljani, da nisem poskrbel za prevoz inventarja prejšnje železniške direkcije iz Trsta v Ljubljano, da sem brez potrebe ustanovil začasno višje ravnateljstvo, da sem se brigal za povišanje plač samo za višje uradnike, ne pa za delavstvo in nižje uslužbence, da se po moji krivdi ni izvršilo normalno napredovanje za uradnike v januarju, da sem nelojalno postopal pri sestavi prometnega odseka v »Demokratskem klubuc in slednjič da sem jaz spravil v ministrstvo sa-obračaja za sekcijskega šefa g. kontrolorja Negovetiča.
Naj mi bo dovoljeno pojasnilo za one, ki jih prekipevanje strasti še ni uničilo smisla in sposobnosti za pravično presojanje trditev, dela in oseb ter za one, ki so še ohranili zmožnost misliti brez predsodkov in iskati resnice.
Takoj prvi večer ln naslednje dni po prevratu sem imel daljša posvetovanja z železniškimi uradniki. Povabil sem vse, ki so v težkih dneh hoteli pomagati. Prosil sem iih za pomoč in solidarno sodelovanje. Pri teh razgovorih smo ugotovili načela za o r g a n i z a-cijo ravnateljstva in prosit sem starejše gospode, da mi nasvetujejo osebe, ki naj pridejo v ravnateljstvo za posamezne referate. Povdariti moram, da sem opetovano naglaševal, da so vse moje odredbe in imenovanja začasna, ker nisem hotel prejudicirati poznejšim ministrskim ukrepom. Za sestavo direkcije je bila sestavljena lista po soglasnem dogovoru z u radništvom. Predno sem sestavil listo kot predlog narodni vladi, sem povabil še soc. demokratično in jugoslov. želez, organi-
zacijo in jih prosil, da predlogu pritrdita, odnosno stavita izpremenjalne predloge. Dobro se spominjam, da sta bila pri tem navzoča poleg drugih g. Leutgeb (ZJ2) in g. Vencaiz (JSDS) in sta oba soglašala s predlogom, Češ da za sedaj boljših kandidatov nimajo. Menda bolj demokratično nisem mogel postopati.
Kot povjerenik sem že drugi dan odredil, da naj se tržaška direkcija tako preseli z vsem Inventarjem v naravno središče v Ljubljano. Ker so pa tržaški vodilni krogi mislili, da bi to pomenjalo veliko oslabitev politične pozicije Slovencev v Trstu (pričakovali so plebiscita) in ker po mojem vtisu tudi slovensko železniško uradništvo ni bilo pripravljeno zapustiti Trsta, sem moral svojo odredbo anulirati na pritisk deputacije iz Trsta. Da je bil drag inventar tržaške direkcije vsled nasto-Pivših vojaških dogodkov za nas izgubljen, leži krivda v kratkovidnosti tržaških krogov, kar sem tudi kasneje jasno povedal g. dr. Rvbaru, dr. WU-fanu in nekaterim uradnikom iz Trsta.
Začasno t. zv. višje ravnateljstvo je bilo ustanovljeno koncem decembra iz bojazni, da utegnejo biti naši prometni interesi silno oškodovani vsled prenaglega centralizirani a in vsled neorganiziranosti prometnega minister-stva. Po ukinitvi poverjeništva — kar smo pričakovali da se zgodi s 1. januarjem 1919. — naj bi začasne prometne koristi v Sloveniji varovala t. zv. všiš-ja cirekcija. Pofeg tega še povem, da sem ta predlog spravil v sejo narodne vlade po naročilu obeh slovenskih ministrov v Beogradu, ki jima je bil slo* venski interes gotovo pri srcu.
Kar se tiče očitka, da sem skrbel samo za višje uradništvo, do-čim pa nisem imel smisla za nižje uslužbence, konstatiram naslednje: odklanjal sem vsako misel na izredno napredovanje pri ravnateljstvu državne železnice in pri poštnem ravnateljstvu, ker sem se predobro zavedal provizorič-nega značaja svoje oblasti in kompe-tenc narodne vlade. Ker so pa gospodje pri obeh direkcijah opetovano izjavljali, da z obstoječimi normalnimi dohodki ne morejo izhajati in z ozirom na to, da sta imeli obe direkciji spočetka res mnogo posla, sem pristal na naslednje samo začasno zboljšanje dohodkov: za vodilno uradništvo posameznih oddelkov pri ravnateljstvu državnih železnic 66% diference v službenih prejemkih med činom, ki ga je uradnik dejansko imel in med onim, kj ga določa pragmatika za načelnika posameznih oddelkov. Priodbili sos tem mlajši uradnfki nekaj več, starejši manj. Spominjam se, da je direkcija stavila predlog na 100%,
LISTEK.
Kako se potute v Simplon-ekspresu.
Za daljni promet med Parizom in Bukarešto je že pred dalj časom poskrbljeno z direktnim vlakom, ki je znan po svetu pod imenom Simplon-express (tudi train luxe Simplon). Ta vlak veže zapadni svet antantin z vzhodom. Ob stran pušča ozemlje starih centralnih držav, živa priča je nove prometne orientacije za promet med Ameriko, Anglijo, Francosko, Italijo z Orientom. Izhodna postaja je Pariz, od tod preko Švice s postajama Lausanne in Brieg (pred Simplonom) v Italijo s postajami Iselte in Domodossolla (južna granica), potem Milan, Verona, Vicenza, Benetke, potem Trst, Logatec (laško-iugo-slovanska meja sedaj), Ljubljana, Zagreb, Zemun ter dalje s končno postajo Bukarešta. Vlak nudi vse komoditete. Zelo drag je, od Lozane do Milana 64 frcs., do Logatca 110 lir. Ima le L razred, razun tega treba plačati Še posebno pristojbino circa 75 švicarskih frankov za prostor v spalnem vozu (Wag-gonlits.), čeprav se voziš ppdaevu. X
Parizu se izdajajo direktni vozni listki za Beograd in se odpravi tudi prtljaga direktno. Kdor vstopa med vožnjo na redkih vmesnih postajah, n. pr. v Loza-ni, dobi (potem, ko si je pri kaki agenciji družbe za spalne vagone zagotovil prostor) vozni list do Milana, istotako se prtliaga odpremi samo do Milana. Med vožnjo do Milana se za naše kraje potem kupi vozni list v vagonu do Logatca (Longaticum) in tudi za oddano prtljago (bagages enregistres) se odpre-ma izvrši v vagonu po kondukterjih. Osebje je zelo uslužno, potniki jih pa tudi zelo razvajajo. V Parizu in na švicarskih postajah se plačuje v frankih, v Italiji v lirah. V Logatcu pridejo vrli naši železničarji za vozne listke in za prtljago. Vse potrebno opravijo z izborno ljubeznjivostjo, plačuje se od Logatca dalje v kronah. V smeri Pariz-Beograd je v Trstu treba presesti v že pripiajF-ljen vlak.
Iz Trsta ima vlak proti Beogradu vozne vozove I. razreda hi spalne vozove. Kdor nima rezerviranega mesta v spalnem vozu od Trsta dalje, ima v Trstu skrbeti, da si dobi prostor v vagonu I. razreda. Iz Beograda prišedši se v Trstu vstopa v vagone, kjer so le rezervirani sedeži Poskušajo pa potniki če sedeži niso numerirani in odkazani, neu«eyno'yss vrste trikov, da eride
narodna vlada je sprejela 66%. — Nekaj podobnega je bilo pri poštnem ravnateljstvu. Nagibi in vzroki so bili podobni. Več gospodov se je oglasilo v poverjeništvu z izjavo, da s predpisanimi dohodki ne morejo shajati — večinoma so imeli prve mesece ločeno rodbinsko življenje — da raje iščejo drugod primerne službe itd. Veliki narodni interesi so velevali, da mora poštni aparat za vsako ceno poslovati, zato sem narodni vladi predlagal, da se juristom pri poštnem ravnateljstvu prizna začasen priboljšek v dohodkih na ta način, da se jim izplačuje mesečna plača v višini, ki bi jo normalno dobili po službeni pragmatiki po 5 letih. To je znašalo za vsakega mesečno od ca 50—90 K. Izrecno pa pravi sklep narodne vlade, da je to začasen povišek in da se s tem ne izpremjnja službena doba in da se torej tega ne more smatrati za nikak avanzma, ker ta priboljšek pri ureditvi plač sam po sebi odpade. Če bi tega takrat narodna vlada ne bila ukrenila, bi lahko imeli direkciji brez personala. Zato sem zagovarjal ta ukrep tedaj in njegovo opravičenost zagovarjam za ono dobo i danes.
Za nižje uslužbenstvo sem storil vse, kar je bilo za danih razmer mogoče storiti. Koncem novembra sem iz-posloval pri narodni vladi znesek okrog 650.000 K kot subvencijo za nakup živil za železniško osobje. Opetovano sem naprosil poverjenika za prehrano da honorira težko službovanje železničarjev z živili oo primerni nizki ceni. V decembru sem s težavo poskrbel draginj-ski povišek nižjim železniškim uslužbencem, delavcem in njih rodbinam, dasi je bil finančni položaj narodne vlade silno težaven.
Gotovo nisem opustil nikdar nobene prilike za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev, kar mi bodo radi pritrdili vsi ostali člani prve narodne vlade in kar je razvidno tudi iz uradnih zapiskov. Će se ni moglo ugoditi vsem prošnjam se zato ne more delati odgovornim niti mene niti celotne vlade, ki je stala pri vsakem votiranju za nove izdatke pod vtisom velike odgovornosti napram narodu, ker je morala gospodariti brez zakonito odobrenega proračuna.
Kje krivda, da želez, uradništvo do julija ni bilo deležno svojega auto-matičnega napredovanja, ki bi se moralo izvršiti že s 1. januarjem? Jaz morem samo tole odgovoriti: V drugi polovici decembra sem odredil takrat dvema uradnikoma v poverjeništvu, da stopita v zvezo z osebnim referentom od direkcije glede priprav in predlogov za običajno januarsko napredovanje- Sestanek se je vršil, in go-
spod osebni referent od ravnateljstva je bil mnenja, da predlogov za napredovanje ni mogoče izdelati za pover-jeništvo, ker ni uradnih perzonalnih podatkov pri rokah, s Trstom, prejšnjim sedežem direkcije, in ministerstvom na Dunaju pa ni bilo zvez. Oba gospoda od poverjeništva sta povdarjala potrebo normalnega napredovanja s 1. januarjem in nasvetovala, da naj uradniki pri državni železnici podajo izjavo z lastnoročnim podpisom, kedaj pridejo na vrsto za to napredovanje. Avanzma naj se takoj izvrši na podlagi teh izjav, eventualne napake naj se kasneje popravijo, ko dobi ravnateljstvo v roke uradne personalne izkaze. Konstatiram, da meni kot poverjeniku ni bil nikdar stavljen noben tozadevni predlog, dasi sem ga enkrat urgiral. Ko je prišel minister Vulovič v drugi polovici januarja v Ljubljano, sem po širšem sestanku uradništva od poverjeništva in od direkcije znova spravil to vprašanje v razgovor in pvdaril, da je to nekaj nujnega. Gospod minister je dejal, če je napredovanje avtomatično, le samo po sebi umevno, da se mora izvršiti. Ker pa Čem to vprašanje sedaj enotno urediti za celo državo, naj direkcija o tem poroča v Beograd. V tem trenotku sem videl, da smo zamudili čas, ko bi bilo poverjeništvo lahko napredovanje v lastnem delokrogu izvedlo. Nikomur nočem očitati slabega namena, povedati pa sem doržan resnico, da so bili to oni tedni, v katere pada začetek ani-moznosti od strani direkcije proti poverjeništvu.
Nekateri gospodje železničarji trdijo, da sem nepravilno postopal pri sestavi prometnega odsekav »Demokratskem klubu«, ko smo izvolili za predsednika dr. Wilderja mesto tovariša Kejžarja, sploh pa, da je nelojalno od mene, da se kot neželezničar zanimam tudi za prometna vprašanja. Neinformi-ranost nekritičnost in strast niso nikdar činitelji, ki vodijo po poti resnice in zapeljejo najboljšega človeka v blodenje in smešnosti. Pojasnim naj izvolitev: 10 do 12 gospodov je bilo določeno za prometni odsek. Pri konstituaciji predlaga nekdo mene kot bivšega poverjenika, za predsednika. Odgovoril sem, da je bil ravno tako poverjenik dr. Wil-der (za Hrvatsko), naj on prevzame predsedstvo. Tako se je zgodilo. Dr. VVilder je bil izvoljen za predsednika, jaz za tajnika, ostali pa v odbor. Povdariti pa je treba, da je to klubski odsek (ne parlamentarni), da nima uradnega parlamentarnega značaja, da se je kasneje spopolnil in da je bilo vsakemu članu demokratskega kluba na prosto dano, da lahko vstopi v ta odsek. Odsek je brez večjega pomena in vsak posamez-
ni poslanec lahko isto doseže ali sam ali potom kluba, če je član tega odseka ali pa ne, samo da se zanima za pro--metna vprašanja.
Po vd ar jam tudi, da se v tem odseku ne obravnavajo nikaka tkzv. strokovna vprašanja v zmislu železni carskega poklica, temveč splošne prometne stvari, gospodarsko - prometna vprašanja, nove zveze, parobrodarstvo itd. in da k tem vprašanjem z isto sigurnostjo lahko govori poslanec neželezničar kot železničar, samo treba je interesa za stvar, zbiranja podatkov in nekaj splošnega študija. Ni pa treba poslancem v tem odseku znati, kako naj se na progi dajejo signali, niti kako se izdelajo tarifarične tabelice po kilometru. S tov. Kejžarjem sva si bila vedno dobra, edino enkrat sva bila mimogrede v privatni družbi različnih nazorov, ko je zagovarjal trditev, da je povišanje železniških tariiov v tej meri upravičeno iz razlogov, da more železniška uprava zboljšati železničarjem plače. Moja pro-titrehtev je bila: potrebno je, da se plače zvišajo, toda povišanje tarifov je široko ekonomsko vprašanje, ki zadene celi narod v svojih posledicah in ga je treba obvarovati z mnogo širšega vidika. Ne gre zagovarjati stališče: železniška uprava naj potegne iz naroda sto milijonov za to, da zviša slovenskim železničarjem plače letno za en milijon kron.
S tov. Kejžarjem sva vedno dobro shajala. Svojo lojalnost sem pa gotovo pokazal že s tem, da sem vložil svojo prvo večjo interpelacijo gtede nedostat-kov' na železnicah v svojem ln Imenu, tov. Kejžarja, dasi sem celotno snov za interpelacijo zbiral sam in tov. Kejžarja takrat niti v Beogradu ni bilo ko sem interpelacijo vložil. To sem storil iz same osebne lojalnosti in z namenom, da ne škodujem svojemu tovarišu na ugledu pri organizaciji Železničarjev.
Glede gosp. kontrolorja Negovetiča' naj mi bo dovoljeno pojasniti, da me ja res minister Vulovič vprašal za mnenje. Povedal sem mu, da velja med starejšimi tovariši za sposobnega prometnega uradnika. Če bi izpovedal neugodno, bi ne govoril resnice, ker je omenjeni gospod kot takšen kvalificiran že več let in kolikor sem se mogel sam prepričati! za svojega poverjeništva, je bil mož" vedno na svojem mestu in je bil kos svoji nalogi tudi za najbolj težkih in odgovornih situacij po prevratu. Očitalo se mu je iz preteklih let da se ni v narodnem pogledu dobro ponašal. Konkretnih stvari nisem Čul in sem opetovano rekel: dokler ni dokazano, so to sumničenja. Prepričan sem bil, da bi bila ZJ2. pravočasno razkrila njegove grehe. Gospod Negovetič je bil res po-
čim manj oseb v en kupč. Kdor hoče imeti za celo pot rezervirano mesto v spalnem vozu, mora se že — zelo rano pred vožnjo oglasiti pri agencijah. V tem vlaku se potuje zelo udobno za sedanje razmere, naglo in brez nadlegovanj, kulantno opravljajo carino. Imeti treba seveda pravilen potni list z vizom (dovoljenje) prizadetih držav. Kdor potuje, naj gleda, da bo imel vso prtljago pri sebi v kupeju. Potem je varen, mnogo stvari se lahko vzame seboj. Kar oddaš v voz za prtljago, Je v božjih rokah. Mnogim se prtljaga izgubi, zaostane, poškoduje, ukrade, tudi kamne se dobi za priklado. odnosno kot plačilo za robo, ki so ti jo vzeli nepoznanci na večen posoj. Meni je šlo po sreči, svetujem pa vsakomu, da si uredi tako, da ima svoje stvari pri sebi potem je brez skrbi Za prenašanje je vedno dosti no-sačev. Zelo umestno je zavarovati svoje stvari Premija je šest od tisoč. Zavaruje se lahko v frankih« lirah, kronah. V vlaku je restavracija. Za kosilo in veliko steklenico piva sem plačal na vožnji po Italiji (table d* h6te) okoli 15 lir. Cene so prvotno v frankih, potem pa Je preračunal v fire po kurzu 1 lira =* 80 cts. Jed je bila dobra, kruh ekskvizi-ten. Po skupnem obedu se servira tudi po naročim. Mesna jed a la zrezek (es-caiope) okoli 5 frcs, steklenica vina se
I že dobi za tri franke. V vlaku se zbira zanimiva internacionalna družba. Imel sem kupč z Amerikancem, ki je šel v Benetku kupovat bisere. Med vojsko je bil 7krat čez morje, enkrat torpediran, enkrat je ladja gorela. Pri obedu sem sedel z romunskimi častniki, na večer z elegantnim Italiianom iz Rima, imel je milijardo prtljage, samo tri dežnike. Po gornji Italiji smo srečali več okrašenih vlakov, pevajoči vojaki, ki gredo domu, na postajah v razgovoru z mladenkami, ki drhte za moškim idealom sedaj — ardito. Na Lidu je živahno življenje, denar kroži, vino se peni, ženske ljubavi umirajo, godba draži — kavalirji kore-ninijo kakor povsod. V vlaku je obilovalo Jugoslovanov: elegantni Hrvatje, srpski študenti in študentke, mnogo srpskih trgovcev, ki so zelo živahni za kupčijami v Francoski in zfcisti v Švici. Spoznal sem dva srpska tehnika, krasne duše, eden je zvršil študije na Francoskem, drugi v Zttrichu, ljubko Srbkinjo, ki dovrsujc medicinske študije v Švici. Za vsaj en semester bi morala tudi naša akademska mladež na zapad, da se izpozna v tem svetu in praktično izvež-ba v jezikih. Srpska vlada zelo podpira učečo se mladež. Samo učenje pri učitelju in po tečaju ti ne da nikdar one sigurnosti, kakor živo življenje. Interesantno je vrvenje, v Trstu okoli polnoč),
I ko pri tuli vlak v polmračno pokrito pen stajo. V vseh jezikih in v vseh valutah, si pomagajo potniki v občevanju s kon-< dukterji in nosači
Distance je danes tako težko zmagovati, povsod so prometne težavie, razne dozvole so potrebne. Kaj vse mora imeti Romun, da pride iz Angleškega domu! Ta vlak po drči dalje kakor ptica, brez zamude seveda ni. čim boli gre proti vzhodu, tem večje težave ima. Težki vlak korrsumira silne množine premoga; včasih nastanejo težave. Menda je dovtip, kar mi je pravil neki potnik. Nekje pri »finkavsi« (naši v*lrw kovci, kaj vse Še le narede iz Logatca!) je zmanjkalo vsled štrajka premoga. Na postaji so b&H trije vagoni drv. Presfra-i ni potniki hitro zlože potrebno svoto, pripno te vagone, nakrmijo mašino m dalje gre proti Rumunitf. Strtega srcai sem se vozil v ranem jutru po našem zasužnjenem Krasu mimo ljube Postojne, ki z ostalo Notranjsko koprni po Jugoslaviji in škripaje z zobmi trpi red. ki ga narekujejo sedaj carabinieri in arditi. Quand mene. Vsa naša osodai zavisi od Amerike. Italijani so navzhc srečni vojski finančno pred debaklom, če ne dobe ameriških javnih in privatnih' kreditov. Sedaj čutijo, kaj je moč VVflsona. Da bi jo mogel upotrebiti za! naši yiL ■
Mican v ministrstvo, toda ne kot sekcij. Šef, ampak kot navadni uradnik z običajnimi dnevnicami brez pridelitve v razred. Ce sem se s tem zameril trem mlajšim gospodom, kandidatom ZJ2. in /državne direkcije v Ljubljani, ne morem pomagati. O teh kandidatih sploh nisem kiičesar vedel do svojega povratka v Ljubljano dne 21. julija. Prepričani pa so Janko, da bi bil priporočil vsakega sposobnega železničarja z veseljem, če bi bil za mnenje vprašan. Naši prometni interesi bodo tem bolje zastopani, čim >več bomo imeli naših uradnikov v ministrstvu saobraćaja.
Dovolim si še naslednjo pripombo; ima na njeno lastno željo važno zastopstvo v JDS., ker je njen delegi-Tanec tov. Kejžar i v strankinem načel-•Stvu in od stranke mu je bil poverjen poslaniški mandat. V zadnjem Času pa >ZJ2. na svojih shodih dosledno povdar-ja, da noče pripadati nobeni stranki, njeno tkzv. strokovno glasilo se z izbrano neokusnostjo in nestvarnostjo strastno zaletava v aktivno sodelujočega delavca pri JDS. Tu je pač umestno vprašati se po doslednosti, nikakor pa ne more 2J2. kazati obraza politične skupine, kadar zahteva mandat od JDS., na dru-£1 strani pa stati izven strankine discipline, češ da je ZJ2. samo neodvisna strokovna organizacija.
Tovariša Kejžarja tako postopanje vodstva ZJ2. in redakcija železničar-skega lista gotovo spravlja v mučen položaj, ker mora bridko čutiti in osebno kot poslanec težko .prenašati to nedoslednost. Dr. P. Pestotnjk.
Dr. vVindischer:
Opfe!H iD zastopstva m trgovine in oHi.
Naša trgovina m obrt ter trgovske m obrtniške zbornice.*)
n.
Trgovske in obrtniške zbornice so 'zakonite zastopnice koristi industrije, trgovine in obrta. Poverjena so jim posebna uradna opravila. Varovati jim je komercialne, obrtne in prometne interese iniciativno in na uradni poziv. Zbornice, tudi komore imenovane, so pobile postavno ureditev leta 186S ter iso izmed redkih naprav avstrijske upra-jve, ki so se izkazale praktično za res jdobre in gospodarsko potrebne. Njih fegende so se zelo razširile, postale so prevažne uredbe v državni upravi in poslican glasnik gospodarskih krogov.
