jt. 136. **........ «—««1—1» . i, h Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek jB soboto ob 4. ari popoldne ter stane po poŠt >rjjcmwi« ali v Gorici na dom pošiljana: v,» leto ........15 K »',...........10 » V............6 '. posamične številke stanejo 10 vin. „S06a" ima naslednjejjfradne priloge: Ob no-fisi let« »KaJipot po GorlSkem InGradiičanskem" iii ijtipot po LJubljani in kranjskih mestih", dalje dva [ni v leta „TotBi red irlet&ic, parni kov in poštni! tM»' ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema »pravništvo v Gosposki ulici ev. 1 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček la naredila Drea doposlane naroCnine* se tfe otiramfr-Oglasi lB poslanice se računijo po Petit-vrstah če Aksno I-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat n v vsaka »reta, Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. — ». Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrata. Za Ob'iko in vsebino oglauov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan V Gorici, v četrtek dne 28. novembra 1907. Tečaj XXXVII. <** >Vb8 za narod, svobodo in napredek]« Dr. K. Lavrii. in-fl '________-t-.-.:—r-T7—-:t~ Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v I. uadsfe Z urednikom jo mogoč^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo sp nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le u rodni št vu. Naročnina, reklamacije in druge redi, kater« ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1«. upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lehau na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinsii ulici, I. Bajt v pokopališču ulici, I. Matiussi v ulici Pormica, I. Hovanski v Korenski ulici Št. 22; v Trstu v tobakarui Lavrenčič -na trgu delia Caserma.--------------- -------------------------- Kavčič v Gorici. — 7*Ufon it. 83. »Gor. Tiskarn«« A. Gabrtčck (odgov. J. FabČič) tiska in zal. Teorija in praksa ali Je v Ameriko11! (Napisal e-~). \ (Konec.) Na tisoče in tisoče ptujcev poseča vsako ležo divne kraje kranjske dežele. Kdo pride k nam na Primorsko? — Kdor le more beži o poletnem Času odtod, v naše gore pridejo k večemu otoci kakšnega inestuega sluga, da tukaj z vživanjem mleka in krompirja hranijo ofeta denar. Nadalje ima Kranjska živo srebro, premog, železo — pri nas imamo* ki-menje! Njena industrija je precej razvita, 1111,-3 spi. Kakšne so zopet davčne razmere 1 Primorska plačuje skupnih davkov 67 milijonov, Kranjska 14, torej v razmerju s površjem skoraj 6 krat toliko. In dalje! Na Goriškem imamo eno tretjino Lahov, naših naj-zagrizenejih sovražnikov, s katerimi se imamo bojevati na življenje in smrt, in ta tretjina dobiva polovico skupnih deželnih dohodkov, katerih velik del se uporablja za našo narodno smrt. Na Kranjskem je le dobra pest Nemcev, katerim bi se dalo z resnim '.elom in energijo tako zapreti sapo, da bi jih za vedno minula volja, iztezati umazane prste po miših pravicah. Vprašamo torej, jeli opravičeno, da se ravno na Kranjskem tako širi izseljevanje? (Mlečno moramo odgovoriti z ne! In kaj je uzrok razmeram, ki silijo ljudi vseeno k izseljevanju V Gotovo politika in ta politika je na Kranjskem klerikalna politika, ŠusterŠičeva politika! Ne maramo se utikati v ptuje, če-uidi le sosedne razmere. Tudi tam mora priti slednjič do dneva spoznanja in tisti dan bo dan maščevanja za vse ^krščansko" delovanje narodnih (za nos) voditeljev. Pri nas nismo Še tako daleč. Naše ljudstvo po veliki večini ni klerikalno. Preobilo telesnega dela in drugih naporov brani na-žemu kmetii vstvarjati si lastno sodbo o pravem stališču njegovem v političnem življenju. Tiuden Človek se ne prepira rad in ako m naš kmet več ali manj udaja duhovniku, napravi to bolj navidezno, le bolj radi ljubega miru, nego pa da bi se pustil slepo voditi za nos. Lep dokaz za to so nam „kmečke zveze". Le malo se jih je vjelo na ta Um in se jih tudi ue bo več. Kmet dobro ve, da mu ne pomorejo ničesar vso klerikalne obljube, ampak da mu pomaga le delo. /ato klerikalni voditelji : roke proč od kmeta, dokler mu niste z lastno pridnostjo v vzgled. Šusteršičeve politiko ne maramo, ker celo tam, kjer bi lahko kaj opravila, ni napravila drugega, nego da tira ljudi od doma. Našemu dičnemu Gregorčiču kot importerju te nevarne politike k umu pa želimo, naj le pije s Šusterfiičem bratovščino po Dunaju in smo mu hvaležni, da pusti svoj volilni okraj popolnoma pri miru. Tako je prav ! Kamor namreč ucakne ta člo-j vek svoje posvečene prste, je škoda za nas neizogibna, kakor pri novem volilnem redu, trgovski Šoli, premeščenju slovenskega učiteljišča, i, t. d. Tistih par kmečkih zvez že prebavimo kako, saj vemo, da „ue bo dugo duralo". Ako je kmetu voditelj duhovnik, kojemu je rodovitna njiva le nevednost klerikalnih backov, ako hoče živinorejo kot glavno pauogo kmetijstva voditi človek, ki se v to le v toliko razume, da mu jo občina krava, ki ima toliko siskov, kolikor številk šteje duhovnija —, potem mora biti takega gospodarstva kmalu konec. Za stare pravice kmetov do eraroep gozda „Panovec" pri Gorici. (Konec). Kako jemlje erar tamošnjim okoličanom pravice, priča sledeči konkretni slučaj: Gozdni erar ima v svoji lasti nekaj senožet ob Lijaku v davčni občini Ozeljan. Po teh seno-žetih imajo sosedni posestniki pot na svoje travnike oz. bližnje gozdove. Pred leti jim je hotel erar vzeti to pravico, poslal je svojega čuvaja k dotičnikom z ukazom, da ne smejo več voziti po eraričnih travnikih. Posestniki so se temu uprli. Erar jim je nato pustil stare pravice, toda postavil je 20 v za j vsak voz, ki pelje čez njegove senožeti. Ne-' kateri so se udali, drugi ne. Celo orožniki j niso mogli teh zadujih prisiliti. Z nekim po-f sestnikom, Hilarijem Ilelingar v Ozeljanu, se je erar začel pravdati in je pogorel v dveh instancah. Danes ima le osem posestnikov brezplačno vozno pravico Čez omenjene travnike, vsi drugi morajo