85* številka«
mBommmammmmmmmmmmmammm
Naročnina listu: —
Celo leto . . K10*— Pol leta . . . „ 5'— Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno. . .	„ 1*—
Zunaj Avstrije: —-
Celo leto . . a 15*— Posamezne številke — tO vinarjev. - ^
falserai ali oznanila
•e računajo po 12 vin. "id ßredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust ---------------
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
lili lllli ■HIM     II ■ «■ im m
Uredništvo in upravniStvo: Maribor KoroSka ulica. 5. — Telefon St. 113.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Grof Stürgkh umorjen.
Morilec sociftinidemokrat dr. Fric Adler. —- Stürgkh od treh krogel smrtno zadet v glavo. — Mackensen prijel z uspešno ofenzivo v DobruM ter prodrl 10 km pred Konstanco. — Rusi pri Narajovki vrženi nazaj.— Krvava bitka pred Bitoijem. — Na Tirolskem naši odbili močne sovražne napade.
Hajnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Diunaj, 22. oktobra.
Uradno se razglaša:
Romunsko bojišče.
Na ogrsko-rumunski meji se nadaljujejo z nezmanjšano silo hudi boji; na več mestih so bile romunske čete vržene.
Rusko bojišče.
Ob gornjem toku reke S t r y p e na sprednjem bojišču vspiešni boj|i.
Nemške čete so z naskokom, zavzele ruske postojanke na vzhodnem bregu reke N a r a j o v E e, ter zapodile sovražnika čez reko. Samo majhen kos ozemlja se še nahaj v sovražni oblasti, Vjetih je bilo 8 častnikov in 745 mož.
Italijansko bojišče.
Dan je potekel mirno. Južno od jezera D o b -liho se je našlo in spravilo ogrodje itali]anskeiga pripetnega balona, katerega je vihar, kakor se zdi, odtrgal.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov,
•tSamestnik načelnika generalnega štaba: pl. Höf er,
podmaršal.
lajnovejše nemški» uradno! poročilo.
Berolin, 22, oktobra. Rusko bojišče.
Fronta bavarskega princa Leopolda: Pred sredino armadne skupine generalnega polkovnica Woyrscha in zahodno od Lučka je na posameznih delih bojišča obojestransko artilerijsko delo van- j je naraščalo.
Boji za prednje postojanke zahodno ofd gornje Strype so za nas potekli ugodno. Pod vodstvom generala pl. Gerog so nemške čete na krajevno ozko o-mejenem prostoru po vspešnih sunkih zadnjih dni v ©notnem napadu med. krajema Svistelniki in Komoro-hy-Nove vrgle sovražnika zopet nazaj. Salmo še majhen košček ozemlja na zahodnem bregu Narajovjke je še v. sovražni posesti. Njegovi brezuspešni protisun-k so se izjalovili. Sovražnik je imel težke krvave izgube. Vjeli smo 8 častnikov in 745 mož.
Rumunsko bojišče.
Fronta generala kava,Ieri je nadvojvode K ar o la: Kljub žilavi obrambi dohodov v svojo deželo so bile rumunske čete na. več mestih vržene nazaj, Ozemlja, ki smo ga že. zasedli, nam protisunki niso mogli več iztrgati.
Skupina maršala pl. Mackensen a:	Dre
19. oktobra započeta, bitka v Dobruči se je za nas u-godno odločila. Rusko-rumunski sovražnik je po težkih izgubah vržen na celi fronti iz postojank, ki $i jih je že v miru zgradil. ‘Močni oporišči Topraizar in Cobadinu sta zavzeti. Zavezniške čete zasledujejo
Macedonsko bojišče.
Boji ob kolenu reke Crne še niso konča,ri. Nemško čete so posegle v boj.
Umor mimsterskega predsednika grof d Stürgkha.
Smrt ima aandanašnji na svetu ogromno žetev. Ljudi kosi in podira kar trumoma in kupoma. Človeštva, se je polotila, neka mrtvica, da se niti ne zaveda tega velikanskega umiranja. Ce se poroča, o kupih, e stoterih, o tisočerih, ki so mrtvi obležali na bojnih pbzoriščih, se v javnosti poveča in pomnoži pozornost. Smrt nekaternikov 1 ali celò posameznika ostane navadno neopažena..
Preteklo soboto, dne 21. oktobra,, pa si je smrt na Dunaju izbrala žrtev, ki je jalvnost ne more puščati v nemar. Oseba, ki je padla ite^ voj-rtef žrtev; je bila v javnosti veleuvaževaia, ker se je gibalni, na višinah življenja, moči in oblais i. Izguba dobrega, previdnega in izkušenega, državnika, kakor je bil avstrijski ministrski predsednik grof S*Qi${kh, je v resnih in težkih časih, v katerih se sedaj nahaja naša monarhija, veljk in hud udarec.
Ni pa samo >moča:n utis napravila smrt grofa Stiirjgkha, temveč zbudila, je itudli veliko in splošno ogorčenje. Umor je gnusen in velik zločin, ki je vreden vse obsodbe, naj izhaja iz tega ali onega nagiba,.	je tudi kot politične sredstvo.
Ko se je pred 28 meseci v Sarajevu zgodil oni usodni, iz političnega fanatizma narekovani umor, se je zgrozil ves omikani s veh Vse se je strinjalo v ostri obsojdbi teh zločinskih in ostudnih političnih praktik Balkana in Orijenta. Na Ibmaju pa je to zločinsko politično sredstvo ugrabil pe kak zaostali balkanskiA mladič, tudi ne morda, kak divjaški italijanski bandit, temveč socia,ldemokratiiui intelektualec, tajnik nemške socialdemokraške stranke, dr. Fric Adler, sin socialdemokmškega voditelja in poslanca dr. V. Adlerja. Kateri so bili podrobni nagibi, ki so tega človeka, ki ni več neizkušen mladeniški fantant, temveč mož 37 let, ki ni neolikan proletarec, temveč si je pridobil moderno omiko ter je nekaj časa. želel postati privatni docent na, vseučilišču v Curihu, potem pa, bil izdajatelj socialdemokraišMejga.1 poljudno-jenan-stvienega in bojevnega lista „Der Kamp!“, nagnili k temu strašnemu zločinu, še ni znano. Preiskava bo to dognala. Ko je nastavil revolver na ministrskega predsednika, je morilec baje rekel: „To je škodljivec, ki že dve leti oškoduje ljudstvo, tega pe zato mora storiti neškodljivega.“ Sovražno nam inozemstvo se nad tem zločinom najbrž ne bo taka zgroževalo, kakor se spodobi za. kristjane: in kulturne ljudi, visa j vodilni krogi ne, temveč ga bo smatralo kpt znamenje, ki govori v prilog naših sovražnikov. Prihod-njost bo pokazala,, da, se bodo kakor sploh o Avstriji, tako tudi v teh svojih nadah varali.
li liter.