Pred uvedbo splošne volilne Jjravtce so nekatere volile celo svoje državne poslance. Ljubljanski volilna geometrija avstrijska ni dala rtikdar lastnega državnega poslanca, |>aČ pa celovški. Pravica, voliti deželne poslance jim je tudi po letu 1907 ostala. Komore kot interesna zastopstva imajo $ame ves interes na tem, da ostanejo jres strokovne ter da se ne zanaša va-[nje politično strankarstvo. Moje mne-infe je. da komore le pridobe na veljavi fn vplivnosti v gospodarskih vprašanjih, če se odpravi, kar je bilo efektivno poglavitni vzrok, da so se politične Istranke s tako strastnostjo zanimale za •sestavo zbornic. Mnogo dobre in potrebne akcije niso uspele iz razlogov poli-'tičnega nasprotovanja. Zaprlo se je pot tiobremu. ker se je smatralo korporacije za polično nasprotne. Slovensko podjetništvo, delodajalci vseh vrst, zlasti •pa naš trgovski in obrtni stan, ki je je-jdro srednjega stanu, ima vitalen interes rna tem, da se komori zagotovi možnost ^uspešnega gospodarskega dela ob splošnem sodelovanju najboljših zastopnikov našega trgovstva in obrtnosti.
Trgovske in orbtniške zbornice so 'zamišljene kot skupno in sestavno za-pstopstvo industrije, obrta in trgovine. JVsaka teh gospodarskih panog imej po-isebno strokovno organizacijo, prosto-
ijvoOno ali obvezno, aH celo obojno za-^bružno in društveno. Te zistematično ilobro izvedene organizacijie pre-•udarjajo in zastopajo vsaka posebne po-Ijtrebe svoje stroke. V trgovski in jpbrtniški zbornici pa je s i n -!&eza, središče in zbirališče zastopnikov industrije, trgo-\vine in obrta. Kupčijski stanovi !yseh vrst imajo svoje skupne interese velikih gospodarskih vprašanjih, kater n. pr. varovanje interesov delodajalcev kot takih, vprašanja cerinskih ta-n in trgovinskih pogodb, prometna ^vprašanja, železnice, pošta, telefon, ^strokovno šolstvo, trgovinski zakonik, obrtni red, vprašanja socialne preskr-pe£tarostno, bolezensko, nezgodno za-
•) Zadnji Narodnogospodarski Ve-etnik je priobčil poročilo o zborovanju trgovcev in obrtnikov v Celju, kjer se *5e sklenilo začeti tako akcijo za poseb-Jno trgovsko In obrtno zbornico v Celju ali Mariboru. Sklep me je napotil, Ida sem napisal predmetna članka.
Iz predidočih izvajanj je povzeti, ;% ima slovenski trgovski stan že lepe Itemelje in čvrste nastavke za zistema-jtično izvedbo popolne strokovne organizacije. Ce je govor o organizaciji in ^zastopstvu trgovskega in obrtnega stanu, je izpregovoriti osobito še o trgovskih in obrtniških zbor-
varo vanje.    Posamezne gospodarski
stroke imajo pa pogosto tudi interese, ki so nasprotni interesom drugih. Kadar obstoje nasprotstva, je treba Iskati Izhoda in izravnave po kompromisu, težiti je za srednjo linijo. Za to težko in odgovorno delo, ki predpostavlja stvarno izkušenost ln temeljito poznavanje razmer, treba posebnega mesta. Ali si moremo misliti pripravnejše mesto nego je trgovska in obrtniška zbornica, kj naj bo zbor najboljših poznavalcev potreb naše trgovine, industrije in obrta. Taka centralna skupščina more pač najstvarneje presojati sporna vprašanja, jih pravično odločevati ali predlagati pravično odločitev pristojnemu mestu. Dobra sestava in uredba, ki vpo-števa teritorijalne in strokovne posebnosti celega zborničnega okoliša, more preprečiti vsako enostranost in zapostavljanje. Pregoreče preudarjanje enostranskih stanovskih interesov ter brezobzirno zastopanje interesov enega stanu je v nemških obrtniških krogjh pred leti izzvalo zahtevo, da se dele trgovske in obrtniške zbornice v samostojne trgovske zbornice in obrtniške zbornice. Taka prizadevanja, mereča na razdiranje in slabitev institucij, za katere je entnost in skupnost potrebna, se mi ni zdela stvarno upravičena niti V starih razmerah, še manj pa sedaj v zamotanih razmerah po vojski. Industrija, obrtniki in trgovci imajo v težavnih razmerah po vojski, ko bo treba gospodarstvo nanovo urediti in treba rešiti prevažne gospodarske socialne probleme, prav poseben interes na skupnem, čvrstem, dobro informiranem, materielno fundiranem in veljavnem, zastopstvu. Svoječasno prizadevanje nemških rokodelcev po ločenih trgovskih, obrtnih in morda še industrijskih zbornicah, ki pri nas popolnoma pravilno ni našlo odmeva v prizadetih krogih, se mi zdi tako malo srečno, kakor je za nase sedanje razmere prizadevanje po snovanju trgovskih in obrtniških zbornic z majhnim teritorijem. Tesen krajevni obseg ima navadno za nujno posledico, da so razpoložna srt4stva skromna, ali pa se mora pretrdo obremeniti zastopnace. Praktično se je pokazalo že v stari Avstriji, da so trgovske in obrtniške zbornice z znatnim krajevnim obsegom in močno davčno silo interesentov mogle razvijati posebno živahno in uspešno delavnost. Imele so na razpolago obilna gmotna sredstva, ki so jih omagočala vzdrževati velike, izvrstno urejene pisarne. Bile so v srečnem položaju, da so imele na razpolago potrebne vsote ne le za tajništvo in pisarno, marveč tudi za vse zelo drage delovne pripomočke. Skrbele so lahko za izvrstno založeno knjižnico, časopise, dnevne in strokovne, revije, za informativna in poučna potovanja. Imele so denarja dovolj za vse velike potrebe dobrega zastopa. Odločala je lahko vedno stvarna potreba, službeni interes, ni bilo treba šele vprašati, ali se more poslati zastopnika k tej ali oni komisiji aH kupiti nov pisalni stroj. Kar je referent rabil, je dobil. Vzgojiti so si mogle specialiste in strokovnjake, ki tudi sedaj informativno znamenito so-celujejo pri mirovnih pogajanjih ,mogle so si urediti posebne tarifne, statistične, eksportne oddelke. Nikdar nisem bil prijatelj birokratičnih uredb in prevladovanja uradniškega elementa, ali dejstvo je, da uspešno delo gospodarskih zastopstev in organizacij ni mogoče brez dobro urejene pisarne. Vzglede imate po vseh gospodarskih zastopih. Voljeni zastopniki morajo biti element, ki prinaša seboj izkustva žive prakse, iz potreb izvjrajočo iniciativo, točno informacijo. Poleg teh je treba neodbitno referentov iz poklica strokovnega urad-ništva. Voljeni zastopniki in nameščeni referentie se morajo izpopolnjevati, delo mora iti roko v roko.
Cim večji je delokrog zbornice po okolišu in gospodarski kapaciteti, tem večje naloge so jim stavljene, tem gostejše so niti, ki se stekajo v takem zastopstvu, tem boljši vpogled ima v gospodarsko življenje, s tem pa tudi boljšo orientacijo, boljši pregled in boljše presojanje velikih vprašanj. Pri zbornicah z malim okolišem prevladujejo lokalna vprašanja, težava je, dobiti dobre informacije v strokovnih vprašanjih. Ker so sredstva majhna, je specializira nje referentov izključeno, vsakdanji posli ga ubijajo. Kampanilizem in malenkost-nost cvete. Celo delovanje stoii pod večno moro finančnih krbi. V majhnih razmerah težko uspevajo veliki ljudje. Dočim je Nižja Avstrija z Dunajem imela v Avstriji samo eno zbornico na Dunaju, so bile v Dalmaciji kar tri in tudi Istra je imela še svojo. Dunajska je obilovala denarja, dalmatinski tovariši so imeli vedno trdo vezane roke vsled pomanjkanja sredstev.
Pod starim režimom so za nas Slovence poleg ljubljanske zborniee prihajale v poštev zbornice v Gradcu, Celovcu, Gorici in Istri. Mirno in objektivno se more trditi, da slovensko trgovstvo in obrtništvo v teh deželah efektivno ni imelo besede. Kakšen smešen vihar je bil pred leti v celovški zbornicu ker je neko glavarstvo vpo-J^OUgS   prjjkžMmi sjp^sskimi sfl*. J
it Kako so si hudovali II korolki pravičniki nad to ubogo »wtndlsche Spra-che«. To je bil zistem, zgrajen na načelu, da slovenske trgovini In obrti ofi-ciamo ni v deželi Za davke jih — tudi principialno — seveda niso zabili. V tistih razmerah smo biH vsi za to, da slovenski Stajer, kjer smo v trgovski in obrtni društveni organizacij imeli vedno izvrstne može, dobi svojo zbornico. Ko ae je zahtevalo narodno avtonomijo, smo v društvu »Merkur« že opozarjali merodajne politične veljake na to potrebo .Hvala Bogu, prišli smo dalj, nego smo si upafj l. 1916 brez nevarno-stiupati. Danessoslovenskedeželeenot-no upravljane po naših možeh. 2alibog nam bo pariška pravica odtrgala velik del našega naroda. Kar nas bo ostalo, bomo uživali svobodo in mogli si bomo ustvariti, kar rabimo. V teh novih razmerah nastanejo za nas Slovence tudi quoad trgovina, industrija in obrt mnogo težje naloge. Nanovo moramo orientirati svojo trgovino in obrtnost, vse sile moramo napeti, da se osvobodimo tudi gospodarsko. Vprašanje vnanje trgovine, uredba strokovnega šolstva, carine, trgovinsko in obrtne zakonodaje, železniško politike, zavarovanje itd-, vse to nas bo moralo direktno brigati-Pri vseh teh življenskih vprašanjih bomo morali sami sodelovati, zidati ln često odločati takorekoe v zadnji roki-V takih razmerah je moje mnenje, da mora naša trgovina, industrija in obrt koncentrirati vse svoje najboljše moći ter si zgraditi v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani gospodarsko zastopstvo, ki bode kos vsem velikim potrebam po svojih sredstvih, svojih Članih, svoji pisarni ter po vsej svoji uredbi- Razumem željo naših prijave-ljev, gotovo imajo svoje tehtne razloge, ko se potegujejo za lastno zbornico v Celju ali Mariboru. Iz gori navedenih razlogov, ki seveda niso izčrpni, bi jim priporočal, da odlože ta svoj petit-Zgradimo si poprej v Ljubljani čvrsto centralo, zmožno in avtoritativno- Danes so neugodni časi, povsod manjka delavcev na gospodarskem polju- Poskusimo za enkrat s skupno zbornico za vse naše slovenske dežele- Pustimo za enkrat Štajerce, Kranjce, Korošce in Primorce, poskusimo s samo slovenskim- Otresimo se provincializma, sre-dotežne, ustvarjajoče sile naj se razmahnejo- Strnim o vrste in ustvarimo v slovenski metropoli naši trgovini in obrtnosti trgovsko in obrtniško zbornico, ki bode po svoji uredbi in po svoji sestavi vredna in dostojna predstavnica naše celokupne slovenske delavnosti in podjetnosti v produkciji, kupčiji in denarstvu- Prepričan sem, • da bodo v skupni stanovski matici interesi in potrebe vseh predelov naše lepe domovine varovani in negovani v vsakem oziru v enaki meri in z isto pozornostjo. Individualnim krajinskim potrebam se da v polni meri ustreči pred vsem e tem, da 6e preurede določila o voljenih zastopnikih- Potem pa se more zadovoljiti vsem upravičenim stvarnim potrebam z določitvijo posebnih referentov, za oseben stik se poskrbi v začetku z imenovanjem zaupni-štev, s prirejanjem rednih zborničnih dni na primer v Celju in Mariboru- Potem bi se prešlo eventuelno do ustanovitve posebne poslovalnice v enem teh mest- In ko si uredimo evo j mladi dom, ko bomo imeli že tudi razpoložne in iz-vežbane sile, bo lahko izvesti ustanovitev nove lastne komore- Tedaj bo mati laže dala lepo doto in balis- Sedaj pa, prijatelji, zberimo se skup trgovska in obrtna gmajna, stopimo si bliže, razgovorimo se, spoznavajmo se v skupnem delu, saj smo si bili le predolgo tako zelo oddaljeni in le preveč tuji«
PoSitii na vesti.
— Iz Oplornice. Odbor krajevne organizacije JDS v Oplotnici sklicuje dne 10. avgusta ob 3. popoldne javen shod na vrtu gospe Kunejeve. Ce bi bilo slabo vreme, se shod vrši pod kozolcem. Govorili bodo Kg.: prof. Vodar, dr. Kukovec in urednik Sega. — Ker ie v konjiškem okraju edina krajevna organizacija v Oplotnici, je upati mnogobrojne udeležbe iz vseh sosednih občin, posebno pa iz Konjic, Vitanja, Zreč, Loč in 2ič. Somišljeniki iz konjiškega okraja, vsi v Oplotnico dne 10. avgusta!
— Pravoslavni svečeniki proti svojemu vladiki. Zadrški pravoslavni vladika Dimitrij Branković je bil med vojno slepo orodje avstro - ogrske vlade in ie često nastopal sovražno proti narodu, ki je bil izročen njegovemu pa-stirstvu. Te dni so imeli pravoslavni duhovniki severne Dalmacije sestanek, s katerega so poslali svojemu škofu Đrankoviću pismo, v katerem so mu sporočili to - le: »V imenu celokupnega duhovništva dalmatinske eparhije Vam sporočamo, da ie za nas izrinila Avstrija pa tudi oni njeni Škofje, kateri so s svojim delovanjem med vojno dokazali, da niso postavljeni za to, da nam dvigalo cerkev, marveč da jo rušijo. Takim škofom, pa tudi Vam, prevzvfšeni, poročamo po soglasnem zaključku današnje naše skupščine: Potuj vMika. ne, brigaj J***
— Francoz o konferenci jugoslovanskih škofov. Grof Begouen je priobčil v pariškem »Le Journal des Debata« dne 30. juliia o konferenci Jugoslovanskih škofov v Zagrebu članak, v katerim pravi med drugim: Na konferenci se je zlasti razpravljalo vprašanje konkordata ter se ie sklenila resolucija, v kateri se zahteva, naj se med kraljestvom SMS in Vatikanom sklene konkordat ki naj bi bil sličen onemu, ki ga je svoječasno sklenil z Vatikanom dr. Vesnić za Srbijo. Razpravljajoč o gibanju ,ki meri na to, da se uvede v cerkev starosjovansko bogoslužje, naglasa francoski pisec da so Jugoslovani ta privilegij leta 1888. že skoro dosegli vsled prizadevanja pokojnega vladike Strossmaverja. Stvar je preprečila takrat dunajska vlad po posredovanju papeškesra nuncija Gallnbert!-ja; papež je takrat preklical svojo Strossmayerju že dano obljubo in Vatikan je za to dobival z Dunaja letno podporo v znesku enega milijona kron.
— Usoda Trsta v italijanskih očeh. Poslaneo Pirolini je govoril v zbornici
poroča nedavno >Corriere della Sera« — o reškem in tržaškem vprašanju-Ako pripade Reka Jugoslaviji, bo pritegnila nase od celokupnega železniškega uvoza 14,882-000 metrskih stotov zatrdno 7,544000 kvintalov, torej nad polovico; to seveda v ugodnem slučaju, da ostane Trstu ves promet iz Nemške Avstrije in Germani]©. Potemtakem se upravičeno trdi, da je Reka ključ bodočemu prospevanju trgovskega Trsta-Jugoslovanska Reka ali neodvisna državica (z gospodarskega zrelišča Se slabša rešitev) bi premaknila iz Trsta organizacijo srednjeevropskega izvoza na iztok- Dvojna škoda bi nastala iz tega laškemu narodnemu gospodarstvu: izgubilo bi orodje za oddajanje celo svojih lastnih proizvodov proti vzhodu; nadalje bi izginila slednja možnost italijanskega pronicanja v Hrvatsko in na Ogrsko- Skratka, jadranski vpliv bi se prenesel od Trsta na Reko-Poudarja se, da sta tržaško in reško zaledje urejeni tako ter usmerjeni drugo proti drugemu in sestavi železniških pristojbin tako zapleteni, da se oba pristana vzajemno izpopolnjujeta; ne moreta si kaj eden brez drugega; z enostavno preuredbo železnic in tarifov so lahko kar najuspešnejše preloži ali izpodkoplje trgovina- Kdor ima železniško križišče St. Peter na Krasu, utegne nakreniti v Reko vso tržaško kupčijo brez težave-Proga Št- Peter-Trst meri 67 km, odsek Št- Peter-Reka pa 62 km. 2e danes jemljejo Jugoslovani — dasi nimajo šem-petrskega železniškega vozla — Trstu vsako možnost dihanja, ker prestrezajo obe arteriji (južno in tursko), ki spajata tržišče z zaledjem in resno ogrožajo z zasedbo Celovca tudi zadnji se prosti tir, namreč trbiški- Dan, ko bi 6e Jugoslovani naravnost ali po ovinkih, s pomočjo svojih podpornikov, polastili še St- Petra na Krasu, bi jim bil Trst izdan na milost in nemilost, bi bil prisiljen moledovati za prosti prevoz edinih transportov, ki bi Še prihajali iz nemških alpskih dežel- Češka, Moravska in Šlezija, obrtno najbolj razviti deli starega zaledja, bi bile bržkone izgubljene za vselej« Govornik je nadalje povdarjal, da bi mednarodna ali jugoslovanska Reka postala brzo cvetoče, bogato pristanišče, dočim bi bil Trst bled spomin na bivše blagostanje- P. P-
— Bolgari v grški Makedoniji. V avgustu 1916 so zasedli Bolgari Vzhodno Makedonijo, torej grško dežejo, dasi je bila Grška takrat nevtralna. Radoslavovo ministrstvo ie dalo grški vladi zagotovilo ,da bo okupacija »prijateljska in začasna«. Bila pa je kruta in je trajala do 29. septembra 1918. Takoj po sklepu premirja je zaprosila grška vlada, da se ugotovijo po nepristranskih pričah bolgarska grozodejstva. Sestavila se je komisija, v kateri je bil po en Belgijec, Francoz, Anglež, Grk in Srb, se podala v r^avalo in preiskala od tam v času od 11. februarja do 21. aprila 339 krajev med 493, ki so jih zasedli Bolgari. Sedaj je izdala komisija svoje poročilo, ki obsega dve knjigi po 600 strani s sledečimi glavnimi zaključki: Gotovo ie, da je zasledovala Bolgarija uničenie pravoslavnega grškega naroda v Vzhodni Makedoniji. Pri tejn je zadovoljila čustvo sovraštva in maščevalnosti, ki označuje bolgarsko mentaliteto. Uničevanje se je začelo obenem z zasedbo, torej v času, ko, sta bili Bolgarija in Grška v prijateljskih odnošajih. To uničevanje pa se ni vršilo v glavnem s pobijanjem, ampak z organiziranim izstradanjem, ki je bilo še bolj kruto in tudi uspešnejše ter je obenem bogatilo bolgarsko vlado in posameznike. Deportacije se obsojajo same na sebi, ker grešijo proti zakonom vojevanja; kar pa jim daje značaj gnusnega zločina, je to. da se niso vršile v svrh<» varnosti, ampak v svrho uničenja; več kot četrtina moških deportirancev je podlegla stradanju, tepežu, mučenju in prenapornemu delu. Tudi se ne bo mogla otresti bolgarska vlada neposredne odgovornosti za samovoljne aretacije, za uradno naročena mučenja zaprtih, za neupravičena podiranja in odgon otrok v svrho raznaroditve. Komisija obdolžu-je bolgarsko vlado hinavstva, kršenja pofcodeb, pregreh proti najprimitivnei-Šim načelom mednarodnega prava in končuje: »Bolgarska vlada se ne straši še tako barbarskega sredstva, samo da ugodi svodi lakot* fa nod^jgoiu. *
le nevarna ne samo —poMilnlm sosedom, ampak celemu Človeštvu.«
— Teškoće v eehoslova&ki republiki. Znani publicist CH- Rivet, ki se mudi sedaj v Pragi ptte o težavah v utrditvi cehoslovaške ljudovlade- Poleg notranjih ovir je omeniti osobito zapreke* izvirajoče iz socijalnih nepriiik-V imenu imamo odpust mnogobrojnega moštva, kateremu je dajala dosle država prehrano in ki je mahoma pahnjeno v trdi boj za obstoj, boj za vsakdanji dragi kruh. Nadalje mislijo nekateri, da bi jim morala osvoboditev izpod dvojnato monarhije odpreti vrata t Eldorado- Med preprostimi množicami se je razširilo mnenje, da je treba samo živeti in uživati; zapeljive teorije, ki so jih prinesli s slovanskega severa oziroma jih slišali nedavno v socialističnih kapelah, niso bile dosti več ko nič zmožne uvesti izveetne sloje v trezno izrabo svobode- Obstoja neko neugodje, ki je nastalo pri kolovodjih iz slabe vere ali prenapete ideologije, pri njih privržencih pa iz nepojmovanja ln nevednosti- Toda pretiraval bi položaj, kdor bi trdil, da je v Čehoslovakiji opažati prekucijsko trzavico- Razpoloženje je isto ko v Varšavi ali v Jugoslaviji« Kdor hodi po nemških deželah bivšega avstro-ogrskega cesarstva, bo ugotovil povsod pravcato zmedo in kodrcijo med temi ljudstvi, ki so globoko demoralizirana po tej zanje brezciljni vojni in dezorijentirana po nastali politični spremembi. Ti osvobojeni narodi odpirajo oči pred ničevostjo in praznoto iz-vestnih stvari- Po petletni mori čutijo danes — varani v velikih nadah, ki naj bi jih bilo izpolnilo njih osamosvojenje — močno potrebo po naglem in dobrem življenju, si hočejo zagotoviti boljšo usodo- Njih nacijonalizem se javlja najčešće v razrednem duhu: pogosto kažejo več gorečnosti za družbene zahteve nego zanimanja za domovinske potrebe - . • Med ostalim povdarja dejstvo, da ni tod tal za boljševištvo- Slovanskemu delavstvu, ki tako rado smatra državo kot očetovsko napravo, poklicano, da skrbi zanje v slednjem oziru, je treba samo dopovedati, za kaj gre sedaj: za delo in zopet za delo« P- P
— Bivši nemško - avstrijski minister dr. Bauer — boljšo vi k. Nemški listi so te dni javili da se je pravkar od-stopivši nemško - avstrijski nflnisVr zunanjih del dr. Bauer pridružil organizaciji dunajskih komunistov. Temu se ni čuditi ker je bil že itak dosedaj boljševiškega mišljenja ,dasi je to morda doslej pred Javnostjo prikrivaL Znano nam je, da se je nahajaj dr. Bauer v ruskem vjetništvu. V vjetni-štvu se mu je posrečilo, prit! v Moskvo, kjer je bil delj časa v bolnišnici na Orlikovskem Peroioku. Tu se ie se-« znanil z vsemi uglednejšimi predstavi-telji ruskega boljševizma. V JLej bolnišnici je bil še v času, ko Je izbruhnila prva ruska revolucija, Spomladi 1917 je prišlo med rusko in avstro - ogrsko vlado do zamenjave invaHSpv. Dasi dr. Bauer ni bU invalid in tudi ni imel nobene neozdravljive bolezni, vendar se je posrečilo njegovim bolj ševi škim prijateljem, da je bil kljub protestu voditelja imenovane bolnišnice dr^.£offo-rodickega sprejet v seznam onjh avstro - osrrskih vjetnikov, ki so bili določeni kot popolni invalidi za izmenjavo. Tako se je dr. Bauer vrnil nj Dunaj in je takoj pričel gotovo v sporazumu in dogovoru s svojimi moskovskimi boljše\išTcrmi prijatelj! svoje politično delovanje,
— Nova nemška bela knjig**- V četrtek je izšla nova bela knjiga nemške vlade o pred z godo vini premi rja* Izdajo je priredila po naročilu državnega ministrstva državna pisarna. V uvodu se navajajo dogodki, v kolikor se tičejo predzgodovine nemške mirovne ponudbe * dne 8- oktobra in premirja z dne 11* novembra 1918. V ostalem navaja bela knjiga kronologično urejeno vse akte državne pisarne in zunanjega urada, ki se tičejo teh dogodkov« Gre večinoma za zapiske in protokole tej in razgovorov, ki so se vršili od srede avgusta o tem vprašanju. 14- avgusta se jo vršil razgovor v velikem glavnem stanu med cesarjem, prestolonaslednikom, državnim kancelarjem gro-' fom Hertlingom, Hindenburgom, Lu-dendorffom, državnim tajnikom za zunanje stvari Hlntzejem, generalnim ad-jutantom Plessen, šefom civilnega kabineta Bergom in šefom vojaškega kabineta baronom Marschallom- Ob tej priliki so prišli do spoznanja, da se bojna volja sovražnikov Nemčije ne more zlomiti z vojaškimi čini, vsled česar se mora iskati primeren trenutek za sporazum s sovražniki« Hindenburg je pri tem izrazil upanjo, da se bo posrečilo ostati na francoskih tleh in tako obdržati vpliv na entento- Vsi drugi ukrepi in dogodki se nanašajo na uspeh tega razgovora. Med tem ko sta vojno vodstvo in berlinska civilna vlada so-devali prvotno enotno, dokazujejo akti naraščajoči konflikt med berlinsko civilno vlado in vojnim vodstvom, ki ga je zastopal Ludendorff- Ludendorffove izjave o vojaških izgledih, ki še pre-ostajajo Nemčiji, niso več trdne in si deloma nasprotujejo. Ako je civilna vlada hotela vpraševati druge generale, je Ludendorff to odklanjal, kakor da bi se mu s tem hotela dajati nezaupnica« Po drugi Wilsonovi noti_ za premirje X dne 15« oktobra 4*
dorff iz vojaškega ponosa hotel preklicati dosedanje korake za ustavitev sovražnosti- Vprašal je pri državnem vodstvu, bi li nemške mase še enkrat sodelovale do skrajnosti* V tem vidi državni tajnik Solf prelaganje odgovornosti- Izjavlja, da je razpoloženje vrhovnega vojnega vodstva slabo, ker se je vojaška moč zrušila Sedaj pa pravi vojaško vrhovno vodstvo, da se bo vojaška moč zrušila, ako razpoloženje ne bo vztrajalo- Tega prelaganja odgovornosti ne sme pripustiti. Nato so prihajale v naslednjih oktobrskih dneh najprej Ludendorffove izjave, ki so izražale več upanja, pa bile manj določne in barvane po razpoloženju, katerim državni kancelar princ Maks z ozirom na pezo dejstev ni zaupal- Ko so namignili na nevarnost, da bi sovražnik opustošil Nemčijo, je Ludendorff, znii-kujoč se, odgovoril: >Tako daleč pa Še nismo«. Ko je bila nemška vlada pod vplivom vrhovnega vojnega vodstva sprejela 14 točk TVilsonovih kot podlago za mirovna pogajanja in so jim bili pritrdili tudi nasprotniki Nemčije, \q nemški narod smatral vojno za končano in je kljub strogosti pogojev premirja upal, da se bodo pri sklepanju miru popolnoma nepristranski uveljavile točke Wilsonovega programa- Vsak nadaljni poizkus vojaških akcij bi bil zadel na odločen odpor pri četah samih- — UDU-
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovenca.