plačevati. Tako jemlje gozdni erar kmetu stare prayice, mesto da bi ga podpiral v njegovem že itak hudem položaju. Svoj čas je bil Panovec popolnoma odprt javnosti. Kakega pomena bi bilo to danes l Vsako mesto skrbi danes z lepimi nasadi, z vrtovi za dober in svež zrak. Gozd v bližini mesta je vendar nekaj neprecenljivega. Bolnik lahko išče zdravja, meščan in delavec zabave in vsak si lahko misli, koliko bi mesto samo pridobilo na tujcih, kako se bi promet s tujci povečal, ako bi imeli ii-le zraven lepe okolice še na razpolago lep in senčnat gozd. Toda gozd je zaprt z visoko mrežo. Zaprli so ga pred približno 20 leti, ker so mislili, da bo donašal veliko dohodkov. Pred petnajstimi leti je bilo v gozdu okrog 200 srn, katere so pa kmalu poginile vsled slabih predpogojev za dober lov. Pripravil se je v gozd nov naraščaj, srn je približno 120, toda vse so slabe in mršave. Vsako leto se vstreli v Panovcu približno 5 srn, nekaj zajcev in druge divjačine. Toda ti-le dohodki so pač minimalni v primeri z izdatki za velikansko ograjo, na drugi strani se pa bavi s tem dragim športom le par oseb tako rekoč na račun drugih. Koliko bi gozd bolj koristil celokupnosti prebivalstva, ako bi bil javen, saj so tudi drugod gozdovi javni, zakaj mora ravno Panovec delati v tem izjemo. Sploh pa napravijo srne mnogo Škode mlademu drevju, ker v Panovcu nimajo dovolj paše in se izplačajo na mladju. V tem gozdu so prostori, kjer popolnoma ovirajo srne mlad naraščaj, in so nasadi, stari že več kot dvajset let in ne nad meter visoki. Prebiyalci sosednih krajev kakor so Ajševica, Staragora, Rožna dolina. Grčina, Kroni-berg in Loke se v tej zadevi potezajo za stare pravice, ker jih silijo v to gospodarske in ekonomične okoliščine, oni ne zahtevajo nič novega, ampak le stare pravice, od katerih ne bo imel gozdni erar nobene škode, kmetje pa, katerih slabe gmotne razmere so splošno znane, le dobiček. Z ozirom na to vprašamo Njegovo EksceJenco g. poljedelskega 'ministra : 1. Ali so mu znane razmere glede erar-nega gozda Panovca pri Gorici in stare pravice okoličanov do njega? 2. Ali hoče ukreniti vse potrebno, da preneha nemudoma sedanje postopanje c. kr. gozdnega erarja proti prizadetim okoličanom Panovca ter se vspostavi „status quo ante," po čemur se odpravi kmetskemu prebivalstvu okoli Panovca prizadeto krivico? DOPISI. Iz goriške okolice, V PedgOFl, 26. novembra 1907, Ne vem, kako bi najbolje označil cenjenim bralcem „Soče° shod nenarodnih socijalistov, kateri se je vršil v nedeljo dne 24. novembra v Pod-gori v dvorani g. Ignaca Trpina. To je v neki sobici pred kegljiščem. V tej sobi seje zbralo okoli 00 zborovalcev. Ali ne misliti, da so bili sami socijalisti, Tukaj velik odbitek. Tretjina od teh je bila narodno naprednih Podgorcev, šestina pa več ali manj klerikalce«, in agrarcev. Za predsednika je Lil izvoljen proti nar. soc. demokrat g. Černie Rudolf. Kot govornik je nastopil neki g. Regent iz Trsta. Mo-žiček male postave, stopil je na najviše mesto svojega odra. In pričel je sekati od gospoda do berača, od kapitalista na delavca. In slednjič je preskočil velik jarek, potem mahnil po kleriksli?.rnu, nato posebno pa na narodnjake. Pri tem mu je neki laški plavzar pridno pritrjeval: „bgavo" „bgavoa „dobgo." Govornik se je moral za en čas ustaviti, in parkrat močno pokašljati. Kajti mladi organizatorji blizu njega so kakor za stavo pridno si prižigali cigarete, da se je v velikih kolobarjih dim valil govorniku ravno v obraz. Ko se je zavedel, pri čem da je, začel je toplo priporočati mednarodno soc. organizacijo. In rekel: Prav ponosen sem, da stanujem v mestu Trstu, kjer je soc. org. tako dobro razvita. Obžalujem pa, da so ravno tam Slovenci napravili veliko blamažo, ker so Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal: ===== ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) — Na, pravi Porthos, in jaz som krenil svojega konja, ki je hotel skočiti naravnost nanj! Bom vedel za prihodnjič. — Moral bi mi bil plačati tega svetnika, skopuh! — Vraga 1 pravi Porthos, če ni bil docela pobit.... — A! Richebu bi bil dejal: petsto zlato v za svetnika S Toda ne govorimo več o tem. Koliko so vas »tale vaše živali, Porthos ? — Ah, prijatelj, ko bi bil ubogi Mousqueton tu, bi vam povedal natančno do krajearja. — Nič ne det Le povejte približno, za deset zla-tov se ne boste zmotili. — I no! Vulkan in Boyard sta stala približno vsak dvesto pištol, in Če cenim Phebusa na stopetdeset, mislim, da se nisem dosti zmotil. — Torej ostane še štiristo in petdeset pištol, pravi d'Artagnan, še dosti zadovoljen. — Da, odvrne Porthos, a bila bi še oprema, — Ah, da! res, koliko je vredna oprema ? — No, če vzamemo vse tri sto... — Recimo sto pištol, odvrne d' Artagnan. Ostane torej Se tristopotdeset pištol. Porthos skloni glavo v znamenje, da je s tem] zadovoljen. j — Dajva petdeset pištol najini gospodinji, da pla-j Čava najin račun, pravi d'Artagnan, in razdeliva sij ostalih tristo. | — Da, razdeliva si jih, odvrne Porthos. | — Umazana kupčija! pravi d' Artagnan ter spravil svoje papirje. — Da, žal, odvrne Porthos, to je vedno t*ko.