St. 49. V Gorici, 3. decembra 1886. Tedaj XVI. „So«a" iihtjt Tstlc petok is »elj» po poiti preiem»n» ali ˇ Gorki n» #on» poiiljana: Vie leto . . . . . f. 4,40 Pol lew.......->.20 Cettrt leu......1.10 Fri ozatnilih in take tutli pri „po>- lanicak" ie pic&uje za uavaduo tristop- no mte: . . . . 8 kr. «e t* tiaka 1 kr»t 7 „ Tt tt M 2 ,- » „ M n „ 3 „ Zaveie irko po pro*toru SOČA Posamezne Stevilke Be doblvajo po 8 kr. v tobakarnicah t goipoaki ulicl blizu .,treh kron", na starera trgn in v nsnski ulici ter ˇ Trstu, Tla Ca- aermn, :t. Doj-isi iiaj sc blagovoljno posUjajo umlnisivu „Soi!e" v Gorici Via lleroato 12,1., iitu-ouuiua pa opravniltru „8ooV Via della Croce at. 4. II. Kokopisi so no vraftjo; dopiii naj «e blagovoljno frankvjejo. — Delalcun in drugiin uepremoxniiu so nirocuina miia, akoie oglate pri oprawistvu. E Ilirija oiivljena. Prazka wl»olitik*, kakor pravijo. Taaffejev Hat, prmesla je pred nekaterimi dnevi cianek o primorakik zadevah, kijevzbudif apioano pozornost. Pi .atolj opi-aujo, kako ae v zudnjih tetik airi na Pritnorskem ita-lijannkt tWeij ua akodo alovenskemu in netnakemu, ter svraea krivdo to prikazni vecinom ua drlavuo u* pravo. I\uiiava, da italijauako prebivaistvo ua Pri-inorakem je po avoji vetiiui Avstriji zviato ml too, a trdi, da ae vzdr&ije r tej deieli atianka neudrefinii-eev, ki akili Lez urjo m ki dobiva vaak dan vet: in-rattaja in moej, Ako bi ae iirilo in kropilo italijan atvo v netranjih deielsb, pravi dalje dopiimik, bi to no vzbujato uikakib pouti«l»;kov, a d» ae to godi v de-ieli, ki je na skrajnt jugozauodni ineji, ki raeji ob poieljive kraljeatvo italijauako, jo po njagovem mae-nji obzaJovauj* vredtio. I'hatelju ni»o uatenko znano narodne rasemero na I'rimorakem, zatt> ptipiauje Sloven* em veliko m.wjSe aUrvilo, nego jih jo v r+**uiti. Coif* at ad it jo uradnf* ftterj.j, ki gofovo ni hotelo &lo* vuiH-tj" .*oz uittto p»vzdig >vttti. prixn tva Slovotirem in llrvaiom tia rrirn.»t»W*-»»t vui'j» 6t**vilo im^o dopisuik pmsko BlN>litiko», | rivpri'etiu mi'mujoiio nan jo »*>ln-veocev in ittvatov ua Priroomkviu dobriuu imd tii pottao viMga probivrtlstva; a drlavna iu deztdna u-[»raYR j© ail i/ttlju«tjifo ;tli v«aj v uajvuLji m-ri ita-iuauvka Vticiuu (iriivnth in uvtonoraiuh utadov ua rriinuraketK uialujo cdiuo Ie v italijun»ci«n ;ti 6U> vpfict uiiuuii» tnti tarn ve<5 nv, kjer bi nam »ia p i ateviin in pt> davku, uiiure •kern id gonikem. To razoaerje z u »e ^I'oiitikiuetuu*4 dop'.auiku Q«nara^no ter zabteva, ntij so zdruzijo Oo-ritu, Xrnt in Istra v coo 4c2-1j t earn doiflnjtn zbo-rom, v katerem bi bili v«i prebtvaici (Mdt Sluvouci io Notnct) praviLao zaatopiQi iu kueri uaj bt ao iuie-noTal iliraki deieiat zbor, torej deiola Iluija. ilirj.i ni izoajdba Biloiitikioega't doptaaika, ampak je dezeia, katero zgodoviiu zabteva, katero je tudt Nupuleou I. fttraril httro, ko je priiut r nase kraje. Naavet praiko ,,1'ulitike- je tako naravent po* liticu m razuK'iatu primer u io za varaoat nasi drzavi potrebeu, da vai listi, ki Z4goT,irj«jo liberaluom iu iit^jo narodui prtt^ir v Avsiriji, mt ae apraViii uauj ter ga zaveaiajo T«ak po atoje. .Xeuo fieie Ptesae*i* to ni ptav, >ia je aproiil to pjoiovito in vuiu> miael deiki ii*?, ter pravi^ da CVhi oaj budo pravi<5oi otiim KentcetD, ki iivijo med ajimi, in uaj so no bri-gftjo M Nemce r I'nmorji. Graika BTage-postM bi aiuor raJa videia, dx oi b»«a Trac ia (iotica nemaka t«r da bi imeli >emct avuje zatopnike v 1'rtmorji; ali de imajo ob enem tudt Slovonei dobiti aroje na* ratiie pravt:e, poteta je ie Ijabie graiki tetki, da o-•tano na Frimorakem tae, kakor je, da ae tJlovani odrirajo ter da ee im ia krepi irredenta. Zag.uen >'emac pac tie more drugaLe govoiiti, a vai 5'eruci ntao sagrizeui. Najameineise ae rede r tej zadevi gj-riiki „Uorriere"f kateri je pred leti sagovarjal, pri-porocal in zahterai adrnienje trefa primorakih dezel v eno a enim detetnim zborom. Takrat je namrei meoil, da tako zdrufenje bi biio v prid italijanatvu, kisejena rokah noatlo. Zdaj je aproiil misel ozdru-aeuji deeki list; aato s uti, da zdruienje bi moglo biti t koriat ^loveacem; xato je nasprotea zdruieuju. Kar Baa zadeva, reet moiamo edkritosreno, da nam je btitu rae eno, naj bo tako aii tako. Mala ile-zelica amo, ki im* avojo avtonomijo, a ki je tako i bka, da si ne more o^krbeti rsega, deaar putrebuje, ako ni prialonjena kateremu Tfrcjemu politifioemu te-leatt, kakor je na primer zd»j drugiin deielani, ki so zaatopane v driavaem »b ?ru ia ki ae akupaj zovojo Avatnja r oijem pomeau. Oi dunajake oateduje vlade tmo tako odthmt t vaeh razmerah, da ee nam dobro ali manj dobro godi po njeni volji all po njeni mo-droatt. Ako naa oarednja vlad* aa Dunaji hode imeti v Tecini r deieiuib zbonb v Gorici in v Istri, doat ie to, kad&r bofie, bxex Telikih naporov in bres ilirskega deielnega abora; ako pa ho6e okrepiti ntao notranjo mod ter podeliti nam mogoeoat, da bi si mog'i tudi sami i% aebe kaj pomagati, da bi ne bili navezani v Bajmafijiib r«t!eb a* driavno pojood, biJ bi ili; t»ki de- Jo In j abor na priivi'm me«tu, in aieer no lo tak, ka- I keraen naavetuje „l'fl!itikina dopiimik, ampak tak, kakerSon zabteva zg.idovina iu ditiaati6na ko»i»t. Na-ravue pravico hlovoiinkpga natoda v jufciiiU avatrijakili I pokrajiuab »h cudovito ujomajo a koriatimi pr«Hlavnn dinasHje (oeaarake rodovino). Co tudt «» ^kukh stad-njn Iota uekateri zigrizuui alovano^roi doka/nti na-vzgor, da ae alovouHko in djuaaticne korinti kri^aju, so jim veudw to n« moro vztrajno poaroSiii, kor ta-ka RUiniiidenja pokazVjo ao koj kot to, kar bo, kot f r a in u a o n a k u a p 1 o t k u proti biai Uababurgov, katero apoztiava vaak Hlovuuoc kot pustavno vladamko hiau, zi kutnio jo pripravljen dati /ivljonjo in kiv. Vainost xdravfgn ziaku za zivino v hlovu. Odkar .sosu pri n.ts oliriiiKki paniiiki vt'ciiioma odpravili, liranijo kuuitovald / miilimi.i/jcnmmi hvojii seiviiiD v libwu, in Uubij mora /ival hkuro cido lutu pri'/.iv^ti v zapi'tom piDsturu, wjHar v pivjsujib Mil ni bilo, ktr j« xiviua pruiivela vnaj pulovino l«ta na pa.Hi,kjur ju vxtvala dovoljno liino^ino zdravuga xrakn, kat«ri je lumblioduo putiubtm /.a pravi ra/,vit«k v«a-kf nihtliiu' iu itivali nu svetu. Ako Uuluj na«a Xiviua niina v«C pravo priloiuuHti zdrav ssrak na pa-hi vzivali4 jvj uiorauio hleve tako uapraviti, da jej ga tudi mkaj ne bodu primaigkovalo. l'rva in glav-na gospodaijova skrb mora biti ta, da j« Idev po lull in pu ziini vetlno preski'bljun n IVianim ali xdra-vim zrakom. Klajo, katero zivini podajamo, moreiuo v dve glavni vrsti lo«Hti, in nicer trdo in tekofio, ki pri-Uaja v zivalski zelodec, ter plinovo ali zrak, ki dohaja v zivalska pluOa. Kakor je slehernemu go-spodarju veiiko ua tern leiece, da podaje svojej zi-vmi vedno koiikor mogoce dobro, tecuo iu zdravo klajo; tako mora skrbeti, da dobivajo piuca nepro-neUoma zdravo kl«jo — zdrav zrak. Za zdravo in teCuo klajo skrbe nasi kmetovalci vsaj deloma; ali za to, da bi zivalska pluLa dobivaia zdiav zrak, briga se zalibog le nuilo kdo. Sluheru ciuvek dobro \v, da je zrak v zapr-Uli piustorib, kjet ljudje ali pa zivali prebivajo, vedno »labt»i uego ua proatem. Kdor je ze 8pai v prav zatuhli 8obi, njega je uajbrze ze po no6i za-cela glava boleti, gotovo pa zajutra, in brikone je ktmaj cakal, da je tako stanovanje zapustil, da mu je bilo zopet mogoce dihati zdrav zrak. Kar se godi pri cloveku v Hobi; prav tisto tudi pri zivali v hlevu. 2ival zrak v se diie, da ga porabi; kar ga pa izdise, ni veu za rabo. Kar zivali izdi&ejo, je veeiuuma saina ogljenceva kislina, katere zival ne more ve6 rabiti. iSkrbeti je tedaj, da se iz bleva odpravi in da se da zivali zopet zdravega zraka, iz katerega dobi neobbodno potre-bni kisiec. V hievu ne uahaja se samo ogljenCeva kislina, katera dober zrak kvari in kuzi, ampak tudi dru-gi plini se razvrjajo pri razkrojevauji hrane v ze-lodci; pri izparauji potu iz koze, pri razpadanji in razkrojevanji guoja itd. Iz tega lehko vuak razvi-di, da se zrak pokvari v kratkem casu, ako se ne skrbi za pogosto zrafienje. Tak pokvarjen zrak je po-sebno nevaren, ako nastane kakana kuzna bolesen. Pri nas se navadno lilevi zracijo le na hlevska vrata; k vecjemu, da se naredi se v sredi stene ka-ka mala okrogla luknja ali okno, skoz katero naj bi dovolj zraka v hlev dohajalo. V letnem iasa je to vsaj nekaj mogoce, k*;r morejo biti vrata lahko dalje Casa odprta; v zimskem casu je pa to nemo-goce. Dokazano je, da vsaka odrasla zival rabi v eni uti 50 kubicnih metrov ali 7 kubicmk seznjev zdravega zraka. ako hocemo, da zrak popolnoma odgovarja zdravstvenim zahtevam. Radi tega mo-ramo zracne priprave tako urediti, da ima 2ival tudi v najhujsej zimi vedno dovolj zdravega zrakw, ne da bi morali vrata odpirati. Za majlme ileye g&do»ivje; da ^e naredi r Q* I Lu glavni nteni blizu Htropa okna, okrogla all na Htiii