DEMISIJA   KABINETA  V REGEN-TOVTH ROKAH-
Beograd, 1- avgusta. Ministrski predsednik Stojan Protič je danes ob 2- uri popoldne izročil prestolonasledniku - regentu pismeno demisijo- Zatrjuje se, da je ministrski predsednik v demisij6kem pismu razložil vzroke sedanje vladine krizo-
PROTICEVE KONFERENCE-Beograd, 1. avgusta Danes zjutraj se je vrnil ministrski predsednik Stojan Protič iz Zagreba ter je še tekom dopoldneva pozval k sebi svoje stran-, karske prijatelje, s katerimi je dalje časa konferiral- Pozneje sta bila pri njem voditelja obeh malih, v kabinetu zastopanih skupin, dr- Korošec za Jugoslovanski klub in Trifković za takozvane disidente. Izgleda, da se je skušal Protič prepričati, ali bi se ne dalo sestaviti kabineta proti Demokratski zajednici. Politični krogi opazujejo te poskuse z veliko 6kepso, ker niti naj-optimističnejsi računarji ne morejo izračunati parlamentarne večine, ki bo podpirala radikalno - starčevićansko-klerikalni kabinet-
POZIV     PREDSEDSTVA DEMOKRATSKE  ZAJEDNICE VSEM SVOJIM ČLANOM-
Beograd, 1- avgusta- Predsedstvo Demokratske zajednice poživlja vse svoje Člane nujno, da se vsled resnega političnega položaja brezpogojno se-stanejo v ponedeljek v Beogradu- Zajednica stoji pred važnimi odločitvami. PONEDELJKOVA SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA-
Beograd, 1- avgusta. V ponedeljkovi seji bo predsednik Narodnega Predstavništva dr- Pavlovič naznanil parlamentu, da se nahaja vlada v demisiji, nakar se zbornica odgodi do končne razrešitve krize* Predsedstvo poživlja vse poslance, da pridejo polnoštevilno v Beograd-
PREDSEDNIK NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA PRI REGENTU.
Beograd, 1- avgusta- Kakor izve naš dopisnik je prestolonaslednik regent pozval za soboto dopoldne predsednika parlamenta dr. Pavloviča k sebi, kateri naj po parlamentarnih pravilih nasvetuje, kako naj bi se rešila kabinetna kriza- Poedini voditelji strank za enkrat, kakor se čuje, ne bodo poklicani k regentu.
RAZNE KOMBINACIJE-
Beograd. 1- avgusta- Politični krogi smatrajo, da je položaj jako težaven in razrešitev krize no bo lahka in ne nagla- V radikalnih krogih se govori, da zahteva radikalna stranka za sebe najvažnejše resorte in da skuša pripraviti vlado, iz katere bi bili demokrati izključeni- Temu nasproti poudarjajo zlasti voditelji znanih malih skupin, da je sestava vlade brez demokratov nemogoča in se zavzemajo za idejo novega koncentracijskega kabineta-
Beograd, - avgusta. Po mestu 6e mnogo govori, da je prestolonaslednik že včeraj sklical nekatere ministre, da se pri njih informira o političnem položaju in da se ž njkni posvetuje- Kakor izve nas dopisnik, ta vest ne odgovarja resnici. Prestolonaslednik je sicer tekom včerajšnjega dne sprejel ministre: Pribičevića, dr- Kramerja, dr-Kralja in Marinkovića, toda v čisto poslovil ih zadevah, ker je bil o krizi v vladi oficijelno obveščen šele danes, ko se je vrnil ministrski predsednik Stojan Protič iz Zagreba-
Beograd, 1- avgusta- Danes zvečer so se v političnih krogih raznašale o razrešitvi krize razne, Rftrziie* mfid
terimi ste zlasti   dve karakteristični.
Ena zatrjuje, da bo sestava novega kabineta poverjena Paši u ali našemu pariškemu poslaniku Vesniču in da sta žo poklicana iz Pariza. Druga verzija ve povedati, da se bo poskušalo postopati strogo po parlamentarnih načelih ter da se bo poverila sestava novega kabineta Demokratski zajednici, ki naj skuša izvesti koncentracijo vseh strank, ali pa vsaj koalicijo največjih parlamentarnih skupin- V podučenih krogih se zatrjuje, da je ena in druga verzija preuranjena- Situacija se bo pričela bistriti šele tedaj, ko se sestane parlament in čim bodo posamezni klubi zavzeli svoje stališče napram sedanjemu položaju.
MINISTRSKA KRIZA.
LDU. Beograd, 1. avgusta. »Epoha« piše: Kriza je neprestano v stagnaciji. Odnošaji so napeti in vlada nenavadno nerazpoloženje zaradi odhoda ministrskega predsednika Protiča v Zagreb. V političnih krogih vlada velika nervoz-nost in nezadovoljnost zaradi nerešene krize. V krogih današnje opozicije vlada prepričanje, da radikalci ne mislijo preiti v opozicijo, kakor se je govorilo v radikalnih krogih. O osebnih vprašanjih se ni še ničesar govorilo.
LDU. Beograd, 1. avgusta. Današnja »Pravda« piše: V publiki se opaža velika depresija zaradi tega, ker se je zdaj pojavila kriza kabineta. Smatra se, da je to velika pogreška, ker so naši zunanji dogodki preveč kritični. V vseh krogih vlada enodušnost, da je treba za vsako ceno ohraniti koalicijo.
LDU. Beograd, 1. avgusta. Današnja »Pravda« poroča: Dr. PotoČniak pomaga g. Protiču v Zagrebu. Namen g. Protiča je končno utrjen. Dvorni maršal Balugžič je včeraj obiskal ministre dr. Korošca, Marinkoviča, Davidovjča in Trifkoviča. — Regent ministrov še ni konsultira!. Demokratska zajednica Je imela včeraj popoldne dolgo sejo.
LDU. Beograd, 1. avgusta. Današnja »Pravda« piše: Skupina dr. Korošca, kakor tudi neodvisni radikalci in predsedstvo parlamenta smatrajo, da je treba zopet sestaviti koalicijsko vlado. To je pa nemogoče, če bi ostal g. Protič še nadalje v vladi. Demokrati bi odšli v tem slučaju v opozicijo. Če bi bila vlada radikalna, bi dr. Korošec delegiral v vlado samo enega člana svojega kluba. Če bi pa bila poverjena sestava vlade demokratom, bi tudi sam stopil v vlado.
Mesena domovino.
KOROŠCI SO POVRHU ŠE NESRAMNI-LDU- Dunaj, 31- julija. (ČTU-)' >Der neue Tag« poroča: Glede ljudskega glasovanja so koroška deželna vlada prizadeva, da izpraznijo Jugoslovani ne le severni pas, nego tudi južni, in da se izvrši glasovanje brez sovražnega pritiska- Dalje se dozdeva deželni vladi iz narodnih gospodarskih in zemljepisnih razlogov potrebno, da se preloži mejo med severnim in južnim pasom na črto, ki teče ob Dravi, da bi, ako pripade južni pas Jugoslaviji, no bila meja tako nenaravna, da bi ležala vodovod in elektrarna mesta Celovca v inozemstvu- Koroški zastopniki v &t-Germainu (dr. Wutte in Schumi) »o bili obveščeni, da te zahteve zastopajo-Stvarna škoda, ki so jo povzročile jugoslovanske, zlasti srbske čete, znaša po dosedanjih približnih cenitvah, ki gotovo niso previsoke 12 do 15 milijonov kron-
Zaueznlbl.
KDAJ PRENEHAJO SOVRAŽNOSTI MED FRANCIJO IN NEMČIJO.
LDU. Lvon, 31. julija. (Brezžično.) V četrtek zjutraj se je sestal v elizejski palači francoski ministrski svet pod predsedstvom Poincareja. Ministrski svet je sprejel zakonski osnutek o ofici-elni določitvi dne, kdaj so pronehale sovražnosti med Francijo in Nemčijo. V zmislu osnutka bodo veljale sovražnosti kot ustavljene poČenši od dne, ko bo v uradnem listu objavljena vest, da sta obe zbornici ratificirali mirovno pogodbo z Nemčijo, ne da bi se čakalo na sklep miru z drugimi državami, ki so bile s Francijo v vojnem stanju.
DRŽAVNIK VENIZELOS.
LDU- Pariz, 31- julija- (DKU- — Brezžično) Domneva se, da bo najbrže sprejet predlog, da se Tracija razdeli in zapadni del prideli Grški, Bolgariji pa se dovoli izhodišče k Egejskemu morju- Amerikanska komisija se sklepu ostalih velevlasti ne bo protivila, alfo pride med njimi do sporazuma v tem vprašanju- Grki so si pridobili podporo Angležev in Francozov in uklonili odpor Italije- Srbskim teritorijalnim zahtevam se zadosti na stroške Bolgarije, Dobrudža pripade Romunski.
doseči pobratimstvo vsega sveta hi onemogočiti vsako voino. se je razblinil v nič. Brezbrižnost napram narodnim vprašanjem je splošna. Kp bo zveza narodov končno gotova ln sprejeta, bo imela samo še teoretično vrednost. Stari svet s_e bliža položaju, kakor je bil leta 1914. Vsa Evropa le postala Balkan, kjer narodi črtijo eden drugega. Srbi, Grki, Romuni, Francozi in Italijani ne umaknejo svojih opazu-jočih oči eden od drugega, Anglija pa igra svojo staro znamenito vJogo ele-dalca. Mirovna konferenca Da ie slika teh držav samo v vljudnejši obliki
Mirounn Konferenco.
TEORETIČNA  ZVEZA NARODOV. LDU Weimar,   1. avgusta. (DKU
j Brezžično.) Ameriški delegati v Pari-j zu postajajo od dne do dne bolj pesi-I mistični. Idealizem, ki je nekoč v zrna-
Iz Avstrije, ladjarske, Nemčiie, Turške.
KONEC BOLJŠEVIŠKE  VLADE NA MADŽARSKEM. — NOVO MINISTRSTVO.
LDU Dunaj, 1. avgusta. (ČTU) Iz Budimpešte je dospela danes ob 18. naslednja brzojavka: Danes dopoldne ob 11. se je sestal vladajoči svet ljudskih poverjenikov pod predsedstvom ljudskega poverjenika Garbaia v sovjetski hiši v hotelu »fiungaria« k zborovanju. Seja je trajala do 15. Bela Kun je poročal o političnem in vojaškem položaju, katerega je slikal kot popolnoma brezupnega. Na zborovanju je vladala tolika razburjenost, da so se govori razločno slišali na ulici, kjer je velika množica v največji nervoznosti pričakovala izida posvetovanja. Nazadnje, je Bela Kun objavil, da se je pod pritiskom strokovnih organizacij vlada svetov odloČila,, da odstopi. Sprejet je bil sklep, da se osnuje nova vlada, sestoječa iz samih socija-listov.
LDU Budimpešta, 1. avgusta. (ČTU)
V današnji popoldanski seji budimpe-štanskega centralnega delavskega sveta je revolucijonarnj vladajoči svet sovjetske republike podal svojo demisijo. Vlado je prevzela čisto socialistična vlada pod predsedstvom ministrskega predsednika Julija Beidla. Člani vlade so: ministrski predsednik Beidl, notranji minister Karel Paver, vojni minister Josip Haubrich. vnanji minister Peter Agoston, naučni minister Aleksander Garbai, pravosodni minister Ernest Garamv^ poliedejski minister Josip Takacs, finančni minister Mickitz. minister za trgovino in obrt Anton Dovcsak. minister za prehrano Franc Knittelhofer. Nova vlada je v proklamaciji izjavila, da smatra za svojo prvo nalogo, vzdržanje notranjega reda in uvedbo obravnav z en-tento.
LDU Budimpešta, 3L julija. (DKU) Ogrski domsni urad poroča: Ljudski poverjenik za zunanje stvari Bela Kun je izdal oklic: »Vsem!«, v katerem pravi: Da opravičijo blokado stradanja proti sovjetu, pravijo en-tentni imperijalisti, da se nismo držali pogojev premirja. Ugotavljamo, da ta očitanja ne odgovarjajo resnici. Zato izjavljamo, da hočemo vztrajati v svojem revolucijonarnem boiu in smo prepričani, da ententa ne bo dosegla cilja. Overjeni smo, da bo delavstvo en-tentnih dežela imelo moč. da bo napravilo korec naše stradam e blokade.
LDU Dunaj, 1. avgusta. (DKU) Listi noročaio: V parlamentarnih krogih se čuje, da stoje italijanske čete na nemško - avstrijsko - ogrski meji. Ob Lihi so postavlieni italijanski berza-ljeri kot straže. Civilno prebivalstvo te moralo v tej pokraiini zapustiti sela, ker je določena cela italijanska divizija za stražo, na meii. Italiianske straže so £e zasedle most Iz Wampers-dorfa v \Vimoassing.
ODDAJA ZLATEGA DENARJA V AVSTRTII.
LDU. DunaJ, 1. avgusta. (Dun. KU.)
V jutrišnji izdaji državnega zakonika bo ohiavljena prva izvrSevalna odreba državnega urada za finance glede izročitve zlatega denarja. V privatni posesti nahajajoči se zlati denar se mora vsaj v štirih tednih oddati na račun države. Tuzemci morajo oddati tudi svoj zlati denar.kl se nahaja v inozemstvu.Držav-Ijani francoski, britanski, italijanski in državljani Zedinjenih držav morajo oddati le zlati denar, pridobljen po 10. juliju.
PROTI RUSKIM BOLJŠEVIKOM. LDU. Nauen, 1. avgusta. (Brezžično.) Kakor poročajo iz Rige, bo stopilo mesto Riga v diplomatične odnošaje s Poljsko. V Rigi se mudi tudi zastopnik Belcrusov, ki izkuša pridobiti Letonsko za sporazumno sodelovanje proti ruskim boljševikom. Tudi v Reval je prišel zastopnik Poljske, baje z nalogo, delovati na to, da Finska. Estonska, Leton-ska, Litva, Poljska in Ukrajina sklenejo nekako zvezo, naperjeno najbrže proti boljševikom.
KOMUNISTI V PETROGRADU.
LDU Saint Germain, 1. avgusta. (DKU) »Matinov« korespondent v Hel-singforsu zatrjuje, da so pri zadnjih sovjetskih volitvah pred 14. dnevi v Petrogradu dosegli komunisti samo 214 sedežev od 464, kljub temu, da so bili skrajno previdni ori sestavljanju liste volilnih upravičencev.
Italijo.
LAHI NIMAJO PREMOGA-LDU. Rim, 1- avgusta- (DKU-Brezžično*) Radi premogovne krize le
Prvi jugoslovanski večer v Rogaški Slatini.
V nedeljo se je zbrala družba jugoslovanskih gostov vseh treh delov našega naroda na verandi pri »Solneu« na prijateljski večer- Brez posebne agi« tacije so prišli posebno bratje Srbi ia Novega Sada, hrvatski gostje iz Zagreba in naši slovenski znanci- Goste J9 pozdravil dr. Lah s sledečimi besedami: Na naših letoviščih se zbirajo se-daj jugoslovanski gostje od vseh str* ni, toda kljub temu, da živimo na istem letovišču, se le malo spoznamo in tako hodimo po promenadah mimo seWg ljudje, ki smo ene misli in enega srca. Zato je bilo zelo umestno, da so bratje Srbi sprožili misel, da bi se sestali na skupen večer, kjer bi se pobliže seznanili- Evo, danes je prvi tak poskus-Želimo, da bi se na tem večeru bratsko zabavali: mi Slovenci pozdravljamo vse naše brate, ki so letos v tako obi-lem Številu obiskali naše drž- letovišče, želimo, da bi se tu čutili kot doma in da bi iz naše ožje domovine odnesli najlepše spomine-« — Slovenski pevski zbor je zapel na to nekaj naših narodnih pesmi. Na to je pozdravil v imena Srbov prof- Velić iz Novega Sada, ki se je v krepkih besedah spominjal našega skupnega boja- Posebno Srbi iz vojvodine (Banata) dobro razumejo naš boj, kajti oni so vodili isti boj proti Mažarom, kakor Slovenci proti Nemcem- Spominjal se je veselice v Rogatcu, ki so jo pred 14- dnevi posetili naši gostje in so videli, da preveva.naš narod tista velika srbska misel, ki je nas vse vodila do svobode. Mi nismo prišli sem samo zato, da se napijemo zdravja iz zdravilnih vrelcev Rogaške Slatine, ampak nas je vodilo srce in smo prišli pred vsem zato, da spoznamo vašo zemljo in da vam bratsko stisnemo roko- Letos nas je nekaj — a nas bo vsako leto več- — Jedernati govor srbskega govornika so pozdravili Sloven« ci z navdušenim ploskanjem- Razvila se je vesela zabava pri domačih pesmih- Tudi srbski gostje so zapeli nekaj svojih pesmi- H koncu je izprego-voril tudi dr. Rosina iz Maribora- Spominjal se je stare nemške Slatine, ko se ni smelo niti slovensko govoriti in je bilo vse v tujih nemških rokah- Sedaj je Slatina slovenska in jugoslovanska- Izvršila se je velika izprememba. Slatina pa bo postala še več. Mi vemo, da so se izvršile važne politične stvari v raznih letoviščih, kjer so se zbirali politiki (n- pr- v Išlu, v Opatiji, v Biaritzu. v Lukačovicah) in tako bo postala Slatina tudi za naše jugoslovanske politike letovišče, kjer se bo v pogovoru razvila marsikaka dobra misel-Slatina je po svoji legi in naravi poklicana da postane tako letno bivališče naših politikov in upajmo, da bo. Če ne letos, pa drugo leto privabila k sebf naše vodilne može, da se tu odpočijejo in pogovorijo o bodočnosti- Živela jugoslovanska Slatina!
