Rubljema, sreda, 19. marca 1958 LETO XXIV. Štev. 60 UCUtUA Ilv n s ha CaetV »Konfekci e« v Ljuto-tudi v posameznih ustanovah ™eru, . i- ’ ^ure* 'JjV a" v občin in okrajev. To delo pa je ^ursk, .s,° n?1^0 ]S doka7~ bilo pomanjkljivo zaradi tega, ker daJe “veliko konfekcijsko pod-ni bilo prave medsebojne koordi-'jet.14e J »*°tevlieno do- nacije. Pri planiranju so upošte- dol?re delovne sile ki bi je vali sedanjo strukturo in način ?r,1«od bre? vla*an. v ffnovartja ■' ir 1 w n I rt Mm f InUIrrt življenja prebivalcev, kakor tudi in komunalo ne bilo tako lahko prirodne razmere- klimo, rodovit- ^eo+°vit.i. Taka vlaganja pa bi nost zemlje, zemeljska bogastva *eriala ?naka sredstva, ka- ter vse druge možnosti, ki pospe- k°r eraditev tovarne same šujejo razvoj gospodarstva.« ,,, ,e dru^e probleme, ki so jih doslej obravnavali izoli-• »Ali plan predvideva kakš- rano, bo regionalni plan v pri-ne posebne ukrepe v pogledu hodnje reševal novezano. V tem povečanja produktivnosti ljudi je največja prednost regionalnega in zemlje?« planiranja.« Z VELIKEGA PREDVOLILNEGA ZBOROVANJA V CELJU Naši delavci morajo biti življenjsko zainteresirani za to, kako in kam se vlagajo ustvarjena sredstva (Nadaljevanje s 1. strani) Dapčeviča, ki sicer kandidira v jih potrebujejo posamezna po-Ce kmetijstvo v okraju še ne cetinjskem okraju. Tovariš Dap- dročja za svoj nadaljftji ekonom-daje toliko, kot bi lahko, naj ob- čevič je izrazil globoko zadovolj- ski razvoj. Reševanje teh proble-čina, kmetijske zadruge in socia- stvo, ker so ga povabili, da govo- mov je seveda možno ob pomoči listični kmetijski • obrati izkori- ri na velikem predvolilnem zbo- razvitih področij in edino sociali-stijo najrazličnejše oblike za do- vanju v osrčju Slovenije. V svo- stična skupnost jugoslovanskih ganje boljših donosov. Sploh pa jem govoru je uvodoma poudaril narodov Z razvijanjem ostalih bi kazalo čim bolj smotrno In v velike uspehe v gospodarskem in področij bo skupnost dobila nove večjem obsegu preusmeriti proiz- družbenem razvoju v zadnjih dva- participante za reševanje vseh vodnjo k potrebam tržišča. I najstih letih in dejal, da je naj- ’ nadaljnjih problemov socialistič-Tovariš Franc Leskošek je na- težja pot razvoja Jugoslavije že ne graditve. Ob koncu govora je čel tudi nekatera pereča vpraša- za nami. Kot poznavalec nekate- tovariš Peko Dapčevič obravna-nja v zvezi z gospodarjenjem z rih ekonomsko slabo razvitih po- val še nekatere probleme prome-znatnlmi fondi pri podjetjih in dročij v naši državi je naglasil, ta in konkretne naloge, ki jih bo občinah. Delavci morajo bili čim da je v novem petletnem načrtu nujno v zvezi s tem opraviti do bolj življenjsko zainteresirani za predvideno, da se tu delno rešijo konca leta 1961. to, kako in kam se vlagajo ustvar- nekateri problemi. To, kar je v I Veliko predvolilno zborovanje jena sredstva. Nadalje je ostro načrtu predvideno za Makedonijo, v Celju je zaključil predsednik grajal nekatere pojave nesmotr- Kosmet in Crn0 goro, bo dalo občinskega odbora SZDL tovariš ne gradnje v predelih z rodno osnovo za nove vire sredstev, ki Cveto Pelko. F. K. zemljo. Le-tu se ta uničuje in s tem je onemogočena racionalna strojna obdelava kmetijskih površin. V trgovini so se v minulosti pojavljale razne škodljive napake, kar nalaga družbenim organom v prihodnje večjo kontrolo. Ob koncu je izrazil še željo, da bi se aktivno politično življenje nadaljevalo v enakem obsegu kot v času priprav za volitve v Skupščino. Enako kot predgovornika le dvajsettisočglava množica navdušeno pozdravila tudi člana Zveznega izvršnega sveta in poslanskega kandidata tovariša Peka Orkan v Barskem zalivu Minule dni Je divjal v Barskem zalivu uragan, kakršnega ne pomnijo niti stari pomorščaki. Sele sedaj, ko se Je vreme umirilo, Je močno videti opustošenje, ki ga je povzročilo neurje. Na mnogih mestih so porušeni obalni zidovi ali pa zrahljani v svojih temeljih. Silna moč viharja je iztrgala iz njih tudi po 60 ton težke kamnite bloke in Jih zru£la v morje. V Baru govore ljudje te