voglu, Vetor, ki pika proti Mtenam, priuafla zdrav zrak »kozi okna v lilev, kjer ae is gorkejSiint /rai'iiimi plaHtind anido in tako po viem nlevu 'az-airi; pokvarjeni iu gorki zrak uliaja pa akosri okna mi uaaprotni utrani, Wu bolje pa je, poaebuo pri ve-licih kmetijah, Le ae nared6 na atropu v lilevu luk-njc, po katerih pokvarjeni zrak iz hleva odliaja. Take navadne zradne luknje imajo odvodnike iz atirih proHtih zaganie, kateri vodijo iz bleva doss Hcnik pokvarjoui zrak na pronto, — Koliko Uoik znu'iiih lukcnj ho mora v hlovu naroditi. jo zaviHito od Htovila ziviue iu od viHukoHti hluva, Mnogim na-Him biuhuim je znauo, da m plini vhM gorkoto if* lo airiju iu veftji proator xavxunajo. V hlovu Htojpl Ifdaj htaii pokvaijoni gorki zrak pod Hfcrop, odko-dcr potent, kor jo lozi kakor zunanji mrzli, odhaja po ttihtfliikiyah ua pronto, Tako zra^onjo bi morda naino pri najliujfinj vro-t'iui po leli ne lulu prav mogo6e, kor jo takrat zrak v litavu hladnojai nogo na proKiem, • • Mnogo ku-/nc in navaduo bolozni bi ho lohko od na^ih doniii. (Mb zivali odvrnilo, ako bi Ijudntvo hotolo proprlfia-li so, da jo Hiiaga, zdrav zrak in dobra pitua voda glavui pogoj, da ontano ziviua zdrava tor da dobro uapova. I'll zdravom zraku in pri pravi gorkoti v hlovu pa no ostauo Xiviua lo zdrava in zivahna, ampak nam dajo tudi v vnakom oziru vedjl dohodok. V zdravilni knjigi DummarHovi poro&a no, da jo imol poKoatnik v Frankturtu na Momakoni na hvujej pristavf 80 niolznib krav, katere so mu dajalo, dokler ni uvedel v hlovu primeruega zraiJenja, naslednjo muoziiio mlekaileta 1877 po 3700, ieta 1878 po 3700, leta 1879 po 3715 litrov Ko je zaccl zraciti, dajale so mu pa: leta 1880 po 3050, leta 1881 po 4152, leta 1882 po 4355 litrov mleka. Pri isti innozini in dobroti klaje se je nmozi-na mleka samo pri eni kravi na leto pomuozila za 483 litrov, Ako racunamo liter mleka samo po 8tkr,, znaaa to 38 gl. 6 kr.zakravo; pri 80, kravah znaaa to 3091 gld. na leto vefi .kakor poprej, kar je gotovo lepa svota pri istih strobkih. ^e samo iz tega primera se lahko vsak §e tako prost kmetovalec preprica, kako mocno upliva dober in z^drav zrak na razvoj in vast.' zivine, kakor tudi na dohodok, ki nam ga dajo. ___________ Fr. ZepiS. Dopisi. V Gorici, 1. decembra. — Za podpornim dm-itvom napovedala je ditalnica avojo prvo letofenjo besedo, ki se je vraila preteklo aoboto v popolno za-dovoljnost navzo6ega ob6inatva,—Pravim prvo letoinjo besedo, ker zabavna druatva etejejo ieta navadno tako kakor vojaki, t. j. od oktobra do oktobra. Za-Letkom jeseai zbirajo ae drustveniki, odborniki ia sodelovalci pri besedah ter se pogovarjajo, kaj in kako bi za6eli, dokler ne iztuhtajo kake dobra misli. Potem se zadnejo priprave in vaje io do pozao jeseni je uavadno vse konoano; tedaj se aapove prva be-ecda, ki je velike vaznosU, ker po nji se da neko-liko sklepati na usodo naslednjih besed v iatem letu. Pozimi in pomladi nadaljuje se pri5eto delo; sacet-koin poletja je ie kaka velika beaeda (glavna vojaska vaja), ako okoli§6ine to aahtevajo, potem nastopi mrtva doba, t. j. druitva (v meatib) prejeojajo so svojimi zabavami in avojim delom ter gredo k po-ditku, da to zopet zbudijo, kadar gre medved v brlog. Tega roda drU se ve6iuora zabavna druitva pri svojeiu delu: aamo v denarnem oziru za6eitja leto 1. januarja in koncuje 31. decembra; blagajni-kov in obhodnikov glas ne mirujeta nikdar, temyeS budita in dramita druStvenike pozimi kakor poleti. Dr2e6 ae tega reda povabila je eitalnioa na preteklo aoboto svoje ude in prijatelje k besodi, pri kateri naj bi opazovali, kaj jim je piicakovati v no-vem letu, Huop so biti Up nwtnja, d* j» f. at R it Scbfflerjerefe VUjaJei* Telia po preroda Cegearjerem eanogeror irieertkega jaaak* V aottski, if rede ˇ Kitaseeekt, ko je pneakorai eeeankeg* aamottoike Geestorja, da bi ga • paarao wtrttiOmj ? pleaiaa^ raj/ aeftaei sber, je bil obdtoatra take rite, da at je moral peaoriti, k tadi .......fitekaeje, ki je bilo saaaMoje - ' toliko glade todaj dolgo ai poaehalo relike asdoetoroyeoati a leea vsebiae kolikor giedo izrriitre. jebilo m toll ,Po jetera- swale je aa gtotorira goepodieaa O.; a reliko pasljirostjo poaloJali to oeraoci vraaae gtoaore, katore ae ii-rabljeli uruj prsti if mrtrih etrma, tec m bill pelai arato to saarato prijatei igrelku „Posdrar«, moiki abor ae aamoaperom, je aa Sforeaskem aaaua ikladba. ki ae je ta reder pre* itpo pretutala; eolo je |*el ;, dr. L, ,Pkraj, ladja »oja*, seaski abor ae aprem-iraajem aa glatoriro, je aarseee kar odaral. Pre-ˇaoje je brio isrnteo, ikladba aa aebi je jako mi- I ^ˇaoje je----------------- lobortj aato je toloJuo dopadla. Da »e je mortftl* tiled toga ponofiti, ai earn treba potebe oratrojati. Citeloici ee*titoato k takemu ieaakeaa xbora. Moiki ibor p«l je aa to ,VeCer na Savi" oe »preioljoT»ojein aa gUnofifu. Skfedba je krama in pe?ci to ieli za-iluieno htalo. Kot aadnja toeka epore la prUIa je na Trato itloigra .Filowf*, katero i-o igrale moii, ki nito itopile r prvo na oder; aato m> jo pa tudi ix-rriile t rtek oairih t aajvedjo tadovnljaoat ibranega oWimtta, ki po koncaui igri ai jenjalo plonkati, dokler ae niao igralei in igcalke lopet prikaaali aa odru, Ule dolgo te ai igralo / iitalniei take gladko in naratno, kakor pri tadnji boaedi; aato je bib tadofoljnott ntoaljeaa in iploeoa. Hvala goepodom diletaatom! Se potebe moramo omenitt, da ae je beaeda cacela o naporcdaoem caan, da odmori to bili prur kratki mien pred igro in da narekovalee (aofler) je bil bras opratka. Tako naj bi bilo pri vaaki beaedi. Naravno je, da lijajna ixrriiter beaede doe 27. no-vembra je potrdila nado ˇ taeh narzodih, da 6italniea bo prirejaia letoinjo zimo avojim druitveaikom pri-jetne vedere. Kako opravicena in utemcljena je bila to nada, pokasal je aklep perakega xbora ie tiati te6er, da bo imel od adaj naprej redne jvaje ˇ petji taak toden, tor drug aklep drnatrenega odbora, da ae priredi letos na SilteatroT vejier aabava brez do-loienega prograuia. Zaeetek je torej prav dober; naj bi poaamezne modi tudi vztrajale t aTojem pri-zadeTaoji in naj bt ae sedanjim pridraiile to note. To je naae mnenje in naia ielja. V St. Petru, 30. noTembra. — (Nadaljaje ae kronika knretainake tatvine.) — a.) Y nodi od 23. do 24. t. m. bile so ukradeae gosp. .6.....In tri najlepie kokoii. —• b.) V nodi od 29. do 30. t. m. pograbili ao dbigoraki nekeam kmeto t vasi iest mladih kokoit, katore je bila goapodinja naknpila. — c.) Y iati nodi odnesli so dolgopratniki tkemi 3<»-seduima kmetoma na eeatt proti Vertojbi enaj»t kokoii, torej aknpaj 3 + 6 4-11 = 20. Ce doatojemo So onih 7, o katetih je ,Soca* zadnjid piaala, dobimo jih 27. Jako dobro! Naprej xaetava tatot! Ta krat pa niao nobene glare poaUli r hrajelen apomiaek in niao aikjer ogaja netili. Tatovi pri naa pa tudi ltihkc poeenjajo, kar jim drago. Ni jim treba ba'J Be, da jih bode kdo motil v njih dfjaoji in nebaaji. Ponodae straic nimanto in drogiit vtruhor ne ridimo.— Ali torej ni reanidno, da je take tauioa r St. Petru jako navadna red, kakor je poroderalee trdil t prrem porodila? Dalje pride, ce bode tatorom rokornjaatro redno tako gladko teklo. Opazka. V kakanih akrbeb in atrahnao naie nboge goapodinje, ki imajo mnogo karetnine« in ni-majo kam jo pospraviti. Uboge airaliee morajo redji del aunaj biti po loatTicah, po dreveaih ali t kakea na aid prebitem panji. Mnogi kolooi imajo iaUbog earno droje proatoror: kuhinjo iu pod, ˇ katerih je Tie tako tee natladeno in aasarjeno, da za ubogo kuretnino niti kotida a! pripraviti. Jako ialostno! Avde pri Kanalu, 20. norembra. — Ako bi vsi iupaui nato Telike in mogodae Aratrije svoje ao> meidane ali sovaMane za Taako maleakost Ie vedoo naprej t'iili iu kaznoraU, kakor naa toil in kaznnje poaeboo aa dexcli, t katori iau iapaa avojo reaiden-c<>, arojo poaeboo preiakoTalno ?o loijo in aroje aa-pore, kajti to je aaiega aedaajega odota aupaaa re-liko Ti-»e!je, toaiti to kazawti aroje aoraadaae aa vaiko injuiaaMo etrar ia to t eno ater ˇ reliko ara-m »to naii obetai. 