O umoru, ki se je zgodil v soboto, dne 21.. oktobra Vž3* popoldne, se poročajo te podrobnosti:: Ministrski predsednik gro! Stürgh je zahajal vedno» skoro vsak dan na opoldansko kosilo v hotel MeissU in Schadn na Dunaju. Obedoval je v veliki obed niči vselej pri isti mizi. Tudi v soboto je prišel! v obednico med 722. in 2. uro popoldne. V nje--govem spremstvu so bili cesarski namestnik tirol-
ski, grof Toggenburg, ritmojster baron Franc Aeh-renthal, brat našega bivšega zunanjega ministra grofa Aehrenthal, ter moravski deželni poslanec pl. Gomperz. S temi tremi osebami se je vsedel grof Stürgkh k mizi, ki je bila vselej zanj določena, ne da bi se bil kaj brigal za nekega 30 do 40 letnega moža, ki je sedel tri mize proč od grofa Stürgkha in katerega še nikoli poprej niso videli v tem hotelu. Tuji gost se ni zdel nikomur sumljiv. Bil je mož v najboljši moški dobi, velike in krepke postave, nekoliko osivelih, velikih, gostih in skrbno počesanih las: kratko ostriženih brk in je nosu očala. Grof Stürgkh je povžil svoje opoldansko kosilo v živahnem pogovoru s svojim spremstvom. Po končanem kosilu je pil črno kavo in si prižgal smodko. Tudi tujec, katerega ni nihče opazoval, ker ni bilo nobenega povoda za to, je bil gotov s nosilom in je isto že tudi plačal. Grof Stürgkh se je s svojimi spremljevalci že pripravljal na odhod. V tem h pu vstane tujec in stopi proti mizi, kjer je sedel grof Stürgkh. Grof Stürgkh in grof Toggenburg sta ga videla prihajati proti njima nagl-h korakov, toda mislila sta, da namerava tujec h gostom pri sosedni mizi. Ko je prišel tujec prav blizu Stürgbhove mize, je segel z roko v žep, potegnil samokres, ga nastavil proti glavi ministrskega predsednika ter je po bliskovo oddal zaporedoma tri strele iz samokresa na grofa Stürgkha. Streli so le predobro zadeli. Grof Stürgkh se je nagnil nekoliko na stran, nato se pa zgrudil mrtev na tla. Kri se je razlila po njegovem obrazu, po obleki in po miznem prtu. Grof Stürgkh je bil takoj mrtev. V obednici je nastala za tre* notek grozna zmeda, vse je bilo za hip kakor oka-menelo. Nato nagloma zgrabi grof Toggenburg za stol, da bi z njim udaril po morilcu, ki je zbežal proti vratom. V dvorani obedujoči častniki so potegnili sable in planili za morilcem, istotako grof Toggenburg, baron Aehrenthal in pl. Gomperz. Pri vratih je morilca zgrabil orjaško močni natakar Grumbach. S krepko roko ga je prijel za roko, v kateri je morilec še držal samokres. Pri tej borbi se je samokres še enkrat sprožil in krogla je zadela grofa Aehrenthala v spodnje desno stegno ter ga lahko ranila. Ta krogla je oprasnila tudi roko natakarja Grumbacha. Morilcu so nato izvili samokres iz rok, ga krepko držali in takoj poslali po policijo.
Po umoru.
Ko se je grof Stürgkh zgrudil na tla, je brizgnila kri po tleh. Krog umorjenega je naenkrat bila luža krvi. Nekateri gostje, ki niso hiteli za morilcem, so priskočili h grofu, da bi mu pomagali. A bilo je prepozno. Poklicani zdravnik je sicer videl, da ni več pomoči, kljub temu je še. poskusil zadnje sredstvo in mu je vbrizgnil neko tekočino, ki bi naj pokazala, ali je še življenja v umorjenem. Nato je zdravnik konštatiral smrt. Mrtvo truplo so zavili v bel namizni prt in ga položili blizu tam, kjer se je izvršil umor, na začaisni mrtvaški oder. Grof Stürgkh je i-mel dve smrtni rani. Ena krogla je prodrla nad nosom skozi glavo in je na drugi strani izstopila. Druga krogla je vdrla, skozi srednjo čelnico v glavo in je obtičala v lobanji. Desno oko umorjenega je močno izstopilo iz očesnih jamic. Tretjo kroglo so pozneje našli pri mizi v kotu blizu okna. Ta krogla, je
navzdol ja šla siO'. ko Ai v wbräzu te. e obtaala v vratnem mesu. Smrt je takoj nastopila
Grofa Stürgklia prepeljejo v Halbenrain.
Iz Dunaja se poroča, da bodo umorjenega grofa Stiirgkha prepeljali v Halbenrain in ga tam položili v skupno grobišče grofovske družine. Stiirgkh.
Kdo bo Stiirgkhov naslednik?
O vprašanju, kdo bo Stiirgkhov naslednik v ministrskem predsedstvu, krožijo različne vesti. Nekatera poroč la namigavajo, da utegne postati r mistrski predsednik sedanji notranji m nister princ Hohenlohe, ki je bil kot tržaški cesarski namestnik tudi pri Slovencih in Hrvatih v čislih. Druga poročila pa zopet imenujejo kot kandidata za ministrsko predsedstvo bivša ministrska predsednika Koerberja m Becka.
Koncentracija slovenskih
strank,
Poročali smo že. da je voditelj tržaških Slovencev dr. Wilfan v „Edinosti“ odgovoril na „Slovenčevo“ izjavo z dne 18 septembra glede koncentracije slovenskih strank. Izreka se sicer za koncentracijo, priporoča, naj se ustvari organ iz zastopnikov vseh strank, ki bo v odličnih vprašanjih, ki so prišla in še pridejo na dnevni red, liahko nastopal v imenu vsega slovenskega naroda, a v „Slovencu“ izražene pogoje izrecno in odločno odklanja, S tem je kajpada s strani svobodomiselnin strank na Primorskem koncentracija odklonjena.
Sedaj se oglaša tudi n arojdii o n apre dn a. stranka na Kranjskem. V praških „Narodnih Listih“ je dne 15 t. m. priobčen „iz krogov slovenskih politikov“ članek, ki se bavi s koncentracijo slovenskih strank. Članek se glasi:
„'Prepričanje, da je koncentracija slovenskih in hrvatskih političnih strank v Avstriji potrebna, je sedaj splošno in tako trdno, da se tudi tisti, ki bi mu morda iz osebnih interesov ne bilo za to, ne upa javno nasprotovati. Ne gre samo za to, da bi se koncentriranim nemškim strankam, podal protiutež, temveč zlasti za to, da bi imela slovenski in hrvatski narod v novi orijentaciji na avstrijskem jugu en jezik, en govor. Ta orijentacija je potrebna z ozirom na italijansko iredento v Primorju. Razdelitev Primorja v, tri dežele, 'Ti*st, Goriške in Istro, s tremi deželnimi zbori, dasiravno z enim cesarskim namestništvom, je postala (tu je zaplenjena poldruga vrsta) proti življenjskim avstrijskim interesom.
i Se v 18, stoletju je Kranjska segala do Pazina, srca Istre. Stremljenje, da bi se na jugu ustanovila ena velika provincija,, torej ni samo narodna želja Slovencev in Hrvatov, temveč v prvi vrsti stvar monarhije in njene bodočnosti.
Koncentracija Slovanov v imenovanem smislu pa zahteva, seveda tudi koncentracijo njihovih političnih strank, Dalmacija, katera je bila v Napoleonovi Iliriji združena s Kranjsko in Primorsko ter Koroško, je sicer toliko oddaljena, dia se ne da misliti na nje vtelesenje v novo veliko Primorje, toda dalmatinski politični interesi se sedaj popolnoma krijejo z interesi ostalih avstrijskih Jugoslovanov in zato se potreba koncentracije strank tudi tiče njihovih strank, To zjedinjenje bi pred vsem popolnoma avtomatično šlo za zedinjenjem slovenskfih in istrsko-hrvatskih politikov.