dni le o orkanu in o pogumu ljudi, ki so se spustili v borbo z njim. Tako Je kapetan ladje »Sutoran« Pero DJu-raSkovič vzlic smrtni nevarnosti skočil sredi najhujSega viharja v morje, priplaval do svoje ladje, ki se je utrgala s sidrišča, in jo pripeljal nizaj v varno zavetje. V veliki nevarnosti Je bil tudi bager »Biograd«, ki mu je nekaj ur grozilo, da ga uniči morje skupaj z njegovo posadko. iteSila sta ga remorkerja . »Tiat« in »Trstenik«. človeških žrtev k' sreči nii bilo. Materialna škoda pa jo velika, vendar je doslej še ni moč oceniti. Letos bomo samo v Ljubljani dogradili 43 stanovanjskih objektov, v katerih bo 1091 stanovanj. Gradnja stanovanj Je še vedno draga, prizadevati pa sl moramo, da jo pocenimo tako, da bi z Istimi sredstvi lahko zgradili še več stanovanj. Na sliki: stanovanjska bloka ob Titovi cesti v Ljubljani Kako bomo volili Te dni so vsi volilni odbori že prejeli potrebna navodila. Da bomo volilnim odborom olajšali delo, moramo vedeti, kdo lahko glasuje na posameznih voliščih. Ndvi volilni zakon namreč dopušča možnost glasovanja tudi v kraju izven stalnega bivališča volivca, to je tudi izven kraja, k.ier Je volivec vpisan v volilni imenik. Volivci, ki so po razpisu volitev spremenili bivališče, in volivci, ki zaradi zaposlitve, šolanja ali i* drugih upravičenih razlogov (železniško vozno osebje, uslužbenci na uradnem potovanju, študentje na šolanju izven domačega kraja, predstavniki kandidatov, osebje, zaposleno na morskih in rečnih ladjah itd.) niso na dan volitev v kraju, kjer so vpisani v volilnem imeniku, lahko glasujejo na podlagi potrdila pristojnega občinskega ljudskega odbora kraja, kjer so vpisani v volilnem Imeniku. Na volišču morajo to potrdilo o vpisu v volilni imenik oddati predsednic ku volilnega odbora. Volivci, ki bodo imeli potrdila, da so vpisani v volilni imenik na območju druge ljudske republike, bodo lahko glasovali s takim potrdilom le za kandidate Zveznega zbora. S takimi potrdili so že glasovali pripadniki JLA, državljani, ki bodo na dan volitev v tujini, in vse diplomatsko osebje. S potrdilom lahko glasuje na vseh voliščih v volilnem okraju, kjer kandidira, kandidat, če na dan volitev ni v kraju, kjer je v volilnem imeniku. Kakor že pri občinskih volitvah, bo, čeprav so zdaj že mnogo bolje urejeni izpiski iz volilnih Imenikov, verjetno prišlo do primerov, ko Je ta nll oni volivec pomotoma Izpuščen iz izpiska iz volilnega imenika. Tak volivec mora prinesti z občine potrdilo, da Je vpisan v volilnem imeniku, in lahko na osnovi potrdila glasuje na svojem volišču. Volilni odbor ne more odreči glasovanja nikomur, ki Je vpisan v izpisku lz volilnega imenika na volišču, prav tako tudi ne članu volilnega odbora oziroma osebi, ki hoče glasovati s potrdilom, da Je vpisana v stalnem volilnem Imeniku. Glasovanje poteka nepretrgomn ves dan od 7. do 19. ure in se sme prekiniti samo, de bi na volišču nastal nered. Po 19. url smejo glasovati le še tisti volivci ki so bili ob 19. url že v poslopju, kjer Je volišče, ali na dvorišču tega poslopja. KAJ JE POKAZALA PRIMERJAVA CEN LANSKE STANOVANJSKE TZGRADNJE Neprecizirani poslovni odnosi med investitorji in gradbenimi podjetji — eden izmed razlogov za podražitev stanovanjske izgradnje v c:-. ... o .•* -1 -V . nOf.ssJz Beograd, 18. marca (Tanjug), beniml podjetji. Posamezno dogo- I V Zvezni gradbeni zbornici V Zvezni gradbeni zbornici so varjanje del, ne pa hiše kot ce- | menijo, da je treba proučiti smo-analizirali lansko stanovanjsko lote je omogočalo investitorju in trnost sankcij proti investitorjem izgradnjo s primerjanjem cen graditelju, da je ob izgradnji in graditeljem, ki se ne drže pra- od gradbenega naročila do spremenil investicijski elaborat in vilnika o licitacijah. Na pristoj- zgraditve hiše. projekt, kar je neogibno povzročilo nem mestu znova opozarjajo na Za zgraditev 163 stanovanjskih zvišanje cen. Gradbena dela so se to, da je treba vsako spremembo hiš v Sloveniji je bila dogovorje- podražila tudi zaradi nenehnega elaborata, ki ne poceni