8 tern pa ae naprarlja ie redji ae-inir in redje eorraitro mod -oitoaiaai a»vaneani in poasioeejeaegoapeaki reliko aitaoatiin deta. Tope ai prara awtoda, a katore M naa ode iapaa naredU pravi red mad obciiwrjt, ampak aretorali bt aau, naj rajii gleda aa tof da bt ae r ArLa!i tiifaooTiio eno ali drago braioo draitvo. Naia *aa je ie preeejaaje relika iu imaino mnogo odUeeib ia aeoitaraaik not, prar tako tadi i; aarao tl,» bi ne bil Uko nagel a toibatai to kavaoranjeta. H takint poatopanjeni nikolt ne doaeio pravega mini in reda nv d avojimi a >raidaai; % drug.i boljfio politik<> bojda boljae opravi. Nij ne toil u vatko mujhm atvar; gotovo mu boio vsi bvale^ni in bolj pokotrtir ter naj se spomtnja zfntib b*»#ed naieg,! pr»»»vetUtg» vladarja, ki prarijo: „Naredite mir roe- Prar ao imoli naii pra«iedit ki ao prerokor.tH, da bi ne boteli, da bi biti jermem ujiln>vih derlj'*v tukrat n« nvotu kadur bodo idezne kude (ioU'/ntce; po aretu tekuje in kad«r bo ktnet kmeta »>d?i; ta-k'at, to daije prerokor»iit bo vea »ret npth gorjd. In aedaj ialibog piiili ao tiatt diiat; ielesntea nie te-ka po raem iirokem aretu t eatno po naiej aoiki do-lini ie ne, pad pa pri nes r Ardab kmet kmefa ao* di, da upijemo; gorjd. Nadejamo ae, dt» r prthodnjid ae bodt> naii rrti in poiteni aovaldani, stari in mladt, rarorali priti v zamero z naiim ocetora iujMiiom tern redr kor po-zcajo njegoro naglo jezo. Ker na* je dobs i Bog z te-toinjim obiiaim pridelkom bog^to obd;»ril, boditno mu bvaleioi a tern, da ae drug dtogeg* brotoreki ijubt-mo, da apoitnjemo cerkrene in aretne poatave in njene predatojnike. Podajmo ai roke in eklenimo od danaa naprej mir in prtjatcljatro raed aabo, da bodemo rredoi imenuvani biti zreati in posteni driavljaai naie j mogocne Avatrije. _____________ Miroljub. Izpod Knit, 16, novetnbr.i. — Zobje bi ae ie dobili, aamo da je krab. Pred dretee letoraa bil je r „Sodi" dopii, a katerim naa je nekdo pozitIjal, naj bi ai render omiaiili drugo pot, boij po mm p*-tneti in po nori iegi. Soglaidi aaio z doptanikom v glarni redi: nodemo, da bi nam ljudje bpodttkaft, da koder je ila pnra koza, tod je nureiiti Krodon arojo pot. Naii predniki ao gi«^oralt: Koder je moj aferi hodil, naj hodim ie j.u. Toga nodemo red; pa tadi toga ae inaramo, da bi gg. dnhorniki radi kr&ike poti pcm.igali ai \% naie daboroije. Dondanea a%et neizredeno naprednje t vaeh razmerab, &x je le dado; zato hodemo tadi mi neka] naptedovati ta hoditi zi aretom rsaj t potr-bnih in dobrih redeh. To rata tadi dokaznje ule to, da imamo ie tn r naiem kotu notice ,Sodo*. Stopili amo dolidoi akapnj in pogorarjali ae o naii pott Na enkrat kakor btiak itne nam misel v glaro, da naj deiamo, in kakor za bibkom tadi xa-«rmi, tako je bilo tadi t aaa, zj. mistimi starj -a je bil hitro tadi prri korak 2a delo; rekii amo kar z enim glasom: dajte nam ktuh», zobe nio itnamo. Prri oai korak bila je proinja na alavno iupansUj, katero Bant je atrar odobrito in apozaiUo, da pjt je roe potrebaa. Narodili ao nam dotidni zipia ia na ti aapia ae zatedemo k slarnema okr.ijaema oestaemn od-bora in proaimo za eeatnegi ixredeaca ali pertta. Cestui oJboi- t to dorott in nam piiije izre lenca g. Sorla, kateri je prar pripraven za rae, tadi za gorake poti in arete. So vd, da tako, kakor je ieie! dotidni dopunik, ne bo izpeljana naia pot, in to zavotjo motor in grdega aveu Zadeti moramo delo tako, di ai npamo podelati in da morento pot rabiti, pa da una tadi obetanek. Nora drta pride za Strendelom po Klauderjeri atezi skozi Ham pod Drobnico in t Sred Brcga pod zgornji seuik. Zt Humora in nri malna moati delo reliko, sret nepriljmieu, gra^e la ajeloTi ia skalorje; velikokrat bode treba pikniti, prednu ae bo mogio iti akoz, posebno ker naa je tako uialo ; tamo 23 itevilk obaega raa raa ;n ie izmed tcb ao nekateri, k\ bodo morali iraeti poitr.msko aami svojo pot do Strendeia. Kadar je bila pot zmerjena, zberemo hitro po-trebno orodje ia gremo na delo in deluli amo do koi aje; potem amo morali ponehati; a zdaj pa pridaku* jemo aamo lt*pih daerov i; spet zadnetno avoje delo. Korajie aJi resetja za dlo nam ne manjka, ali mauj-kalo nam bade nekaj drnzega, namred denara, da bi plaeali priratoa zemljiida, akoz katera pojde nova pot, in drnge red:, potem atreineg.t pnthu iu orodje, ki jo k temu pottebno, iu red drage^t. Ziupanje imam:), &*. nam bode 7 reliko podp.^o ^laviu co«tai odbot, ki r erojt bistro ti dobro apozaa, da t;i ii nai okrcgli drobii ae ateka uio teta in lata r eao biagajnieo, kakor ae atekajo na^i bistri studeudki iz aaiib ati* dendnth bribor v aiiaro in uapiej, dokter jib ne po-i'-e globoko tnorje. AH rendat za una ui*o ie zgub-Ijeni; apet ae dvigwjo oblaki iz worji t«»r priue »»4ue aSage naaim piantnam. Prar (ako upjtnio, da tudi im&> okro^tnii niao ie xgubljeni za naa, ampak da tu it v tent hh! v bolnico, zdravil me je dr. Ferdo Hojic; kerinijH veterai, da naj we v primeri z mojo boleznijo zda-tno in redno branini, in ker mi to doma ni bilo inugoce, i,el aem po zdravnikov^m imsvetu y ome-njeno bolnico, Ko Hem tje priA^i, dali ho mi drugo ubleko in »ic«*r piatnwno ponodno attknjo, malo ftez koinna H«gajotS>r navmlno srajco in ntaat; niape ali panN>Hje; apodnjib blad in nogovic ae po/.najo v tej boiniet. Oa.si je bilo poleti, vender Mem imel ob dn-/t:vr.em vremenu in zjutraj, ko h^ih A,>1 na moHtovz na Mprehod, take uuazuicK, da *nm\ >»»• potrt*gi;val, hicvr do »t; izmaknih a ta mi olivine, da nuktsnj in »Uy je za polovico man] nego bolnikov, zato pa da imajo tdarejoi bolniki prednout pred norodoiliui in pravico, izmakniti nlethijini navedene atvari. Alt ni ta fcp&V! 8trajco »«m imel eno in isto 14 dnij na sehi, in ta je bila od znoja v»a ujmrajena. Duma se mi je zdeia zdravemu po o»mih dueh preuinazana, a tokaj moral .sem po 14 dneh za dUto beraditi in sem jo tudi dobit, a itadLtre2aj je radi tega zelo mrmral, i>rogi dan. ko sera bil v bulnici, zapazil sem proti Tedera, da so siprideli bolniki sami postiJjati. r,Hm*j sem si mislil, „kako bode » teboj, ki jedva na nogab stojiSV* Todu, hvala Boga, sect si pomag&l; potisnii sem pro^temn strezajn drajsetieo v pest in poatelja se je nekoUko dni postiljala, Ko je pa zadel atre-^aj delati zopet kisel obraz, odstranil sem kislobo z drago dvaj^etico itd. Proti konco mojega biranja v J»ulnici vi'lel sem nevarno bol&ega cloveka po-postiljati si, in ko je dr. Perco to zapazil, zabrasil ma je to na obrazn se ma je brato nerolja, da se laore kaj tacega goditi §e le po teru dogodjaja sem poizvedei, da je naloga bolnisnice postiijati bol-nikom; radi tega nisera dajal red daraja dvajsetic, a tadi poste^ja ni bila Postiaua. Omeniti mi je ie tadi, da je bito iimnica (Stramac). na kateri sera lelal, od prej^njih bolnikor bliza 30 centimetrov na iiroko kirava, to rsakdo si leako misli, s kakini obdatkom sem se na njo olegai Se le cez 14 dnjj, ko me je dr. Pereo radi oslabelib ocij preloiil na tenmejso stran, sem se re»il te iimnice. l>asi aereid v zdrarilstTu, Tender ae mi ni zdelo pray, da ao me precej po obedn ib tadi ie med obedora t kopeli & tuiom odpe\jali; rsled tega mencto sem btl tako opeial, da mi je dr. Perco za nekaj dnij kopeli prepovedaL Ulede popohtanskih rizit gospoda pryorja naj omenim, da so delate na bolnika ntis, kakor bi hotel imenovani gospod dokazati, da je kos najdrr-stejst hoji; y par minatah je bila v prednjih sobah vizita kondana; le drakrat sem videl, da se je pri dveh bolnikih nekoliko dasa nstavilterjihnagoToriL •Strezaji so bili mnogokrat neroljni in so zmir-jaK bolnike. steer pa so z delom preobloieni in jim ni mogoce svoje delo redno oprav^jati, dasijimTed-krat tadi ibolniki pomagajo. Tudi nsmiljeni bratje niso bili z bolniki kaj prijazni; kruh metali so bol-nikom — in to se je tudi meni pripetilo — kakor bi rekel, da so bolniki zivina. Prijazno obnasanje in. spodobna postreiba dobro de tudi siromakn, naj bode zdrav ali bolan. palje v yriloj^i.) Priloga k 49. štev. „Soče." Gledfc hrane no morem niSesa reci, ker ne vem, kako se hranijo oolniki drugod; jaz sem bil uver-jear da postopajo usmiljeni bratje v tern ozira pra-vilno. Col sem pa od bolnikcv, ki so biii v drugih oolnicah, da so zelo grajali gorisko tudi v tem oziru. 0 norisnici ne Tem kaj porocati; slucajno sem pad videl in meni se to ni zdelo prav, da sta dva norca prenasala na nosilnicah tezke posode vrtnih cvetlic. Res, da ozdravi ta bolnica mnogo sestradamh revdfe? in popotnikor, ki se tarn odpodijejo; a res je tudi, da vsak kmet, ki je bil v tej bolnici, ko-likor jaz vem, ne vrne se vee v njo. Toliko resniei na east _______BolnikizSela Is Brd, 30. novembra. — Tako zalosten in hi ni mi bil ft> nikoli aveteg* Aodreja dan, kakur tetos, Dane* tmo spreiaili namree' k sadojemu po* eltkn od tradnosti on* mogU telesne ovtanke predrege nam osebe. Umrl ja * Biljant Cast iti g. M i-b a I j k a V a g a, vneldnhovai pomoemk, nenttudljiv u&telj, sveat rodoljnb, delavea ud in tajeik .Sloven-sk**ge jeia"; zapuati! je njegov bl.tgi dab tolee'io jeeo dne 2H. t. ro. sjutraj, prevideo ae avetimi na-krametttt. Kdct bi bil lekel ali aetno mUlil doe av, birmo v Medaoi (2«\ ro ».)» ko je premilo*tljivi g. kne-tonadihof »Iovq jemal od briake duhovl&ne a pri tieno nepitateo, da at prieajodi ^vrati Mihaljko, ki je o debrem vtiw one zdravie* v «Soeu* piaal, na oiini dan vlele v j^oetetjo. ii katere ni vac valal? I*a6 rea j« eJovetko iivljeoje kakor ruia na veji, kljttb zdrevoiiki poraodi — K pogrebut alovaaaoiti prttii to east, gg, du-hovetki sa okoliet, tudi «, Kg. iapnik is Kojikega, kaplao it Nolkana in vikarij is Podgore, aoroduiki in ptijafetji iz Soikaaa, mo<»go ljudatva is Brf)auske *upnij«% odborotki t8lov. Jeza* in