Izvajanja dr- Rosine je vsa družba z veseljem odobravala- Večer se je zaključil v splošno zadovoljnost vseh tn vsi gostje so izražali željo, da bi se 3 priliki zopet ponovil. Te vrste večeri bi zelo oživljali življenje po naših letoviščih in pospeševali medsebojno spoznavanje gostov iz vseh. strani nase domovine« — Upamo, da to ni bil naš zadnji jugoslovanski večer«
Kakor slišimo, obišče našo Rog. Slatino v bližnjih dneh skoraj cela naša vlada, ki prihaja sem na počitnice. Tudi ljubljanski župan dr- Tavčar pride k nam- Pričakujemo tudi druge znatne osebnosti z našega juga- Koncert Ravnik-Z ika-Zathev je krasno uspel' Gostje so bili hvaležni za lepi umetni« ški užitek- V par dneh nastopi kvartet z g- Kovačem, ki bo nudil naše lepe domače pesmi. V nedeljo pa bo imel koncert naš tenorist Rijavec- Za ta koncert je že sedaj največje zanimanje- Še nekaj: 6lišali smo, da so v Zagrebu napisi: >Molimo, govorite hrvatski«- Isto-tako bi bilo pri nas za nekatere goste (sicer je mnogo častnih izjem) treba napisati: >Hrvatski gosti se mole, da govore hrvatski«. Tako bi izginilo no-potrebno Švabarenje iz javnih lokalov« Naj vendar naši jugoslovanski gostje vedo, da jih popolnoma dobro razumemo in da zahteva naša čast, da govorimo po svoje- To velja menda za vsa naša letovišča-
Domsl.
Dolenjske Toplice. K našemu članku o ondotnih razmerah nam piše odlični uradnik, večletni topliški gost: Dovolite, da vam izrekam v svojem in v imenu vseh onih, ki so bili v zadnjih letih v Dolenjskih Toplicah le par dni kot gostje, zahvalo za ožigosanje razmer, ki vladajo tamkaj. Vse, piay vse, kar ste povedali, odgovarja do pičice resnici, to potrdim tudi jaz, vsaj kolikor gre za zadnjih pet let, ker letos Še nisem bil doli (pripravljam se na to baš zdaj). Tudi jaz ne poznam niti enega gosta, ki bi se bil izrazil o teh toplicah povoljno, da, celo domačini zabavljajo sami, ker uvidevajo posledice. Pozabili ste pa vendar nekaj omenit!, kar je zelo »prijeten« ^nameček: namreč na ščurke, ki vam Švigajo okoli v gradu po sobah, po hodniku.
te v svoji postelji in kovčegu, kar se je meni že zgodjlo. Dolenjske Toplice bi bile zaradf svoje zunanje priprostosti, zaradi prijetne lege med pxu^flimL z gozdovi in vinogradi obraščenimi griči, daleč od vsakega mestnega hrupa, po svojem tako blagodejno na razdražene živce meščana vplivajočem miru. poleg glavne privlačnosti, učinkujoče kopelji, lahko pravcati prirodni raj zdravja in počitka potrebnemu meščanu, Če ne bi bilo take v nebovpijoče brezbrižnosti, takega nereda in osobito take nesnage v gradu, ki gosta kar avtomatično proč goni. Kje tiči vzrok, je za vsakega, ki pozna količkaj raz-, mere, čisto jasno: — v vodstvu. Domačini in gostje, ki so posečali Toplice po leti, ob času, ko je imel Toplice knez Auersperg še v lastni režiji, ko je bival v Toplicah še knežii oskrbnik, katerega je podpiral Dri vodstvu obrata knežji gozdar, vedo povedati, da so bile razmere takrat popolnoma drugačne in da so se obrnile šele potem na slabo, ko ie knez dal upravo iz svojih rok, menda kopališkemu zdravniku, ki je obenem tudi okrožni zdravnik. Če je bilo upravi takrat mogoče skrbeti za snago in red. zakaj to sedaj ne bi šlo? Skrajni čas je, da poseže tu energična roka vmes ter poskrbi, da se gostom za drag denar, za visoke cene v gradu, tudi kaj nudi, če drugega ne, vsaj red in snaga, kar gostje upravičeno lahko zahtevajo. Če sedanje vodstvo ni kos svoji nalogi, nai se nadomesti 7 drugim, sai ie zadosti vzdo-sobljenih domačih moči na razpo-Incro. — Ali pa še bolje, naj se kopališče izrodi zasebnemu podjetniku v zakup, ki se bo že v svojem lastnem interesu potrudil, da ustreže kolikor boli gostom, da iih" nase priveze, k^kor ste že v svojem danku namignili. Vse-kako se pa mora nekaj zgoditi, ker smo ravno mi Slovenci navezani na te svoje toplice, ki so edine te vrste. — L.
Črnomelj. V nedeljo, dne 13. t. m. je slavila naša »Čitalnica« svojo SOletni-co. Že v soboto in nedeljo zjutraj je domača mestna godba z budnico oznanje-vala slavnostni dan. V nedeljo ob 10. uri dopoldne vršilo se je slavnostno zborovanje, za tem je pohitelo vse meščanstvo k sprejemu karlovškega in novomeškega vlaka, kj sta pripeljala brate Hrvate in Slovence. Z godbo, petjem in navdušenimi živio-klici pozdravljali smo goste, ki so stopali iz zeleno okrašenih železniških voz. Brate Hrvate je pozdravil z v dušo segajočim govorom predsednik lekarnar Vran ko-v i č, goste iz Slovenije pa podpredsednik notar Jereb. Zahvalil se je v imenu gostov karlovški župan Mod ruša n. Po slavnostnem sprevodu po mestu, ki so se ga udeležili: sokolska konjenica, hrvatski Sokol s fanfaro, slovenski Sokoli ter karlovška pevska društva »Zora« in »Nada«, gostje v narodnih nošah, posebno je pa bilo opaziti srbsko narodno nošo, iz Bojane in ne-broj občinstva. Na balkonu Narodne Čitalnice pozdravil je goste tukajšnji župan dr. Josip M a 1 e r i č z dobro doš-lico ter se v lepih besedah spominjal našega ujedinjenja v skupni svobodni kraljevini ter dal duška svojim čutilom z vzklikom na kralja Petra in regenta Aleksandra, na kar so vsi navzoči z radostjo in veseljem ponovili trikratno: »Slava!«. Nato so odšli gostje k obedu. Vršilo bi se vse v redu, da nam ne bi slavja pokvaril dež. Karlovška pevska društva in godbe so poleg tega prav pridno izpolnile spored. Novomeški kakor metliški Sokol pa sta krasno proizvajala vaje na orodju, ki so povsem ugajale Hrvatom. Ob 7. uri zvečer so odhajali gosti iz Hrvatske ter je bilo slovo nadvse ganljivo in prisrčno. Proslava 501etnice uspela je prav dobro in se bode vsakdo rad spominjal te slavnosti.
V Kočevju je s 1. avgustom začela s svojim delovanjem »Kočevska čitalnica«, ki si je nadela nalogo, postati središče   kočevskega Jugoslovanstva ter ga z družabnim in rx>drobnim delom   prekvasiti v harmonično celota Na ustanovnem občnem zboru se je izvolil   in  konstituiral  sledeči odbor: predsednikom notar dr. Vilko   M aure r,   I. podpredsednik nadupravitelj Gabrijel   Reven,   II. podpredsednik okrajni šolski nadzornik   Josip Novak, tajnikom odvetniški kandidat dr. Ivan  S a j o v i c   blagajnikom vodja okr .boletnega urada Ivan Bogataj, gospodarjem    veleindustrijec Anton K a j f e ž\ pravnim konzulentom odvet-nik dr. Štefan   R a j h, knjižničjieni učiteljica Anda Lehman nova, načelnikom izobraževalnega odseka gim. vodja Franc Ks. Watzl, dramatičnega trgovec Borivoj   S b i 1, nsvjskega prof. Jos. Bi rs a, za odbornico gospa Iva Beguševa,  namestnicama gdč. učiteljici   Zora   Iskra   tex Marija Rozmanova, preglednikom nadučt-telj 2 i t k o ter nadupravitelj Volk. Na ustanovnem občnem zboru je štelo društvo nad 150 članov ter enega usta-novnika: gospoda Riharda Skubeca iz Trbovelj (ustanovnina 200 K). — število Članov se je med tem znatno po-, množilo. Svoie prostore ima druj&vo v prvem   nadstropju  obširne kočevske gimnazije z javno čitalnico, knjižnico, za katero se nabirajo in hvaležno sprejemajo knjige, ter klubovo sobo v svr-ho neženirane družabne zabave. Vsak v Kočevje došli Jugoslovan,   najde tu; domaČo družbo in potrebne informacije. Društvu želimo enakega uspeha kot so ga dosegle nekatere čitalnice Stara rodoljubne dobe po bivsšjh kraailkft
--xu.*^Wk lrraiih, y ——^
iT"  - '
Sokolstvo.
Poziv   slov. Sokofetvu.
8L avgusta preteče 35 let kar je izgimi t. valovih reke Ache na Tirolskem ustanovitelj Sokolstva dr. Miroslav Tvrš. Po*jvljamo vsa sokolska društva, da na primeren način proslave 35. letnico smrti našega ustanovitelja. Vsako idrnStvo na priredi vsaj eno predavanje i o njegovem žrvljenjn, delovanju in o njegovih idejah.
Predsedstvo Slov. Sok. Zveze. Javna telovadba Sokola IL v Hribarjevem gaju. Članstvo Sokola IL se zbere korporativno in rx>lno5tevilno itočnoob 3. uri popoldne pred Mestnim domom, kjer sprejmemo bratska društva iz Most, Št. Vida, Polja, Stepa-nje vasi, Sokola I. in drugih bratskih društev. Skupni odhod vseh društev itočno ob četrt na 4. Spored koraka z •vojaško godbo in trobenta-* Škim zborom načela od Mestnega doma po Mestnem trgu, Starem trgu, $>reko šentjakobskega mostu, po Krakovskem nasipu, Cerkveni ulici v Kole-zjjo, kjer se prične točno ob 4. uri javna telovadba. Za člane Sokola II. je udeležba v kroju obvezna. Odbor.
Ljubljanska sokolska župa poleti v nedeljo dne 3. t m. v Radomlje k ustanovitvi tamkajšnjega Sokola korporativno in v kroju. Zbirališče za ljubljanskega Sokola in Sokola na Viču bo pred Narodnim domom ob 13. uri 15 minut. Odtod odhod na državni kolodvor na vlak, ki odhaja iz LJubljane ob 14, uri 10 imnut, V Radomljah sprejem gostov, javna telovadba in ustanovni občni zbor Sokola, petje kamniške »Lire« m prosta zabava. Za ta spored so vse predpriprave v polnem teku. Privpraljal-ni odbor marrjivo dela, da bo dan v Radomljah sijajna manifestacija sokolske misli. Povratek z večernim vlakom, ki odhaja s kolodvora v Jaršah ob 20. uri. 30 minut ter prihaja v Ljubljano ob 22. uri Bratje in sestre in prijatelji Sokolstva, pohitite ta dan v prijazne Radomlje! — Na svidenje! Zdravo! — Predsedstvo ljubljanske sokolske župe.
Zlet Mariborske Sokolske župe v Ptuj. Kakor že objavljeno, vrši se 7. septembra t. L zlet Sokola ob naši severni meji v Ptuj. Do zleta loči nas samo Še mesec dni. Poživljamo vsled tega vsa bratska društva k najustrajnej-5emu delu. Ptuj so zgodovinska tla. Tu -se je pravzaprav leta 1918 utrgala lavina. Id je neizprosno drvela naprej, dokler nam ni zasijalo solce svobode. Kdo se ne spominja one zgodovinsko važne skupščine družbe Sv. Cirila in Metoda, ki se je vršila v Ptuju septembra me-iseca 1908. Komu niso v spominu Ljubljanski dogodki, ki so sledili takratnim krvavim napadom na Slovence v Ptuju. Plamen, ki je zažarel v našem narodnem probujenju, ni več zatemnel. JPtu je danes osvobojen In tu hoče Sokol proslaviti spomin vseh žrtev, ki so imoraTe pasti za naše narodno ujedinjenje. Sokol hoče s svojim delom doka-šzati, da vse te žrtve niso bile zaman. Tu v Ptuju se hočemo bodriti za na-'daljno smotreno delo. ki je nujno po-itrebno, da utrdimo našo mlado svobodno državo. Bratje Sokoli na svidenje torej 7. septembra t. 1. v prijaznem [Ptuju. — OđboT Ptu'skega Sokola.
Sokol v Radečah pri Zidanem mostu se tem potom naj topleje zahvaljuje gospodu Aleksandru Podvincu, tovarnarju, veletržcu itd. v Radečah — Zemunu za blagodušen dar v znesku 2000 kron, poklonjen društvu. Hvala! Zdravo!
Velika vrtna veselica na Jesenicah obeta prav veselo zabavo. Predpriprave marljive vrši jeseniški »SokoJ«, narodni železničarji in ZJŽ. — V nedeljo vsi na JeseniceJ Odhod iz Ljubliane glavni kolodvor ob 11. uri 54 minut dopoldne.
Sokol v Žireh priredi dne 10- avgusta t. 1- javno telovadbo, ki se prične ob 15- uri popoldne na travniku za Sokolskim domom v Žireh- Nastopili bo-Šdo: Člani, članice, obrtni naraščaj, ljud-fikošolski deski naraščaj, dekliški šol-•ski naraščaj pri prostih vajah; obrtni •naraščaj še: skupine, člani pa na orod-j$o* Po telovadbi se vrši v dvorani So-Jkolskega doma ljudska veselica s plesom, šaljivo nošto. srecolovom in pro-jsto zabavo* Ker je društvo preskrbelo ;za občinstvo jestvine in pijačo, upamo, ;da tudi v tem ozira ne bo nezadovoljnosti- Brate in sestre kot vse prijatelje sokolstva v domačem kraju, v Poljanski dolini, Škofji Loki. Kranju, Vrhniški posebno pa Idrijčane z Ljubljane ^opozarjamo: pridite, da vidite, kaj delamo Žirovci!
Brežice- Telovadno društvo Sokol (r Brežicah priredi ob priliki svoje jiSletnice dne 10- avgusta t. 1- javno telovadbo in vrtno veselico v Narodnem fdomu v Brežicah- Sosedna društva se jnaprošajo. da upoštevajo to prireditev. Bratska društva in sosedna narodna j&ruštva ter posameznike vabimo k •obilni udeležbi. Zdravo 1
Sokolska konjska dirka v Zagrebu .bo vrši dne 7- septembra t* 1* Spored in ^natančnejši pogoji so na razpolago pri faokolskih društvih in pri Jašilačkem JSgjebi Sokola v ZapsA^ .;
Jutri lavno telovadno Sokola II.
Vsi m Hribarjev gaji
Dnevne vesti.
Slovesen sprejem ljubljanskega župana dr- Tavčarja v Slatini- Zupanu
dr- Ivanu Tavčarju, ki je prispel včeraj na lečenje v Rogaško Slatino, so priredili tamkaj slovesen sprejem-Sprejeli so ga ne samo kot župana slovenske prestolice, marveč tudi kot odličnega slovenskega pisatelja, kot predsednika prvega našega kulturnega društva >Slovenske Matice<- Na kolodvoru so bili korporativno zbrani vsi slovenski kopališki gostje, deputacije Hrvatov in Srbov, zdraviliško ravnateljstvo in občinski zastop- Ko se je vlak ustavil, je zasvirala kopališka godba narodno himno- Iz vlaka iztopiv-šega g- župana je v imenu občine ofici-jalno pozdravil občinski gerent gosp-G 1 i n š e k , kličoč mu iskreno dobrodošlico. V imenu Srbov in Hrvatov je pozdravil g. župana g- dr- Mladino-v i ć- Navzočo občinstvo je priredilo odličnemu gostu prisrčne ovacije ter ga viharno aklamiralo- Srbske in slovenske dame so mu poklonile krasne šopke svežih cvetk- Vidno ginjen vsled nepričakovanega tako presrčnega sprejema, se je dr- Tavčar v kratkih, a izbranih besedah zahvalil za pozdrav in prirejen mu spontani sprejem- Na čast novo-došlecu so vihrale državne in narodne zastave na ravnateljskem poslopju in na >Ljubljanskem domu<-
Doktorjem orava bo promoviran v soboto, dne 2. avgusta na dunajski univerzi odvetniški kandidat Joško Jaške, vojni invalid, sin znane narodne rodbine v Železnikih. Srčno čestitamo!
Promovirala sta dne 11. julija na dunajskem vseučilišču za doktorja filozofije Kosp. Ljudevit Kuščar in gdč. Milena Perušek. Čestitamo!
Poročil se je danes mag. uradnik gosp. Janko H o j a n z gospico Pepino Borstnarjevo iz Litije.
Ravnateljstvo    mestnega nžitnin-
skega zakupa ne uraduje za stranke v ponedeljek 4- t- m. radi snaženja uradnih prostorov-
Maturanti idrijske realke, ki so maturirali v letih 190S in 1909 se pozivajo, da se udeleže sestanka, ki se vrši v torek, 5- t- m- ob pol 9. zvečer v kavarni >Zvezda<- da se pogovore o dostojnem praznovanju lOletnice mature-Izid posvetovanja in dan proslave se pravočasno objavi-
Visokosolcl, strokovne učiteljice za gospodinjstvo, šivanje, glasbo (klavir) in moderne jezike, se opozarjajo na razpis ptujskega mestnega urada v Uradnem listu št. 120. str. 426.
Stanovanjski akcijski odbor sklicuje za ponedeljek, dne 4. avgusta t. L ob 20. uri važno sejo v običajnem prostoru (dekliški licej, Bieiweisova cesta 23, Boltar).
Zveza noštnih organizacij v Ljubljani poživlja vse člane pevce, da «a polnoštevilno udeležujejo pevskih vaj pri Zvezi jugoslov- železničarjev v Narodnem domu in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 20- uri. Pripravlja se veselica postnih nameščencev-
Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani- Odkar smo naš dragi Koro-tan osvobodili nemškega divjaštva so poštne razmere pri nas osobito v Mežici in Crni jako slabe in pod vso kritiko* Pisala se je tozadevno že pritožba na poštno ravnateljstvo, a dosedaj še brez uspeha- Ker nam dostikrat važna pošta prihaja iz Ljubljane in drugih krajev mesto v dveh do treh dneh v enem tednu ali se pozneje, zahtevamo odločno, da se poštne razmere takoj preurede in event. tudi nastavi le zmožno in zavedno slovensko urad-ništvo in to osobito pri poštnih uradih na deželi« — Upam, da bode slavno poštno ravnateljstvo upravičenost naše zahteve uvidelo in bo to zadostovalo-
Privatna pisma na častnike Adju-tanture Dravske divizij, oblasti. Častniško osobje Komande Dravske divizijske oblasti dobiva dan na dan navadna, priporočena in ekspresna pisma strank, katere urgirajo rešitev, oziroma prosijo za Intervencijo glede reše-nja njihovih službenih predmetov in za odgovor. Častniško osobje Dravske divizijske oblasti vrši svojo dolžnost in je dovolj obremenjeno s poslovanjem ter se nikakor ne more zaposliti s privatno korespondenco službenega značaja.
»Mir«. Celovški »Mir« vsled preselitve Mohorjeve tiskarne pretekli teden, ni mogel iziti. Kakor hitro se postavi vsaj en stroj, bo list začel zopet redno Izhajati. Donise In naročnino ie odslej naprej pošiljati v Preval Je. Koroško. To velja! zlasti novim naročnikom, ki v Celovec niso moeli poslati naročnine. Upati Je, da izide prihodnja številka še v kakih desetih dneh.
Vsi primorski slovenski notarji In notarski kandidati se izeele iz zasedenega ozemlja in prosijo sa notarska mesta v Jugoslaviji.  Vprašanje Je, ali
in ali je to naši stvari v korist (glej članek v >Slov- Narodu« * dno 12- Julija 1919). Poleg tega je ta stan pri naa prenapolnjen- Naši tukajšnji notarski kandidati čakajo že po 5 do 13 let na notarska mesta in se nahajajo v obup-nem gospodarskem položaju- Čakati bodo morali sedaj še nadaljno vrsto let, — v zasedenem ozemlju pa ne bo nobenega slovenskega notarja-
Meščanske šole v Sloveniji. Višji šolski svet v Ljubljani nas naproša, da priobčimo sledeči poziv: S početkom šolskega leta 1919/20 se otvorijo v Sloveniji v nekaterih krajih nove meščanske šole in se primerno preustroje že sedaj obstoječe. Ker za te Šole ni zadosti učiteljev (učiteljic), ki bi bili izprašani za meščanske šole, bo višji šolski svet za kratko prehodno dobo meščanskim šolam v službovanje pridelil ljud-skošolske učitelje (učiteljice), ki se zavežejo, da bodo najkasneje do 30. novembra 1921 položili sposobljenostno preizkušnjo za meščanske šole in o katerih se po sedanjem službovanju in kvalifikaciji more presojati, da bodo tej zahtevi v resnici ustregli. Taki učitelji (učiteljice) naj vlože najkasneje do 15. avgusta 1919 pri višjem šolskem svetu prijavo s kratkjm popisom o sedanjem službovanju, z obvzenico glede uspo-sobljenostne preizkušnje za meščanske Šole in z izpričevali o zrelosti in uspo-sobljenostni preizkušnji za ljudske šole. Ako bi pa že priložili izvirnike izpričeval kakim drugim prošnjam, naj predlože overovljene prepise. V prošnjah naj povedo, kateri meščanski šoli bi bili radi prideljeni. V tem oziru prihajajo v poštev meščanske Šole: deške: v Ljubljani (ena v mestu in ena v Spodnji Šiški), v Ribnici, Tržiču, Postojni, na Krškem, v Mariboru, Celju, Ptuju in Žalcu; dekliške: v Ljubljani (ena v mestu in ena v Spodnji Šiški), v Tržiču, Mariboru, Celju in Ptuju. Pripominja se pa, da bo višji šolski svet izražene želje sicer vpošteval. vendar pa prideljeval priglašene učitelje (učitelqice) v prvi vrsti po potrebah posameznih šol in glede na strokovne skupine. Taki učitelji ostanejo ob svojih službenih prejemkih in razen tega bodo dobivali nagrado letnih 380 kron in aktivitetno doklado po krajevnem razredu.