To zedinjenje je tudi zèlo lahko in brez daljših posvetovanj v glavni stvari takoj mogoče; težave nišo irti od daleč tako velike, kakor n, pr. za Cehe. Poleg Slovonsko-hmitskega kluba v državnem zboru so sedaj samo dr. Ravnihar, ljubljanski poslanec, pripadnik narodno-/napredne stranke, ter dr. Rybar in dr. Gregorin, pripadnika primorske nar. stranke. Najbližja bodočnost more pozdraviti vse slovenske in istrsko-hrvatske poslance v enem klubu. iTo bi pomen j alo, da je narod, ki ga zastopajo, celota napram vladi in drugim strankam. Po tem prvem koraku bi se lahko moglo izvesti zbiližanje strank v posameznih deželah. Trezni in pošteni politiki splošno odobravajo to postopanje..“
Tako se glasi prva polovica članka. V drugi polovici pa so zadržani ostri osebni napadi na voditelja S. L. S. na Kranjskem, na deželnega glavarja dr. Šušteršiča, Nihče pač ne bo pričakoval, še manj zahteval, da bi mi, ki smo ne samo. s peresom, ampak tudi v srcu za. narodno koncentracijo slovenskih strank na prej dogovorjeni pošteni, nedotakljivi podlagi, priobčevali take javne osebne napade, ki gotovo niso koncentraciji v. korist. Zavrniti moramo tudi izpad na 6, L. S., češ, da je dosedaj zanemarjala o-sebna uradniška vprašanja. Zastopniki naših ljudskih strank niso sicer uravnavali svoje politike edino po personalnih uradniških, vprašanjih, ampak po najvitalnejših vprašanjih vseh ljudskih slojev slovenskega naroda, za to so taki izpadi neosnovani. Ne koristijo tudi prav nič ideji koncentracije
Zdi se, da gotovi krogi ne marajo koncentracije, o kateri govorijo in pišejo.
Krompirjeve eene,
Z Dravskega polja.
Svetovna vojska je veliko sprememb povzročila Kolikokrat se "je’"n. pr. prej priporočalo kmetskim gospodarjem, naj se poprimejo knjigovodstva, ha,j si zapisujejo, koliko izdajo, koliko pridelajo, katera panoga kmetijstva se izplača, katera ne itd. Vojne razmere so prisilile kmetovalce, da si izračunajo, koliko pridelajo, sapnoobsebi pa se vpraša človek dalje, koliko pridelki stanejo.
Glede krompirja smo naredili natančen račun, koliko stane kmeta na Dravskem polju 1 oral krompirja: pri srednje dobri letini — letos je bolj slaba — se dobi na oralu 40—50 meterskih stotov krompirja, Ako bi se ves prodal, bi dobili zanj 360—45(1 K, Stroški, za sedanje razmere nizko računjeni, znašajo za oral: oranje 30 K, 12 vozov gnoja 240 K, sajenje 24 K, seme 135 K, okapan-e 24 K, osip-avanje 24 K, izkapanje 80 K, vožnja 40 K, 10% se pokvari m vsuši 45 K, skupaj 642 K ; pri tem še davek ni v-računjen, torej presegajo stroški ceno krompirja za 192 K. 100 kg krompirja stane torej kmeta najmanj 12.80 K. Razven tega je hrana za delavce zdaj veliko več vredna, nego je tu vračunjeno. Ker se pri večini gospodarska dela morajo prepustiti težakom brez pravega nadzorstva, je treba tudi sedaj več delavcev kot prej, pridelovalni stroški so zato v resnici še večji. Ali more biti zdravo in pospeševalno za raizvoj kmetijstva, ako se določajo take cene, da se niti pridelovalni stroški ne pokrijejo, da mora delati v zgubo?
Čudno se nam kmetom tudi zdi, da prodajalec sme prodajati krompir do 19 vinarjev 1 kg. Kmet, ki
zgrešila svoj cilj. Obe rani ste bili smrtni. Ko je še sodnijska komisija napravila zapisnik, so umorjenega prepeljali ob 'A na 6. uro v poslopje ministrskega predsedstva, kjer so mu že med tem pri redili mrtvaški oder.
Umorjeni grof Stiirgkh.
Umorjeni avstrijski ministrski predsednik Karol Marija grof Stiirgkh je bil star 57 let. Rojen je bil leta 1859 v Gradcu. Po dovršenih vseuč.liščnih študijah je stopil leta 1881 v politično službo, katero je pa že leta 1891 zapustil, ko je bil od štajerskega veleposestva izvoljen v avstrijsko državno zbornico. Tri leta pozneje je bil poklican kot referent za avstrijske srednje šole v naučno ministrstvo, kjer je postal dvorni svetnik. V tej dobi je nastal boj za in proti slovenski gimnaziji v Celju. Stiirgkh je bil nasprotnik te gimnazije, v sled katere je padlo ministrstvo Wiiidischgrätz ter je izstopil iz službe i/i odložil državnozborski mandat. Leta 1896 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor in leta 1902 v državni zbor. Ko je leta 1907 zopet in sicer v radgonskem okraju, kandidiral za državni zbor, je propadel proti kršč.-soc. kandidatu Krennu ; kmalu nato je bil poklican v gosposko zbornico. Grof Stiirgkh je bil več let minister. Leta 1901 je postaj naučni minister. Dne 3. novembra leta 1911 je postal ministrski predsednik, ter ostal do svoje smrti Rajni je bil samskega stanu in ima pri Halbenrainu in Klödhu v radgonskem okraju, obširna posestva. Njegov brait Henrik je okrajni glavar v Radgoni, drugi brat Jožef je generalni major in tretji, Ferdinand, je pa štajerski name-stniški podpredsednik.
Morilec socialdemokrat dr. Friderik Adler.
Morilec je ostal popolnoma miren ter je tistim, ki so silili vanj, rekel: „Prosim, gospodje, jaz vem, kaj sem storil in se dam mirno vkleniti.“ Na vprašanje nekega častnika: „Zakaj stp izvršili ta grozni čin?“ je odgovoril morilec: „!0 tem se bom zagovarjal pred sodiščem; moje ime je dr. Friderik Adler, sem pisatelj in stanujem v ulici Sonnenhof štev. 6.“ Morilca so izročili policiji in spravili v zapor.
Dr. Friderik Adler je sin soci a ldemokr atičnega poslanca, ustanovnika in voditelja avstrijske socialne demokracije, dr. Viktorja Adler, in je star 37 let. Morilec je pisatelj in je obelodanil več političnih in socialnih spisov. Kot govornik je nastopal na sooialdemokraških zborovanjih, tako posebno na Zgornjem Štajerskem leta 1911 na volilnih shodih. V pon,deljek, dne 16 oktobra, je bil v Gradcu, kjer j'e sodrugom govoril o vojski v zgodovini socialne demokracije. Kot tajnik nemške socialdemokraške stranke je bil dokaj vplivna oseba, ter je skušal svoj v-pliv razširiti z znanstvenim listom „Der Kampf“, ki ga je izdajal. Pripadal je najskrajnejšemu radikalnemu krilu stranke ter je skušal ideje poslanca Lieb-knechfa iz Nemčije udejstviti tudi v Avstriji. V začetku vojske je Ml vpoklican v vojake, toda vsled srčne hibe je bil oproščen od vojaške službe. Morilec je oženjen in oče treh otrok.
Uradna raztelesba.