\ Toda povejte vendar... ? — Kaj ? — Ali ni prav nič omenil mene? •— Ah, pač! vsklikne d' Artagnan, ki se je bal, da ne bi vzel poguma svojemu prijatelju, ko bi mu povedal, da ni kardinal niti črhnil o njem; o pač! reke! je... — Rekel je? ponovi Porthos. — Čakajte, mislim, da poot si zapomnil njegove lastne besede; rekel je: Kar se tiče vašega prijatelja, mu povejte, naj le mirno spi na svojih ušesih. — Prav i pravi Porthos; to govori jasno kot beli dan, da me še vedno misli narediti za baroua. V t8'n trenutku je udarila v bližnji cerkvi ura deset. D'Artagnan se je stresal. — Ah! res je, pravi Porthos, ura bije deset, in ob desetih imamo sestanek na trgu Royal, kakor veste. — Ah! prosim vas, Porthos, molčite! vsklikne d' Artagnan nestrpno, ne vzbujajte tega spomina, že od včer&j sem slabe volje zaradi tega. Jaz no poj-dem tja. — Sakaj no? vpraša Porthos. -- Ker mi je sii.to neljubo, videti >;opet ia dva človeka, ki sta nama skazila najine načrte. — Toda, odvrne Porthos, ni jeden ni drugi ni imel od tega nikakega dobička. Jaz sem imel še jedno pištolo nabasano, in vidva sta si stala nasproti z mečem v roki. — Da, pravi d'Artagnan; toda, ko bi pod tem sestankom kaj tičalo... — O, d' Artagnan, odvrne Porthos, tega sami ne verjamete. To je bilo res. D' Artagnan ni verjel, da bi bil \thos zmožen kake zvijače, toda iskal je kake pretveze, da mu ne bi bilo treba iti na sestanek. - Morava iti, nadaljuje ošabni gospod iz Bra-oi^iT-a; mifililo bi se sicer, da se bojiva. Ej, dragi prijatelj, ustavila sva se uspešno petdesetim sovražnikom na veliki cesti, torej bova tudi z dvema prijateljema na trgu Royal lahko opravila. — Da, da, odvrne d' Artagnan, saj vem; toda pristopila sta na stran princev, ne da bi naju o tem obvestila; Athos in Aramis sta igrala z menoj Igro, ki me vznemirja; včeraj sva zvedela resnico. Čemu bi hodila danes, da izveva še kaj drugega? — Torej resnično nimate zaupanja? vpraša Porthos. — Da, v Aramisa ne zaupam, odkar je abbe\ Prijatelj, vi si ne morete misliti, kaj je postal s tem. Vidi naju na potu, ki pelje njega do škofovske palice, in ne bi morda poniišljal naju ugonobiti. — A, z Aramisom je drugače, pravi Porthos4 in to se mi'ne bi zdelo čudno. ustanovili narodno organizacijo. In odmaknil se je. Revež pa ni povedal, da so tržaški Slovenci v skrajni sili bili primorani obrniti hrbet svojim političnim izdajalcem. Drugi govornik je bil neki g. Anton Kristan iz Idrije. O tem pa si mislil, da mora imeti sršene 7 hlačah, kajti mu ni bilo mogoče trenutek obstati. Začel je: Slučajno so me moja opravila danes privedla v Gorico, kamor jaz pa redko zahajam. Videl sem na mestnih zidovih rodeče plakate in berem 24. nov. javni shod soc. dem. v Podgori. Sklenil sem udeležiti se tega shoda. Priporočal je mednarodno org. Mlatil pa naprednjakih, po farjih in kmetskih strankah. Torej vse je pomlatil. Nekaj pa -vendar ni -pomlaUl,_aa_.kw_.ffln^jejB5JNJ_ bali, namreč za petrolejko, katera je kar za-mižavala strašanskim pestnim zamahom. Pa utolažil se je s časom, in začel priporočati mednarodno org. Prokleto pa, je rekel, naša dolžnost je, podpirati naš delavski časnik. Povedal je, da on nam ne more nič pomagati, sami pa si lahko mnogo. (To smo že prej vedeli). In šel je pretresujoči govornilt. G. predsednik je poprašal, če želi še kdo besedo. Vse tihe, potem je v malo razumljivih besedah zaključil shod. Sedaj so pokazali naši znanci, kako je njih petje. Začeli so „Mi socjalisti," dalje ne vem, kako so peli, ker zamašil sem ušesa in dirjal na piano. Ko sem bil že na varnem, mislil sem: petje cigansko. Kajti ena beseda je slovenska, druga pa italijanska. Marsikdo, ki čita c podgorskih socialistih, morda misli, da je dopisnik ali sploh zavedni Podgorci proti delavski organizaciji. To nikdar Bog ne daj. Mi smo le proti temu, da se potom te organizacije odtujaje naši ljudi svojemu narodu, pomaga se pač nič. Slovenci so le podrejeni. Zagotovimo pa, ko nastane enakopravnost, kadar Slovenci postanejo zavedni, in kadar se jih ne bode več slepilo, takrat bo naših dopisov hitro konec. (Bil bi že skrajni čas, da se osnuje narodna delavska organizacija. — Op. stavca!) Iz kanalskega okraja. b Kila. — Ravnokar so se pri nas nekaj časa sem nekoliko ublažile sile politične strasti, pa ga Še spet vrag privede k nam moža Bmiru in sprave1', ki jo je v nedeljo dne 24. novembra popoldan prav po tihotapsko pripihal. Koga ste se pa zbali, da ste prišli tako potihoma? Vaša bojazen je naj-brže opravičena vsled časti, katero ste si pridobili pri nas takrat enkrat o velikih šolskih počitnicah, ko so Vam s škantom zagodli jjštajeriš* na Vašem shodu. — Po dokončani popoldanski službi božji, vide tega moža v osebi znanega nurmoherjaB iz Bat, ponujali so mu zbrani pred cerkvijo svoje žepne ure v popravo, kar je seveda vse preziral. Koj po službi božji je imel ta možicelj shod „kmečke zveze", katerega se je udeležilo prilično 30 poslušalcev. (»Primorski list" bi gotovo dodal k temu številu Še eno ničlo), od katerih je bila dobra tretjina naših, ki so iz radovednosti šli poslušat, kako zna isborno govoriti za svoj Bkšefttt. j Na shodu je bil tudi gospod Lonček. v svoj lonček je spravil vse kvasarije nurarja", j iz katerega bode počasi zajemal te štrene in jih ob prilikah svoji peščici po svoje razmo- ! taval. Koga je tudi zastopal na- tem shodu, I ne vemo, menda n krščansko misleče učitelj- 1 stvo". Shod je torej prav slabo vspel. Gosp. ! Rustja, saj vidite, da Vam prokleto malo ljudi gre na roko, ker dobro vedo, s kom imajo opraviti, pa vendar silite med nje. — Še celo največji politični mračnjaki govori, da ne delujete za politično stranko iz last- | nega prepričanja, ampak da Vas k temu sili | zgolj slabo gmotno stanje, češ, saj ima poleg učiteljske službe vse polno drugih imenitnih postranskihT služb. Zatona ^išfo pravnsič ne verujejo Vašim besedam in modro naredite, da ostanete doma, ker pri nas dosežete zelo malo vspeha. ^ivel, p*vi sd€! Tako kriče otroci in se vesele. Toda č8tudi naznanja prvi sneg veselje, napoveduje obenem tudi žalost Zima je čas katarja in ž njim združenih mučnih bolezni; po zimi je le redko-kdo prav zdrav. Torej moramo prav pridno in vstrajno vživati Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile. Le-te varujejo sluznice pred tako nevarnim prehlajenjem, odstranjajo kašelj, hripavost in nahod ter upli-vajo ugodno na želodec. — Dobi se Fay-ove pristne Sodenske mineralne pastile v vseh lekarnah, mirodilnicah in trgovinah z mineralnimi vodami za K 125 vin. škatljica. Pazite pa da Vam ne dajo ponarejenih pastil. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Gnntzert, Dunaj XII, Belghoferstr. 