Razpis služb na meščanskih šolah v Sloveniji- S pričetkom šolskela leta 1919/20 se ustanove in otvorijo v Sloveniji sledeče meščanske šole: 1. V Ljubljani, I- mestna deška s 3- razredi in eno vzporednico; 2. v Ljubljani, I-mestna dekliška s 3- razredi, S- vzporednicami in z nastavnim razredom; 3-v Ljubljani, Spodnja Šiška, deška meščanska šola s 3- razredi; 4- v Ljubljani, Spodnja Šiška, dekliška meščanska Šola s 3- razredi; 5. v Tržiču, deška in deMiška meščanska šola s prvim razredom vsakega oddelka; 6- v Ribnici, deška s prvim razredom; 7- v Ptuju, deška šola s prvim in drugim razredom- R a zven tega se izpremeni nemška dekliška meščanska šola II. v Mariboru v slovensko dekliško meščansko šolo- Sedanja nemška meščanska šola za dečke v Mariboru se izpremeni v meščansko šolo s temeljnemi slovenskimi razredi in z nemškimi vzporednicami-Za te šole in za obstoječe deške in dekliške meščanske šole v Celju, Mari boru, Žalcu, Ptuju, Postojni in na Krškem se za šolsko leto 1919'20 razpisujejo sledeče službe: 1- mesta ravnateljev: 2 za Ljubljano, (od teh eno v Spodnji Šiški), 1 za Ribnico. 1 za Tržič, 1 za Maribor, 1 za Ptuj, 2 za Celje, 1 za Žalec, vsled evenruelne izpraznitve mesta: 1 za Postojno; 2-mesta ravnateljic: 2 za Ljubljano, (od teh eno v Spodnji Šiški), 2 za Maribor, 1 za Ptuj; S- mesta strokovnih učiteljev: 7 za Ljubljano (od teh 3 za Spodnjo Šiško), 1 za Tržič, 1 za Ribnico. 2 za Postojno, 1 za Ptuj, 3 za Maribor. 3 za Celje, 2 za Žalec, vsled eventuelne izpraznitve mest: 3 za Krško; 4- mesta strokovnih učiteljic: 10 za Ljubljano (od teh 3 za Spodnjo Šiško), 6 za Maribor, 3 za Celje, 4 za Ptuj; 5- m e-sto učiteljice za ženska ročna dela: 1 za Ljubljano (dekliška mestna meščanska šola). Prošnje je treba vložiti službenim potom na višji šolski svet do 15- avgusta 1919* V prošnjah naj prosilci sicer navedejo mesto, za katero prosijo, vendar se opozarjajo, da veljajo njih prošnje istotako rudi za druga razpisana mesta (razen za mesto učiteljice ženskih ročnih del)-Višji šolski svet si pridržuje pravico, da imenuje prosilce in prosilke tudi na druga mesta kakor so prosili, ker je po-mankanje za meščanske šole izpraša-nih učiteljev veliko, tako da ne bo mogoče na vsa prosta mesta imenovati iz-prašanih učiteljev in ker je treba imenovanja izvršiti z ozirom na strokovne skupine in tako, da priđe na vsako Solo ▼saj nekaj izprašanih moči* Na mesta, ki se ne podele izprašanim učiteljem, bodo začasno prideljeni ljudskošolski učitelji, ki se zavežejo da bodo tekom dveh let položili usposobljenostno preizkušnjo za meščanske šole in ki imajo primerno kvalifikacijo-
Na državni obrtni šoli v Ljubljani bo vpisovanje dne 15„ 16. in 17. sep-feofata t, Jt B» dan to mg9P*a&M
prvi letnik višje obrtne šole, ki traja 4 leta (stavbni in strojni oddelek). V višjo obrtno šolo se sprejemajo obsolventi (dečki in deklice) četrtega razreda srednjih šol (realke, realne gimnazije in gimnazije) ter absolventi meščanske šole. Dne 16. septembra bo vpisovanje v prve letnike nastopnih oddelkov, in sicer strojne in elektrotehniške delovod-ske šole (2 leti), mizarske mojstrske šole (1 leto), kiparske šole (3 leta) In ženske obrtne šole (2 leti in eno leto neobvezen atelje), V delovodsko šolo se sprejemajo najmanj 17 let stari, v kovinski stroki izučeni pomočniki. V mizarsko mojstrsko šolo se sprejemajo mizarski pomočniki, ki imajo kot taki najmanj eno leto prakse. V kiparsko šolo se sprejemajo najmanj 14letni dečki in deklice, ki so zadostili ljudskošolski obveznosti. V žensko obrtno šolo (trije oddelki, in sicer za šivanje perila, za izdelovanje oblek in za vezenje) se sprejemajo najmanj 141etne deklice, ki so zadostile ljudskošolski obveznosti. Dne 17. sept. t. 1. bo pa vpisovanje v višje letnike vseh gori navedenih oddelkov. Z rednim poukom se prične dne 19. sept. t. I. Vpisovanje v stavbno rokodelsko šolo (3 zimski tečaji za zidarske, tesarske in kamnoseške pomočnike, od začetka novembra do konca marca) bo od 1. do 15. oktobra t. 1. (tudi pismeno). Natančni podatki so razvidni na razglasu i deski v Šoli. Evenruelno še potrebna pojasnila daje na zahtevo ravnateljstvo.
Polom Sparkassenvereina v Zjror.
Radgoni. Naši narodni nasprotniki so pred kakimi 20 leti ustanovili v Zgor« Radgoni posojilnico pod imenom Spar-und Darlehenskassen-Verein- Posojilnica ie pred vojno še dokaj dobro uspevala in ei je pridobila okrog 13000 rezervnega zaklada- Med vojno pa je gledala boli na vojna posojila, kakor na svojo dobrobit, ter je podpisala, dasi je bila docela neznatno podjetje, v celem 74-000 K vojnega posojila. Sedaj je prišlo do poloma- Na zadnjem občnem zboru je bila sklenjena likvidacija-Upati je, da vlagatelji ne bodo zgubili svojih prihrankov- Čisto gotovo pa je, da bodo zadružniki ne samo izgubili svoje deleže, marveč bodo morali že doplačati manjšo ali večjo svoto. Da ni izguba še večja, je pripisovati okolnosti, da bodo morali Člani starega načel-stva in nadzorstva plačati vojno posojilo v znesku 60000 K. ker 60 je podpisali v nasprotju z določbami pravil-
Nemški izgnanci iz Romunije- Skozi Maribor se ie včeraj peljal vlak, obstoječ iz 52 vagonov, v katerem so bili nemški izgnanci iz Romunije. Vlak so spremljali romunski vojaki- Izgnanci so doma deloma v Avstriji, deloma v Nemčiji- Potovali so preko Madžarske, kjer se gode, kakor so pripovedovali naravnost strašne stvari-
S umi ji vi po se ti- Kakor smo že poročali, se mudi soproga dr- Šusteršiča na Bledu- Da dela izlete, ni nič sumljivega, da pa obiskuje gotove ljudi, ki so nam bili vedno znani kot nasprotniki Srbov in ujedinjenja našega naroda, je milo rečeno zelo predrzno- Tako je pretekli teden obiskala župnika Drol-ca v Boh. Beli, zagrizenega pristaša bivšega dež- glavarja, ki se nikakor ne more vživeti v sedanje razmere in neprestano udriha na desno in levo-Pri župniku Drolcu se je sestala tudi s Pibrom ter so imeli ti trije ves dan posvetovanja. Pa ne, da bi hotela ugla-diti svojemu možu povratek v domovino? Pa ne bo šlo, so drugi tu, ki bodo o tem odločevali.
Naši   v   italijanskem vjetništvu-
Jeden izmed na?ih vojakov, ki se nahajajo v italijanskem vjetništvu v Porde-none je poslal svojcem pismo, v katerem se bridko pritožuje, da Italijani z našimi vjetniki skrajno slabo postopajo, jim dajejo nezadostno hrano, jih zlostavljaj© in zasramujejo- V istem pismu tudi poroča- da so bili Italijani dne 20-in 21. julija popolnoma prepričani, da vdari njihova armada preko demarkacijske črte in da zasede Ljubljano-
Našf vjetniki na Francoskem. Na Francoskem se nahaja še približno 4000 bivših avstro-ogrskih vjetnikov jugoslovanske narodnosti, ki so bili še maja meseca t. I. zbrani pri Marselju in pri Lionu, da se jih odpošlje v domovino. Vsled velike krize v transportnih sredstvih, ki Je tudi na Francoskem zelo občutljiva, žalibog ni bilo do sedaj mogoče te reveže odpraviti, akoravno sta naše poslanstvo in naša vojaška misija v Parizu storila že vse mogoče korake. Lahko si je mjsfiti, s kako nepotrpežlji-vostjo pričakujejo ti naši ljudje dneva, ko bodo mogli zapustiti vjetniška taborišča. Tudi v drugem oziru so prihajale neugodne vesti o njihovem položaju. Naša delegacija na mirovni konferenci je zato sklenila odposlati nekaj svojih članov v ta taborišča, da se na licu mesta obvestijo o tamošnjih razmerah. Poročilo te misije žalibog ni bilo povsem zadovoljivo. Francoske vojne oblasti postopajo z našimi ljudmi še vedno kakor z nevarnimi vojnimi vjetniki in jih kot take najstrožje stražijo. Hrana je slaba, a mrčes mnogo. Posebno se pritožujejo, da dobivajo le redkokedaj pisma iz domovine in da se Jim ne dovoljuje nikako
kakor se je naša misija prepričala, po ogromni večini navdušeni Jugoslovani, ki so z velikim zadovoljstvom sprejemali Informacije o preobratu v domovini Le kakih 200 pristašev hrvatske seljačke stranke se noče ločiti od ostalih avstro-ogrskih vjetnikov, temveč zahteva, da se iih kot take pošlte nazaj. Oni no verujejo, da ni več monarhije, dokler se o tem sami ne prepričajo. Na podlagi tega poročila se je naša delegacija brzojavno obrnila v London, kjer se ravno te dni bavi neka konferenca z vprašanjem začasne razdelitve razpoložljivih ladij. Upanje je torej, da se tudi ti nesrečniki v kratkem vrnejo v osvobojeno domovino.
Vrhnika. Da je bil sprejem srbskih' dijakov na Vrhniki tako sijajen in Je nesla vsa mladina najlepše spomine v bratsko Srbijo je zahvaliti predvsem naklonjenosti in darežljivosti Vrhniča-nov in okolice, dalje pa odboru za pogostitev srbskih dijakov, katerega duša sta bila dr- Šabec in gospodična Tinica Verbičova in jima bodi izrečeno tim potom priznanje in zahvala- Blagajničar-ka gospodična Tinica Verbičeva je Izročila danes preostanek v znesku 1570 kron odboru za Cankarjev spomenik na Vrhniki- Skupna vsota za spomenik našega velikega pisatelja znaša sedaj 4460 K, ki je pa seveda še veliko premajhna, da bi se začelo z zgradbo spomenika- Prosimo vse požrtvovalne in zavedne Jugoslovane in čestilce našega Ivana Cankarja, da sodelujejo še nadalje z vso vnemo za ta dobrodelen namen, se spominjajo vedno v veliki hvaležnosti njega, ki je bil največji med velikimi in pošiljajo prispevke na odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki- Jakob Hočevar- predsednik; Lovrd Rogelj, blagajnik.
Beguncem- Na Begunski sosvet je došlo do danes že več tisoč priglasnic in prihajajo še vedno- V svojih priglasili cah stavljajo begunci na sosvet razna vprašanja v zadevi podpor, služb, stanovanj, škode, ki so jo trpeli vsled vojne; v zadevi njihovih otrok in sorod> nikov. Dalje izražajo razne zelje, stavijo predloge, nekateri imajo tudi pritožbe itd- Vsakemu posebej ni mogoče odgovoriti, ker bi povzročilo to preveč dela in vzelo preveč Časa, zato naznanjamo vsem prizadeti ny da Begunski sosvet sestavlja sedaj seznam v vseh prijavljenih begunskih zadevah; čim zbere dovolj podatkov, bo posredoval za vse pri merodajnih oblastih in objavi vspeh potom časopisja- V posebnih zadevah pa, kjer Je posredovanje Begunskega sosveta takoj potrebno in kjer je treba strankam posebnega nasveta, v teh odgovarja Begunski sosvet prizadetim naravnost, kaj je ukrenil on, oziroma kaj naj stori stranka- Ako torej kdo ne dobi odgovora, naj ne misli, da se ga je prezrlo, marveč naznanjeno mu bodi s tem. da ga imamo vpisanega v svojem posebnem seznamku v svrho skupnega posredovanja za vse- Kdor izpremeni bivališče, naj nam blagovoli to naznaniti. Begunski sosvet Ljubljana, Pražakova ulica 3-
Južna železnica. Z ozirom na spremenjeno državnopravno razmerje je upravni svet južne železnice pod predsedstvom predsednika sekcijske-ga načelnika dr. VVeeberja v svoji seji dne 24. julija 1919 sklenil, da se ustanovi s 1. avgustom 1919 za proge južne Železnice v območju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev obratno ravnateljstvo s sedežem v Ljubljani, za proge južne železnice v Nemški Avstriji pa obratno ravnateljstvo s sedežem na Dunaju. Obenem se je sklenila sledeča sprememba službene organizacije generalnega ravnateljstva.; Za generalnega ravnatelja je imenovan sedanji vodja generalnega ravnateljstva dr. Gustav Fall; za namestnika generalnega ravnatelja, in sicer za komer-cijelno službo ravnatelj Karel H6chs-mann; za flnancijelno službo ravnatelj dr. Rihard Mundl: za tehnično službo ravnatelj inženir Maks Formacber. Za obratnega ravnatelja obratnega ravnateljstva Ljubljana se imenuje višji nadzornik Viktor Bračič, za namestnika obratnega ravnatelja centralni nadzornik Andrej Vrečka Za načelnika oddelkov so imenovani višji nadzorniki: dr. Aleks Fatur za upravni, Fran Arko za finančni, Alojzij Pregelj za prometni, inženir Ignacij Šega za strojni, inž. Matko Schneller za stavbni oddelek. Za obratnega ravnatelja obratnega ravnateljstva Dunaj se imenuje inž. Gvido Pfeiffer, njegovi namestniki so: za tehnično službo ravnatelj inž. Josip Podhaysky, za administrativno službo ravnatelj dr. Fr. Ks. Hdchsmann.
Okrajnim zastopom in okrajnim glavarstvom na Štajerskem. Sklicujem kot predsednik likvidacijske komisije za Štajersko na dneve IL In 12. septembra 1919 z začetkom ob pol 9. zjutraj vsakega dne v veliko dvorano Narodnega doma v Celju zbor odposlancev spodnještajerskih okrajnih za-stopov, občin, občinskih in okrajnih hranilnic, bolnišnic in kmetijskih šol in bivših deželnih podjetij na Spodnjem Štajerskem. Povabili se bodo tudi zastopniki deželne vlade v Ljubljani, zlasti poverjeništva za notranje zadeve in poverjeništva ministrstva financ in poverjeništva za uk, za železnice in za zdravstvo, ter javna dela, za kmetijstvo In socijalno skrb. Na dnevnem rodil bodo poročila o t?ospo d seskih zadevah,,   ki sp orei spadala v delo-
180. štev.
»SLOVENSKI NAROD" dne 3. avgusta 1919«
Stran 5.
zbora in odbora. Namen tega zbora ie posvetovalen in poučen. Predsedstvo likvidacijske komisije hoče podaji do-ročilo o stanju prehoda bivše deželne štajerske uprave v skupno d^žejno upravo za Slovenijo in o stanju obračunavanja z nemškim delom Štajerske glede prej skupnega deželnega premoženja. Pričakujejo se s strani odposlancev okrajnih zastopov in občin itd. nasveti glede ureditve pričakovanih finančnih težav v nekaterih zad_plženih. zlasti prej nemških občinah in" hranilnicah. Razpravljati bo v ti zvezi o ustanovitvi kakega sanacijskega zaklada, kateremu bi se naj posvetilo iz bivše deželne skupnosti prevzeto aktivno avtonomno premoženje na pr. kopališče Rogaška Slatina in Dobrna, ali denarna vrednost istega, če bi nepremičnine prevzela država. Z ozirom na neustavne razmere v občinah in okrajih bode umestno razpravljati o načinu ureditve samouprave ter času in načinu prihodnjih volitev v občinah. Ker je podpisanemu predsedniku težko vabiti naravnost vse mnogoštevilne prizadete občine, prosim okrajne odbore, oziroma komisarje in gerente, da v sporazumu z okrajnimi glavarii pripravijo potrebno za ta zbor ter po svojem sprevidu primerno ukrenejo zarad udeležbe posameznih občin ali večjih skupin istih po odposlancih. Dnevni red se objavi v domačih listih. O nameravanem sklicanju zbora so poučene v§c stranke in ni ugovora zoper ta zbor.
V zadevi orijave ogrskega premoženja nemadžarskih državljanov se objavlja, da je madžarska vlada rok za to prijavo, ki je imel prvotno poteči z 31. julijem, podaljšala do zadnjega avgusta 1919. Prizadete stranke imaio potemtakem sedaj nriložnost. da tudi same pravočasno ukrenejo, kar se jim zdi potrebno za varstvo njihovih interesov.
Koncert v Rogaški Slatini priredita v nedeljo t. f. 3. avg. ob pol 9. uri odlična solista kr. opere iz Zagreba — Jože RUavcc in Robert Primožič.
Kino teden v prid invalidcm se prične 15- avgusta t- 1- na bogato razsvetljenem /in okrašenem Koslerjevem vrtu v Sp. Šiški- Priredi ga >Prvo slov« društvo kinonastavljencev za Slovenijo v LjubljanU. Društveni pripr-odbor se ni ustrašil ogromnih stroškov in dela v prid invalidom- Zasigural si je prvovrstne filme, katerih vsak se predvaja le dva večera, četrti pa samo en večer- Filme je odstopil v prid invalidov >Savez za iznajmljivanje filmova«, Zagreb. Ilica br- 55. ter daroval ves izposojevalni znesek 8000 K- Dalje si je izprosilo društvo vojaško godbo Dravske divizije brezplačno, krasen vrt, električen tok mestne ljubljanske in šišenske voj. elektrarne, naročilo velike programe v 40-000 izvodih, katere z ozirom na donos potom reklame (inseratov) 4000 K in na dobrodelno prireditev, prineso Ljubljanski dnevniki kot prilogo- Glede 2000 sedežev (stolov) se odloči te dni. Vse kar je pripravljeno in zasigurano bi stalo okoli 20-000 K. s tem je odbor storil vse, kar je bilo v njegovi moči- Pričakuje o_d slav- občinstva le še prav mno-gobrojnega obiska in prosi naj si vsak ogleda izbrane, zabavne in poučne programe, ter s tem pripomore k lepim podporam za naše invalide- Od 15. do 22- avgusta torej na svidenje! Naši invalidi prosijo odbor za brezplačne vstopnice, katerih pa društvo za več tisoč invalidov izdati ne more- Vsled tega se društvo obrača na slavno občinstvo tu in na deželi ter na neprijatelje kinopredstav s prošnjo, da privoščite invalidom dostojno in poučno zabavo s tem, da nošliete denar za vstopnico društvu kinonastavljencev za Slovenijo v Ljubljani ter nato prejem in obisk predstave potrdi invalid. Cene prostorom 5, 4, 3, 2 in 1 krono- Za mnogobrojni odziv radodarnega občinstva se uljudno priporoča pripravljalni odbor-
Trije vlomilci. Kakor že poročano, je v soboto aretirala policija nekega Josipa Šolarja iz Bizovika, ki ga je zasačila baš ko je kradel v Gotzeljevi trgovini na Mestnem trgu. Par ur nato je v Nunski ulici aretirala nekega Josipa Klobasa, pri katerem se je tudi našlo nekaj Gotzeljeve obleke; v nedeljo popoldne pa je bil aretiran še tretji, neki Josip Žerjal, do skrajnosti nevaren tuji lasmini. Bili so to vsi trije vlomilci po poklicu, ki so živeli sploh od tetvine in imajo še marsikaj na vesti. Najnevarnejši je pač Žerjal, ki je bil svojima tovarišema znan le pod imenom »Tonček«, po nekod pa se le imenoval »Maris«. Svoječasno je bil Žerjal že aretiran, ko ie bil osumljen ropa v firadeckega vasi. Tedaj se mu je posrečilo, izmuzniti se iz zanjke. Za sedaj pa je priznal tako vlom v Gotz-Ijevo trgovino kot vlom v pleskarsko delavnico Tomaža Briclja na Dunajski cesti št 8. V petek ponoči pa so Dač ime\\ smolo. DoČim jih je pri Gotzlju zalotila policija in jim zmešala načrt je padla Klobasi nri Bricliu blagajna na nogo in ga poškodovala na nogi-Pozneje pa je Klobasa skočil, bežeč s strehe na FranČevo nabrežje in si tamkaj zvil roko. Kolikor se je že doslej dognalo, so fantie živeli zelo »nobel«. Vozili so se z izvoščki in hodili na zabavo z ljubicami v Karlovec, kamor so se peljali v II. razredu, tam pa lož i rali v hotelu ter dobro pili in jedil. Sedal pa se jim je hrana precej iznremenila in da bo to trajalo dolgo, za to bo skr-
v zapore. Pri Gotzlju so napravih baje okoli 5000 K škode,
»Nevarne sence« je filmski umotvor ene najboljših inozemskih fihn skih tvornic, ki v vsakem oziru nudi gledalcu najlepši užitek- Njegova vsebina je na kratko sledeča: Grofici Waldheim se ponesreči hčerka Lvdija ob priliki neke svečanosti, kar jo tako prevzame, da se ji omrači um. Po tem dogodku se zaljubi grof "VValdheim v na novo vstopivšo odgojiteljico ozdravele hčerice, ki pa izkoristi ta položaj, sku šajoč grofa okrasti s pomočjo svojega ljubimca- Grofica, ki so se ji polagoma vrnile njene duševne sile, prepreči ta načrt, razkrinka oba zločinca — in s raca in mir se zopet naselita v njeni rod bini- V tem filmu, polnem krasnih sce-nerij, efektnih prizorov in v obilju razkošnih in elegantnih kostumov, sodelujejo samo prvo vrstne igralske moči* Predvaja se samo še do ponedeljka, vsaki dan ob pol S- in 9- zvečer v Kino Idealu-
Umrla je v Ljubljani gdč- Ana S m a 1 c iz znane rodbine v Mirni- Prizadeti rodbini naše sožalje«
IžptM SMB&L
Zopet   orožne vaje pred sodiščem-
Pred deželnim sodiščem se je moral zagovarjati dne o0- julija skladiščnik državne železnice Ivan Pintar, ki je bil obtožen, da je o priliki razglasitve prvega poziva k orožnim vajam začetkom meseca maja t- 1- odobraval v neki gostilni na Jesenicah v navzočnosti več ljudi namen nekaterih prizadetih fantov, da se ne udeleže orožne vaje. Lov-ro Hiimer je namreč takrat pripovedoval o pozivu na orožno vajo in dostavil, da se orožne vaje — kakor se govori — ne bo nikdo udeležil- Pintar je nato baje rekel: >Saj tudi ni treba, saj smo vendar že svobodni-c — Pintar zanika krivdo in pravi, da je bil ravno on prvi, ki je ob prevratu šel k dr. Kogoju, kateri je bil predsednik takratnega jeseniškega odbora Narodnega sveta, in zahteval oboroženje Narodne straže, ker je bila nevarnost, da uderejo nemške tolpe s Koroškega na Jesenice-Dr- Kogoj, zaslišan kot priča, potrdi Pintarjeve navedbe in ga slika kot mirnega socijalnega demokrata, ki se je vedno čutil Slovenca- Zaslišijo se še nadaljne priče, katere deloma potrdijo navedbe v obtožnici, deloma izjavijo, da niso slišale, da bi bil Pintar govoril inkriminirane besede- Sodišče proglasi nato razsodbo, s katero se Pintar opro-šča, ker se mu ne more dokazati namena hujskanja, če tudi je mogoče dotične besede res govoril-
Kulturo.