Umorjenega ministrskega predsednika so v nedeljo dne 22. oktobra predpoldne uradno raztelesili. Raztelesba je trajala cele 4 ure. Dognalo se je, da je morilec sprožil na grofa Stiirgkha B krogle iz svoje brovniog - pištole. Dve krogli ste ga zadeli v čelo, tretja pa ob začetku nosa. Oba strela v čelo sta bila tako sprožena, da sta prodrla skozi možgane. Obe krogli so našli v mož gamh. Tretja krogla je bila merjena od zgoraj
OSTEH*
Vemzeios*
Mož je izrazita osebnost. O blag obarjen je z odličnimi. nenavadnimi svojstvi duha, bistrega vida, krepke volje, neupogljive eneržije m — nevarne zvitosti. Teh svojstev mu ne more odrekati tudi noben nasprotnik, To so duševni darovi, ki ustvarjajo pravega demagoga, ki si zna tudi preko gromad težav, in uasprotstev preriti do veljave. !T'o si je pridobil tudi Venizelos, Pred kakimi 10 leti je bil mož za cel svet izven meja Grške še nepoznana ličnost, danes je na jeziku vsega političnega sveta. Faktor je, ki ne tehta mnogo samo v notranjem življenju Grške, ampak ki računajo ž njim vsi činitelji evropske in zlasti balkanske politike kot potenco poleg legitimnega kralja grškega kraljestva.
V začetku Venizelosovega presenetljivo naglega dviganja je bilo leto 1897, ko so — za časa grško-turške vojne — vlasti sedanje entente, Rusija, Anglija, Francija in Italija, proglasile avtonomijo za o-tok Kreto, ki je bila do tedaj turška provincija. Kot komisarja so poslali tjakaj grškega princa Jurija, ki je v imenu turškega sultana prevzel vodstvo avtonomne vlade.
In Venlzelos je — Krečan! Princ Jurij je Imenoval Eleuterra, Venizelosa pravosodnim ministrom
za Kreto. Čudna Igra usode je hotela, da je ravno večni revolucijonar in podpihovatelj vseh uporov na Kreti postal upravitelj pravice, a "da je tudi kot član vlade, ki je upravljala otok v: imenu- sultana, ostal voditelj upornikov proti turškemu gospodstvu. Komisarja princa Jurija, brata sedanjega grškega kralja. je podpiral le v toliko, v kolikor je to prihajalo v prilog dalekosežnim namenom Venizela, dokler ni začel odkrito rovariti tudi proti princu. In zakaj?! Cujte in strmeli boste: isti Venizelos, ki danes stremi za tem, da. postane diktator Grške, ki si prisvaja pravico, da govori v imenu vsega grškega, naroda, ki se baje bori za neodvisnost, svobodo in integriteto Grške, isti Venizelos je začel divjo agitacijo proti princu, obdolževaje tega poslednjega, da dela za pri-klopljenje otoka Krete — k Grški, da hoče etablirati svoje lastno gospodstvo na Kreti!! Da Venize-losu ni bilo tedaj za veličino in razvoj Grške, marveč le za njegove osebne ambicije, govori kričeče to dejstvo, da ni le agitiral proti priklopljenju- Krete k Grški, marveč da je hotel le avtonomijo otoka pod turškim vrhovnim gospodstvom, seveda na predpostavi, da bo prvi mogotec on — Venizelos!
Ker pa so se Krečani izrekli proti taki rešitvi krečanskega problema, je Venizelos, Id zna biti tudi gladek kot jagulja, hitro presedlal in začel propagando — za. združenje Krete z Grško. Ali tu je naletel na odpor „zaščitnih“ vlasti. Vendar je dosegel toliko, da je moral princ Jurij zapustiti Kreto, toda komisar ni -ostel on, Venizielos, marveč je grški kralj — ki mu je bilo prepuščeno imenovanje komi-
sarja — imenoval Zaimisa.
Potem pa je zopet sreča obrnila svoj smehljajoči se obraz Venizelu: po aneksiji Bosne in Hercegovine in proglašenju Bolgarske kot samostojno kraljevine, je krečanski narodni zbor imenoval Venizela kot ministrskega predsednika, ki je pozneje — ko se je leta 1909 v grški vojski pojavljala upornost in je bil položaj v Atenah ogrožen — nasvetoval kralju nove volitve v zbornico. Kralj se je dolgo upiral, — ker ni zaupal Venizelu. In ta ni niti skrival svojega nasprotstva do kralja. Očitno je obdolževal tega poslednjega, da je le on kriv na razmerah, ki so dovedle do tega upora v vojski, potem na slabem fili ancijelnem položaju in na parlamentjaričnih zmešnjavah. Končno pa se je kralj vendar vdal. Venizelos sicer ni kandidiral — vsaj javno in formelno ne — vendar je bil izvoljen z veliko večino, nakar je že zopet presenetil svet z novim kameleonskim činom: izjavil je, da ni Krečan in turški podanik, marveč Grk ter se je preselil v Atene, kjer je leta 1910 postal ministrski predsednik. A že tedaj je bil pravi diktator Grške.
V prvi balkanski vojni je zvtezda njegova zažarela v vsem svojem sijaju. In bodimo pravični tudi nasproti Venizelu! Naj so bili njegovi nagibi še tako obsodbe vredni,, vendar moramo priznati, da si je tedaj pridobil velikih zaslug za Grško. Dočim je bilo to kraljestvo — radi žalostnih notranjih političnih razmer, nedostatnosti nje držaivViikov in posebno zaradi zastrupljenih razmer v armadi, ki Je bila brez vsake organizacije in vežbe — poprej prezira-
Nova ruska ofenziva pred zimo?
Boji pred Bitoljem.
se je celo leto trudil s pridelovanjem, trpel in imel stroške, dobi 9 vinarjev za 1 kg, trgovec, ki si je od imeta dal krompir zastonj pripeljati, pa 10 vinarjev
več ! Na tak naßin se ne vzbuja veselja do kmetskega stanu. Kdo bo delal z veseljem v svojo zgubo, pa ne im želel med tiste priti,, ki ne sejejo in ne žanjejo, r>a od kmetovih žuljev, od njegovega znoja obilne dobičke spravljajo in se bogatijo. Kmet mora prodajati v zgubo svoje pridelke, konsument jih mora kljub temu drago plačevati, tisti pa, ki hodijo „zlato“ srednjo pot med producentom in konsumentom, — medkupci in trgovci — pa se smejijo 1
Sprememba, ir avstrijskem zima »jem ministrstvu*
Nemški listi poročajo zopet o spremembi v vodstvu avstrijske zunanje politike ter navajajo kot kandidate za zunanje ministrstvo sekcijskega načelnika grofa Forgacha, bivšega poslanika v Belgradu ; grofa Mereya, bivšega veleposlanika v Rimu, in grofa S zeczen a.
Splošna ofenziva.
■ ■
„Corriere della Sera“ poroča, da angleško časopisje enoglasno zahteva istočasen močen napafd v-seh zaveznikov na vseh frontah. Na tja način bi čet-verosporazum rad razbremenil Rumunijo in končal vojsko še pred letošnjo zimo.
Švica in Bolgarija.
Bolgarija dosedaj v Svici ni imela svojega diplomatskega zastopnika. Pri švicarski vladi jo je' zar stopal đosedaj dunajski poslanik Tošev. Sedaj pa je Bolgarija imenovala za Švico svojega posebnega poslanika v osebi dosedanjega poslanika v Bukarešti, Raxleva. V nedeljo, dne 22. oktobra, je Radev odpotoval v Svico. Tošev ostane na- svojem mestu na Du naju.
Rusko bojišče.
Na ogrsko-rumunski meji smo iztrgali Rusom, goro Rusulin. Ob NaraiovM smo v večdnevnih zmagovitih bojih vrgli Ruse več kilometrov nazaj.