6. Domače vesti. Premeščen je okrajni sodnik g. M. Fa-bijan iz Kobarida v Kanal. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral gosp. Tomo Korbar v veseli družbi v gostilni pri Makucu v Cerknem K 5'—. Slovenska Ljudska Stranka na Goriškem je nastala iz strahu pred ljudstvom. Klerikalci so mislili že zdavnaj, da kar hipoma zagospo-darijo nad vsem kmetskim prebivalstvom v naši deželi. Pa ni šlo in ne gre. Pri volitvah res so dobili obilo glasov in poslanee, ali tu ne igra vloge v pni vrsti stranlcarstvo, ampak zloraba vere in cerkve. Če bi ne bili slepa-rili z vero ter begali ljudij, da pojdejo v pekel, če ne volijo farovškega kandidata, o, potem bi ne mGgli govoriti o »sijajnih uspehih". Tisti uspehi so izsiljeni. Pomagale so prepo-božne in strahopetne ženske. Drugače pa imajo svojo čredico in nič več in nič manj. Nič ne pomaga bobnanje o krščanstvu, toliko jih je, pa nič več. Pred kratkim so strašili okoli z kmečkimi zvezami; upali so, da po teh zvezah zvežejo vse kmete ter jih priklenejo na farovž. Pa tudi ni šlo, Čeprav so kar najne-sramneje lagali po farovških listih glede ude- ležbe ter obečali vse dobrote tega sveta. Končno so pograbili po zadnjem pripomočku: po novem imenu stranke. Da se ne bo slišalo vedno le krščansko in krščansko, naj ima stranka ime »Slovenska ljudska stranka". No, pa tudi to ne bo pomagalo. Skrili so svoje nkrščanstvo* in »slovensko ljudstvo" so vrgli na površje, toda tudi to brezuspešno. Kmetsko gibanje nam govori Jasno o tem. In pa vsi vemo, da se je spremenilo le ime, vse drugo pa je ostalo, kakor doslej i „Slov. ljudska stranka" misli s svojim novim imenom privabiti vse drugo kmetsko ljudstvo v svoj tabor, pa se kruto vara. Če bo hotela imeti »uspehe", bodo morali pomagati le nunci z zlorabo vere in cerkve ter s tiskanimi lažmi. Kakorhitro opusti to sredstvo S. L. S., preneha živeti. Ali ker hoče živeti, pojde pri prihodnjih volitvah po starem naprej. Le to-iikir kalinov ne bfr več, ki bi šli kar tako slepo na jbjanice zlorabe vere in cerkve. Ljudje uvide vajo, da Slovenske Ljudske Stranke ni, ampak da je Stranka ljudskih Sleparjev! Novi občinski zdramili v Bovcu se imenuje dr. Ernst Fiirth ter je že nastopil svojo h so je moral smejati poslan 8c Fon, ko so mu izrekli v ponedeljek v Oentralu na predlog šempeterskega mežnarja zaupnico za njegovo delovanje. Fon premišljuje včasih, kaj vendar je storil takega, da mu izrekajo zaupnice, pa se kar nič ne more spomniti. Še tega ni storil, da bi se bil pobrigal za odpravo tistega Slovence žaljivega napisa iia Lijaku. Obljubljal je pač ua Otavi, da se hitro odpravi napis, kakor se on oglasi pri pristojni oblasti. Ali ostalo je le pri obijubi. Fon se še zmenil ni za to, da bi bil šel na glavarstvo radi te reči ter izposloval odstranitev. A, kaj še! Klerikalni backi mv utegnejo dati za to še posebno zaupnico. Za slovenske ljudsko šoie v Gorici so se tudi potegnili klerikalci na shodu v Centralu. To je šo lo slepilo. Gregorčič je nerodoo za-packal to vprašanje ter se oddaljil od zahteve po slovenskih šolah v Gorici popolnoma tačas, ko se je zvezal s Pajerjem. Od takrat naprej spi to vprašanje v veliko zauovoljnost klerikalcev, ki se morejo tako šopiriti s „Šol. Domom" ter ga zlorabljati v politične namene, Ko je pred dvema letoma w'«\ rodoljub pametno nasvetoval, kako naj nastopijo slovenski stariši glede slov. šole Pedturnom, je bil Gregorčič ves iz seb» ter se je pro-tivil nasvetom. Umejemo. čjuj je kmalu potem, ko se je bil zvezal s Pajerjem, pisala njegova nGoricau, da se ne godi slovenskim sta-rišem v bližnejih krajih proti Podturnu pa tudi precej daleč proč nikaka krivica, ako pošiljajo svoje otroke v gnilo Katinellijevo vojašnico Podturnom v šolo. S tem je potrdil, da imajo Lahi prav, ko so dali Slovencem za šolo poslopje, ki je za druge reči nerabno, poslopje, ki stoji ob periferiji mesta. Toliko je dejanski klerikalcem mar za slovenske ljudske šole v Gorici. Vsi sklepi so le slepilo, kajti klerikalnim sklepom ne bo sledilo nikdar nikako dejanje. Treba pa bo rešiti to vprašanje s pomočjo razsodnih starišev ugodno za Slovence. Pripominjamo pa že naprej, da bo treba hudih bojev, ponavljamo bojev, — 8am. sklepi nam nič ne koristijo. Dr. Sregorčlč In deželni volilni red. - \a Bhodu v Centralu y ponedeljek je zopet hvalit dr. Gregorčič volilno reformo za deželni zbor ter jo proglašal k o t zboljšanje iu p rj. dobitevna političnem polju, Pomj. lovanja vredni backi so mu seveda ploskali, v protestu „SlogeH tam spomladi pa je imenoval novi volilni red krivičen, rekoč da se poojBtruje stara krivica z novimi določbami, ki delajo krivico le Se boljobčutuo in kričečo nego je bila do zdaj. Rekel je v protestu o novem volilnem redu, da ni sad resnega političnega razmišljevanja in upoštevanja modernih zahtev o splošni ia enaki volilni, pravici, marveč izrodek politične lahkomiselnosti, ki poostruje krivico dosedanjega volilnega reda.— Sedaj pa pravi isti dr. Gregorčič, daje volilna reforma zboljšanje in pridobitev na političnem polju. S. L. S. je res le čestitati na tako »zbornem voditelju. Sami dohtarjll — Pred časom so se norčevali klerikalci po svojih listih iz izvrševal nega odbora narodno - napredne stranke ter kričali, da so v odboru sami dohtarji; nobenega drugega niso hoteli videti. Kaj pa je v vodstvu S. L. S. V Predsednik je dr. Gregorčič, potem je dr. Pavletič, dr. Pavlica, dr. Derraaatia, dr, Brecelj, na pol dohtar Grla iz Šempasa (v dež. zboru sedi vedno v legalnem odseku) ia Kremžar tudi misli Še postati dohtar. Torej sami dobtarjii Stranka semeni škili in klerikalnih pravdnih dohtarjev! Dfai S&od — Klerikalni kolovodje v Gorici se sedaj praskajo za »Sesa, ker je bil ponedeljek! shod silno drag. Mnogim je bilo treba plačati vožnje, ker drugače bi ne biii prišli, aH pa jim tako kaj dati na roko. Ali potrebno je bilo ^podpreti" kmete, ker sicer — kak shod bi bil v Centralu ? Ostijarji k j»;,/n» tudi ne krenejo nikamor zastonj. Saj je še znano, kako jih je jfutral* Gregorčič* po shodih tam spomladi. Drag shod! Skoro jim je žal, da so za „prekrstitevu morali toliko plačati! „6flricatt je naznanila bahato, da ona noče odgovoriti na naš članek v četrtek „Y »Slogi" vse narazen", marveč da odgovori ljudstvo v ponedeljek 27. t. m. — No, ljudstvo je govorilo in mi smo z odgovorom zadovoljni. Dokler bodo imeli le Ust© ljudi a sabo, nič hudega, samo rešiti treba druge u mrež zlorabe vere in cerkve, za bodoče pa na delo, da se jim zredčijo še sedanje vrste! Mrežnica sv. Cirila In Metoda v Koairid« bode imela občni zbor dne 5. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne v „Občinskem domu". — Odbor. Slab dOR za OOlOliO je bil ponedeljek, k vseh krajev so pridrvili nunci v Gorico ter pustili svoje tare brez duhovske pomoči. Ce je kdo potreboval duhovnika na deželi v ponedeljek, ga ni dobil, če je bilo treba nujno krstiti dete, to ni bilo mogoče. Jih ni bilo ker so biii v Gorici na političnem shodu. Politika nad vse! Naj čakajo bolniki in deteta, in naj Čakajo mrliči, ali pa naj jih kar po- — Tudi Beauforta lahko pade v glavo, da naju zagrabi. — Ba! Saj naju je že imel v rokah, pa naju je izpustil. Sicer pa bodiva previdna, oboroživa se in vzemiva s seboj tudi Plancheta z njegovo puško. — Planchet je fronder, odvrne d'Artagnan. — Vrag vzemi te domače vojske! vsklikne Por-thos; človek ne more več računati niti na svoje prijatelje niti na služabnike. Ah, ko bi bil ubogi Mousque-ton tu! Ta me nikdar ne zapusti, vidite. — Da, dokler boste bogati. Ej, prijatelj, saj nas ne razdružujejo domače vojske; nismo več stari po dvajset let, to je to! tisto pošteno mladeniško navdušenje se je umaknilo osebnim koristim, častihlepnosii, sebičnosti. Da, prav imate, pojdiva tja, Porthos, toda oboroživa se dobro. Ko bi ne šla tja, bi rekli, da se bojiva. — Hola! Planchet! zakliče d' Artagnan. Planchet se prikaže na pragu. — Dajte osediati konje in vzemite puško. — Toda, gospod, povejte mi vsaj proti komu gremo ? — Proti nikomur ne gremo, odvrne d'Artagnan; to je samo zaradi varnosti, ko bi bili slučajno napadeni. — Saj veste, gospod, da so hoteli umoriti dobrega svetnika Broussel-a, očeta narodovega? ¦— A! res ? se začudi d* Artagnan. — Da, toda že je dovolj maščevan, zakaj ljudstvo ga je neslo na rokah na njegov dom. Njegova hiša je od včeraj vedno polna. Vsprejel je koadjutorja, M, Longuevill-a in princa Conti-ja, Gospe Ghevreuse in Vendome sta se že naznanili pri njem, in kadar bo le hotel.... — No da, kadar bo hotel! In Planchet začne popevati: Un vent de fronde S'est leve ce matin; Je crois qu'il gronde Contre le Mazarin. Un vent de fronde S'est leve ce matin.*) — Ne Čudim se več, zašepeče d' Artagnan Port-hosu na uho, da bi bilo Mazarinu ljubše, ko bi bil do kraja pobil njegovega svetnika. — Saj razumete, gospod, nadaljuje Planchet: ko bi šlo za kaj podobnega, kakor se je dogodilo gospodu Broussel-u, ter bi me vi prosili, naj vzamem svojo puško..... -~ Ne, le miren bodi; toda od kod so ti znane vse te podrobnosti? — O, iz dobrega vira, gospod. Zvedel sem jih od Friqueta. — Od Friqueta ? vpraša d' Artagnan; to ime mi je znano. — Sin Broussel-ove služkinje je, vesel človeček, ki bi se pa v slučaju vstaje, zagotovim vas, ne vrgel kar tako kaki stranki v naročje. -~ Kaj ni strežnik v cerkvi Notre-Dame? vpraša d'Artagnan. — Da, je že pravi; Bazin je njegov varuh. *) Piiin. »tran 11; op, pral. — A, a! že razumem, pravi d'Artagnan; saj je ob jednem tudi pomočnik v neki gostilni v ulici Calaudre ? — Da, tako je. — Kaj vas briga ta živalica? vpraša Porthos. — O, odvrne d* Artagnan, dal mi je že marsikatero važno pojasnilo, in o priliki bi mi utegnil dati še katero. . — Vam, ki ste skoro ubili njegovega gospodarja '•' -— In kdo mu bo to povedal? — No da, seveda... Prav ob istem času sta dospela Athos in Aramis v Pariz skozi predmestje Sv. Antona. Na potu sta ^ bila malo okrepčala, in zdaj sta hitela, da ne, zamudita sestanka. Samo Bazin je šel ž njima. Grimand je bil ostal pri Mousquetonu, kakor vemo, da bi ga stregel, ter je moral potem naravnost k mlademu vikom tu Bragelonne-ju, ki je odšd k flanderski armadi. —- Sedaj morava v kako gostilno, izpregovoii Athos, da se preoblečeva po mestno, odloživa pištole in rapirje ter vzameva tudi najinemu slugi orožje. — O, kaj še, dragi grof, dovolili mi boste, da se ne strinjam z vami, nasprotno, Še vas hočem p"* praviti do svojega mnenja. — In zakaj? (Dalje pride.) ejo — politikujoCim posvečencem je nad Jse politični shod) na katerem gre v glavnem iabisago. Bisaga pa je nad vse! Prva jebisaga — kje daleč zadej so opravila poklica! 0 težnjah kmečkega stanu je govoril profesor Kerbuč na shodu v Centralu. Vse razne strani kmečkih težav je obral ter obetal od-pomoč v S. L. S. — AJi .razsodni JpLtj& [sploh nič več ne verjamejo klerikalnim oblju-iKgni, ker klerikalci le obljubljajo/ ne storijo U nikoli nič. Berbuč razlaga v Centralu a Uvkib, ki tlačijo ubogega kmeta, v deželnem [iboru pa glasuje z Gregorčičem in pajdaši za Lov« davke. Nič pametnega gosplSarskegT le niso sprožili klerikalci v deželnem zboru; \ti koristi kmeta so se potegovali tam le na-Tetini poslanci, ki so bili tudi proti vednemu ' saraSčujočemu obremenjevanju kmeta, ali s-ielej so prodrli klerikalci, združeni z Lahi. : n slrtinji že vedo, da plača glavno slovenski itfjiet, Furlani pa uživajo. Tekom zadnjih «5 ';« so davščine čudovito narasle. Sedaj pa »ti, ki so jih vzročili, obetajo, da jih zni-li\o. Kaj se more odgovoriti takim ljudem V % imajo kmeta za norca - je rečeno vse ;reffialo. Kako une ddo za kmeta Gregorčič, je jokaza! sijajno v državnem zboru, ko je gladil proti znižanju davkov za kmeta, ko potegnil z tfrajščaki in milijonarji proti j iaitHu-trpinu ! — Kmet, poženi od sebe take ,odre?enike"! UiOf 1 Rllflicl V zadnji „«očis smo poročali