Rogaška Slatina. Opozarjamo Še enkrat na predstavo, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 4. avgusta v tukajšnji veliki koncertni dvorani pod vodstvom režiserja Bratine od slov. narodnega gledališča iz Ljubljane. Uprizoril bo izvrstno uspelo Strindbergerjevo tragikomedijo »Upnik« in Čehovo razposajeno grotesko »Medved«, kj je dosiej povsod vzbujala salve smeha.
Novi srednješolski učni načrt. Odbor društva slovenskih profesorjev v Ljubljani naznanja, da se bo razprava o novem učnem načrtu v ponedeljek, dne 4. avgusta ob 9. dopoldne nadaljevala na 1. SrfS - gimnaziji in se bodo sklepi predložili poveri eništvu za uk in bogoČastje. Pričakujemo radi važnosti predmeta kar največ gg. tovarišev. — Odbor.
Odborova seja »Narodne Galerije« se vrši v torek 5. avgusta ob pol šestih v posvetovalnici na magistratu. Gospodje odborniki se prosijo, da se seje zanesljivo udeleže.!
»Preporod*. Izšla je druga in tretja številka te dijaške revije. Vsebina je: Zdenko Knez: Naša pesem. — Ob sklepu šolskega leta. — Josko Kovic: Iz spominov. — Pavle Karlin: Večerna rc-om. — Dr. Iv. L.: Naše letošnje počitniške naloge. — Frederic Šubic: Upodabljajoča umetnost na Kranjskem v prešnjih stoletjih.. — Dušan Debevc: Tvoje slovo. — Dijaški sveti. — Pavle Karlin: Metuljčki. — Dušan Debevc: Na samotni poti. — Franc Tavčar: Tovarišem tehnikom. — Poslovni red »Ju-golovanske Dijaške Zveze«. — Janže Novak: Načrt, po katerem skušajo organizirati celokupno jugoslovansko di-jaštvo, visokošolsko in srednješolsko. — Listnica SZSA, podružnice tehnikov v Ljubljani — S. K.: Pregled politične ekonomije. — M. H.: Poizkus predloga k reformi šolstva. — Kralj: Svobodi.
Generalna skupščina JDZ, Listek. — Cena reviji je K 3, za dijake K 2. — V zalogi jo pri Tiskovni zadrugi, Ljubljana, Sodna ul. št. 6f kjer je dobiti tudi še prvo številko (za nedijake K 2, za dijake K 1-50). Reflektanti z dežele naj pošljeio denar vnaprej.
»Put skrajnog Istoka — Ma dame Mineko«. — Napisao pomorski kapetan Marko Malic. -— Zanimivo morsko putovanje iz Trsta u Japan, ^(Englesku istoka), historija Japana, japanski državni i narodni život te osebujna japanska ženitba na rokove. — Ciena 4 K. — Izdala knjižara Janka D u j a-k a u Sisku.
Wysplar1skl: Boleslav Smlef], drama u tri Čina u prevodu 1 s predgovo-nrrtf. Julija JBfiD£ŠiĆa* ie n
izdanju »Matice Hrvatske«. Ovo Je prvi prevod naodHčnijega poljskoga dramatičara i slikara Stanislava Wy-spiariskoga. Članska cijena 7 K, knjižarska cijena 8 K. Dobiva se kod Ma-tice j u svakoj boljoj knjižari._
Najnovejša poročila.
(Naša izvirna poroČUaJ BOLGARIJA  PLAČA TRI MILIJARDE ODŠKODNINE. Pariz, 30. julija. Odbor Petorice le sklenil, da mora Bolgarija plačati v celem tri milijarde   frankov vojne odškodnine,   ki se razdeli med Srbijo, Romunsko in Grško. Odbor Petorice je odobril vse teritorijalne zahtevo Srbije nasproti Bolgarski,   odklonil pa je bolgarsko zahtevo, da se ji vrne Do-brudža. Dojbrudla ostane v romunskih rokah.
RUSKI  ZLATI  ZAKLAD V FRANCOSKI BANKL
London, 30. julija. Podtajnik ministrstva zunanjih del Cecil Amasworth je v zbornici poslancev izjavil, da se zlato, v znesku 320 milijonov rubljev, ki so ga boljševiki v smislu brest - litovske mirovne pogodbe morali plačati v Nemčiji, nahaja sedaj v francoski banki, naložen na račun zaveznikov. Ker je bila medtem priznana Kolčako-va vlada, bo del tega zlatega zaklada dan na dispozicijo admiralu Kolčaku in generalu Djenikinu, da s tem denarjem pokrijeta svoje vojne potrebščine. SPORAZUM MED VENIZELOSOM IN TITTONIJEM.
Pariz, l. avgusta. Med Venizelo-som in Tittonijem je došlo do sporazuma v vprašanju Male Azije. Venizelos je podal gotove koncesije, da bi mogel doseči boljše rezultate napram Bolgariji. Zato se je Tittoni iavno odrekel zaščiti Bolgarije. Na podlagi tega sporazuma je dobil general Allemby nalog, da se določi nova mejna cona med Grško jn Italijo, ki jde od ustja reke Meander do sela Kojsap, Mesto Aidin in Fjnazli (?) pa ostaneta pod okupacijo Grške.
NAJVIŠJI ZAVEZNIŠKI SVET GRE NA POČITNICE.
Parfz, 30. julija. Najvišji zavezniški svet je razpravljal o vprašanju, da-li bi ne kazalo prekiniti razprave za nekaj časa. Počitnice bi se naj pričele 15. avgusta. Najvišji zavezniški svet deluje že 6 mesecev neprestano in njega člani že nujno potrebujejo oddiha. Do 15. avg. se nadejajo, da bo podpisan mir z Avstrijo in z Bolgarijo. Mnogo nade je tudi, da se v tem času doseže tudi sporazum v jadranskem vprašanja. Počitnice bi nai trajale en mesec. Na to bo mirovna konferenca z nova sklicana, da konča svoja dela. Predvsem ji bo urediti madjarski kaos in turško vprašanje.
VPRAŠANJE TRACUE. Pariz, 30. julija. »Chicago Tribune« javlja, da bo najvišji svet prisodil vso zapadno Tracijo grški krabevinL Deda-agač bo svobodno mednarodno pristanišče in Bolgarom se bodo priznali posebni privilegiji v luki Kavalj.
ZA^FNJAVA  AVSTRIJSKE KRONE.
Milan, 30. julija. Vlada izda v kratkem naredbo, s katero bo odredila, naj se avstrijske krone zamenjajo v razmerju 1 • 2.
S FRONTE.
Beograd, 1. avgusta. Korrnmike vrhovne komande od 1. avgusta: Madžarske rdeče čeje so napadle dne 2L julija iznenada našo stražo severo-iztočno od Pečuha in zarobile nekoliko naših vojnikov. Napadi so bili odbiti. Madžarski aeroplani letajo, često nad našim teritorijem in mečejo komunistične razglase. Te razglase širijo madžarski boljševiki preko demarkacijske črte. To se godi tudi še na vse mogoče druge načine.
Vesti LDU.
PROTIČEVO DEMISUSKO PISMO-
LDU. Beograd, 1- avgusta Uradno poročilo: Danes popoldne je predsednik ministrskega sveta Stojan Protič predložil Njegovemu kraljevskemu Visočan-stvu prestolonasledniku Aleksandru ostavko celokupnega kabineta- Istočasno je ministrski predsednik obvestil o tem činu predsednika narodnega predstavništva- Ostavka, ki jo je predložil predsednik ministrskega sveta g- Stojan Protič Njegovemu kraljevskemu VIso-čanstvu prestolonasledniku Aleksandru se glasi: Beograd, 1- avgusta- Vaše kraljevsko Visočanstvol Čast mi je predložiti Vam ostavko svojo in kabineta, ki mu imam čast predsedovati-Razloge za ta težki korak v sedanjih razmerah navajam v glavnem nastopno: 1. Med menoj, kot predsednikom vlade in g- ministrom za notranje stvari obstoje že dalje časa močne diference v pogleda nade notranje politike* Vsi moji poizkusi, da te diference, ako ne popolnoma eliminiram, pa vsaj ublažim in učinim snošljive, so ostali brez uspeha- 2. Službeni odnosa jI med menoj in g- ministrom za notranje stvari so abnormalni In brss potrebnega vzajemnega zaupanja, kar je zelo škodljivo sa interese službe in države- 8- Medsebojne obcevalne neprilike se niti po 7 mesecih, odkar se je sestavil sedanji kabinet niso mogle odpraviti, ali vsaj v JacU  in  n^oj^gdna JgSsfiBiu
zmanjšati, poleg vseh mojih osebnih prizadevanj in truda- To je zelo nerodno, vpliva ne samo na vse naše gospodarsko življenje, na zdravstvo vsega naroda ter prehrano in obnovo zemlje, temveč tuđi na politično razmerje v državi- 4- Razlika v obsegu in načinu izvedbe agrarne reforme med menoj in ministrstvom za agrarno reformo, ki se v svojem delu drži ne samo rezervirano in je še kakor se zdi v tej smeri podpiran od svoje stranke. Te razlike se zrcalijo tudi v Narodnem predstavništvu v toliki meri, da skoro ni došlo do krize ministrstva za agrarno reformo v narodnem predstavništvu v času moje službene odsotnosti- 5. Zaradi vsega tega so se odnošaji v Narodnem predstavništvu poostrili, da so postali gotovo neznosljivi- 6- Imam vtis po mnogih znakih, da želi >rekonstrukcijo< kabineta tudi demokratska stranka, kar je tudi javno nagi ase val eden njenih glavnih organov >Riječ SHS<- 7- Da se je kriza in moja ostavka pojavila ravno v tem času. v odsotnosti parlamenta, je vzrok ta: Pred nekoliko dnevi, že 3* t-m- je bilo pred kabinetom vprašanje o izpopolnitvi že od prej izpraznjene škofijske stolice v Djakovu- Proti mojim intencijam in intencijam kabineta, ki so se jasno pokazale in izrazile na tej seji sami, se jo spravilo to vprašanje v javnost tako nerodno, netaktično in strastno, da sem moral jaz proti temu revoltirati* Takoj drugi dan po tej ka' binetni seji, v kateri ee je to vprašanje razpravljalo in reševalo, kaki koraki, da so naj podvzamejo pri Sv- Stolici in da bi se to vprašanje spravilo na pravo pot, je prinesla >Demokratija< poročilo o tej ministrski seji, ki je name napravilo vtis, katerega se tudi do sedaj še nisem mogel iznebiti- To je bil pol služben komunike, objavljen proti cilju, ki se je šele ustvarjal, časnikarska kampanja proti Vatikanu in episkopatu, da se izvede nekake vrste pritisk nanj- Zaradi tega se je brezdvom-no dal tudi koraku kraljevske vlade v tej stvari značaj ostrega protesta- In za listom >Demokratija< je tudi >Riječ SHSc otvorila istega dne to kampanjo-Po mojem pojmovanju o vodstvu državniških poslov in o sedanjem položaju dežele v notranjosti in zunanjosti, se razmere ne morejo pomiriti s takimi manirami, ki so se do sedaj javile pri tako delikatnih vprašanjih in ki se v znatni meri tičejo tudi naših notranjih odnosa je v in zunanjega položaja. Čast mi je zaprositi Vaše kraljevsko Viso-čanstvo v najtoplejši hvaležnosti za dosedanje zaupanje Vašega Visočanstva meni in mojim dragom, da blagovolite sprejeti zatrdilo o moji globoki udano-sti. Podpis: St- M- Protič-
BOLGARSKA NOTA.
LDU. Nauen, 1. avgusta. (Brezžično). Bolgarska mirovna delegacija je izročila mirovni konferenci svojo prvo noto glede macedonskega vprašanja, Dobrudže in Tracije. Bolgarska je mnenja, da se jI po Wilsonovem programu te province ne smejo odtrgati.
POLJAKI IN UKRAJINO. LDU. Nauen, 1. avgusta. (Brezžično). Poljska poročila javljajo iz Lvova: Ukrajinci so napadli poljske čete ob Zbruču, pa so bile popolnoma odbite. Poljske čete so prekoračile Zbruč in za-sledovanjczasedleLanckoron. Zadnjedo-spele vesti potrjujejo, da prodirajo poljske Čete proti Kamieniecu Podolskemu in da so ga prve čete že dosegle,
VOJAŠKA SLUŽBA POŠTNIH URADNIKOV.
LDU. Beograd 2. avgusta. Vsi poštni in brzojavni uradniki bodo oproščeni od poziva v vojaško službo. TRANSPORTI IZ ITALIJE.
LDU. Beograd, 2. avgusta. Pred nekaj dnevi so Italijani ustavili transporte jugoslovanskih vojakov in državljanov, ki so internirani v Italiji Podvzeti so koraki, da se transporti nadah*ujejo.
LDU. Beograd, 2. avgusta. Včeraj popoldne ob 13. je ministrski predsednik Protič podal prestolonasledniku demisijo kabineta. Regent je sprejel v av-dijenci tudi ostale ministre. Ob 17. popoldne je sporočil ministrski predsednik predsedniku narodnega predstavništva, da je vlada v demisiji. Danes bo regent pozval k sebi tudi predsednika narodnega predstavništva dr. Dražo Pavlo-viča. Danes se skuša dognati stališče neodvisnih radikalcev in skupine dr. Korošca. Od izjav teh dveh skupin za al! proti koalicijski vladi je odvisna rešitev krize. Kakor poročajo sta obe d vi skupini za koalicijsko vlada Kriza ie zelo težka in ne bo še rešena v nekoliko dneh.
DOĐRUD2A. LDU. Bokareita, L avgusta. Agencija Dacta javlja, da je Iz Dobrudže došla delegacija muslimanov, ki j e predložna romunskemu ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri se zahteva, da v nobenem slučaja ne pripadejo nazaj pod Bolgarsko, temveč da ostanejo pod veliko Romunijo. meje med romunijo in našo
drŽavo.
LDU. Veliki Bečkerek, 1. avgusta. Srbske čete so izpraznile one dele Ba-
jalne komisije pod Romunijo. Odšle s0 na novo demarkacijsko črto, ki velja kot začasna meja med Jugoslavijo in Romunijo.
Spominjajte se
Družbe sv. Cirila in Metoda.
Uremensko poročilo.
TUitft ud morim S00-2
Srednji trihi tltt 7»
3 I Čas opazo-
< TliljiL
Stanje «6 biro-
metra e «
? mm t- =»
Vetrovi ' Nebo
1 2. pop 738 5 9. zv.| 738 0
7. zj. 738 3
240 193
15-1
si. svv. brezvet
-
več. jas. jasno
megli
Padavina v 24 urah 0.0 mm — Srednja vfierajsna temperatura 19*0°, normalna 19-7°. — Vremenska napoved za jutri; Lepo, vroče ia mirne vreme.
GOSPOfiCKtVO.
Premišljevanje o bodoči regulaciji valute 1 :3- Velika krivica hi se nam Slovencem in Hrvatom zgodila, ako bi morali za 1 dinar dati 3 jugoslovanske krone- Dne 12- julija se je poročalo, da >6anque populaire Suisse« v Ženevi kupuje srbske dinarje po 48 centimov^ jugoslovanske krone pa po 23 centi« mov. Ta inozemski kur z jo merodajen in kaže, da razmerje 1 : 3 za dinar m krono nikdar nI utemeljen- Ako bi za 1 dinar v vrednosti 48 cent imov dali 9 jugoslovanske krone po 23 centtlmov, torej 69 centimov, bi dali prevoč za 21 centimov, torej okrog 1 kron^- Bolj ocividna je ta krivica, če se računi, da bi morali za 100 dinarjev v vrednosti 48 frankov dati 300 jugoslovanskih kron po 23 centimov, torej 69 frankov ali prevoč za 21 frankov- Zakaj to? To bi bilo veliko darilo! Pri vsakih tisoč dinarjev bi dali torej preveč 210 frankov-
Devizni knr/i od 30- m- m.: 'Amsterdam 1472, Berlin 245'50, Curih 730 do 731*50. Kristianija 9£t do 943*50, Kodanj 897 do 898'50, Stookholm 975 do 977- — LDU-
Tvrdke, ki se zanimajo za irvos Iz Egipta ali pa za izvoz v Egipt dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov neke trgovske agenture v Kairu, ki je pripravljena pre* vzeti trgovska zastopstva naših tvrdk, ki nameravajo v Egipt uvažati, odroma iz Egipta izvažati«
Tvrdke, ki se zanimajo mu upm %m Danske in za izvoz na Dansko, dobe ▼ pisarni trgovske in obrtniške zix>rnlee naslov neke tvrdke, ki bi rada stopila s tukajšnjimi tvrdkand v zvezo-
Ustavitev izplačevanja kupone* vseh avstrijskih obveznic In smdolznlc«
Ministrstvo financ generalno ravnatelj-
stvo 6!ržavni"h dolgov v Beogradu je s odlokom z dne 25- julija 1919 broj 70fi, zaukazalo. da se takoj ustavi izplačevanje kuponov kakor tudi obresti oxi amortieovanili obligacij vseh' predvojnih dolgov bivše Avstro-OgrslEe, dokler se ta zadeva, o dolgovih mednarodno«; pravno ne odloči.
Efektna borza v Pragi- V ponedeljek 4- avgusta se otvori v Pragi borza za efekte* Začasno bo dovoljena samo trgovina z onimi vrednostmi, ki so naznačene v uradnem kurznem listu praske borze, izvzemSi vrednostni ce w*M stro - ogrskega državnega dolga, ki so označene v oddelku C borznega bsta. Borza bo odprta vsak delavni dan, izvzemSi soboto, od 11- do 12- ure — LDU-
Proti trustom- >N3euwe Rotteraarm-i sche Courant« poroča, da je angleška! vlada v spodnji zbornici naznanila na jesensko zasedanje zakonski načrt proti trustom. — LDU-
Društvene vesti in prireditve«
Uradniki In uradnice denarnih zavodov se opozarjajo na skupščino Dru-* štva zasebnega uradništva Slovenije, strokovna skupina denarnih zavodov ■ LJubljana, ki se vtsi v nedeljo 3. av*gn-sta t. L ob 9. url v veliki dvorani Mestnega doma. Zborovanje je velevažno in-vsted tega rx)moštevima udeležba zeid priporočil iva. Odbor.
Akad. ferlamo društvo »Prosveta« je bflo leta 1914. potom avstrijske poli-' ctfske naredbe ukinjeno in Je bilo delovanje društva med vojno nemogoče. -Prosimo vse tovariše akademike, ki hočejo sodelovati pri »Prosver!«, da se! sestane jo v torek 5. avgusta ob 10. zjutraj v bivših prostorih »Prosvete« v: Mestnem domu, I. nastr^ desni trakt. Predsedništvo »Prosvete«.
Veselico, katero smo priredili blejski In gorjanski visokosolcl dne 27. julija 1919 v gostilni gosp. Vinko Jana v Spodnjih Gorjah v prid SZSA, je kljub manjši udeležbi precej dobro uspela. Cisti dobiček, 1400 kron, se Je poslal zgoraj omenjenemu podpornemu društvu v Zagreb. Da ta prireditev, katere Čisti dobiček je namenjen za podpore revnih slovenskih visokošolcev. ni uspela kot se je pričakovalo, je krivo.
Stran 6.~
„SLOVENSKI NAROD** One 3. avgusta 1919.
1&0. Štev.
običajno v rovte; drugič pa, ker se le pričakovalo slabega vremena. — Žalostno pa je, da so skušali gotovi činitelji s svcdimi neumestnimi opazkami to dobrodelno akcijo ovirati in ji podtikati strankarski namen. Ker smo pa to a priori pričakovali, nas to ni popolnoma nič razburilo, še mani oviralo in z mirno vestjo preidemo preko tega. — Na tem mestu izrekamo vsem darovalcem dobitkov, kakor udeležnikom, osobito pa nekaterim gospodičnam in gosp. Vinko Janu sen., kateri so nas vsestransko podpirali, najsrčnejšo zahvalo. Zopet smo se enkrat prepričali, da se naše ljudstvo z malimi iziejmamj dobro zaveda svojih narodnih dolžnosti in se nikdar ne plaši pred žrtvami v dobrobit naroda. Živio blejski kot! — Prireditelji.
Prvo splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev v Ljubljani je prejelo iz Škofje Loke obvestilo, da se je tam prijavilo že toliko vpokoiencev raznih stanov, da je po društvenih pravilih dana prilika, da se ustanovi v Škof j i Loki podružnica. Ker se tozadevne priprave že vrše, vabimo vpo-kojence vseh stanov, obojega sr>ola, da se oglase zaradi pristopa Dri Članu g. Kralju v Škofji Loki 44, kjer dobe rudi natančna pojasnila- — Društveno predsedstvo,
Szne stiidfL
* Orjaško nemško letalo- Orjaško letalo nemške zrakoplovne družbe 6© je podalo z 22 osebami na polet od Ka-mienieca Podolskega na Dunaj, kjer je pristalo na letišču pri Aspernu- Med-zavezniška komisija je zrakoplov zasedla in ga dala pod italijansko varstvo na letališču, ker ni nikjer tako obsežnega hangeria- — LDU
• Erzberger in Erzbacher- K trditvi nizozemskega tednika iButenlang* sche Poste od 14- novembra 1918, da je Erzbergerjev brat pod imenom Ellls Baker pred vojno v angleških strokov nih listih pisal politične Članke proti Nemčiji, ugotavlja nemško Časopisje, da se pod imenom Eflis Baker skriva Nemec Erzbacher, ki nima ničesar opraviti z Erzbergerjem- — LDU.