pevski zbur Bi-Ijanskt, kt ja raajkemu f alovo sapai prod alanova* liteem to * eerkvt. Cerkveno epravilo ja vodil domaLi geap, iupnik, po a*, ma-i pa Kojsaanskt, a gator jt imel pred-kednik ,Slov. jt#a\ Po dokooeanent opritilu to v aprevodu no*li mrlti5a na vott ki ja bil dofcl ponj is Uoiioe, da ga odpaljo « Sotkan. Fred toxom ao ao paljali te. gg. kaplao is Soikaaa in tikarij is Fodgore, sa votom ao ali do raxuih aottaj drugi dubjvoiki, odborniki ,H1. j." iti Ijndsivo* Q. Msbaljko ja bit dobor go»oroik, kakor ka-lejo njogoTO isvirna priliga t .Xbora ku-, kttre so naila pohralo t ,Zfonu* in v ,Cvetji" ; apiaat ja tudi maugo cUokor r „&tovanea*, ,SoeoM( .KJinoif in drugs Ihto, ker boril to jo red s orosjem logtke sa reaoico in prarico. Goreie jo Ijttbil avoj nsrod, arojo domovino; sato ga jo pakla vaaka kriviea, ktoro je narod trpel. hleto ma jo tadt to ogooj bolezon rnuotil, ktoro ai je bil t teiarnih opraTtlib in bojab pridobil On jo avoj t«*k dokooeal r 35 letu iivljo j* Bog tnu daj obilao pU^il..! Tt pa, narod, ialuj nad sgubo avoj-ewelo pri «r. lloka r Solkauu, v domtiom rojataem kraji. — Folivaj y ssim. predragi Mtksijko! -- „ —^,**- * jea*. It Botei, daa 26. aovambra. — Nadavao je toiil aakedo t »So6t*f da Bolooni ie adaj nimamo tdravnika. No, adaj pa, ko tnto ga dobili, moldi! Sot adratoik dr. Kampf JoUl nam jo a Ogr-•kt-ga, meada in Soabottkefa komitau. Ta +> f^jd ja marsikaj poakasii po atatn, kaker ten Oul. Bit*! je wed Malajii v Atttraliji, mej Uo'entoti t Afriki, taej Hajduki t Erropi; inel je opravitx a kaco kto* po?aeo, a saoakitoai, a volkovi ltd Ka, sdaj piiiel je bolj aa bl»d, aa odpo^itek; tu meacbi sa bo tako hudo. Za 5 let se jp aapioal gwpod doktor, da bo nai. ^vToaaki bo saa; a obtjubii je, da aa nauii i 6 mxecib. 5a, miaUja, da ma T«lad ajogorega ja-stiftta^ Heota nai je»k ae bodo dclal odrod toskod ia preglaTie. Upasao, da 99 boow raaassefi polagoma. Mladi 1* aaj poaaassa it tega aauk, da je traba aditi to pridno jotikor in tpioh vaega koriatu ga; kajtt t aedmih iattb pride tm> prav 1 kar bode gotovo s^> pospcsevalo te2avno podufieva-oje v verozakonu. — Nu mi, ki niamo 6ehi: mi pa — zopet menda -— ve.ii toliko zaaluiimo, da bi nam dalt v rokc dober katekizem btez iluetraoij (podob). T—ir jo pravil laoi v ,S1. Narodu*, da v doH8nib krogih use delajo v tem ami.iiu. Jaz pa tega no vum. Samo to vem, aaino to /nam, da jo od lani do lotos zopet preteklu jeduo !eto, da je zucelo novo iolako leto, a da nimamo fie novegu katekizino. Z tf€iel6, doe 20. sovembia. — (Dajte nam dober katekizem!) Laai ob tem eeaa brat aem t ,S1, Karoda* dopis, t katerem ae je izrazila iiva ie-ija po novrm, popratljeaem katekismn, del: da t tej reft meada koaaerrarizem at na pravem mestu; da treba popra^e glede nviieeaja in obdelovanja tvarine, pa tndi gtede jezika; da ne ugaja dubu a!oven«kega jezika. do je nakopi^etiih 55 Tmeanih atavkov itd. — Tudi „Sloveuee* je oraeajal lani ob tem dasn, da ,ae ii?o cuti v abvenSdtni poireba dobrega katrkizma*. Cchi dobyo menda .iluatrovaui katekismas". Politi(ini razglecL Ccsurjfvo pismo 7. due 28, t, in. sklicujo de-2elne zboru v dan 9. dect'inbm t, 1., kar je k radi tega mogota, kny m dclegaeije prej svoje delo dokoiitsle nego j'« bilo prliukovati, Frvikrat se je pripotilo, da sta bib; obe dctegaciji odtiili misli in da ni bilo treba odstranjevuti ruzhdno-stij v mnenjih 5c !c po odbwnih poslaocih h <>beh delegncij. Dovulilo se je v»e jednoglatno, knr in kakor ja vlmla z.ihtovalu, kar m gmatra kut xuupnicii grofu Kaluoky-u, ki vmli nnfio zu-tmtiju pulitiko, Hlednji se jo tudi v znduji soji zulivaljeval za po^rtovaliiost in zaupanje. 1'red-seduik Bmolka jo poudnrjai, da je delegacija lehko zadovotjna s svojiin dolovanjem. (k tudi hi> davki ii) veliki, vendar je vso dovolilu, kitr je \luda zubtevalu. h KogloHJu v dtbgactijuli hkbpfi, da so vsi uarodi brez ruzliku vo'jni bru-tnti iive iutcrese drzavi*.' S tem je koniiino zagedanjc avntrijakib delegacij itt ker so drugi dun tudi ogerake svojo delo dovrSilo, je letosnja delegai'jjska doba koiu^nua. V Budimpesti zboruje drztvni zbur, ki hi' peLa z uagudlio ftvstru-ogerDiko in s proni^iuiom za leto 1HH7. V Zagrebu je Hkupoj pu unbar, v katercm se vrSijn do sedrtj obraviisve izredno tninio, mcuda ae kujejo prcdrugucbt; v setituvt htrank. V Holgnriji je Se zmirom vse pri Htnrcni, odkar je odifiel general Kaulbiira. Govori se, da je vlada izvcdola 0 zarotab, ki sc povgod auu-jejo proti regeulstvu. Vidi se pa, da tudi miui -sterstvo ni jedino, kujti iinaudni minister Geiuv je odstopil in njegovc poslc prevzel je zacasno Badoslavov. Sicer pa jc zmeSnjava velika in zato odsla jc deputacija dt» velcsil prosit, da bi ji naznanile kneza ali pa najbrie prigovarjat, da bi dovolile Alcksandru, da bi se vrnil. Vse to pa so komodijc, iz kotcrih se razvidi upliv ouih ve-Icsil, ki hocejo varovati tam svoje intcrese in Uusiji zabrar.iti, da ne bi p( isvojila si onili pro* vincij. A bati se je vendarle, da se ttusija na* veltia teh spletek ter da z niedem presefie streno, ki postaja vedno bolj zamotana. V nedeljo razpravljalo se je tudi v italijan-skem parlameotu 0 zunanji politiki italijauski. Grof Robiiant je odgovarjal na neko tnterpela* cijo o orijeutalnih zadevali ter rekel, da iivi Italija z vsemi driavami v prijateljstvu, osobito pa r. Nemdtjo tit Avstrijo. Prijateijstvo z An-glijo razvijc se, ako treba, de bolje, nego do sedaj. Italija je bila vedno naklonjeua knezu A-leksandrn in Bolgariji, a trudi se in dela na to, da bi se oh rani 1 tnir. Grof Robiiant pravij da zadevajo boigarske stvari Italijo fie le r dragi vrsti, a razmere na Tzbodu stopile bi za Italijo na pnro mesto, ako bi se hotele ruSiti obstojede pogodbe iu bi se katcrikoli vtadi Bporazumeti, da bi na svojo roko hotel! Umoinje razmere predrogaiiti. Doaiui je tedaj oznatil grof Robiiant itali-jansko stali§6e glede zunanje politikt, razvil je tndi minister Freycinet francoski program v tem oziru. Tudi on poudarja, da je rair poireben, vendar pov^ tndi, da v sluLaji resuih aapletek bode Francija na strant Rusije. V Nem6iji otvorilo se je zborovanje 8 pre-stolnim govorom, kateri poudarja posebno po* trebo, da se pomnozi voj^ka, izjavlja upanje, da se mir ohrani s posebnim ozirom na prijateijstvo sosednjih velesil, Avstrije in Rusije, med katenmi NemCija posreduje. General Kaulbars bil je v Carigradu, kjer je bil sijajno sprejet in odiikovan po sultanu z najimenitnej§im redout. Od tod vrnil se je 6ez OdeBo v Petrograd.__________ Domafie in razne vesti, Deielni zbor goriski sklioan je a ceaarskim pateiuora od 28. novembra na 9. dan t. in. v avojs oostavno zbiraliadii v Qoiioo. Ob 10. mi predpoludno bo aloveanu av. mafia v prv« atolui ceikvi in koj po-torn ob U. uri bo prva aeja Kaj bo lotoinji abor obruvuavul, nam ni snano. Boildnioa za otroke alovensko dekliike lolo in odofikoga vrta nrirodi se v dvorani lUvnu goriiko fiitaliiKo, kor ki'aki prottorl so v ta namcn prwin dbol, Goi|)odi6ni ucitoljici in gotpodien* vrtnatia use pri-pravljnjo, ker ao jim sdi pri memo sa tako Jopo o* trokko hvodiiiiost. No moramo prioakovatl tak«ga spo-teda, kaktM'ftou so«tavlja ditaUtioa ali kako braluo druitvo, voodor nadajamo se, da tudi oti'ooi pokaiojo take ivoie mo6i, ki bodo veselilt vsaktga nrUatelja otrok. Ker bo prostor v fiitalnioi iako obilrau, aadfl. jamo ao, da ptidojo s otroci k lapi sveianoitl tuJi ujilt roditolji in aptolt pcijatelji uezao mladiuo. Raku-ine so po aobi, da podpirateyi in prijatolji filoroko* Ijubib zavodov bodo ainoli pripeljati soboj svoje otroke, to tudi na Iiodyo v oai vrt ali iolo, da bodo gledali, kar at tUi dan ponudi ojib odom, tor da sa bodo tadovali s drugimi otrooi vrod, Kor prliftdeva taka aveeatioit, po»obno radl darov otrokom, piaooj atrolka, proMtuto sopat olovekidjubo rojako in uoro* jnl.0, da bi s mdodarniml doiieaki v danaru ali v biagu pouiogii ptikriti dotidtie strike, Darovo spceje* tnajo go*i»o»ii(5[ie uditeljioe, druitvo „$loga- In upiav-uiatvo ,Hooo- ter se darovl patrdijo v „8o4lM, ako no bodo darovulct tamu uasprotni, V Aast boftjsmu detstu naj vaskdo podari kaj malaga. Ljudaka poiojUnioa in hraaUnloa a omo-jiMio savoso uatattovi se tudi v Tmtu, Druitvo wiflcli-uoNt1* sklicalo je bilo v dan 21, nov, rodoljuuo it rasitib blitiijih pokrajiu, da bi se 0 tem povvotovali. Hoslo so je ir, Tnu, is okolioo iu od drugod blisu 1(K) o«eb, Btovencov in Urvatov; mod ujitni dilavui poslanoo in naoelnik svose slovenskih poanjiluic Miba Voiiiiak, delolaa poslanoa Hlavoj Jeuko in Vokoilav Spincid tor drugi odlifiujakl. Shodu jo predicdoval drsavui poilaueu in predaednik polit ouega druitva Ivan Nabargoj. 