ua kratito, da se je blizu Uavmce ;vrMl umor, ¦-¦ Umorjen je bil Avguštin Be-,!ar, 2« let star i/. Podpeči pri Ravnici. — j Na podlagi pote vedel) je ubijalec Janez Trpin, ,> let star iz Ilavnice, kateri je začasno ušel ki pravice in se potita gotovo po trnovskem j:o/(lu. Beliugar in Trpin .sta 25. t, m, •a skupaj v gostilni pri Široku tfo 11. ure itK.'Ci, na kar sta skupno, oba vinjena, zabila gostilno, V gostilni in po potu sta j:? kregala. - - Kakih loo korakov o;i gostilne napadel ...... kakor se sumi - - Trpin V>a- ii^jirja z nožem iu mu prereza! žile na levi vk> bli/o rame. ¦-» Poskusil ga je tudi ¦ »akor se pozna na obleki zabosti v srce, to se mu ni posrečilo, ker je nož zadel v ¦fljaSko knjižico, katero je imel Beliugar pri •ebi. Beliugarja, kateri se je radi priza-etih ran onesvestil, je našla zjutraj ob «J. A neka šivilja, ki je šla slučajno mimo. — '.ingar je bil še živ, nakar so ga prenesli bližajo hišo, kjer pa je po preteku 5 minut, »akor je sodnijska komisija spoznala, radi odloka krvi umrl. Trpin je znan v Ravnici že i')-rej kot prvi pretepač, zato so tudi imeli >i fantje strah pred njim in ga častili kot iah^a kralja. Mrtll SI 81ŠIS neko dete v nekem raiiievju poleg ceste med Lokavcem in tVo). Dete je ženskega spola, je prišlo |hkor je zdravnik kouStatiral — mrtvo na >•: iti ni bilo zmožno življenja. — Zavito liho v svilnat papir in ni bilo nikakih .: n, 'fij na njem, katere bi sum vzbujale, * / umorjeno. - Matere tega detetu i?iso ¦ ^iedili in so bile dosedanjo poizvedbe ;o!ncma brez v>peha. V Rikin&ergU je poskusil neki iuriividuum i t. m. med mašo v tamošnje župnišče ::uitt. Postavil je lestvo k oknu v prvem liitroftju, splo/al gori in bil je ravno na-I-rivljcn. da ubije okno, ko je prišel neki [bn mimo, nakar je Bs?edroveea doli skočil M-i. Mi Sil SI opekla v Gorjanskem na Krasu -sirekljevi hiši št. 61. dva dečka; eden |*i .'> leta, drugi 4l t. Pehala sta se po og-V-iai, ko sta bila sama doma, ter padla v *nj. ZlRSkl Suknji je ukradel neznan tat iz poovanja g. Miloševiča na Fr. Jos. Tekališču f "0. V suknji so bili tudi ključi in roka-|;e. vse skupaj vredno 60 K. Tri ADŠkt je prijela žandarmerija, ker so Eklatili po polju okoli Gorice. Dva, H. Stang Iv. Hartmann sta s Pruskega, tretji Jos. ¦¦'»uner pa iz Temešvara. Hartmann je po-^11 iz neke kaznilnice. Vse tri so djali p ključ. Sujo žwBO ji neusmiljeno pretepi! 40-ietni JJ* Ludovik Kumar na Placuti, ko se je '"'I vinjen domov. Sosedje so udrli v Ku- [*Je?o stanovanje ter jo komaj rešili iz rok !"6ža- Kumarja so zaprli. i Na delu pr| nekem udajiku v št. Andrežu je ¦toV .30"letne8a Fr« Marušiča. K sreči so K/6!1.(lrugi delavci na pomoč, da ao ga ~ IMt ven iz kamenja in grušča. Marušič je hudo poškodovan, zato so ga prinesli v goriško bolnišnico. Važno. — Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. «r ~ .Jtova—želeaatoa.—-*fctov. Narod« poroča, da ve iz gotovega vira, daje zagotovljena zgradba železniške proge: Vrhuika-HotedrŠica-Razdrto-Senožeče-Š tanjel. Znižali ss ceno govejemu meso v Kranju mesarji za 1C v pri kilogramu. V Budimpešti so tudi znižali cene. Tudi po drugih krajih. Kdaj pride Gorica na vrsto ? Magistrat je pred časom obljubljal, da počaka še par živinskih trgoy ter da se potem domeni z mesarji glede cen mesa, katere treba vsekakor znižati. Trgov je bilo že več, meso pa je vedno Še jednako drago. Torej, magistrat, na noge. Prebivalstvo Gorice ne more prenašati sedanje neznosne draginje. Deželno draitvo tratfkMter. c. kr. na- mestništvo je potrdilo pravila društva „De-želno društvo tobačnih trafikantov na Primor-sksm" s sedežem v Gorici. Potoiilal učitelji za kmetijstvo m Primorskem io V OllRieljI ne bodo nastavljeni več po pogodbi, ampak dehuitivuo v državni službi. To spada v okvir vladne akcije za gospodarsko povzdigo Dalmacije in Primorske. Še Zlite Zl Aserlkl. - Banke v Čikagn so naročile v Londonu 4 milijone dolarjev v zlatu, katere treba poslati nemudoma. Politični pregled. Poslanska zbornica. — v seji 20. t. m. je poljski klub živahno pozdravljal novoimeno-vanega ministra za Galicijo Abrahamowicza, kar se je ponovilo, ko je mfiilsterski predsednik predstavil novega ministra. Vsenemca Malik in Iro sta neprestano vpila: Proč z Abrahauovviczem! Dočim je posl. Uomanczuk profil besedo k zapisnika, je posl. Breiter razvil neko ministra Abrahamovvicza žalečo podobo, ki sta jo posl. Malik in Iro držala kvišku. Predsednik je zahteval, naj pobodo odstrauita, kar se je s posredovanjem reditelja zgodilo. Med neprestanim hrupom in živahnim odobravanjem pristašev so posl. Jto-manczuk v imenu muloruskega kluba, posl. Stan«! v imenu Zionistov, posl. Malik v imenu Vsenemcev, posl. Michl v imenu svobodnih Vsenemcev, posl.' Davvdiak v imenu staro-maloruskega kluba, protestirali toliko proti obliki razglušenja ministerskega imenovanja v zadnji seji, kakor tudi proti pozivu Abraba-mouicza v svet krone, ne da bi se bilo pri tem vprašalo zastopnike vseh galiških narodnostnih strank. Poljski socijalni demokrat posl. Diamant je zaključil z apelom na zbornico, naj ne dela ovire, da se giasum zadnjega sklepa prične debato o najnovejem miuister-,»kem imenovanju. Neprestani, hrupni protesti so trajali še dolgo časa. Nato je zbornica nadaljevala debato o nujnih predlogih glede podraženja živil. Govorili so: generalni govornik Mora-czevvski in predlagatelja Schrammel iu Renner, ki so ostro polemizirali proti zadnjim izvajanjem ministra za poljedelstvo in protigovor-nikov ter priporočali, naj zbornica vsprejme nujne predloge glede podraženja živil. Razprava je bila na to prekinjena. Med došlimi ulogami se nahaja nujni predlog posl. Choca glede znižanja sladkornega davka ter interpelacija posl. Pagnini, Oliva, Scabar, Pit-toni in Avancini glede reorganizacije javne varstvene službe v Trstu ter glede postopanja straž povodom manifestacije za italijansko vseučilišče dne 14. in 