Na ruskem in rumunskem bojišču leži že debel
sneg.
Veliki uspehi naših letal v Valiniji.
Iz Stockholma se poroča:
Ruski list „Siznij Volinij“ piše, da je delovanje avstrijskih zrakoplovcev v zajdnjem času v Voli-niji nečuveno živahno. Avstrijski zrakoplovi povzročajo v ruskih etapnih prostorih velikansko škodo. V zadnjem tenu je priplulo nad Luck 5 avstrijskih letal, ki so vrgla 50 bomb na ruske utrdbe. Bombe so usmrtile ali ranile več kakor 500 ruskih vojakov.
Avstrijska letala so napadla kolodvor v mestu Dubno s tako silo in tako uspješno, da je bil za tri dni ustavljen ves promet na tej v vojaškem oziru za Ruse tako važni železniški progi. V Kamenieo-Po-dolskem so naša letala z bombami razbila glavno postajo, kjer so se nahajala osrednja skladišča za preskrbo Brusilove armade, veliko pekarijo, dvoje skladišč za puške in skladišče za avtomobile. Blizu me-♦ sta je zletela v zrak velika množina municije.
no, neuvaževano in brez veljave v evropskem političnem koncertu, je znal Venizelos povzdigniti njega moral iòni ugled in politično veljavo ter je napravil iz Grške važnega in uvaževanega komponenta v balkanskem problemu.
Naravno torej, da je postal najpopularneji mož v kraljestvu; ali. kar mu je dal z eno roko, mu je odjemal z drugo. Sreča,, ki ga je spremljala, je le še bolj podžigala njegove osebne ambicije, ki so se vedno gibale v smereh, nasprotnih sedanji grški dinastiji.
Venizelosovi propagandi je pripisati- da je Grška danes tako ponižana. To so dejstva, ki podajajo karakteristiko osebnosti Venizelove, njegovih namenov in njegovega razmerja do dinastije. Jasno so tu pred nam njegovi nagibi, govore, nam, da je bil Ve-nizielos vedno sovražnik grške dinastije.
Imamo pa tudi pojasnilo za sedanje vedenje kralja Konstantina, za akutno nasprotstvo med tema dvema možema, za vstrajnost, s katero kralj odvrača Venizelosa od moči in oblasti na Grškem.
Slednjič imamo pojasnilo za dejstvo, da, je dobila ententa v Venizelu moža, kakoršnjega je potrebovala za svojo borbo proti kralju, ker se noče ukloniti nje nasilstvu in odnehati od svoje politike nevtralnosti.
Pariški „Matin“ poroča, da bosta generala Brusilov in Cerbačev pred zimo poskusila z novimi o-fenzivnimi navali.
Romansko bojišče.
Na, sedmograški fronti boji za obmejne prelaze. Rumuni se našemu vdiranju čez mejo krčevito ustavljajo.
V	Dobruči so bolgarske, turške in nemške čete dne 19. t. m. zopet pričele z ofenzivo. Vrgle so sovražnika iz močno utrjene črte. Zavzele so mesto Tuzla ob Črnem morju in več drugih postojank, kakor Topraizar in Cobadinu, Dne 20. t. m. so že stale naše čete 10 km pred rumunskim obmorskim mestom Konstanca. Bitka v Dobruči se je torej za naše ugodno odločila. Zavezniške čete zasledujejo umikajočega se sovražnika. Rnmunsko uradno poročilo samo priznava, da se rumunsko-ruskja armada v Dobruči v središču in na desnem krilu umika,
Ofenziva v Dobru dl.
Maršal pl. Mackensen je po kratkem odmoru dne 19. t. m, zopet pričel v Dobruči z ofenzivo. Zavezniške čete so na različnih mestih napadle sovražne glavne postojanke in so južno od črte Rašova (ob Donavi)—Agemlar—Tuzla zavzele več rumunskih postojank. Naši so vkorakali v mesto Tuzla, ki leži ob Črnem morju, južno od Konštance, Zavzeli smo tudi več važnih višin severno od imenovane črte. Vjetih je bilo v teh bojih okrog 3000 Rusov. Maokensenove čete so oddaljene le še kakih 10 km od važne železniške črte Konštanea—Bukarešta.
Nova razvrstitev rumunskih čet.
V	glavnem stanu ruskega carja v mestu Kami-enec-Podolski se je vršil te dni vojni svet, katerega so se udeležili ruski car, načelnik ruskega generalnega Štaba in carjev generalni pribočnik Aleksejev, generali Ivanov, Brusilov, Evert in Ruski, francoski general Barthelot ter rumunski vojaški odposlanec in pooblaščenec. Posvetovali so se o novih vojnih načrtih, katere je izdelal francoski generalni štab. Ruski car je zagotovil rmnunskemu vrhovnemu armadnemu poveljstvu vso. svojo pomoč. Pod vrhovnim vodstvom francoskega generala Barthelota sc je vršila že v zadnjih dneh nova razvrstitev rusko-rumunskih čet. V rumunsko moldavsko mesto Jaš je prišlo 25 francoskih zrakoplovov, ki bodo opravljali poizvedovalno službo v rumunski armadi.
Bukarešta — ruska trdnjava.
Iz Kodanja se poroča: Rusija je poslala v zadnjih zelo velike množine municije v Bukarešto. U-trdbe okrog Bukarešte so oborožene z zelo težkimi trdnjavskimi topovi iz Rusije in tudi velik del posadke tvori rusko vojaštvo. Poveljstvo posadke je baje izročeno nekemu ruskemu generalu. Rumunskim čar stnikom je zaukazano, da se moraj,o brezpogojno pokoriti odredbam in poveljem ruskega generalan tako da se nahaja trdnjava Bukarešta v ruski oblasti. V Rumyniji se govori, da je kraljeva rodbina zapuši, la deželo.
Italijansko bojišče.
Dočim boji na primorski fronti več ali manj mirujejo, poskušajo Italijani na nekaterih mestih na Tirolskem svojo srečo. Posebno ostre borbe se vršijo v ozemlju gore Pasubio. Hrabri cesarski strelci so vse napade krepko odbili. j?
Nova vojna taktika.
Major Morath izjavljaj o brezuspešnih italijanskih navalih ob Soči, da se je zabila le mala zagozda v fronto avstrijske armade. Pri Italijanih se je v osmi ofenzivi opazila druga vojna taktika, ki se i-menuje „taktika generala joffre.“ S to taktiko so naši sovražniki nekaj časa dosegli uspehe, Rusi celo velike, ker so bili v stanu, stalno veliko mase čet vreči v borbo. Izkušnje pa so "pokazale, da se dajo tudi taki sunki preprečiti. Žrtve naših sovražnikov pk! so se zelo povečale. Radi tega se sovražniki sedaj ne poslužujejo več te taktike.
Macedonsko bojišče.
Južno in južnovzhodno old Bitolja se vrši velika bitoljska bitka. Ob železnici Bitolj—Florinaj in ob kolenu reke Crne, ki se steka, v Vardar, se bijejo krvavi boji. Srbi bi na vsak način radi prodrli do Bitolja.
Švicarski list „Journal de Geneve“ piše: Bolgari se sovražnim navalom pred Bitoljem krčevito u-pirajo. Ob kolenu reke Crne se razvijajo izredno srditi boji. Novejše poročilo pravi, da so se Srbi utaborili na obeh straneh reke Crne. Od tam se razteza fronta četverosporazumovin čet do Bab appianine. Od tu hočejo Srbi in njih zavezniki doseči mesto Bitolj.
Velike srbske izgube.