1'omen iu namen posojilnio raslagal jo v daljiem guvoru M. Voiojak. Tajnik politifintga druitva Viktor Doleno govoril je 0 pravilih natnero* vane zadruge, iz kateri h smo posneli, da bo osuovana na delese po 50 gld. iu na tedeuaka vpladila 20 kr« akoz 5 lot. 0 pravilih voel ae jo kralek razgovor, po katorom ao bila pravila z malimi premembami tpro-jeta. V defeuittvtii odbor, ki bo moral priikrbeti uknjiibo pri trgovinaktm aodiidi, ki potem zaono in bo vodii zadrugo, Vo joui ao aasieduji goaoodje: Fraud Dekleva, tiguveo; Ivan Muuko6, tigovoo; dr. Simon Pertot, zdravnik; Karol ttchtuidt, deaatnidac delal-akoga podporocga druitva; Matija Sorli, c k. poitui koutrol;r; 1 ftl. Yatoveo, veleposeitntk; Hatej V. Livio, inseuir. liuvna odbornikov dajejo nam poroiivo, da sadiie stdrug> v kratkoui avoje delovaoje in da bo dobro uaprodovala. Tak savod bo labk'i veliko koti-ati narodu v Tralu. Draavno polioijo v Qorioi i»otnao«jo, ka« kor se govori, si 12 mot, ker sedauja ne sadostuje Dovim razmeram, katere so stvarili visoki kiogi v sad' njib letib. Ako je kedaj teljala basada poanikova< velja gotovo sdaj v Gorioi, da duhov, katere je moj-ator priklicul na pozoriiee, so ne more zoebili; satd potrebujo policijake pomodi. Policija gotovo izpoiui avojo dolznoat, kakor jo je v vaeh okoli§6iuaU in pri vaaki priiiki izpolnovala, rondor ao ne aadejamo, da bi mogia oua p^raviii, kar zak ivljajo viaoki politiki. 6e tudi bo vaak dan ljudi aapirala, so bodo veoder hi srairaj taki aabajali, ki budo autttali proti Sloven-oem in iakalt prepira a c. k. vojeko, doklor policija ne eese po tiatib, lei auujojo, vodijo in vzdrtujejo vso nereda. He -mpeljanoev, ampak aapeljivee je treba zapreti, potem aa zaduii guezdo, ia katerega bj vali protidrlavoi dnb. V to avrhj je pa treba sameniti aovraitvo proti vaema, kar diii po slovanakem^ z re-aaiioo ljubeznijo do mogodae Avatrije. Kdor amatra kot avojo glavno nalogo vsgojevati Slovanom pokori* tolje, 6e tudi driava pri tem skodo trpi, pripra?lja policiji teiko delo in d:Lavi tnioo atanje. Franc M^^"]1^, jako razumen iu pogumen nas someidao, ki je muogo let deloval za blaginjo obdino kot ataraaiua, pee* ao ie vedno a mestuimi sadevami kot prakti^en veicak in strokovnjak ter razkriva ao-ines6anom alaboati, ki se nahajajo v mestui upravi, Y poaeboi poalaniei nazoaoja Qoricanom, da najviijo upravno soOiide je zavrglo priziv meatnega atareiin-atva proti odlokn deselucga odbora, a katerim je bil na pritoibo s> Marziuija ovrien aktep mastae^a »* stops, da bi se prenosla scaeni Ug in javaa tehtaiea k Rati JoSi. T* je peti prim, kateri jo ebveijal g. Jttamniju proti oaSemu zupanstva, in g„ Marzini po-shrlja vedino zjontnaga BUieauatva, aaj zapuati avojo aeaeie, da bedo raapiaano apteaae novo voiitv© ia da bo niogode YoMti apoaobaojlemoke y atarai'natvo, ker drogaee bi mora i proaili viaoko ?Mo, uaj odvxamo meatite aprsvo gtareainatvu ter uaj jo izrodi vladiae-ma kentaarju. Ob aaeoi zahtoYa, uaj pladejo etare-itoe, ki to sa to gkuovali, da ate ao kupili dv© njivi xenlja pri Butt Mil sa 4100 gld. xa namero»*ni *e-neni tig, ta aaotek i« avojega iepa, kakor jo uavada ˇ Italy, ker je deJelni odbor to kopdijo, koliko za-deva uteto, raavoljavil, ter auga, da uJoii proti aia-raiteatYa ietfi priziv, ki gotoro aa bo brea Ytpeb*, ako tfftjM ataraeiaatvo oai zneaek t moatii raeua. Potato apominja, da odlok aajviijoga apravoega »o-ditta jo radi toga vaHke Yalaoati, kwUc.k,, d*v*ak maadaa, ki pUdeje obdioake iiaklade, ima praviw u-loiiti priziv proti otareHoatveBimakUpom, ki zadevajo deear ia pladevaoja. Za rekura aa oajviije tedtide T atdevi aaeeotga trga plada meato, kakor je g Mar* alni polzvedol, aad 600 gld.; aato praYi, da prihod-ajte, ako bo tidal, daitarottattfoaklepaaaateiaoyftoo rtkuwe, bo aroail deaalui odbor, aaj to atareaiiiatvu erepova. Pad ¦reoaa Gorioe, da ima moia, ki tako jttaao fidl ia ki ao oo boji, pove dati remico vaakamu t obraa, Pomladi so jo tradil a dragimi kooawrvativ-nimi BMtdaai, da bi apravil apoaobaojiib moz y aU-Teinutvo; pa ae aw ai poaredilo; apajmo, da to nu poartdi to aloeaiu defovaajem pa k iota. Zupani, ata« raUaatta ia obdtoarji aa deaeli aaj ai uzamejo aa •ˇ*-lilt* pa tudi podaooa iaglod gorttke rasmoro. Kar ae v meaiu ae wore hvaliti, tudi aa deteli ai btatarrod* no; aato aaj ?odoo tako pottopajo, da bi jira niti g, Maniui ao mogoi aid od'.tati. Uditi *e jo treba pov-•od ia od vaakterega: delati, kar ao spoana kot dobro, tor ogibati ao toga, kar jo graje vredoo. Santni trg ˇ Ooriei bil je do aajnoTejaih &$ov aa takoai moatu, da botjiaga ai bilo iakatt. Na Telo-fadaoai »rgu, kjar je obiiao proitora, dovolj sence, mtlo ali oikakUi bia (raiea llolaore pake*), karaor f tdejo iiroke alioo, ki to aicer prar aialo rwbijo, t«h-talo ia prod.tjalo ao jo »eoo. U2o oekaj let pa dela gorBko iupimatTvi % roa «Iu na to, da oaj so feoeoi trg proojao kam dragan. Zira duia ne ?6 pravega mroka to aile; adi «e, kakor bi bilo slavno iupaa-itvo atotofito avojo beaedo, da tpravi loueni trg a oaoga rawta. Zuano je, da aaie ¦tareiioatro je bilo ikleoilo, aaj ae pieneae &eaeai trg k Kiwi hiii. I'o priaadevaaji g. Uatsiaija je deseloi odbor doti6»i tklep ovrgel ;u apratuo eodiWe aa Oaaaji je potrdilo odlok deieluega odbora. Koaiaj je bil ta iztd dolgo pratrde dobro aoao, odprati fupanstro na btojo odgo-Tornoat veliko tehtoieo a Telovadaega trga in odloti kot scneni tig Now trg blisi atarega pokopalisCa. Vaakdo razame, da trg je adaj od mcsta bolj odda-Ijeo nego prej in da v kratkem bo tun veS his nego jih je adaj na Tebrudnem trga j a vse niL ne poma-ga, iapanatTeni ukax ae mora izvr3iti. Proti tej pre-membi uloiilo je rekura kakih 70 meScaoor. G-. Mar-atui pripovedaje ˇ aroji poslanici do Goricanov, da meatoi iUpan je ta prizir izrocil staragiubtvu t aeji 24. noTembra, a da ga ni dal brati, 6ei ker je poin 2aljeaj in oespodobaoatij, in da je podpiaan le od 4 ali 5 meScanor, med lem ko dragi ao brnmiatt in fijakerji (prerozoek:). G. Marzini dokazujc t reLeai poelantni na podlagi odioka oaJTiajoga tipra*nega so-diiifa, da vaak, kdor placuje paiento, ima pravico rekurirati proti iupanatvu in ataraSiaatTtt, da prevoi-ieki so meJfiaui, ki plaiujejo obrtni daTek, kakor kuo drugi, ter da aracjo sahtevati, da ae njib prim aprejme in reii. G. Massiai prayi, da ni bilo prioc-koTati, da bi groti, baroni in uradoiki podpiaali oni priiiv, ker ne poirebujejo aeuenega trga, ampak t nwi vrati preyoiceki, goaiiloid^rji, odpravmki in laki, ki aeno putrebujejo. iSIednjid iajaTlja, da je on aeata-H\1 oni prior, in pomlj* meatoega inpana, oaj ga toil pn pnatojm gospoaki, ako meni, da je prizir pola ialjeoj in nea^odobnoaUj. Po maenji g. M»rai-oija obsega priiir le trdib reaoic, katerih iapanatf o ae more prebaviti. Da bi mogli mes^ani aami t tej redi aoditi, da g. Manini pria.y tiakat od besede do beaede. Z naie atcaoi ne moremo umett, zakaj ao node po vai aili preloSiti aeuini trg z najprimer-najaega meata, ki bo aploh cah^a r Gorich Taako dcugo meoto boalabfie; aato ae atrinjamo s pro&ojo omeojeoih 7 o meSdanor ter jo popolnoma odobrnjemo. Javna tebtnioa bila je na takem meata, da BMeraejioga ni iakati; ali komaj je bil objatljen »jd MarauwjeTe pravde proti mestnemn ataraiinatV jeaapaaatTo vaelo tehtarco ter daio jo podjetnikn ton-moarake koaamo, da bo i njo kamenje tehtal. Ob e-nem odprayilo je tudi debeie kamene, na katerih je tehtoica alonela, ter kaie a tern, da ne namernje tolitmce sprarm na prejSnje meato. NeYolja med me-iSaoaivom bila je radi tega yelika in aploSna: ali to ni me pomagaio, ee tadi je italijanak, konaer.atiTni hatp»at y arnialn meldanoT. Za cas, ko je meato St*?™ "PS* . V edal0 Je faP^^i aaj ae ob&natvo poaluiQje tohtnice tokajinje plinarne. Ta teT,at!tJe.