* Francoski ponos« Pierre Mille končuje bajni opis današnje zmage in slave tako-le: >Budistovsko ustno izročilo poroča, da se je nekoč Sakja Munf* nahajal sredi svojih učencev; kar se pojavi pred njimi vzvišena in strasna podoba — sam veliki Bog Živa- In podoba jih je zaslepila vse, razen veleučenoga Vrajapanija- Tedaj se Vraja-pani — njegovi tovariši so bili oslepeli — okrene proti gospodu in vpraša: — Ko sem iskal med vsemi zvezdami in vsemi božanstvi, povej, zakaj nisem videl nikjer tega slavnega bitja, Kedo je to? Buda je odvrnil: — To si ti sami Ravno zato ga nisi spoznale • . • Tako se Francija, opazivši tekom te vojne svoje pravo lice, ni spoznala. nk-
JtarcMflfaciia-
'f Zdi uslužbence južne železnice.
Od ponedeljka naprej bo delila apro-vizacija južne železnice svojim odjemalcem nov krompir, sladkor, vžigalice, suhe hruške, namizno olje in .petrolej.
i Sladkorne izkaznice za junij so
veljavne le še do vštetega 9. avgusta. Po 9. avgustu se ne dobi več na junijske izkaznice ne sladkorja, ne soli in ne vžigalic.
Amerikanska živila za otroke od 3. do 6. leta se bodo izdajala v apro-
vizačnem skladišču pri Mulheisnu po
sledečem redu: na vrsto pridejo stranke z rudečimi in belimi izkaznicami in sicer: Št 1 do 300 dne 4. avgusta od 8. do 11. št: 300 do 600 dne 4. avg. od 2. do 5. ure, št. 600 do 900 dne 5. avgusta od 8. do 11. ure, št 900 do 1200 dne 5. avgusta od 2. do 5. ure, št. 1200 do 1500 dne 6. avgusta od 8. do 11. ure, št. 1500 do 1800 dne 6. avgusta od 2. do 5. ure, št 1800 do 2100 dne 7. avgusta od 8. do 11. ure, št 2100 do 2400 dne 7. avgusta od 2. do 5. ure, št. 2400 do konca dne 8. avgusta od 8. do 11. ure. — Za vsakega otroka se pjača 1 krono za režijske stroške in se dobi po 75 dkg sladkorja, 60 dkg kakava, 65 dkg moke in 5 pušic kond. mleka. Kedaj pridejo na vrsto šolski otroci, ki so dobivali do sedaj kuhan kakao v šolah — se pravočasno objavi v listih.
Vžigalice na sladkorne nakaznice št. 78, 79 in SO ter št. 88, 89 in 90 se dobe vsledečih trgovinah v Spodnji Šiški. Na izkaznice št. 78, 79 in 80 priTušarju; na izkaznice št. 88, 89 in 90 pri Kreu-tzerju.
Darila.
Upravništvu našega lista je poslala za »Slovenske invalide« e. Nada Perko, hčerka postajenačelnika v Vidmu pri Krškem zbirko 255 kron^ nabrano na »Petrov dan«. Srčna hvala!
Za Malgajev spomenik so doslej nabrali 2803 krone-
Poizvedbe.
Pogreša se od 13. julija t. 1- naprej neka Terezija Cortila, branjevka iz Zagreba.   Nahajala se je s svojo hčerko
Matildo za nekaj dni v tukajšnjem hotelu Tivoli, navedenega dne pa je pobrala nekaj obleke in perila ter neopa-ženo odšla iz hotela- Sklepa se, da je ženska to storila v duševni zmedenosti. Cortila je majhne, šibke postave, zelo slabotna in bolehna, temno-kostanjevih las in modrih oči- Na sebi ima najbrže rjavo krilo in nizke čevlje, ki so obšiti z blagom (pepita vzorca). Ker so njeni sorodniki zaradi nje v velikih skrbeh, se naproša slav- občinstvo, da blagovoli, če bi bilo komurkoli kaj znanega o tej ženski, to sporočiti policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani soba št- 16, kjer je tudi slika Cortilove na razpolago in vpogled-
Pojasnilo. Jože Novak, ki ie v Ljubljani kot vojak - ropar vjet, ni v Metliki rojen in ne pristojen .sploh ni Belo-kranjec.
200 kron nagrade dobi, ako vrne nahrbtnik s knjigami, kdor ga je pomotoma odnesel iz vlaka v Ljubljani na južnem kolodvoru v noči 31. julija 1919. Nahrbtnik vsefattfe sledeče nove kniipre: 1.) Pfarr: Die Turbinen ffir Wasser-kraftbetrieb; 2.) Gelnke: Turbi nen uncl Turbinenanlncon: 3.) Karrerer: Wasser-Turbinen; 4.) Tolle: Regelung der Kraftmaschinen; 5.) Tetzner: Dampf-Kesser; 6.) Autenrieth & Ensslin: Tech-nisehe Mechanik; 7.) Berg: Kolhen-pumpen; 9.) Neumann: Zentrifugalpum-pen; 10.) Foppel: Technische Mechanik L; 11.) Bach: Maschinenelemente 1. B in Gewerbeordnung in izpopolnitev v letu 11./12. V nahrbtnikovem žepu je še vstalni aparatek. Poštenjak izvoli oddati to blago pri postajenačelniku južnega kolodvora v Ljubljani. Podpisani se je nameraval v počitnicah pripravljati za državni izpit s pomočjo teh knjig, zato
je zanj ta izguba jako občutna. — Feliks L o b e, strojni tehnik, Novo mesto.
Zgubil se ie dne 31. julija obesek z modrimi in zelenimi kamni. Najditelj naj ga blagovoli prinesti v upravništvo »Slov. Naroda«.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Objava.
Kakor čujem, opravlja neka gotova oseba mene in mojo hišo in trosi po mestu neresnične vesti. Prosim torej vsakogar, posebno pa svoje prijatelje, naj mi blagovolijo vsako tako sumljivo vest nemudoma poročati, da utegnem potem na konkretni podlagi proti tej nezna-čajni osebi sodnijsko postopati. Obenem naznanjam tudi, da gospa Štefanija Ce-lehowsky ni več v moji hiši.
Fany Heger,
hotelirka. Hotel »Tivoli«. Ljubljana, 2. avgusta 1919.
Poslano/)
Na poslano v >Slovencu< z dne 2»-julija t- 1- izjavljam, da je bilo ime Antona Dolinarja iz Gore p* Vače vpif=ano šele pozneje, ko sem jaz dotično izjavo podpisala- Torej brez moje vednosti- Razširjajoče govorice o Antonu Dolinarju eploh preklicati ne morem.
IVANKA KLOPCIC Muzga, pošta Peče- 7565
• Za vsebino teea spisa ie uredništvo odsrovomo. kolikor določa zakon.
Poslrežnica se sprejme.
Beslfeva
cesta št.
7561
1. I. nadstr.
Idrijske čipke, trov idrijskih čipk. —
Naslov pove upr. Slov. Nar. 7552
Prazna sooa
Slov. Naroda.
s separatnim vhodom se odda. Naslov pove upr.
7549
IH TSna rnajhen  ali  srednji se 111 Žulju išče v najem ali v kup. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7543
ifH3 vešča slovenščine m nem. Hud, želi priti v kako trgovino ali pisarno. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7500
DoiM talen planino in nov Bar-
mnnii *8 proda. Radeckega cesta UlDRIj štev. 1, Ljubljana. 7463
Vnni fffl nov a" stfir ~e dobrohranjen nU|ll Sc telefonski aparat. Ponudbe z navedbo cene pod ,M, R./7422 na uprav. Slov. Naroda. 7422
Dva motna trsonka učenta
Pevec ▼ Mozirju. Pogoji: poštene boljše hiše z dobrimi izpričevali. 7539
Odda se mesečna sena
lidnemu civilnemu gospodu. Naslov pove upr. Slov. Nar. 7567
TImiiH fn eleganten, dobro ohranjen riUUL M otroški voziček, pripraven za lež»mje in sedenje iz predvojnega časa. N'a ogled od 3—6 pop. Dunajska cesta 25- 7566
Francoski letaj
štev. io m.
otvori diplomirana učiteljica Pražakova nI.
7562
1'iB se prodajalka
Divjak, Ribnica.
za trgovino z mešanim blagom Josip 754S
sobe tudi na deželi, se kupi Ponudbe pod .J. B. 7568* na
uprav. Slov. Naroda. 7568
Čisto išče višji uradnik. Ponudbe  pod .Takoj 7578* na upr. Slov Naroda. 7578
Mesečno scfco.
Zložljivi stoli Srebotnjak, Kolodvorska
ulica 31.
7473
UfOffl razne velikosti in kakovosti se IIgIg, kupijo. Naslov pove: L Jugoslovanski anončni in informačni zavod Be-seljak & Rotanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. 7471
D*]ijnntn kupuje tvrdka F. Cvden DllijOlIIc Sin, nasproti glavne poste v Ljubljani. 7457
Kočija na pol krita in oiions
oboje dobro ohranjeno se proda. Več pove vratar »Hotela Slon". 7452
Omara za ooleio S^MSS
litve proda. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7574
Žganjarsli kotel.
od 60 — 100 litrov vsebine, že rabljen, se kupi. Ponudbe s ceno na J. Novak eiince 20 pri Llnblfani. 7523
llrnn bniinn za francoščino in angleš-UUIK nlljly" čino (Toussaint- Langen-scheidt in dr.) kupi F. Cibej, Rimska cesta 7/ffl. 7664
z dvema posteljama se išče za takoj ali za september. Ponudbe pod »Lepa soba/7563". 7563
Wsm sota
Sprejmem dva pridna iiiapca dobri
hrani in Dlačflu. Košenina, Kolodvorska ulica št. 6. 7542
Sobo s lirano uradnik za takoj evtnt.
od 16. sept. naprej. Cenj. ponudbe pod A. Petelin, Jadranska banka 7558
M pisalna stroia ffisr.
Neuselles se ceno prodasta. Florjančič, Šelenburgova nL 6. 7557
Pozor, trgovci z dežele! JSSfcSU
terijskega blaga. Sennlg, Kongresni trg št 9, desni vogal- 7556
Ugodna prilika, gramafona in bicikelj
v dobrem stanju. Vič št 16. pri gostilni Robežnik. 7555
500 kron nagrade Srd
nje 2 ali 3 sob v mestu ali okolici. Ponudbe pod .Mesto ali okolica 7554" na upr. Slov. Naroda. 7554
^nha PoseDen vk°d in elektr. raz-uUUu, svetljava, se odda solidnemu gospodu za stalno. Ponudbe pod .Soba 606/7550' na uprav Slovenskega Naroda. 7550
Ibnifa en novih ženskih nizkih
rlOuS K čevljev št. 38, par belih št. 38 in nekaj ženske obleke. Istotam se cddasti 2 napisni tabli. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 7559
Išče se popolna oskrba
Plačilo eventualno v naturalijah. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .dobra TZgoja/7510* 7519
Mi pnevmatike S&T^?
-oddajo  takoj v Ljubljani. Pismena vprašanja pod .Miebclin* na »naučno ttftffcUn-U. JMteliC UMm> »46
išče se popolna oskrba za 2 deklin
od 14 — 16 let iz boljše hiše. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .dobra vzgoja/7518* 7518
Kavarniški pikolo
.Kavarno slon".
se spreime. Pismene ponudbe na
7451
(landauer) 1 na pol krita kočija, in 1 lovski brek brez strehe se prodajo v rili »ZORA-, Bled.
Tri kočije
Dnnnviln žepnih ur» zlatnine in sre-r JjJlulliu bmine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531
lla snažno in lepo stanovanje ši rodbini se sprejmejo tri edino le boijše osebe. Naslov pove upr. Slovenskega Naroda. 7441
Zamenja se enonadstropna trgnvska
hKn v sredini Vrhnike za hišo ali po-ilIuU sestvo v Ljubljani oz. ljubljanski okolici. Event. se hiša tudi proda. — Naslov pove uprav. Slov. Nar. 7425
Kopojem smrekov les,
si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETT1, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048
Pozor! 2 izurjena kleparska pomoč-
nibn se sprejmeta takoj v trajno delo Ulfiu proti dobri plači. Sprejme 2 vajenca poštenih staršev pri Fran Gradi-šarju, Rimska costa 14. 7353
Trgovski sotmdnlk,
dober železninar, se sprejme takoj v trgovino špecerijskega in železnin-skega blaga. Le taki naj se oglasijo pod .Jogoslavija/7540* na upr. Slovenskega Naroda. 7540
Prekrasna perziianska jopita, dolg
se takoi nroda ali zamenja za večj(
se takoj proda Ogledati od 2 čic, Gradišče 15.
zamenja za večjo, popoldne pri Urban-
7528
Stenografijo io strojepisko, vežba-
odvetnik dr. Jos.
7502
no, sprejme takoj Tomšič, Ljubljana, Sodna nlica 13.
54 vinskib sodov !»4 JŽES
od 115—721 litrov je na prodaj. — Vprašati je pri Pavli Kune, Elizabetna cesta 5,11. 7512
tovorni avto 3
Prodam več molornib koles,
tone   s   priklopnim   vozom znamke Franc. — Florjančič, Šelenbnrgova nL 6. 7447
Ekonom
za dobro od 150 hektara u M. Crniču kot PoŽarevca ro-
treban je. Ponude sa uverenjima slati na adresu: Ing. Bailonv i sinovi Bs*
ograd.
— Be-7455
Drfllfo ffl P°P°ma oprava za manufak-rluUu It turno trgovino s prodajalno mizo. — Poizve se v trgovini .pri Jelena', Tržaška cesta 5. 7493
Proda se lokomobila
8 HP., transmisija 70 mm, več tečajev (Lager). Istotam se sprejme več mizarskih pomočnikov. Vpra-se pri Lampret Jb Poki, m turska tovarna« Sostani. 7491
Svile maline rtaX£.T
stilacija esenc in izdelovanje sokov Potnik Srećko, Ljibljast, Slonikova ui. itev. 27*
7251
Knjigovodja, ZFgSBjrtt*
pisarniških delih, ki Ima tudi veselje do trgovine, se sprejme takoj. — Ponudbe na poštni predal it 38, LjsbHaia.
7496
EDonadstroima bila
z vrtom, vodovodom in električno razsvetljavo v hiši, v bližini mesta se proda. Le resne ponudbe pod šifro: .Resen kipec/7551* sprejema do 15. t m. upava Sor. Naroda. 7551
Stanovanje s brano &b$fišš&
če mogoće s klavirjem. Plača se deloma v živilih.   Ponudbe pod „Klavir 7582" na upr. Slov. Naroda. 7582
Kovaški pomočnik S»£2?%J6?i.
hrano ali brez nje. Vstoo takoj. Miha Weis. kovaški mojster, Konjnšna nlica 13, Ljubljana. Istotam se sprejme vajenec. 758T
Moderno spalnico. ^
ke. Ponudbe z označbo cene pod .Moderna oprema/7553* na uprav. Slovenskega Naroda. 7553
Rfirantlirna 2možna strojepisja m sr-
UUdPUUllUO, bo-hrvatske koresponden-
za
ce, sprejme takoj dental-depot. cesti 17.
popoldanske ure 0. Golob, Dunajska
7560
frotln smrekovo, Ia, 2 vagona se od-lIcMU, da. Naslov pove L Jigoslovan-skl anončni In informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana.  Frančevo nabrežje 5.
7528
Pisarniške mize 5X%e«
tvrdki Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Koll-zej. 7533
Stanovanje in zajtrk
se išče za dva realca. Za prva dva razreda lahko instruirata. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod šifro: »Dva Brata/7532*. 7532
Korespondentinm
pondence išče za takojšnji vstop tovarna cementa Zidanmost Ponudbe na rsvaateljstvo tovarne. 7535
Prevzamem složno %
voftio trgovino. Eventualno se udeležim irake trgovine kot k—paiai|oai.
Spričevala In reference o sposobnosti na razpolago. Ponudbe se prosijo na starejša asova ras«, sssmt leteče v Laškem. 7501
z vrtom blizu realne gimnazije se za-
menja za manjšo v obližju deželne na upravništvo
hišo (vilo)'z vrtom vlade. — Ponudbe .Slov. Naroda« pod /494
Sprejema se staro Šivanje na dom.
A. Keber, Florijanska nI. 24.
Kupim ozlr. vzamem v najem .dot0
trgovino z mešanim blagom, naira<e na deželi. Ponudbe pod šifro ,A. R. 50/7514* na uprav. Slov. Nar. 7514
26 let star, absolvent grotten-hofske kmetijske Sole, priden in energičen išče tem potom primerne klužbe na kakem veleposestvu ali kakem   podjetju.    Ponudbe  pod šifro: Ekonom 7544* na upr. SI. Nar. 7544
Hadmlinar,
Za naš mlin u Črniču kod Požarevca od 4 vagona v svih sorti belog brašna I grisova - potreban je stručan nadmlinar. Stupiti može odmah. Ponude sa uverenjima slati na adresu Ig. Bailonv 1 sinovi Beograd. _7454
IRa. Nazarje nad Mozirjem.
jo množino ostankov, kakor tudi celih kosov, vseh vrst belega in domačega platna za rjuhe, srajce, podlaga za čevlje itd. Samo prvovrstno blago po zelo znižani ceni na drobno in de belo. Alojzij Bemlc. 7513
se posoodična, nsS;
stenografije in strojepisja kot pomožna event samostojna moč. Gospodične, ki so bile že pri kakem trgovskem podjetju, imajo prednost. Ponudbe z zahtevo plače pod: .Samostojna moč* na Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak k Rožanc Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. 7517
Pobištvo
v vseh modernih slogih priporoča po zmerni ceni Fran Škafar. Ljubljana. Rimska c 16. Stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo. Kupujem tudi les vsake vrste. 1072
TDfnrii kakor tudi ve- učencev se IKSuiJI sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Stelaer, mestni tesarski mojster, Ljn^llans, Jera-nova nlica it 13 _ 4844
inn bran ćzm T;5temu»knor mi pre~
JUU RlUil skrbi v sredini mesta prvo nadstropje prazno sobo s strogo separatnim vhodom. Pismene ponudbe pod .K 300 7480* na upravništvo Slovenskega Naroda- 7480
Išče se oisamia moč
za stavbno pisarno, vešča knjigovodstva in korespondence in sicer samo starejša moč s prakso. Istotako se sprejmeta 2 hlapca h konjem, vešča tudi poljedelskih del. Vešč se izve pri Ivan Ogrinn, Grubarjevo nabrežje 8. 7391
Komisijska trgovina AfS*.
cesta 6, priporoča svojo bogato zalogo manufakturne ga blaga: cefirja, tiskovine hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, gumbov, pritiskačev, rinčič za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa. 7376
DfAf|a CO vs!ecJ rodbinskih razni U U G 56 mer planinsko posestvo, obstoječe iz 62 oralov zemljišča, od teh je polovico lepega gozda z en ona d-stropno hišo, gospodarskim poslopjem in vso premičnino. Pri hiši je tudi parna žaga. Ponudbe na upravo .Slov. Naroda" pod .planinsko posestvo 7536".
iščejo se stanki in ključavničarski
vnniftri Ponudbe na Strojne tovarne in IUUI5II1. livarne d. d. Ljubljana. 7465
Slovenski
l/Dtnib na kmetn na Sp. iKIUlii   Štajerskem teli samostojnega   koneipilenta pod
ugodnimi pogoji. Dopisi na upravn. .Slov. Naroda*   pod   .odvetnik 7487*
7487
Preda n enonodstronĐa bila
v Šmarju št. 14
nasproti   cerkve.   Železniška postaja Šmarje-Sap, Dolenjsko. Poizve se natančno v Ljubljani, Jeranova ulica 2. 7458
ie se gospodinja K
se razume na živino in poljska dela. Nastop 15. avgusta, ter plača po dogovoru. Dopisi pod .Gorenjska/7380' na uprav. Slov. Naroda. 7380
Stanovanje
v Kranju, I. nadstrpje, 3 sobe, predsoba, kuhinja, terasa s kosom vrta in pritikllnaml se zamenja s stanovanjem v Ljubljani z 2 — 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda«. 7485
Um nfnrfn)j?i mlin sa pokretnom vodenu plUuu'll nom i parnom snagom sa zemljištem, za mlevenje, jednog vagona belog brašna za 24 sati i seljačke meljave, dobro očuvan prodaje se iz slobodne ruke. Isti se nalazi u Moravskoj dolini u varoši bez konkurencije pored Željezničke pruge. Za bliža obaveštenja obratiti se gdj! Boskoviča Kraja Milana nlica 69, Beograd. 7456
5
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srcnoljubljena hčerka ozir. nepozabna sestra, gospodična
dne 31. jnlija 1919 ob 4. nri popoldne previđena s tolažili bv. vere v 23. letu gvoje dobe v Leoni&Ču v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala.
Nepozabno pokojnico prepeljejo iz Ljubljane v rojstni kraj Mirna pri Trebnjem, kjer se vrSi pogreb v nedeljo, dne 3. avgusta 1919 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na mirensko farno pokopališke.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin.
Mirna, dne 2. avgusta 1919.
9075
6
8LV
Profesor dr. IIojz Zalokar s J*.;?™
zopet redno od 14. do 15. (od 2. do 3
7513
zopet
are popoldne).
Žična mreža»
počinjena, raznih debelosti, se ceno •roda. Srebotnjak, Kolodvorska ulica SI.
7405
Večjo m no t in o
transportnih vrleir
knpi Mlekarna v Badohovl vasi p. St. Vid, Dolenjsko. 7343
Blnso 50 mostove
priporoča tvrdka
lanko Cešnik, Ljubljana.
Lepa, pristna
perzijska preproga
ročno delo, velikost 3'30X2'50*i se proda. Ponudbe pod .preprogt/7575" na upravo .Slovenskega Naroda*. 7575
7571
Razpošiljam lepa bnkova
drva
žagana, cepljena in metrska, franko na dem. Cene nizke, dobava točna. Srebotnjak, Kolodvorska nI. 31. 7062
Uradno dovoljena, te 20 let ob* stoječa najstarejša ljubljanska
iKiii*ai[5te6'«ii!iib.w,sl5ili G. FI
Gosposka nlica 4. L nadstropje levo. Pri zunanjih naročilih znanka za odgovor.
tHttfiO HHUffla!