15. novembra. Df. Rfiaf O MfiOdbl, - Na občnem zboru političnega društva „Edinost" v Trst je govoril dr. Rybaf obširno tudi o nagodbi ter rekel med drugim: „Vi vidite, da se Hrvatje borijo v ogrskem državnem zboru na hraber način proti nagodbi. Ne toliko proti nagodbi, ali proti sistemu, kateri zatira vsako svobodo in vse narode na sramoto Ogrske, Avstrije in cele Evrope. To zatiranje je že tako vnebopijoče, da se je svet začel zanimati za zatirance-trpine. Slavni Bjornson (Navdušeni živio-klicil) je protestiral proti krivicam, ki jih Madjari grešijo nad ogrskimi narodnostmi, in s tem celemu sveiu odkril njihovo barbarstvo, ki služi v sramoto državi, kjer se to godi. Madjari uvidevši, da njihov nimbus začenja izginiti, da je svet začel izprevideti, kaki so, skušali so se braniti. Toda ravno v tem momentu, ko so se branili, napravili so zopet grozen čin: umor v Černovi, kjer so dali postreljati ob pomoči madjarskih svečenikov uboge Slovake in pobili nedolžne otroke. — Ta čin je pokazal, da od Madjarov ni pričakovati ničesar, naj bodo oni protestanti ali katoliki, lajiki ali duhovniki. — Proti takemu sistemu se treba boriti z vsemi sredstvi. Naj se reče,- kar-sehoče, naj se nam dokaže, da je ta nagodba za nas celo koristna, naj se nam govori o veliki koristi dalmatinske železnice — mi v tem boju ne smemo zapustiti svojih bratov na jugu (Viharno odobravanje.) Železnice se zidajo in se bodo zidale tudi za naprej, ampak narod, ki se ga je enkrat uničilo, ne povstane več. Mi nočemo zapustiti svojih bratov v boju proti madjarskemu fanatizmu, na oltarju katerega žrtvujejo Madjari^ vse ogrske narodnosti, naše koristi in koristi vse monarhije. Škoda, da se to ni sprevidelo- na tistem mestu, kjer se je moralo to sprevideti. Pač se je tem znalo 1. 1848., da so na Ogrskem Slovani; le tedaj, ko so tam prišli v konflikt z Madjari, so se zmislili, da je na Ogrskem tudi drugih narodov. Mi, gospoda, radi ene železnice ne izdamo svojih bratov. S tem še nočemo reči, kako bomo mi postopali glede nagodbe. To pa vam zagotovljam, naj postopamo tako ali tako, naj delamo opozicijo ali obstrukcijo, m i bomo postopali vedno le tako, kakor se bomo o tem sporazumeli s hrvatskimi delegati v Budimpešti. (Viharno in navdušeno odobravanje.) Pruski deželni žier je bil 26. t. m. v beli dvorani kraljeve palače slovesno otvorjen. Knez Biilovv je prečital prestolni govor. Mi-nisterski predsednik Btilow je potem predložil zakonsko predlogo o ponemčevanju poljskih pokrajin. Biilovv je rekel, da je že lansko leto predložil svoj program glede poljske politike in ponavlja le svoja takratna izvajanja. Razne vesti SvlRjir V talarjl!. ¦ Župnik knmberški Wagner je oskrunil deklico, hčerko tamoš-njega trgovca. Ta trgovec ni ovadil tega, pač pa je orožništvo samo izvedelo za to in ga ovadilo. In sedaj l Kaplan Franc Kafer je pridigal v nedeljo, naj moli celo ljudstvo iz Kuniberga za ubogega in nedolžno preganjanega župnika, da se izteče stvar dobro. In nazadnje je ta kaplan tako fanatiziral ljudstvo, da bojkotira cela vas trgovca. Trgovino je nahujskauo ljudstvo ometalo z gnojem. Kaplan hujska, ženske si pa pripovedujejo, da je župnik že čez leto dni uganjal svojo svinjarije. Od hiše do hiše pa gre prošnja v podpis, da naj pride kumberški Župnik zopet nazaj. Ker se je zvedelo za župnikove svinjarijo, je trgovec, oče deklice, popolnoma uničen, in najbrže se ne zgodi nobenemu nič, ne župniku in ne hujskajočemu kaplanu l — Take reči radi potlačijo, -- Kako dobro ljudstvo vzgaja klerikalizem, se pa tudi jasno vidi iz tega slučaja. Bedi na Dunaju. — Tekom sedmih dni si je poiskalo zavetja v ogrevalnicah 72.722 oseb, (14.702 moških, 14.675 žensk iii4:).2N5 otrok) in 2517 oseb, ki nimajo doma. 41 nadstropij visoka hiša stoji v Nevvjorku. Na vrh tega velikanskega poslopja je splezal po strelovodu delavec John Smith ter razvil gori v višavi amerikansko zvezdnato zastavo. To je vse kaj drugega od poguma onega Du-najčana, ki je bil zlezel vrh cerkve sv Štefana. — Vlak padel I reko. — Iz Taragone na Španskem poročajo, da je čez most pri Salou padel vlak v reko. Rešilo se je le malo ljudij. Vlak je bil poln potnikov. O potresu V Karatagu prihajajo na dan vedno groznejša poročila. 1200 hiš je porušenih. Od 4000 ljudij se jih je rešilo le 200, drugi so mrtvi. Tudi v okolici je razdejanih več vasij. Za Župana I RIMU je bil izvoljen v ponedeljek žid Ernest Nathan. V PetrogradU je umrl veletržec Ivan Kos, rodom Ljubljančan^ _____ __,_____.'— — Število ŽldOV na svetu. — Glasom oficijelne statistike pravkar obelodanjene od Jevvick Year Book, je vseh Židov na svetu okolu 11,081.000. Od te Številke jih odpada na Evropo 8,744.000, na Ameriko 1,556.000, na Afriko 354,000, na Azijo 342.000 in na Avstralijo 17.000. V Evropi se židje na posamične države razdeljajo nastopno: V Rusiji jih je 5,100.000, v AvstroOgrski 2,100.000. v Nemčiji 600.000, v balkanskih državah 400.000, v Belgiji in Holand^i 105.000, v Franciji 80.000, v Italiji 40.000. Največ Židov imajo mesta New-York 700.000, Dunaj 130 000, Berolin 95.000, London 80.000 in Jeruzalem le 30.000. Kje je največ poročenih oseb? — iz statističnega letnika posnemamo sledeče zanimive podatke: Največ poročencev je v Srbiji, tu pride na 1000 nad 15 let starih ljudij 701 poročencev, za Srbijo pride britska Indija s 688, Bulgarija s 671, Romanija s 642, Rusija s (542, Ogrska s 624, Francoska a 559, Zje-dinjene' Države s 558, Italija s 548, Nemčija s 533, Japonska s 529, Danska s 523, Avstrija s 522. Gospodična \eMa .slovenščine in nemščino v govoru in pisavi, italijanščine v : govoru J išče primerne službe. Naslov pove" upravništvo. Največja iznajdba! Saffio2B5gW.stane po najnovejši iznajdbi sestavljena, 36 ur idoCa nikcl-remont. žepna ura s seknndnikom, znamka ..Svstcm-Hoskopf- Patent". Ta ura ima svetli-kajočo se cifernico — tako, da se vidi na uro ti..ii v temi. (iarantira se pismeno za 3 leta. | 'Uri priložimo brezplačno lepo verižico ter 5 j _______okraskov).