^P^lpoVflda,l* » j*«» »bo no *>konn ea mosec brex jafae tehluke, Id «2 najbolj potrebaje i adfOato, ko privaaajo kaaeaja wt bribe* aTOje pri-delke r mestj. Too ae eadi, kaki j? i gto anpan-atvo priporociti obetaatra tehtnioo v ^Uaarni, ki je poaUTuo prepo?odaaa za jarao rabo. Da bi so me-aoaai potolaiili, obedaje jim iapa-i tv«, *U- aon javni tehtoiei, Tidjo aa aoToat aoaenem trgaT m^qjeo kjo dragod ˇ meata. Predno m to zgodi, preieee ae mnogo di^a, ia med teat ao nan treba it» teatas rozovo i.i blago ? Poigoro, ˇ Soikan, v St. peter ali pa Y M.reo. Zdaj aaj pa kdo reos, da ae napreda-jemo, ko bo nam potrebco tehtnice y okolici. Rojake z dezele, ki pribajajo ˇ Gorico so aeaom, hrompirjem, aeijom, kami.ijem is dragimi red-mi, katero aiorajo vagati aa voliki tebtnici, opomiojamo o pratoro oaoa, aajtYagajo Yaetakorodi, prodao pridejo y matto, kor y Goriei m dobijo adaj feliko tehtuioe, katoto bi tmeli rabhit r^aoa aa Mt-renaki ooati, kjer goapod Hau-lak aida Gorieaaom top-uioarako koaartio. YosaikiT ki ariaajite it hriboT »koz tiolkaii, dajta tohlal avojo yoxovo v Solkaaa ia wpro-aito ai potrdiloi Iwt o teli. Kar vaa pride afeiz ^. Peter, svagajte ai blago r ik Patra; kar yo^ pnd- u St. AudrdU ia po Mireaaki cetti, pri g. flmelaku; kar Y«a je it Brd in Fartaaije, pa y Podgoti; dru-gaeo bote imett aitaosti y meata, • katerim knpdujetc, katero bi moralo knpiijo ia promet podpirati, ne pa zavirati ae SYojimi uaedbami, kakoraeptavzdajgotli. Preeudui ao aaii meatni ueetje, ki ao Ijttdafif a trbtaico uzeli ter dali jo podjetotka znotj meata. K«j takegm ni bilo in y Uorici in jo Yredno, da avet o tern iare. Mestai otrodki vrt na Placuti ima ic arojo ˇoditeljico, goapodieao J>e Re. ^Corriere-1 prtpoYodofai je y aekem atojem listu, ie prcduo je bit pretekei obrok aa razpieacto alazbo, da je imeaoYaoa goapo-diooa Coraig. „Eco* je tiato veat popr.iTtl, kor je bib Yeaj prezgodnja, ter izrazil ieljo, naj bi m rtmt urea-nidila. A uroaai&ta ae ni, de tadt je go»poe lie Italijanaka, katero ode ni ititi avatrtjaki driafljaa in katera pomaga ae le 6 let v nekem ofcr, Trtu. Ka-ki raalogi ao moatne odute imgniti k takema aklepu, no Yemo; v privatoih ruagovonh ho je nagkltlo, d* goapodiuuu De Ae kot rojeou ltaiijaaku izgorarj* lepae italtjanako beaede nego rojena Oori&atska Coraig ter da je naredila aku&ojo za vrtaarico r Trafctt, med ti'Bi ko goapodiaoa Gontg jo jo delala ie v Gortcr. Ne moremo rerovatl, da bi aa bill d*li vjtfiti meotni od fje po tell uigibih, ki ao prejalo?t; a obzalujem» pa vaekako, da ae z naaim denieom prej podpira tuja nego domica dokiina... Ne zavidamo tujke Neavatri-janke, go.itinje v oasem meata, a vender zdi ae nam, da domucl otroci imijo prvi pravico do douiadoga krnha, ako ao aposobot za zluibo, katero krith zau-tova. Goapodtdaa Corarg ae aploano bvati ko* izgiodna deklioa ia do tudi je vptsana v kako bratoTgdino in gre Ydaaih h kaki proceaijt, oatane vender he vedno Uondanka ia ne zgubi ptav nic pri dobromialeeib meaeaoih, kakor tudi ne svoje apo8obnosti kot otroako. vrtnariea. Ako se d4 Se kaj popraviti, proaili bi apoi-tovaoe naie meatne odete, katerim morda zadeva ai bila popolaoma jaana, naj bi popravih &yroj aklep tor nakloniii zaalu2ek ia aiuzoo dainadomn otroku. Meat-mo, da meatoemu aclakema nad/.orntka ae bo tezko, ugodno porodati o doaedanjem aluibovanji gospodtdue Co«aig, ako bo aploh praaaa y tej zadevi. Gorifiki vojaki oatanejo y Goriei, kak r ee zdaj kot stulno pi-^oveduje po a»eatu. Ko ao ae pred tedni pouovili oemiri med vojaki in cmiiati, niso ve-deli nekaten krogi drngega leka zoper to aego da ao aeataviii in odpjslali proinjo, da bi ae tukaj&ajt polk premeatil kam drugam in nadomeatii z diugim. Doiel jo odgovor, kakor pravijo, da vojaki uataaejo, in ta odgovor mora razveaeiiti vsakega mtroljubaega. driavljana. Obzatovati bi bilo, ako bi ao bila atvar drugaue reaita. Pretepi med vojaki in civilisti, ki ao ae zadnje caae y Gorid pogosto pon.wvijal^ in nodao tuljeujo, ki trpi po ulicaa in v ackatedb krajih do ranega jntra ter j?mlje poateniai ia mirnim meacA-nom pokoj in aoo, spomiuja vcaaib dioveka, kakor da bi «o madit y kaki rasipoaajeui va*i, kjer imaj* neporedni faotje glavno besedo Uoi ski ibti vaeh barv omenjali ao vedkrat te uedodUtuo^t't ter proaili prjatojne kroge, naj bi v tern ozirn pomagati j ali zdi ae, da do zdaj ae ni naiel ae popolao vapesea lek za to krvavedo rano gori5!«ega meata, de tudi jo treba prianati, da drlavaa policij* je zaprla nio mar-Bikaterega ponodajaka radi ponodaega razaajaajt. Ker ao pddli poaeUo ptetopi zopet aa daevni red, kakor je porocalo zadnje t«idao giaailo atraake alav-nega meatarga E»agiatrat* ia njegovega t.«jntka, me-nimo, da natrezemo goapod u meatoeura iupauu, ako ga opoiiurimo na neko aredatvo, katero bi zaalo lmeti tadi ˇ glavnem meaiu pokneiene grofijo go-nike svoj dobcr vapeb, kakor gi jo imelo in gaima y malt obciui nase deiele, ako bo sredstvo rabil tega poalati depatacijo k AvSkemn iapaoa prasat, kako jo on nkrotii nemirne mate in kako je oaredil m'r.T 870J' °^n>» D» ne D'J° to aramotno za mestno obdino, kajti kakor jo Bog dal Cepovaneem ved pitne Yodo nego Gori&anom in jr valed tega Gorica po»5*ci jako dra^o komiaijo v 6epovaa, da bi pogle ah, ali bi m ne ia>glo mo,to opomodi a da* povaosko vodo, tako tudi ni nikjer pisano, da upravna modroat je prioVzana velikim (recimo: meatnim) ob-diaam in njib policsjski upravi, temved je po aveta raztreaeiut, kakor dijamuur ali ziata rnda, katero je treba po?»-ati, kjer ae dobi, de tudi morda v Avcah, y hloYOn-k's vaai pri Kaoalu ob Sodi. Danainjt dopia u Avd opMaje izrratno zapanovo dolovanje z ozirom na javei mir t^r aamo proai, da bi ode znpan pravih atrun prev^d na napel, priznajod aicer, da je zupan p&toa m*./. iti vaega zanpaoja vredoa. Kaj, ako bi nai goap«»d zupan ae avojtm tajnikom in zanpoim oaebatvom alavnoga magiatrata zdrdal kak popoludno k avojema tovariiu, zupanu Avakema, pa ga po-ptocil, naj rou poaodi ouo zlato j ibolko. a kaioriui jo on doae^el tako iepe vapehe, za orgaoe me. ialibog z mnogth atraaij od 2tipan& :>eodviaae. Ako pa goapod zupaa apozna, da ao moLj aluzi vliltti apa.Mt [ri pobiruuji dnvk»v, ki je dolalo v prejft.yih letili ntznoanc »itnoati. Ako ao or.io pridtkovati, da bi tudi poiieija r drltvuili rokab, kakor r«cu:»o, dona-aata meato tak dobiLek ia mu tako iavr-tuo aluziia, kakor diiivni d*Tiiui mad glod6 pobiraoja davkov, oi dvomttf, da spoatovaai imSi ataraaiae aprejmejo /, oberaa rokama morebitai zupanov piedlog ter da radi prtvoltjo y tak<> ptemembo poitctjakih razmer, od katerih je pridakovati najbofjaib vapehov, kakeraoi ao ee pokit^ili t Aviki iupaaijt. V torn razmiiljevauji potrjuje nas dopia iz Ave, katert jo prolepo apriuo-vaIo Avikemu iapanu, de tudi je bii morda gospod iupan vd.iath pregored v tzpoloovaoji avojih dolinoatij; kar pa le kaie, da iupan avoje dolzao&tt pozua ia da jih bodo izvrievati tako, da doaeze avoj namen, ki je doloden y z a k o n u. Drobne novice. Pred. g. Jauez Mantoeasi, zapnik v Perteolab, postal je iupoik-dekan v Triifii (Moofelcone). — Umri je 2d. t. m. Mihaijko Vuga, kapian v Aiijani. (tifej dopw u Brd.) — GoriSkadi-tain tea bo tmaia v aoboto 11. deeembra ob 6. uri zveder svoj iotoiojt redni obdni zbor z navadnim dtiev-nim redom. — I a p i t udttelj^ke apoaobaoati opravil je pred gortSko izp aaevaluo komiaijo ea alovenaki u-&relj it* 5 ufircljc siioveak; 1 ncitoljici odatopila je med akulojo, 1 ucitelj je padet. — V Podgori bile ao oat tedea obciuske volitve; o izidu nimamo ae zaaealjtvib porodii. — Dezeloi uradoik, ki je za-atopal goriSko wPro patria" pri obdnem zbora v Auveredn, naiel je v ,Corriera* iiTotopisca, ki za-beleiuje vaak njegov korak za draitvene koriati; le o dovoljenji za potovaoje ni ie nid pored ai. — V Mnsi padla j« v Terso i. *** *** .Potpoorri sioYaatkih oe-*Yov*; Yojaikt godb.i. 7 Btnj. IpsYie: ,V avoko* j oamopeY. 8. Ivau pi. Z.ij.: ,?•L•* aa ttan*j tear in cetTerosoof sa spremlje?a-ajofli Yojseka godbe. 9 0 aid. mi; .Dra gospoda pa joaaa •toga*; glaow a petjea y 1 dejaaji, preioitl I>. ffottaik. 10 Znbata. Yatopnife in lose se preda-jtja r ktvarat , footmen ia* »u y deiaJakem podpur-nem druitru; tadaji Yeeer same y gied*Lci. Blegajua •a otYori ob 7. an; zaietek ob &. art zvecer. Tudi na Koroskem iiri te iurodoo gibanjf ia uprtti je, da kereaki Slovenci pridejo zopet do one YeljoY*, ki jim gre po zgodoYioi, oadarpuoati, pre-neiooeti in prime mi oraifci. V Celovci in r Boiovlah imajo peddrazatce aY. t'inla ia Metoda, z\ Ucljak in okelieo iwlanutjlt so jo * Badeljo 21. novemlmt; na Kudi, y Apacah in drugod at? pa prprirljajo {za to, Svelaaoet, • k.tero je zaeela dolovati poddrtt.-ima za Beijak ia okoiteo, b>U je v .St. X^pariu pri sedmih studeuoh jako lepa, Zbrato to je bi»o »ad 1U0 kme> tur; doitt »o bntojavai poxdr«\i iz Ljubljane, iz GV lja, is Maeiborat tc Ptujtt in n n^HU tazvoj »toYttO»ke pripovedae kujwuvuouu, raipitaia je »>U-lica bl »v»twk*4 po dulocilih Jdr6t6-Tomiiceve u»U-aoYe 30 0 goldiaarjoY da«taega darUa dvema pOYettiraa »ioveetktfnaf in »ieer: «i) 2<>0 gld. povu-»ti, ob»iXAJoC't fujiu-itj 10 tti»ktfvuih pdi, iu b.