Mladenič, star 23 let, veleposestnikov sin, po* :en, priden in trezen s 30.000 K premoženja, primerno izobražen (absolvent nižje gimnazije in kmetijske šole) se želi po 6 letni vojaški ilužbl tem potom seznaniti z gospodično eli mlado vdovo z lepim posestvom, če mogoče z gostilne, na ŠL-.jerskem v svrho ženitve. Cenjene ponudbe z natančnim opisom in s sliko naj se vno-fljejo na upravnistvo .Slov. Naroda* tod šifro .Sreča in zadovoljnost7545*. tajnost strogo zajamčena s častno pesedo. 7545
ICet upravifel
ali poslovodja v vinski trgovini Bč onesta s rokovno izobražen mož. absolvent vinarske šole in kr Jigovodske£. tečaja, pred vojno nastavljen kot poslovodja vi..ske trgovine ter Ima v tej si:oki dobre izkušnjs Cenjene pon. je soslati n~ 45. nešp. Št. Pavel, Koroško pod .UPRAVITELJ". 75:
Tvrdne
Janko J. Hrahor
Zagreb, 6undulićena ulica št. 35
tvornica betonskih proizvodov Išče
poslovodjo, izvrstnega v vsih betonskih, kakor delih v umetnem kamenu. — Cenjene pismene ponudbe ob na-enaki mesečne plača na isto tvrdko. 7477
1S1F"  Btoae cevi, ~?šgF
patentna kolena, zimske predmete in drugo železno in pločevinasto blago dobavljava v kratkem roku deloma iz zaloge v odlični kakovosti po kulantnih cenah. Spedaliteta pocinkano in lakirano pločevinasto blago, hišno in kuhinjsko orodje, aluminijeva in emajlna, posoda prešano in Izbilo fštancano) masno blago. Ad. Ldw A Soka, Eisen- und Me-tallvarrenfabrik, Centrala Wlen X. Abs-bergoasse 17, Telefon Nr. 55384, Telegrami: Adlčwsohn, Wien 75. leće se spreten, dobre uveden zsslopsili
Josip Jug
stavbni in pohištveni ::: pleskar in H€ar ::s
Rimska cesta št* 16.
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerne cene. Za vsa izvršena dela jamčim dve leti
Mlsi - podgane stenice - ssnrk!
rn vsa zalega mora poginiti ako npotrebite noja najbolj isknšena in povsod! hvaljena sredstva kakor: proti poljskim mišim 6 K, za podgane in miš1 stane K 6*—; za ščerke K 6-—; posebna močna tinktnra za stenice K 6'—; uničevalec moljev K 3*—; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti nšem pri ljndeb 3 K; mazilo za nši pri živini 2 K; prašek za nši v obleki in perila 3 K; tinktnra proti mrčesu na sadja in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3*—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jonker, Zagreb 15., Petrin jaka ulica 3.
Meblorano jobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo iščem s 15. avgustom. Ponudbe pod .Jorist/7573" na upravnistvo .Slovenskega Naroda". 7573
Pravo rumeno domače
milo 30 pranji
1 kilogram K 14'— Pri naročbi 1 skrinjice okoli 3 in pol kg K 49' — franko. Po povzetju pošilja zavod za eksport M. Jnnker, Zagreb, 15.. PetrinJ-ska oi. 3 lil Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa.
ti
Kdor bi blago prodal.
pa nima kupca, Kdor išče blago,
pa ne ve za prodajalca, naj se posluži
kupčijske poslovalnice
„MERKflTOR",
.MERKATOR"   priskrbuje kupce in prodajalce „MERKAT0R" prihrani naročniku časa, truda in stroškov
Pisarna: Ljubljana, Jurčičev trg stev. S.
Stritar Zbrani spisfl, I- II* III. ali IT- in m. zvezek« Ponudbe na Terezin^ Saievio, učiteljica, Si. Lovrenc, pošta Store pri Celju. 7569
Prvovrstna
* Ha
T.
P
priporoča tvrdka
iqh. vrni
specialca trgovina šivataih slojev in koles. Ljubljana,
Sodna nlica št 7. 7334
; 9
- " -»
1". "_iTJ
tj,.:.-z .'\
Filip Pečeabo
Ljubljana, Dunajska c. 6
naznanja slavnemu občinstvu,
da je otvoril Prvi   jngoslavainski zavod sa  izdelovanje   kefirja in
joghuria Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim i. t. d. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor od-rastle. Kefir uniči vse človeškemu organizm škodljive bacile. Pti icanemu uživanju kefirja dosežete visoko starost Uspeh zajamčen s 100J K. Razpošilja se tudi na defeio.
Fina inozemska
Ilija Paranof
trgovec v takem v frfctjl,
ima naprodaj večjo množino rumene in zdrave koruze in pšenice in sicer franko aiep Sabac. Išče direktne zvese za prodajo živil tudi za v bodoča. 7359
VOLNO
ovčjo, kupi vsako  množino po najvišji ceni veletetrgovina
: R. Stermecki, Celje.:
Anton Oerne
v /. A GRAVEUR ^ «s
m: 7028
1 lokomobila 15—25 HP, — 1 We;tliel-merica, — salmijakova sol ali cvet do 20 kg, — magnezija, — Glavberjeva sol po 10 kg. bukovo oglje na vagone,
Preda se:
2 pisalna stroja, — zobotrebci, boljši in cenejši, —novi angleški Footbaal čevlji.
Ponudbe sprejema:
Knpčijska  posredovalnica .MERKATOR' Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Poslovne ure za stranke: tO—12, 3—5
N*ST =
tftries, artaraV *aa^alje»ts
1 ■ lin
K. SutmJk, Marijin trg 5
tam traft
drž. toplice Dobrna pri Celju (preje Neuhau* bei Cilli, Steicr-mark) vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini,
M a I - o k t o b e r
^^aafMBHMBBHBHBBilaafafHaal
tveplolnl trakov!
rumeni, čiftti od arzena, na
juti, 30 kron za kilo, dokler zaloga traja.
„Danica4*  poduzeće M. Teichner, Vinkovci,
ĐafTlftjl dnevni
eani.
M\\ Rleio, Ljubljana
u
Zsradi onnstifve svoje veletrgovine na drobno, nrlred-m dne 9. avgusta £919 ob 9. crl dopoldne
javno prostovoljno dražbo
moje kompletne, nove orav dobro ohian jene kupčijske o prave obstoječe iz; Oprave za damski konfekcijski oddelek, za oddeek za črevlje, za eni modni, manufakturni oddelek in za oddelek drobne robe iz hrastovega in javorove-ca tesa, steiaže dolgost v 50 m. 20 elegantnih samostoječih prodajalnih pultov s steklenimi ploščami, mize, predali, ena nacionalna registrlna blagajna (devet prodajalcev,) 12 kompletnih izložbenih oprav Iz mesinga in nikeljna z steklenimi ploščami, oprava pisarne, voščene figure in prsa.
Ogled vsak čas mogoč. Zunanjim trgovcem se pošljejo kupljen! predmeti po železnici.
Veletrgovina modnega blaga J. Eokoschlnegg, Maribor.
?&ay Veusosiave
asovic
Daje sva trgovačka obaveštenja, vrši uvoz i izvoz robe s osiguranjem učestvujući svoiim kap'talima ili z učesča. Kao depoziter mnogih čuvenih fabrika otvara svoj centralni depo u Beogradu, Kralia Milana ulica ur. 31. 7572
rlod^i ateliie
Lfnblfana, Kongresni trg 4
od 1. ayg. do 15. sept. ne spre'ema nikakih naročil.
\ra5n0 p6$e$ti>6
se proda v Slavoniji, obstoječe iz dveh hiš, pet gospodarskih poslopij, vse zelo masivno zidano in 50 oralov (johov) zelo rodovitnih njiv in travnikov. V hiši se nahaja trgovina in gostilna, tovarna za izdelovanje sodavice in žganjekuh. Nudi se torej zelo ugodna prilika za podjetnega trgovca ali za tistega, ki hoče plodonosno denar  naložiti.  Naslov  pove  upravnistvo   S!ov. Naroda. 7481
Obrtno naznanilo.
Podpisani dajem na znanje si občinstvu, stavbenim vodstom kakor ;udi Šolskim vodstvom da sem preselil svojo slikarsko in pleskarsko obrt v domovino. 7576
Bil sem tudi 4 leta v vojni in prišel domov kot invalid, pa sem sedaj skoro popolnoma o zdravel, da zameram z največjo točnostjo postreČi v tej stroki. Irnam blago še iz predvojne dobe.
USy   Cone primerne. ~W
Priporoča se
ivmn Martine, slikar in pleskar
Llubljsoa, Poljasska cesta 20. _
9 J C 3
sveta, kapi ¥ vsaU množini bi prosi m pocudbe •ksporfsa trgovUa 7342
en supponz v Prislovi.
ostane trgovina od 3. do gusta 1919 zaprta.
Mestni 11«.
17. av-; 1 tfftaV
tramove, drva, oglje kupnje vsako množino „DEAVA" lene Ir* ffOTsiulBiadiistrll-
7534
■ m ^ mm _ — Čeh, z dobrimi trgovskimi in indstrij-I VnAIlDl zvezami, potuje v najkrajšem času na L I VI B ftaflTl Češko in prevzame trgovske preskrbe. ^-Ln^lrlf^PlH Naročila pod .L K. 7524- na upravnistvo »Slovenskega Naroda*. 7524
F.
Scbmitt,
LJubljana, Pred škottfo st 2.
naznanja p. n. odjemalcem, da bode trgovina radi dopusta osobja
do 10. avgusta zaprta.   *W 7476
Zalivala.
Podpisani se toplo zahvaljujejo osrednjemu zavarovalnemu oddelku voj. vdov in sirot v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje l/L (Francevo nabrežje) za točno in popolno izplačilo zavarovalnine ter ta zavod najtopleje priporočajo.
Radovljica, dne 31. julija 1919.
Terezija Andori«, Marija Dolenc, Marila Šolar, Jara Preaern, Ivana Soamae, Tarezija IHnćlć.
Valentin
753Q
Oddaja as mesto
tajnika Blif. korespondenta
ki je vešč slovenščine, srbohrvaščine, trgovsko naobraŽen, dobei stenograf in stenotipist. Ponudbe naj izkazujejo študije, dosedanje službovanje in zahteve glede plače; pošljejo naj se na naslov
VinKo HitNK, vallčnl mlin u Kranln
Ve k«Q«|te sovražnega blaga, podpirajte samo domače
izdelke, ki so veliko boljft! In ceneisl!  Zabte¥s]to samo pristno voskovo
[igM strežnice io papiftki t^ razalednice. pisemski papir, vlasnice,
7238 toaletno milo 11, d.
Zaloga samo na debelo: Oroslav Certalič, Ljubljana, Resljeva c. 2Qj
Ui|" IfMinn k' ie ra~ž svoi'^ sestavin najbolj^ „lili    KlClilU, in zajamčena. — Istotam se dobe
it Y
¥ L|ubl|anl, na Bregu 20,
ostane vsled dopusta   nastavljen cev
saprta.
od 4. so 13. avgnsts
MIZARSKA TOVARNA
Jožef Šenica, Ljubljana, Dunajska cesta, Za Bežigradom it fij
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Sovrstnim obrtnih kom izvršuje rade volje vsa strojna dela. Načrte, proračune, stroj kovna mnenja. Za vsa stavbena dela na zahtevo brezplačno. Zaj čebelarje izvršuje Žnidaršičeve panje in jih opremi z vsemi okovij Rešetke za panje ima vedno v zalogi._7084
Barva - kemično - čisti
akovrsino blago, obleke
svetlolika
domače perilo (pošilja po isto na đon)
pestnlce in srajce
L|u bljana, Poljanski nas. 4
pera
Iaiihmmm Iflf neifH Mu bljana. Poljanski nas. 4 TOVDrnU JOS. Hulili, Podruž. 5e»ent>ugovaul 3.
Zaloga pohištva In tapet
ERNST ZELENKA
oblastveno saprtaeženl Ufodeaec
Šolska ulica 5       MARIBOR      Gosposka aHca 29
priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: itpalaib. jecaliiih sob kiubnih garnitur, dlvanov, otoman, zime za madrace itd.      2236 .
Halvecja liblra.   gnaarna cena.   Solidna postratba
A. Nušič
preje nt HOPf,
as LJUBLJANA, a
Selenburgovn nI S. Mai stareJSa trgovina glasbil, strun« gramofonov ln glas« benlb potrebščin vsak vrst
Popravila v lastni delavnici strokovno in osno«
Prevos
vsake
turni
Odprema in doprema
ter reexpediclja najbrže io nijslgumeje.
Prevoz
Transportno 1 prometno društvo
Telefon lnterurban stav. S — 10
Zosreh, Ilico Dr. 45
Br soja vi: Transport SagroS.
Z vsemi infoimacijarai služimo takoj in brezplačno.
pohcUtra c
reslmt
In
MajoiialBi del.
Vskladiščenje
v velikih in suhih skladiščih.
Strokovna ocarinjenja.
in
prodaja za lastni
račun.
.H
Stran 8.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 3. avgusta 1919
180. štev.
Što je „Salvator" vinovica?
V© postoji sredstvo koje bi a bezbrojnim slučajevima tako brzo  1 uspješno   djelovalo   kao  »SALVATOR« vinovica.
Boli reumatizma, kostiju, sglobova. išijasa, neuraitfle ltd. ublažuje. Boli će dapače posve lzceznuti n najkraćem roka
budete II bolna mjesta redovito natirali sa »Salvator vlnovi-com«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez-svjestlcl, zubobolji, vratobolji itd. neka pomieša »Salvator vlnovlcu« sa svježom vodom i obloži bolno mjesto, lzceznuti ce boli vrlo brzo. Nakon napornog hoda ili rada, batarite mišice, osvježit će Vam tielo. »Salvator vinovica c jest vanredno koristno djeluju<e sredstvo za Izpiranje ustij u jer osvježuje i razkužuje usta i grla 1664
S. Mitfefbach, »Salvator" ljekarna i drogerija Zagreb. Jelačićev trg 2
Pristno francosko
namizno olje
pri m issl m <a
v dozah a 12!/2 kg in odprto.
Jiilil Melisi, Ljubljana
uvoz kave in čaja tvornica za čokolado in kakao.
mn jim m sin
Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana.
likalni stroji
^?3SEJ^^^      in atroii za pletenje«
—. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena leta 1867.    :&mW  Vezenje poučuje brezplačno. ~QH
Kolesa 'S
Dfirkopp, Stvria, Waffenrad#
PBalil! Stroji tMW
Ceniki zastonj in franko.
X3C XX
X
X X
H 5*
X
S§X
MtrotehniSkl in inštalacijski urad
Fraokopsnska ui. 8. Telet. 3-31. (Palača Hotel Imperlal).
Tovarniško skladišče vsega električnega materijala, motorjev, dvnamo-strojev in ostalih električnih strojev. Posebni oddelek za urejanje kinematografov in kompletne centrale. Prevzema prem citiranje izgorelih motorjev in dynamo-strojev. Zunanje naročbe. se opravljajo takoj solidno in po zmernih cenah. — Troškovriiki in načrti se izvršujejo na zahtevo takoj.
x
X X
X
X X
X X XX
Pravo Werdielmove blagajne. *
V kratkem pride zopet več blagajn Stv. 0, 2 in 8. — V zalogi so kasete št 00, 0 in 1, kopirne stiskalnice in tam sa vsMafl. Te omare so varne proti ognju, nadomestijo blagajno in stanejo samo V« blagajne. — Tovarniški zastopnik za Slovenijo: Karal
Ljubljana. Gradltte 15. 6845
Konzervne steklenice
:~ vkuhalni aparati
pri trgovini s ielesniavo te nalogi strojev
I Fr. Stupica, Ljubljana, Marije Terezije c. 1
Xahtevs|to cenovnlke      SahtevaJU cenovnlke.
Vsem tvrdkam, ki imajo oddati
: zastopstva:
se priporoča
Viktor Omepsa, agentura in komis. trgovina
Kranj.
Pohištvo
Spame, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki mo-droci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize In stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega tapedranega pohištva v vsakem slogu od proste do najf. izvršitve po jako nizkjh cenah
pri tTrdki za pohištvo 3CA33EL PRESS, Maribor, Stolni trg 6 Svoboden ogledi
Ceniki saatcnjl
»lini vrelel (kopali**«)
Krapinske Toplice (Hrvatska)
zdravijo z zanesljivim uspehom vse vrste revmatičnih afekclj miSic in členkov, proti n, vse živčne bolezni (ishias, nev-rastenijo, nevralgijo, histerijo, bolečine v hrbtenici), dalje vse kronični? bolezni na ledicah in mehurju, zastrupljenje s kovinami in kožne bok-nni. Pri ženskih boleznih vplivajo dobrodejno na nervozne pojave v klimakteriju, pri vnetjih maternice ter eksudstih Watančne«Se Informacije In prospekte daje zastonj ravnateljstvo.
G. F. Jurasekl
vglaševalec klavirjev in trgoveo glasbili
i, Wota ii 9.12.
Pcva jugoslovanska specijalna tvrdka za vglalovanje In popravila glasbil.
CospodorsKo zveza v
priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih vin, osobito:
10 o staro ogrsko, letnik 1917, 10 banaiko, letnik 1918 brez kisline, nadalje Štajerska, hrvatska ln dolenjska vina, po nafnlftlk cenah v lastnih posodah.
Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede prist nosti vso odgovornost " 7516
BggBgjHgggg X X XXXXXXXXXXXX
Lurion
Vosek sa
loščilo za čevlfe
Vsako množino
i:
Salvator
loščilo za čevlje
vsaka veltc*na in vsaka količina 7271
DRAVA" lesna
se dobiva po najnižjih dnevnih cenah
SiaMia tvornica kem. proizvoda d. d.
ZAGREB, Ilica 73 (privremena poslovnica).
99
Uu&Uflnsfto Komercijalna družba z o. z.
1 i ubijana, Bleiweisova cesta št 18
ponuja:
Posnemalne stroje za mleko >Alfa« Vrče in posode za mleko »Alfa« Hladilnike in potrebščine za mlekarstvo
Brzoparilnike  .Alfa*   (tudi s pn-
pripravo z* žganjekuho) Gonilne jermene iz usnja in gumija Cevi itd. iz gumija Mizarski klej (Hm) Firnef la, kranjski Svinec, cink v kosih
Nudalje: Vsakovrstne tehnične potrebščine za tovarne, industrije itd. — Kar se ne dobi cimgje, za to naj se vpraša pri nas. — Splošni ceniki se
točasno še ne razpošiljajo. 7očL»
Živo apno
Zidno in strešno opeko
„Waatprooi" za osuševanje in izolacije vlažnih prostorov
.Anasphilt* za tlakovanje cest, hodnikov, kleti itd.
Strešno lepenko
Mavec (gips)
Bukovo oglje
Ovojni papir beli in rujavi
d
z o« z. v Mariboru
nudi pohištvo lastnega izdelka in sicer 7507
spalne sobe
v vsaki množini, obstoječe iz 2 dvokrilnlh omar S predalom, 2 postelj 2 nočnih omaric, 1 umivalnik s zrcalom, 1 mize in 4 stolić.
Cena kompletne sobe v hrastovi, bukovi, managonovi ali orehovi imitaciji svetlo ali medlo
SIT  2900 K. ~?Jg
Permanentna izložba se nahaja v dvorani dražbe Tegetthoffova o. 91 Popolne opreme za hotele ln sanatorije.
fig. dr. Miroslav Kasa
oblastveno poverjeni stavbni inSiner«
Specijalno stavb, podjetje za betonske, lelezobetooike is vodne zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
PP* Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženirske stroke.
Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevah
Književni Vjesnik
m mm m*iwi
učitelj »Glasbene Matice* in edin: zapriseženi izvedenec dež. sodišča
f&Mi in m:XTcii\ fnfta ii \m-mMa MM, platou in bmmm.
(Forster, Bosendorfer, Hituaau, Stelzbamer itd.)
S
Velikanska zaloga vseh glasil bil, muzikalij in strun v.
LJUaLJANAo
Kongresni trg. št. 15. (Nasproti nunsko cerkve).
Pojavila in isgoatevania strokovnlaSSco in ceno.
Uredjuje Dr. Vladimir Presiini.
Prvi broj upravo izašao, drugi broj u štampi. HSnjlievni Vjesnik" donosi svaki mjesec sve novosti na književnom poljn srp., hrv. i slovenskom s kratkim prikazima uz popis svih novina 1 časopisa, vijesti iz književnog i knjižarskog svijeta, sadržale važnijih itassolsl naših Časopisa, itd. te će za kratko vrijeme biti važno pomagalo i priručnik za svakog duševnog radnika, književnika i knjižničara, knjižara i izdavača, za sve zavode, oblasti i urede, za djaka i učitelja, jednom riječju: za
svakog inteligenta, koji čita. Pretplata stoji do konca godine 1919 4 krune, pojedini broj 50
filira, knjižare imadu 25% popusta. Naručbe šalju se na upravu „Književno! Vjesnika1* Zagreb,
Ulea 30. Knjižara KOSU. 7508
§SP Generalna reprezentanca za kraljestvo SH§
za baterije, žarnice, elektrotehniko
gy 3z9elki svetovnih angleških in slovanskih tvr&k.
Janko Pogačar. Ljubljana
Skladišča, pisarne In razstavni lokal
E::H
5?
MODNI SALON -w»
STUCHLY - MASCHKE
LJUBLJANA
ŽIDOVSKA UL. 3      DVORSKI TRO I.
priporoča največjo izbiro
finih slamnikov, svHenih klobukov in tepk za dame In dekJks.
Popravila se sprejemajo in točno Izvrše.
L
j
Jeklarna RAVNE
(preje: MSlahlwerk Streilebenu)
poŠta in Zel. postaja GuStanj Koroško
proizvaja jeklo za: kose, srpe, vozovne vzmete, kolesna obročja, orodje; jeklo za konstrukcije in osi ter zaboj no jeklo (acalonsko in brežijansko) kakortudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne osi surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske valjevce surove in ostrugane, ingote za izdelovanje orodja. Prevzame tudi strugarska in škobljarska dela.
Ravnateljstvo J e kl ara e Ravne.
8 Izvozna i uvozna tvrtka
Lavoslav Poljak i drug
Središnica: SPLIT, Dalmacija.
Podružnice: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) L Rotentunn-strasse 11.
Bavi se samo na veliko-izvozom i kupovanjem: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. uvozom i prodajom: inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd.
3533 Brzojavni naslov: Poljakdrug.
edino toiarnilko zalogo
za rodbino in obrt
ter njih posameznih delov.
Dobe se potrebščine za Šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago (blago za obleke.) — Istotam se proda večja partija
damskih nogavic.
Josip
JLjubljana, Sv. Petra nasip 7
sa vedo, desno.
bbbbbbbbbsbbI
4265
5981
15
3961