________________ Kina, lepo izrezljana srebrna ura za gospode z i verižico vred stane samo gld. 5*66. _______________________"------------ l 7,-a ncii!?ajajo?e se povrne denar. Vsaka ne-, varnost je izključena. Odpošilja se proti povzetju aH proti naprej plačilu. M. i- Holzer-jeva vdova Marija Holzer tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebrnmc, kitajskega srebr. '. v zaloga godal K R A K A U St. 6er» udgasse 29. Hochparterre iprejc Dictelgasse 73). Ceniki zastonj in poSluine prosto. — Iščejo se potniki! Štev. 3335/07 E Podpisano ravnateljstvo naznanja, da vsled sklepa precastitega varstva z dne 18. novembra t. 1. se zvišajo obresti hranilnih vlog iopet za en četrt na sto, tedaj na 41;2°0 in sicer od L januarja 1908 naprej. Ravnateljstvo zastavljalnice in ž nje združene hranilnice. Voditelj: Jakončlč. d Kajveejl dabltekl Mark GOD.OOOJ Naznanilo sreče.' |Za rfikitke laran-tira država Vabilo k adeletti ===== dobitnik šans ===== ari denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg In pri Kateri ]e 9 milijonov 841.476 Iflark dobitkou. Glavni dobitki te prekorlstne denarne loterije •o »ledeCi: Največji dobite* js v srečnem slučaju 600.000 Mark. premija k 300.000 Mk. »200.000 » » 60.000 ». » 50.000 » » 45.000 » » 40.000 » » 35.000 » * » 30.000 » dobitek »100.000 » —.»-- »60.000 » 50.000 1 dobitek a 40.000 Mk. 1 7 1 11 46 103 163 58» »30.000 »20.000 »15.000 »10.000 » 5.000 > 3.000 » 2.000 » 1.000 » 300 » 900 Y eelem obsega loterija, katera je 7 razredov rasvrstena 100.000 sreCk s 48.405 dobitki t 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. raereča znala v srečnem čaja 50.000 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na »tacala v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srečkanje je postavno doloCeno. Cene srečkam 1. razreda so sledeče : sela orlg. srečka M. 6- aH K 7— Sol » » » 3— » - 3-50 etrt » » » 150 » » 175 Vlogo za ostale razrede, kakor tadi natančno dolofiilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srefikovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovr-ienem sreCkanju uradno listino, ne da bi jo moral ie-U zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. NaroČila sprejemam proti psvzetju ali pa pioti naprej plačilu. Oglasiti se je torej * svrho naročil predsto-jačsga srečkanja takoj, ali pa vsaj do 5. decembra Samuel Heckscher senr. BaskgescMft v HAMBURGU. v" finejši Imovini katera je ueSča nemščine in slovenščine v govoru dobi takoj službo izven mesta. Pogoji se zvedo Yia Barzellini štev. 22. I. nadstr. Cisti le z GLOBUS = čistilnim ekstraktom. «— Na izvoznem trgu tekališče Jos. Verdija BachmaJer-jev = veliki električni bioskop. = Gledališče za predstave živih slik v naravni velikosti po najnovejš em Edizonovetn modelu 1K07. — Program je sestavljen le iz najnovejši? *N najzanimivejših svetovnih pojavov ter komičnih prizorov vsake vrste. ' ' '" Zavod prve vrste. — Godbo proizvaja veliki koncertni OFkestHon. — Zvečer bajna razsvetljava Dvakrat na teden popolnoma nov program. Predstave se vrle vsak dan ob 6. 7. 8, in 9. ari z?eLer. Ob nedeljah in praznikih fti 10. in U. nri dopoldne; popoldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. ii 9. ari. ' .PROGRAM veljaven od srede 27. t. m. do sobote dne 80. t. m. 19. Potovanje o Rim. 19 krasnih slik po naravi. Vidi se: Življenje starih Rimljanov, palače, amfijeater, Vatikan itd. 20—27. Gospa Vrabec ima smolo. Zelo smešna predstava. 28—33. Detektiv. Senzacijonelno. 34—39. Hevidjjivi. Originalna predstava nevidijivih tatov. 40-46. Vodopadi v Viktoriji z mavrico. Novost! Reprodukcija po naravi. Največje čudo na svetu. 47—51. Peklenski ogenj - v barvali. Krasna reprodukcija. 52-9. Nadleina bolha. Jako komičen prizor. II. RROORAM veljaven od nedelje do torka 3. decembra. ¦i. Presenečena zakonca. HumoriHtir-nn-komir-ni prizor. >. Parliki balet. ZH<> intercNantno. I'U.> prva pariška pi»^; 1». Sanje turškega paie. Krasna fantastična ¦¦rvdstava v barv li7. V lahodni Afriki, ('.'udovita ivprodukcija v barvu«. ;t'.». Verin Ijubimski roman. Drama v 7 dejanjih. Vi«r.», h vrste, ki je dosegel po vsem svetu vulM izvrstne se* tu v, • ¦ grama ter vsled točnega prednašanja največjo pohvalo, se zanašam tudi na tukajSno p. ». nbčinstvo, da nte pusott v obilnem fiteviiu. ' ' Z odličnim spoštovanjem I. Bachmaier, imetelj zavoda. Izšla je ANA KARENINA sedaj 50 vinarjev. Za zadnji krat! Izvanretlno znižane cene! Prej 8 kron -^ Obenem tudi jako priliCno nakupovanje k Božičnim praznikom. | Pohištvo nase trgovine se tudi razprodaja po 1 komadu. -t^* Dobili smo od svoje centrale brzojavno naročilo, naj se pripravimo za odpotovanje. Sklenili smo tedaj prodati celo trgovino od svojih krasnih sedaj 5(Tvinarjev. COOPER' S DIJAMANTOV najlepša svetovna imitacija, ki so stali prej 8 kron le za kratki čas Prej 8 kron sedaj 50 vinarjev. Prej 8 kron iv«7 sedaj 50 vinarjev. Prej 8 kron sedaj 50 vinarjev. po 50 vinarjev t. j. 25 krajcarjev vsaki komad aii par z vdelanjem vred. Nudi se Vam izyanredno redka prilika. Ke zamujajte! Kupite hitro dokler se še nahaja naša zaloga: prstanov, brož, igel za za vrat niče in klobuke, naveskov, verižice za gospe in gospode itd. Samo SO vinarjev vsak komad, koji je prej stal 8 kron. Razpošilja se tuli po povzetju, toda ne manj, kot »liri komade. sito prodaja se H vsst tami jo jato znižani ceni. MM'S AMERICAN DUIOM PALAČE Gorica V Meh št. 8 sedaj 50 uinarjeu. Prej 8 kron sedaj 50 uinarjeu. Prej 8 kron SVETOVNO ZNANI == FERNET-BRANCA BRATOM BRANCA V MILANU Jedial lutaiii atčiii u iilaltuijt, \m najbolj učinkujoč« želodčna grenčica ¦»•!•! Neizogibno potrebno v vsaki družini t Dobiva te v vsaki boljii delikatesni trgovini in v vsaki kav*^ sedaj 50 ofnarjeu. Prej 8 kron sedaj 50 uinarjeu. Prej 8 kron sedaj 50 uinarjeu. Prej 8 kron Prej 8 kron