> MK) gld. povetlt, ub«xajoc;i najmeuj 5 ttukovoib p6l. Huoy obtma pov^iima bodi mj»;U is sg«idovittet ali npiob u iiYtjeuja oaroda stoveinkega. Ube poveutt morata bici pisaui uko, d* po obhki ia viebiot sroji ustre-zeta umetQiaktiB stkonooi ptipovedae kiij'^evnuatt, Cer poleg tog-i ugoiita hteraratiD oameooai „M»tico moYeoMte". i'i**tetj, katareiaa ae priaodi cantao da-rito » soveeY Jar^ie-ToouieeYe uitanore, piejino vchu tega sa »vojo povest ie aavadao pUateljiko uagrado, katero pl*<5uje ff.Viaica Sjloretuilt** p> ^. ia. arojcg* opravUuegA red* po 25—40 gld. zi twkovao pOlu. Kukaiisi naj «e brex piatteSjuvega uneu.i po»i-ijajo odbatu vMatk» Sstuveuske'* do 1. oktobra 18 8 f. I e t a. Ptaateijaro ime uaj id prideae ruko* pure y 24peL*ceaeia U»tu, a* katercm je zapiaauo do-tieoo gaalo. Organist dobi aluzbo y neki obciai y latri. Leina piais laaaa 50 gld.t poalraoaki dobodki pridejo na 4a gid. Ako je orgaske ob emir krojac, bi v oai otemi dobro ub.tjai, ker ao ^aj biez krojaea. Proailcear pa?e ime ob&ae upravaiiiYo ^o^e1*. Nove knjigav — .Price bozjega bitja alt ilucaji, ki moo aittLtnH. l'ako ae xove kujiiica, katero je po dr. Keliegi poatoveait J. B. V ojej »s aabaje maogo Legleduv, ki piicajejo, da Bog kazuuje take Ijadi, ki sametijeja m aramoujo arete redi. Bra-oje take kejige vabaja attaa pred razpoaajeacwtjo ia upiiva bbgodejao aa eitaielja ia pO;faLatea. #Bttborxti pattir* meoi, uaj bi ae ktyige a toko veebiuo radi Yeeje facooati dale kakemu ikuiytUu y preaojo, kar bi gotofo ae skodoYaio, Do idaj je ixiel pm zrei-eak! ki iteje Id »tra&i y ieataajaterki [W) in ataae 25 kr.t po (oati 30 kr.; namenjena »ta ae dra ZTei-ieka >* prodaj we dooiva pn saioiaika Dragotiaa Hnbarja, aa Btvgu ir. 10, r „Katoiiiki bukvarnt* ia y ti«k»nu Biaxatkovib aaalednikoY y Ljubljani — „ laid or, poboim kmet* zotc ae knjiiica, katero je is aeatakega preatavil Ijttbim kmetom aa korat L. DoUoor is katera je izila y drugeai popravljeoem natwa y BlazaikoYi twkarai w Ljubljani. V tej kojigi Yeje dobet iu puboieo dub, kafcereeu bi moral bid med reeaii kristipiiu, ki ae pa aolibog vedao bvlj zgubiji. Knjtiica je jako poducoa za vaakega cluve-ka, pesebso sa kmeuj s«ua ju puporoeamo aioreua-kirn obdetoToleera zemtje. V sescaajsterkt (16tf) ateje Till ia 81 atraaij tec suae 25 kr. — .Dukovui Paatir*, katerega areduje ae aodeiovaojeai ve6 du-boYaoY Autoa K tii c, katehet y Ljubijaoi, izaei je ie y »Yoji letoSaji 12. aterilki ter je fiako upoinit »voje tretje leto. Za vsako aedeijo ia Ysak prazoik pciuaia po dva govoro, izdelana oil pa nacrtaaa; Yrbu tega se pogied aa siotatvo ia apologeticae razgoTore, zdaj raapraTO o dloYeaki dusi, katero p ie dr. Lampe. List je namenjen doboYoikoai y daiaeat pastiretru, isnaja Yaak mesec eukrai r ifezkih 4 tiakaae pole debebh a prilogo ter ataae sa vae ieto 4 gld. Od Wrafi le^ Boptej {riiiaael bo r priiogi, poi ^oie debeli, Pcdagogiko ali nauk o vzgojevanji ia podaceYanji, ki ga je spisal profesor Anton Zupancic' y Ljubljaai. Opravui§t?o je y »Kut Iiaki I ukvaroi11 y Ljubljani. ,Der ersto oeaterreichisclie Pilgorzug nach L o u r d e o and Paray-le-Monial in Fraukreich. Be-achriebea von Dr. Hermina Zscbokkir. Mtt 14 Uchtdruokbtldern. Wien. Vcrlag von Johana H e i odl, Stadt, Stefansplatz 7.* 8° IV ia 108 straaij. Cena iepo vezaui kojigi 3 gld.; nevezuni ia brez padob 70 kr. — qSocinim" Litate!jem je zaano, da meseca av-gusta u i. to ae zbrali romarji iz Yseb narodov in dezel iirtiega naSega cesarstva tei- so potovali v Lour-dea na Francoako, kjur se je pr^d leti Mati boija cudovito prikazovala. Tudi iz stoveoskib pokrajin bilo je ranogo zaatoprikov med roaj.ifji, ki se bodo veduo radoitno «porainjaH toga potovanj i. Druiba je stela okoio 600 deU'znikov in se je imidila dalje 5asa y Lourdesu, kjer se je pridigovalo v razuih jezicib, tudi y sloYenskem. Kratek popis reficnega romsnja prine-•la utu ^Slovenec" ia wi^loven«kt (iospodar* (zadnji y Snlogi k itevilki 47. tudi slovenaki govor kanouika losarja); obiirtieje je pisal goriski gospod v podlisfc-kih duuaj«kega ,,Vatorlai)da4t ki so t>e pozneje tudi puaebo natUntli ia m dobtvtijo v (loriri pri Viaeen-cijovi druzbi. NaJ4ane*Ijivojie poroLtlo o pripravah k team romaoju iu o routanji samem spiaal je pa dvor-ni sYotovaleo dr, 11, Zscbokke, ki je bii predsed-iiik oueiau odboru, ki je vodil ptipmvo in potovunjo, kateremu ho bili torej aa ra/pUwgo zanesljivi viri o Ysuh dogodkih. ho Kosarjovo piopavedi nismo nails y knjigt, Kdar je btl mud romarji v Lourdet, dobi y tej knjigi lep spomonik na svojo pot; kdor ni bil, iabko v dtihu ponovi pot in dogodke, katero so romarji videli; zato uHtiezo knjiga ua vaako stran. 11*-zoe podobo, ki m dodano, pov/digujejo vrednost knji-g<* piav mo6no tor pumagajo izvtstno, da si LU>vek stv;ni in dogodke bolj zivo stavi pred o^i. Kdor zeli t"rej poroftio o rfoonem potovanj( ali splob o Lourd-ski bozji poti, nuj si oinisli to l«po knjigo. XAZNAMLO cestitwmu uciteljsUu Tominskoga okraja; —• I'ri ob* stojc&h ra/moiali - ¦ ni mi uiugofio in tudi no^rn snutopati urittiljitvu v stavnom c tc, okrajiunii lol-sketn Hvntu. /ati>pdetj nom izstopil iz njnga. Zahvaljevajo so <'fHtitim volitootn in volilkam za Hkazano mi /aupaojo — prosim Vas ; Oprobtite mi ta korak. X t'odmelci, ao. novembra 1886. IVAN KIUJNIK, uoitelj. Vagno za slovensko u^iteljstvo. BPOPOTNIKOV« IM Barazzetti-ja | T pri hoSkem mostu, Via Cordaluolt St 4, f V GORICI, 4 izdelnje vsako rstne vrvi (strike) in vr- 4 m Li<:e z roko i same konopnine, motine, & 4 trpezne, po najnizjth cenah, ki w tie X A bojijo tekmecev. »op»>» -iH^^Mr %% *w% i^n m< #"* za leto l&S?'. katerega izda ..Popotnikovo" areduiStvo y Maribom, je ravnokar dotiskan in se pri6ne iazpo^iljati, kakor hitro pride iz knji^ovcztiice. Obseg UlU je: 1. Ko-ledarij za 1887. leto. 2. Sulske tiskovine: a. Vspo-redi udniii ur; b. Imeaik. 3. Pla6e ljudskega ueltelj-»?va po vsem Avatrijskem. 4. Sematizem ljudskih ho! iu u6 tidjev, uditoljiSfi itd. po vsera Slovenskem. 5. Prazen papir za be!eLke. 6, Inserati, Ceua licno y platno Yezanemu istisu je 1 fiflcU &0 lLi% (po pofiti 5 kr, ve6). 9PopotuikoY Koledar" naroca se — najbolje po poitnih nakaznicah — pri Opravniitvu „Popotnikovem". Maribor, Reiierstrasse 8. odprl je I odvetnifcko pisarno i v Magistratnih ulicah (Via Muuicipio) | li. St. 17, I. nadstropje. ¦1 Zelodine boiezni B hitrj in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepreaegljiYO zelodouo zdrayilo. Ixbrsti v r»Knih *olod<*nih bolo/nlh xdravllo, katom ! i v rrNnici oilgovHrjslo n»moim, ni tabka stvar damUMOd, ko m prodnjujo vnakovratna taka xdravils. Vc'ji .bd onilt kspljio, i/.hfikov itd itd,, kl s» ozji*njnjo in priporoeajo ob6innt?u i tiaoko letsfiimi boHoJumi, ni drustega ko nruvar^, pogonto ie ikodljlva. Karau Jeruzalemskt balzam, u*o davno xnan po svoji priproiti m-'Hivi in po o*lvljajo«i svoji nofii as *elod*n© tivco, si j« pridobil predttont pred mml dra> gimi do sdsj znanimi pomocki, kar potrjujo njsgova razprodaja, ki vsdao riwte. T» balxami, bogat kiop5ajooo no6l kinelksga ra> barbsr«t korcnike, ki je Bploh znana po Bvojen p r •• bsTnem u»pohu, dajo gototo «roditvo proii ielodCnim nkbostim, isvirajoeitn iz nerednega prebavljuja. Zato •e priporofr, ko jestt no diSi, prod neprijotni sapi, gnjusa, riganju, zabasanju, bemorojdalnim tezavaut; pomaga tndu protx zlotenici, gliatam in boleznim ˇ drobu. Steklenica s podukom 30 kr. GlaTna zaioga v lekarni G. B. Pontoni ˇ Gorici. V TR8TU pri 6. B. Rovis, v KOHMINU pri A. Frottseni, t TOLMINU pri C Palisco. Oudovite kapljice sv. Antont Padovantkega. To priprosto in aaravao adrarilo je Pmt» dobrodejna pomoft in ni treba mno-gih Le-*edi, da se dokaie njihoTa cudoTita moi. Co se lo rabijo nekolifco dni, olajlajo in preienejo prav kmalu najtrdomtnile it-tMMM boJcaU. Prar imstao vstraftajo toper hemorojde, proti boleznim na Jttnh in na motet, proti creresnim boleznim in proti gliBUm, pri lenskih moBeiaih n*dle«nostih, ZMftt beli tok, bojwt, atoper bi^jo area ter fiistijo pokrarjeno kri. Oae me pregbyajo aamo oaeajeaik boiezni, ampak nas obY&raiejo tudi pred vsako boleszujo. Proekjejo se ˇ rsek glavnih lekarnioah na svetn; s naroebe in po*ili»tTe pa edino t lekar-nici Criatofoletti V Gorioi, t Tratti v Ukarni O, Zanetti ia (J.B.Rovis ia t lekarni Alia Ita-donxta ˇ Kominn. Eaa atekleaiea stane 80 qotcot. NAZNANILO. Slavncmu obfrnstvu nazuaojam s tern da sem odprl V St&aiti (na Primorskem) trgovino z iganjem in z ItkSrji na debelo, ter se priporocam gospodom kupcein, kr6-marjem itd., da bi me blagovoijno obisko-I vali, z zagotovilom, da se izvifiijo prijazne narofibe z vso po§tenostjo. Se spoitovanjem JOSIP KANTZ. Ceniki in uzorci posljejo ae na zahtevo poitnine proati. f I Podpieaiii n**a»»j» *!