„Slav j ansici Jug“ v Odesi poroča, da je celokupna srbska vojska še nedavno štela 110.000 mož. Od teh jih je bilo pred rumunsko vojsko v ruski armadi 30.000 mož. V Macedonici se je borilo 80.000 Srbov, od katerih jih je bilo 70,000 na fronti in 10 tisoč v etapnih prostorih. Do 28. sept. so Srbi izgubili vsega skupaj 36.000 mož.
Grčija.
Žaloigra v Grčijj se bliža h koncu. Kralj Konstantin je moral izročiti četverosporazumu svoje vojne ladje in tudi njegove čete prihajajo polagoma v četverosporazumov tabor. Venizelosova narodna armada narašča od dne do dne. Na otokih Kreta, Samos, Mytilene so nabori imeli velik uspeh. Od atenske garnizije je že 8000 mož s 25 častniki pristopilo k Venizelosu, 500 jih je že na potu. Narodna vlada je že naročila 15.000 uniform za divizijo Seres. Kakor poroča „Secolo“, je narodna viaria včeraj Bolgariji stavila ultimat, v katerem zahteva,, naj takoj iz-prazne vzhodno Macedonijo.
francosko bojišče,
Bitka ob Sommi se nadaljuje z vso srditostjo. Severno od Somme so pridobili Angleži na črti Gu-enldecourt—Pys nekaj ozemlja, južno od Somme na črti Biaches—La Maisonettes so pa Francozi izgubili nekaj jarkov, katere so v poprejšnjih bojih bili zar vzeli.
Politične vesti.
Diplomacija, rimske kurije. Novi dunajski nuncij Bolfre di Bonzo je dospel na Dunaj. Za uditorja dunajske nunciature je imenovao msgre Clemente Nicara, dosedaj uditor v Bruselju. — Za nuncija v Chilu je imenovan msgre Sebastiano Nicotra, — Za nuncija v Braziliji je imenovan Sanz y ©amper.
Srbska mornarica. „Kölnische Zeitung“ javlja iz Kodanja: Po izvestju „Birževija Vjedomosti“ je u-resničen sen Srbije o vojni moči na morju, oziroma je tej moči postavljen prvi temelj nat ta način, da je vsaka država entente darovala Srbiji po eno vojno ladjo. V petrograidskem poročilu ni rečeno, če je tako storila tudi Ital jaH ki bi komaj rada videla novega tekmeca na Sredozemskem in morda tudi na Jadranskem morju. Srbska vojna mornarica je že sodelovala pri nedavnem svečanem pozdravlu ruskih čet v Solunu, S tem, da je ustvarjena srbska mornarica, je izražen že predpogoj, da dobi Srbija pri mirovnih pogajanjih svoj lastni pristan. Jasno je — končuje „Kölnische Zeitung“ — da Italija- s to rešitvijo ne bo zadovoljna.
Tedenske novice«
Rajni kardinal Missia o občecerkvenem petju.
Goriški prijatelj našega lista, bivši gimnazijski pevovodja ter organist v goriškem bogoslovju in ob posebnih slovesnostih ,v goriški stolnici, ki se z odobravanjem zanima za naiše članke o cerkvenopevs-kem preporodu, nam je sporočil, kako se je kardinal Missia pohvalno izrazil o občecerkvenem petju. Rajni kardinal je bil fino izobražen glasbenik in sam izboren pevec z nežnozvonkim glasom. O birmovanju v Tolminu so ga hoteli prijetno iznenaditi s tem, da so „vso cerkev“ izborno naučili peti inaine pesmi: „Bog (pred Tvojim veličastvom.“ Vsi verniki so prepevali pravilno in ganljivo pobožno. Kardinal je bil globoko gajnjen in je ponovno pohvalil tako krasno cerkveno petje.
Cerkvenopevski preporod. Za, tiste ki se zanimajo za tozadevne članke, naznanjamo, jda smo dobili o tem predmetu daljšo razpravo, v kateri razlaga veščak določbe lavantinskih sinod o cerkvenem petju, To razpravo objavimo v prihodnji petkovi številki.
Proiumcij kardinal Scapinelli odlikovan. Cesar je odlikoval dunajskega pronuncija kardinala Seapinellija povodom njegovega odhoda z velikim križem Stefanovega reda. Insignije mu je izročil poslanik baron Macchio.
Noviee od ogrskih Slovencev. „Novine“ poročajo: Franc Salvator, kraljevski vojvoda, zet' našega apoštolskega krala, je obiskao Szomblathel. On je naime Vogrskoga Rdečega križa glavni namestili pokrovitelj, poh odo je zato v toj česti vse mestne bolnišnice Visoki gost' je pri našem višešnjem pastiri bio na obedi z driigimi večimi velikaši i častniki. Obed je bio kratek zavolo žalostnoga bojnoga časa. — Zgorela je oslica slame v Crensovcih pri Horvat Steiani (Lukač) i v Beltincih pri Baligač Jožefi; v-kiippridoči sosedje i še dalešnji dobrohotni ljiiidje so zabranili, da se je vekša nesreča ne pripetila. — Boži žlak je vdaro Kovačovo Ano v Siilincih, kda je z šestletnov vniikicov kostanje brala. Dete je malo kesneje šlo domo za njov i kda pride domov, jo že mrtvo najde.
Prošnja Slovenske Straže. Slovenska, Straža je v vojni prepustila) vse nabiranje vojnooskrboval-nim namenom, a ono, kar si je s požrtvovalnostjo že prej pridobila, da je mogla vzdrževati šolstvo na Koroškem in druge naprave, sedaj pohaja. Zato se oglaša s toplo prošnjo, naj bi jo poverjeniki Družbe sv. Mohorja priporočili ljudstvu pri razdelitvi knjig! Zberite velik dar velike Mohorjeve družine! Pa tudi drugi domoljubi naj se Slovenske Straže večkrat spomnijo. Vsak vinar, ki gai dobi, bo dala slovenskemu ljudstvu!
701etnica. Zaslužni slovenski zgodovinar prof. Ivan Steklasa je doživel dne 10, t. m. svojo 701etni-co, V 44 letih svojega književnega delovanju je priobčil veliko Število znanstvenih in poljudnih zgodovinskih spisov v raznih slovenskih zbornikih in časopisih, Dolgo vrsto let je bil tudi spreten čaisnikar. Največ zaslug pa si je pridobil z raziskovanjem zgodovine svojega domačega kraja, napisavši obsežno in temeljito zgodovino župnije St. Rupert na Dolenjr skem. Govori pa in piše o Slovenstvu z istim oduševljenjem kakor pred 50 leti kot maturant novomeške gimnazije.
Robert Frangeš v glavnem stanu 'nadvojvode Evgena, Kakor znano, se je slavni hrvatski umetnik-kipar Robert Frangeš mudil v glavnem stanu najd-vojvode Evgena v namenu, da izdela poprsje nadvojvode. Sedaj je ta zopet pozval poslednjega, da izdela njegov kip v naravni velikosti na konju. Geneital Hoen je rekel umetniku Frangešu:	„Dosedaj se ni
še nikomur posrečilo, da bi portretiral nadvojvodo. Vi ste edini umetnik, ki mu nadvojvoda poklanja zaupanje, a tudi simpatije in hoče Vam poveriti izvedbo portreta,, pak smo vsi veseli, da Vas je pozval v svoj glavni stan.“ — Frangeš se takoj loti dela.
Za hrvatsko medicinsko fakulteto v Zagrebu je nabranih že nad 2,000,000 K.
Otvoritev mestne knjižnice v Makarski. V občinski hiši v Makarski v Dalmaciji so otvorili mestno knjižico, ki šteje okoli 3000 knjig, katere je pokojni prošt dr. Pavišič zapustil mestu. Razven tega je dal knjižnici na razpolago nad 4000 zvezkov duhovnik Koer.
Nov gospodarski list v Dalmaciji. V Zadru je začel izhajati nov gospodarski list „Gospodarski glasnik“, določen za Dalmacijo, Bosno, Hercegovino, I-stro. Hrvatsko, Srbijo in Crnogoro.
Dr. Nachtigall o Doberdobu ali Doberdolu. — Vseučiliščni profesor dr. R. Nachtigall v Gradcu sodi o tem imenu tako-le : Prvotna oblika je bila» Do-herdol ali Dobrijidol, kar pomeni hrastov ali gozdni dol (Eichenwaljdtal), ker pomeni dob hrast ali hrastov gozd.. Pri izgovarjanju besede Doberctol pa je „1“ ali „v“ prešel v „b“, kar je prišlo v novejšem času v šolske knjige, tako da se zdaj govori napačno „Doberdob“, kakor da bi bil v drugem delu besede dob 5= hrast', dasi je v resnici že v prvem delu. Ime Doberdob = Doberhrast bi tudi ne dalo pravega, pomena, saj ni nikjer „Slabhrast.“ Sam piše o tem takole: „Na kratko povedano je stvar sledeča: Iz düblet Doberdo in Doberdob je prva starejša. V samem kraju se tudi ne izreka Doberdob, ampak Doberdou, kakor se je na lastna ušesa prepričal g. stotnik Mojster, ki bo o tem menda objavil spis. Po glasoslov-nih zakonih ondotnega narečja; bi se staro „dob“ moralo glasiti „duob“ (glej n. pr. Zakrajškov spis v XII, Glasniku). „Dou“ odgovarja književnemu in staremu „Dol“; paralelna dolina se tam tucii naravnost tako imenuje (laški Vallone), Tisti maloslišni „b“ na koncu se je razvil iz dialektičnega izgovbra, kakor se po Goriškem sploh večkrat zamenjava..,v“ z -b.“ To je dalo tudi povod neke vrste narodni ali bobe šolski analogiji, zamenjati „Doberdobb“ (prim, hrv do) z „Doberdob“, dasi tako etimologijo a limine odklanja., kakor rečeno, že izaovor „dou“ namesto „duo.“
Dokler smo slovenski fantje proti Lahu,1 ne bo
prodrl naše fronte. Slovenski fantje nam^pišejo : Srčne pozdrave vsem bralcem in bralka mfStraže in Slov. Gospodarja, pošiljajo: četovodja Ignacij Celcer, doma od Št. lija v Slov. gor., četovodja Anton Maček iz Sp. Sv. Kungote, četovodja Jakob Purgaj od Sv. Jakoba. Italijan zopet buta z njegovo butico v naše dobre postojanke, ali dokler smo ml slovenski fantje tukaj, jih ne bo prekoračil.
Rotšild — grof. Šef dunajske banke Rotšild, Luis baron Rotšild, je postal grof. Istočasno je do-
TaUjntalj la založnik: Konsorcij „Straža,“
bilo plemstvo nekaj vodilnih gospodov bank za njih j zasluge za vojno posojilo,
Princ Henrik — avstrijski veliki admiral. Naš cesar je imenoval pruskega princa Henrika za avstrijskega velikega admirala.
Za oproščene. Oproščenim Črnovojriikom se za črnovojnik izrecno želi take listine, mu upadi, pri k:a-črnovojnik iereono želi take listine, mu uradi, pri katerih je v službi, lahko izdajo potrdilo o njegovi o-prostitvi
Davkarije sprejemajo razdeljene dvekronske bankovce. Finančno ministrstvo je zaukazalo vsem davčnim in carinskim uradom, da morajo sprejemati razdeljene dvekronske papirnate bankovce. Tudi poštni uradi in železniške blagajne bodo dobile nalog, da bodo morale sprejemati razdeljene dvekronske bankovce.
Prvi sneg. Na naših pohorskih vrhovih je že ob zajdnjem deževju zapadel precej debel sneg. V soboto, dne 21. t. m., pa so nas ob prvih jutranjih u-rah tudi v nižavah pozdravile prve snežinke. Ker je še mnogo polja neobsejanega in še poljski pridelki niso vsi pod streho, snegu v sedanjem času ne moremo zaklicati: Dobrodošel!
Goifodarsk® botìoo*
Poslanec Pišek pri cesarskem namestniku. V
soboto, dne 21. t. m., je bil poslanec Pišek pri. ces. namestniku in mu je predložil razne pritožbe in prošnje kmetskega prebivalstva glede sedanjega načina popisovanja in rekviriranja žita. Posebno je priporočal g. poslanec, naj se pri odmeri žita za domačo uporabo ozira tudi na število dninarjev, vjetaikov in drugih delavcev. Cesarski namestnik je obljubil, da se bo kmetskim željam po možnosti ugodilo.
Pšenica na papirju. Predsednik preskrbovalnega urada za živila v Nemčiji, Baltocki, se je nedavno o popisovanju žita, krompirja in drugih živil sledeče izrazil: Vse številke o popisovanju žita, krompirja in drugih živil se morajo vzeti na znanje z veliko previdnostjo. Krompirjevo letino se je n. pr. v Nemčiji cenilo po površini obdelanega polja. Ako so žuoani premalo navedli, se jih je pozvalo, naj popis popravijo. Ako pa So navedli preveč, pa se ni zahtevalo popravka, Radi tega ne verujem, da bi bila Nemčija leta 1915 res pridelala 54 milijonov tonelat krompirja. Tudi uradnemu seznamu o žitni letini ne verujem. Vse se je previsoko cenilo, Mi imamo velike množine pšenice, rži in krompirja na papirju, ki pa za človeško prebrano niso uporabne. Mnogi se potem čudijo, kam so prišle velike množine prizna-negv žita ali krompirja in mislijo, da, se je manjkajoče pokrmilo živini. Tako sodi Batocki sam o uradnih seznamih, Ali) ni pri nas ravno tako ? Letos se ni verjelo, kar je kmet priznal ali kar je Župan popisal, ampak oblast je letino sama cenila po hektarjih, koliko bi se moralo tega ali onega pridelati. Ta ključ pa, ki ga je oblast rabila, je z o* ugodne letine, a ne za letošnjo, ko so vremenske uime letino silno skvarile. Na ta način se je od mnogih posestnikov več zahtevalo, kot v resnici imajo.
Kako se poklada divji kostanj? V Porenju na Nemškem že od nekdaj pokladajo divji kostanj vprežnim in klavnim volom) Konji in svinje divjega kostanja prav rade rie marajo, ker ima nek poseben grenak okus. Ce sA poklada krayam-imlekaricam, ima baje mleko neprijeten okus. V; malih množinah pa se tudi kravam lahko poklada zdrobljenega divjega kostanja. Kostanj se zdrobi surov na sadnih mlinih ali pripravah za rezanje repe in korenja, Ker vsebuje divji kostanj skoro polovico vode, 'se hitro pokvari, ako leži na velikem kupu. Najbolje je, ako se kostanj razgrne na lesenem podu ali pa se ga v krujš-ni peči nekoliko posuši. Kostanjev zdrob se mora po dva dni pustiti v' vodi; s tem izgubi nekoliko svojega grenkega okusa in služi pozneje kot izborno in lahko prebavljivo krmilo za svinje in konje. Surov divji kostanj ima približno toliko redilnih snovi kot ječmen, posušen pa ima redilno vrednost kot koruza. Svinje baje po krmljenju 'divjega kostanja, prav izborno debelijo.