«ˇ*«»* oWinatru, afeTaredoM. fc*j»*lprikt**i, k«*ra j* *tt * aafenf, f*tt Mac* GOLOSS10-IOL0SIJ Tpwe^h*tareBieraalI*\ uli<» Teatroh.ef lOtiibpopoBwrnaiBlieno poprarljeiuterpn; akrbHenf» mm, kae jefreba k potfeni poitrezbi. Ob imi aanwBJa podpwani, dajepre-aeael t 5»to KSo arojo Itaewio «a dirjaciiio, in aed Urn ko at zattYaljuje ataTiteimi oft-oioatria a* obTTno doaedanjo podporo, *e fad]*, da at wm t* ©fctwi, tar abltabnje ©d arojo ttraai. & atori tat awfoot, da W it> doTotfl arojo odjomnikt in gotta, bodiat t atacaniiTHno tenia takgo, bodW r krfrai « mmM *W, pfrdhi dftcia* jedaeami, • aitro fe lataadao poetftzbo, kakor tadi s liuaoviic K:©b»t. ***** itpmm j !ifta titan. I | Praia Kfihmtj er & Comp. | f V Poiunu. Preuaburg. * Priperaiajo areje c. k. prir, bogato poarebr- * T n«no ia poeta&ao Mago * drata ia potreWeiae aa ^ I waifbraw, ki i««j* 15-95 odatetkor Hoklae rude, let A ro bile edlifearaae aa eaaajaki sre.orni raz»*ari x X <|vhim« wajf^jiaMi adtikaam in na reifttavf % Bude- W peita a relifcim ^attaint diplomaa* Kdine towrna v X Avatro-Oferikej, ki izdelaje mm od zaletka do T konea. Cewki brtiplaeao. Punoiena rojaaka zlata- W ale* ia arebraiaa adkapaje ae po aejpoateaejat eeai i all pa ae aaaaeajeje a aovo. Jo2ef Culot* trgavte na tMwto hi na tfrobne nasnanja alarnemu oMioatvu, da ima v uvoji itaeani Toliko salogo rsakorratnih igrac\ no-roatij in rasliemk pun&k a obleko in bres nja, razne Trate Tolnenega blaga, rokavice, Lrne orratne rate za dnhoroike, zapeatk© raz-nih Tret, ikornje, volnene »ievlje za zimo s podplati in brez njih rsake Tclikosti, in praf mnogo drugih reiij: najfineje podobioe iz Pa-riaa, ayetinje, raap«la vaake Trate tudi z sikla in beie kosti a atojalom, kipe, roine venoe najradienejiib Tret in tudi z btaeroih matie, najfineje na Teri'iici ae «rebra ltd. Gene tako nizke, da so ni bad teknoranja. &m mm^mm ~W awe^amjal JEa^Ma^^a^fc, Obilna in mnogovrstoa, zaloga UMb^,eiliil^uiittiaigr« na ^ebeto In na ctrobno. Heae&a deCettbra boXfoa raxstata ig»S in ga- ianterijakega bliga (t?potij). Volika iabira lepo- ti&j, 8Te6 m aTedoikoT sa bdliino drevo. Pogebnost: VRTNA SEMENA ¦ajacUftaejftilt pl«m«. Za bodoio poinladanako aster priporojam aroja al&Tno 2nana deteljna in tcarna aemena. mbw T GOftfCI. alie« MataQI it. 17, se priporaLa Telrfasl'ti da- ] boTifcrii za vzdei«T&nje cer- j kTeaih potrebiiin aantre^: MonStmnc, Iraatodi kalibov, eiborisjtv, sv«ti nic, svednikov ia aiurje, j t. ^ .Hjki I|n*- m preti &ta* J iijai*», kriter «* aiu-j»» in | -dm amxlera, rdikvijftriJ«T, monitrMifMo ali kritevia »vetiwjt, kanaoakih tobtl, kMHlBio s kadUnim 6ol* nidem, raiub»»«kl«nio ia j l^pK", ni€tt*k«* i» ktttiofkuv » ko- j tiiif, knrtnih skied m Hie, Iptl^w *» bfcf [ gwloTlj. no v»wl«, kropttoikov, poaodJC sa j vr. olje in i*. pAp4»iMco, drsal ia sve6*, sk)«pov pri pIuTijat.k ltd. itrf. l'« iwj'uijt eeni. Tudi *« iiti arew «^« «wkw» i>r*pr{*Ta v OfUJI pazlati, po»rtbr»r >aLt»tt in poprnvi. Na | blagoeoljna Tpra^aaja bod»« radof#n» ml^oTarjui la poilje vsake blaRe debro shranjeno iitpoit* nine protto. Starts feernbljiTe fi'fi. medenine (meismg) in kotfovino jeraljfm v mim. ESH5Z52S25252 8AM0 v nnjvifji Icrojaioid in zalopi GOTOVE OBLEKE t«Ha«»a STimsaiA v Gorici aakaja le vedrio na poljiitmo ixbiro ii!tlwli»i!» ol>l«k* n*juovt>jieg» t;roi» z* inoJe in za otrtiko od a let aaproj po najnizjih ceaah. Posebnosti t nodnib stvarek za gowpode, n. pr. 9Ienfikaff Ka-Telak, VUterkoat, ncpremo^ljivi plaslf t» tle±, kainboTiiitf; gete, gamait, toliko za IoTr kollkar za ttprehod in dom. Novosti toliko za gospc, koltkor ?,tt mladeiiko in dokteta f Teliki in ra/ndlicni aCrtollHt, z mdrci iz prvife tovuren i? PkrizBt z Dunaja ia iz Uerolina glede Watterprooff, Saccbettit Dolaunn, pJasLevT kozubovta, a«premeLtjtTik hatj iz gome, jop vaeb b»rv in v rttzuib oblikab, is ˇse to t poaibni »obt, lo3eni od itucune, kjer je rse prefkrbljeno za primerjanje, Osrednja zaloga JzTJrnih jop prof. J, J*eger-ja po tofarntkih cenah in odej po istem sistemu. Bogats zatoga toliko zsnanpb koltkor domatib rob za iivanje po nieri. Za dastito duhov§6iiio zimskt plaadi, pofrhno eaknjer talari, klaL«t jopiti, doma^a obleka ˇ Teliki izbiri. l»PiiciBouEfiniTjr. i Jako prin5oa knjiiica dojde poTsod j dobro. kjer je le *e Ukrtca vere v Gospadarja m\ oebea ia zemlje* — Pre^aatita dubovsfiina [« ye ternema narodu izrestno jako uatre2e. ako ga um na opozori na to v danaanji brezverni d6bi jaao Ka tjjji primerno delce. Na prodaj je prf zalozniku ff< ^4 I>raffotimx Uril>ar-jw, fi Ji f Ljubljani naBrcou it 10, pri Btowiku in JH, M v „Katoli«ki Bukvarni" v Ljubljani; M M ter Telja ¦Mfc»Uk€» MEB Vx3**» po W W poitt 5 kr, vad. Kdor jib vzame 12, poifjap !y! J|i aa mu franko. liji V+Pfr&$++* f »i>< inn i"iJ< ^ nwir.ij#- po c. k- Todstra ^ L Po aaJTiijem pctelji Kjtf, %» Bogato zatoienat JT loterqakib prihodkor I HIT. MUM LOTEBIJAI j za civiiae tobrodelne naraene J r tostranske driavne polovice. f T 10.12S dol>itltov J J v skupnem znestaa 201.000 geld. T T in sicer: 1 glavni dobitek a 60000 gld., T * 1 glami dobitek a 15.000 gld.t 1 glarni J 4r dobitek a 5000 gld. enotae papiroe rente, W % a 30 pred- in podobitki, potem 5 dobitkor po KW0 * 1 g\. 40 dobitkoT po 200 gi. ia 80 dobitkor po 100 1 Y 8ld- eootne papirne rente, tlednjift 10.000 dobitkor T 4 po io gid. 4 f Swhlo n In ai^klkl^ 10- dictab 1*85, f f Sradka stase 2 g& a. v. "Ml f Y Natanineje doloibe obsega igralni nafirt, ki se do- 7 ar. bira brezplatno pri oddelku za driamo lotetij* *t T (Stadt. Biemergaase 7, 2. Stock, im Jacoberhofe)f \ Y kakor tudi pri aanogobrojnib nutpeialcih. j j Srrdke se dopoSljejo poStoine proste. J ^ Na Dunaji, meseca aeptembra 1S86. T f C. k. vodstvo loterijskih prihodkov, f * oddelek za driavno lotertja. 4r «o#p. Fragnerju v Pragil - tJ2e Whu 6 let trp«I sem na zelodci, da iiinem mogel ni jeoti ia ftpati. Poiretoval tttra r« o tem a prar mnogimi zdrarniki in Biil preveliko zdrovil pa brez ritpeha. He naavftla ta-kajiajogti ?«k«riti, go*p. Snhula-'e, poakuKit »em dr. Ko-aa-» iivfjeaAi Wlztm. Vzal mm b »t«kl«ia'ic in bol«-Lias j» popotnoma Lginila, mogul aem zopet auati in jt*»ti. Ob enem priporocil »«ro ta iivljcnski balzam prav mn.jgim, ki mo bilt mrzlidni, in zdravatreni rapeh bit jw ta, da mr-du-a je zgiuiU. Iz tcpa u^roka »t«j«m ji m r doliaoat, da sv Vans pruar^no zubvalim za izoajdbo 1 dr. Ho'it-a ^ivljcnxki'ga b^izatnis, Un- h>Umf da bi rut boleiki zat«kti na k temti zdrnvilntmu in o>,ivljajaL«mtt pomaOiU. 'I. odftinim Hpoatovanjent. B a z e « (n» Kurnunskflm), L'8. novumbra I8S0. Jakob lUcndelaobn, proreaor. Nagia in gotova pomo5 za ielodCne bolezni in njih nattopke. Ohranitev zdrarja odritfua je \o od ohraai-tv* in aoatfifvaftja .lobraga prabavijanja, kcr toj& flav-ai ptfoi zdravjat.rt#l*Mtaia ia aktiaamu dobreaw evtii. N»;tiuti aairjtia D0MAGE ZORAVILO, ki prabavljanki ur«- dir d vofi let aptoino znani to pnljubljftm dr.ROSA-B ^ivliejisici baizam. 5Hprav!jen iz aaJaaPa, aaravatvaao na]krepkt|ilh zdravHnik zafilfi, potrj^n je poaebno knt gotova po-mot pri aiaaeai arebavt)a*JI, pri praaadaa]), po klalaat dWkicai rffaajl, aaatajaajl. afttvaaji, pri bottolnan v le-taaakif lalcaol. kfodtat* krti praaaaalMajl laladaa z |fiai?r zailiieajl, krvaen aavaki, kewercHali, fen-aklh aaleinib, baiezalb v firevlh, hlpohoatfrljl in aielanho-l^f t»sied Aktkeia prakavljanja); on oz»tIj» prebavljanje, deU zaVavo fa iiata ftrv in bolao tHo dobtva peartj-iaje awo in zararja. Valed te nwtv.e mo&i postal je gotovo in pctrjeno ]|ai»ke doataet zarivila tcr ae je aplok raziiriL i *tekf8Dica 50 kr.; dvojna ateklenica I gl. 3ta tiwte pobvalnih piseat lahko rsak pragleda. PoiHja ae na fraakJraaa pkj»a prott pavzetja zataka at vat atraai. SraHIot Da »e izogsejo neljabtm napakam, pro-aias rae p. n. gg. naro^uike, naj zabtovajo, poraodi izrecno dr. Rosa-e zivljenski baizam iz lekarne B. Fragner-ja r I'ragi, kajti opazil sem, da ao naroiniki na re§ krajtb d«bUi neuspeanc zmea, ako so zabterali aamo zj*ljet««iki balzani, in ne izre^no dr. Ro»**# ztrtjea-akegi* liaUinna. Pravi dr. Uosa-e tivljenski baizam dobs ae aamc r glarni zaiogt izdeloralea B. FragHtr-j*, r k'karni ,k crnemu orlu" t Pragi, Ecka der Spor-aergafae 3Jr. ai5—d. — V (iOUtCl: fi. €ri«tOfolettff IS. B. Fontoni. R, Kflrner, A. de Gironeoli lekarji. V OOLEJI: lramas+ at'lOla. - V TBSTU: P. Pren-diai, (.. Fo^boacbi, J. SerravaUo; Ed. de lei-tesbnrg, G B. Manzoni, Karl Zanettt, Ant Sttt-tlna Iekarji. — V ZAOREBU: C Avazim, lokar. t Vae lekarae in vecie trgovina s matori-jalniia blagom v Avatro-Ogeraloj imajo aaiogo tega iiTljertakaga balxama. TAM SE TUDI DOB!: Proiko dumade muzilo zoper bale, rane in vaetfe vsake vrste. Ako ae ieaan pra* vAaaae/ot ali aardijo, pri bti-lab raake rrata, pri taurib^aojnih lokih, pri inn r prsta in pri nokunji, pri izlezah, otcklinah, pri imaifeuji, pri ffloraki [rartrij kosti zopar rcvmaticiie otekline tn patiko, taper kronicao metje t kolenih, tokah r leAji bi aikdo sego apakou, zoper kiirja oLesa is potoe ao-g», pri Kszk9pai»b rokaa, zoper hiaje. spper otakliaa po pike fturceeor, zoper t«kode rane, odprte noge, zoper rako. is meto koio ai boljaega zdravila, ko to nazito. Zaprte bale in etekline ae kitro ozdrarijo; kjer pa vea teLe, fetegve aaazilo t kratkem tso igao* jie» m-wt » raao ozdrari — To aaaztlo je zalo tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njeaa rana prej ne xaxeli, dofelerni T»a bolna ajnojnica ten pote-gnena. Tudi zabrani nut dirjega mesa -tn obvaraje pred metoca (firnim pristadom); tadi bolejfine to hladil-no mazUo puteai. — Odprte in tekode rane ae morajo z atlaLtto rodo umiti po.em ie le se aaazilo na nja prilepL Skatljice aa dobodo po 25 in 35 kr. Baizam za uho. Skeieno ia po aaaogilt poskaaik kot najzaneslji-re^e Btedatro znaao odstrani naglehost, po njem ae dobi tadi popolno nze zguhljen slab. 1 aklenica I gl. a. r. WnMi &#fy*>m aratofc; M, wmfr — ii*^i^bm*»a^^lS^^^SSL