Subvencionirane bike se ne sine rekvirirati.
G.	kr., kmetijska družba opozarja okrajne odbore, o-bčinska predstojništva in lastnike subvencioniranih bikov, da. ne smejo oddajati subvencioniranih bikov — in sicer tudi ne potom rekvizicije — pred pretekom dveletne rejne dobe ali pa sploh pred potekom še nadaljnega leta, če se je bikorejcu priznala, posebna nagrada za to, da obdrtži bika za plemenitev še nadaljno leto.
Razdelitev čevljev z lesenimi podplati. Dunajska magistralna! uradna poslopja se bodo te dni spremenila v zalogo čevljev. Občina je naročila na tisoče z lesenimi podplati čevlje iz impregniranega blaga na Danskem in jih bo razdelila med ubožce in šolske otroke. Pete imajo železne oboje, gornji del je iz impregniranega blaga, leseni podplati pa so obiti z žreblji, ' Pa,r teh solidnih čevljev velja 6 K, otročji čevlji pa K 3.50. Enake čevlje so dobili brezplačno tudi' gotovi mestni delavci, če so vsaj .6 mesecev v mestni službi.
Obuvala za šolsko mladino. Deželni šolski svet je izdal na vsa šolska vodstva,, okrajne šolske svete in županstva odlok, v katerem se priporoča, da se n ai že sedaj skrbi za to. da bodo dobili otroci, ki
Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan.
bodo obiskovali v zimskem času šolo in ki pridejo od daleč s premočenim obuvalom v šolo, tople, domače copate. Premočeno obuvalo bi se pa moralo na toplem prostoru, toda ne morda, v učni sobi, sušiti tako dolgo, dokler šolar ne zapusti šolskega poslopja-Dekleta, višjih razredov ljudske šole bi naj pod vodstvom učiteljic ročnih del izdelovala take domače copate in sicer iz ostankov sukna, stare obleke itd. Take, v šoli izdelane domače copate bi se naj med revnejše šolarje brezplačno razdeljevale. Gledati bi se pa moralo pri tem tudi na zdravstvene razmere. Copat, ki jih rabi danes ta otrok, bi koj drugega dne ne smel natakniti kak drug otrok, da se na ta način zabranijo nalezljive bolezni.
Spravljanje kuhanega sadja. Dosti gospodinj ima steklenke in steklenice naložene po omarah, koder pride dp njih svetloba in zrak. Tako se ne drži sadje dolgo. Najbolj stoji na temnem, hladnem in suhem prostoru. Na Nemškem, denejo posode s sadjem v zaboj, napolnjieg s peskom, otrobi, žaganjem ali s šotnim prahom ali z oblanjem. Porivanje in obračanje sta konservam ■ samo v kvar.
Za varstvo orehovega drevja. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da se zdravo orehovo drevje, ki ima premera manj kot 200 cm, ne sme podirati, V času od 1. aprila do 15. oktobra vsakega leta se pa orehovo drevje sploh ne sme podirati, tudi tako ne, ki ni zdravo in ki je debelejšo kot 200 cm. Nadalje določa ministrska odredba, da se mora za vsako posekano orehovo drevo vsaditi mlado orehovo drevesce.
Koliko konj je v naši monarhiji? Pri zadnjem popisu konj so našteli v avstrijskih deželah 1,802,89(7 konj, na Ogrskem in Hrvatekem 2,173.599i, v Bosni in Hercegovini pa 221.981 konj, torej je v naši monarhiji vsega skupaj 4,198.478 konj. V vojne namene je bilo danih nad milijon konj,
R&zmo novice.
Umor na sodniji. V drvarnici sodnije v Für-stenfeldu na ■Srednje-Štajerskem so v petek, dne 20. t. m., zjutraj našli ubitega sodnijskega slugo in nadzornika kaznjencev Nikolaja Pihler, Preiskava je dognala, da je Pihler bil zjutraj usodnega dne z dve-i ma kaznjencema v drvarnici in da sta ga najbrž ta dva ubila. Pozneje so tudi enega morilca našli mrtvega,, ki ga je umoril somorilec. 'Drugi, z impnom Penigall pa je zbežal na Ogrsko.
Psa so pojedli. Pred dnevi so našli v Gradcu blizu brega reke Mure dele ubitega psa, kot glavo, črevesa, noge in tudi nagobčnik. Policija je zadevo preiskovala ter dognala, da je psa* ki je bil lastnina nekega krojača, izvabila žena ključavničarskega pomočnika Stindl v svoje stanovanje. Tam je ubil psa brat žene, Pes je bil precej velik, tako da je bila o-bitelj Stindl za pet dni obvarovana pred budim gladom Zadeva je naznanjena sodišču.
Edisonova Iznajdba, ki bo onemogočila vsako vojno. Iz Amerike poročajo o novi Edisonovi iznajdbi, ki se zove „električna vojna.“ Krog postojank se postavijo mogočni akumulatorji, ki bodo proizvajali neprekinjen tok izredno visoke napetosti. Potom posebnega aparata, id je jedro in obenem še neodkrita skrivnost iznajdbe, bo ta tok na daleč okrog izžareval električne toke, tako da se bo dvigal v. zraku neviđen električni zid, katerega nihče ;ne bo mogel premagati, kajti vsakogar, ki se bo približal temu pasu. bo elektrika ubila,. Ker se pa dailies boj ne vrši več samo na zemlji, marveč tudi visoKO pod nebom, je moral Edison misliti seveda tudi na to. V zvezi z gori navedenim sistemom je sestavil aparat, ki tfo vsa letala in zrakoplove, ki bi hoteli preleteti postojanko, nemudoma prisilil, da. se spuste na tla. Tudi to se zgodi s pomočjo elektriko. In sicer gre za top, ki meče. električne strele v veliko višino, onemogoči nadaljno delovanje motorjev ter prisili letalca, da se brezpogojno spusti na tla,. Edison hoče to svojo iznajdbo porabiti še le po končani svetovni vojni in sicer jo bo dal na razpolago edinole Združenim državam.
Studenec vrh gore. Na Španskem je severno od Madrida gora Panalara, visoka 2404 m. V letošnjem poletju se je v najhujši suši vrh gore odprl močan studenec z izborno pitno vodo. 'Studenčnica izvira v obliki srednjevelikega vodometa. Več učenjakov se že zanima za ta izvanredni naravni pojav.
Dopisi.
Maribor. Urad za preskrbo prebivalstva z živili, katerega vodi komisar c, kr. okrajnega glavarstva g. dr. Lajnšie, se mahala od idne 21. oktobra naprej v hiši Èdmund-Smid ulica št. 8, II- nadstropje. Pri tem uradu se dobijo dovoljenja za prevoz krompirja, sladkorne izkaznice itd.
St. lij v Slov. gor. Dne 16. t. m. je umrla M. ■Juvan, soproga tukajšnjega pekovskega mojstra. Zapušča 6 malih otrok, N. p. v m. !
Marenberg. Mag. pharm. Karl Kfciutecky je dobil dovoljenje, da otvori v našem trgu lekarno,
Polzela. Umrla je dne 17. t. m. Marica Cimperman iz čislane Cimpermanove rodbine. Pogreb se te vršil dne 19i. t. m, ob izredno obilni udeležbi. Svetila rajni večna luč! Cimpermanovi rodbini pa naše iskreno sožalje!
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,