izgradnje, , VItRUV1B rvau „laianovlc . na skupna'cena 5.161,000.000 din. naraščanja cen gradbenih potreb- podrobno analizirati in kontroli- Miiič remi, ivkov : Clrtč remi Bog- Ko so blle hlše dograjene, je zna- ščin- rati. šala njihova cena 5.871,000.000 din. šahovsko prvenstvo Jugoslavije Sarajevo, 18. marca. — V XVII. kolu šahovskega državnega prvenstva so bili doseženi tile rezultati: GU-gorič : Vukovič Temi, Matanovič ! V KATERIH PRIMERIH v ji je moč zahtevati popravek pokojnin DELAVEC V TRGOVINI, UPOKOJEN KOT USLUŽBENEC no uveljavljenja pravilnika o strokovni Izobrazbi delavcev v trgovinskih podjetjih in trgovinskih obratih kakor tudi v trgovinskih poslovnih enotah (16. 11. 1959) so veljali v trgovini zaposleni delavci za nameščence oziroma usluibence v gospodarstvu, pokojnina pa Jim je bila največkrat odmerjena kot uslužbencem na pomožnih poslih, ker niso imeli Šolske izobrazbe. Tako so bili razvrščeni v nižje pokojninske razrede, kakor bi bili razvrščeni kot delavci. Ladja »Slovenija« v matični luki Reka, 18. marca. — V ponedeljek zvečer Je zaplula v reSko luko naša velika prekooceanska potnlSka ladja »Slovenija«, ki so Jo francoske vojne ladje na odprtem in svobodnem morju zaustavile in prisilile, da Je zaplula v francoskoo vojno luko Oran, kjer so Izkrcali z ladje del tovora, čeprav so bili vsi dokumenti v redu. »2e 30 let plovem po morju,« pravi poveljnik kapitan Jure Urilčič. »toda še nikoli se mi ni v mirnem času pripetilo, da bi bila ladja, na kateri sem plul, zaustavljena. In ne spominjam se, da bi se kdaj prej pripetilo kaj takega kaki drugi ladji.« Ko so francoske vojnt ladje prestregle »Slovenijo«. Je kapitan Ur-šičič protestiral ter zahteval pismeno Izjavo o tem, na katerem geografskem položaju Je prišlo do nasilnega dejanja. Ta izjava se glasi: »Na poziciji 36 41 Nord 00 08 West Jaz, komandni oficir francoske vojne mornarice z ladje »Cassard« ukazujem poveljniku Jugoslovanske ladje »Slovenija«, da nadaljuje pot v Oran (francoska Severna Afrika) z nalogom, da Je treba pregledati ves tovor. Poveljnik trgovske ladje protestira, vendar nadaljuje pot. — Sobota 18. januarja 1958, ob 10. uri po Greenwlchu« podpisan 1e R Ellle, poročnik fr?nco«ke vojne ladje. Poveljnik »Slovenije« ’ Je poslal dve protestni pismi admiralitetl francoske vojne mornarice, vendar ni hotela izdat, pismenega potrdila o zaplenjenem tovoru. Da bi to popravili, lahko v trgovini zaposleni uživalec pokojnine, k,i Je bil ob prevedbi razvrščen v pokojninski razred 'kot uslužbenec, prosi, da ga razvrste kot delavca, če Je to zanj ugodneje. V pokojninski razred bo razvrščen po strokovni izobrazbi, ki se zahteva po predpisih, veljavnih na dan 1. januarja 1958 za opravljanje poslov, kil jih je zavarovanec opravljal v času, ko je bil upokojen. Ce zavarovanec n| imel strokovne izobrazbe, izpita ali ustrzne Šolske izobrazbe in podobno, bo razvrSčen kakor da Ima strokovno ziobrazbo, ■ pogojem, da Je neposredno pred upokojitvijo opravljal pet let posle, za katere se zahteva ta strokovna Izobrazba. Prošnji mora upokojenec prllo-žiti potrdilo gospodarske organizacije ali delodajalca, s katerim dokaže. da Je delal na delovnem mestu, za katero se zahteva strokovna izobrazba, ki mu Jo Je treba pilznatl, pa tudi .potrdilo o zaslužku, če Je bil v delovnem razmerju po 1. aprilu 1952. DELAVEC, KI JE OPRAVLJAL POSLE USLUŽBENCA Mnogi delavci io bili po osvoboditvi razporejeni na uslužbenska mesta v gospodarstvu in upravi ter v družbenih In zadružnih organizacijah. Ker niso imeli šolske Izobrazbe, sc bili ob upokojitvi na podlagi nameSčensklh in položajnih skupin oziroma nazivov kot uslužbenci razvrščeni v nižje pokojnfti-ske razrede, kakor bi bili, da so bili upokojeni po strokovni Izobrazbi, ki so sl jo pridobili kot delavci. Vsi takšni upokojenci lahko prosijo, da Jih razvrste kot delavce, če izpolnjujejo naslednje pogoje: da so bili upokojeni v času od 15. maja 1945, do 1. aprila 1952., da so imeli ob upokojitvi status uslužbencev, da jim Je bila pokojnina odmerjena kot uslužbencem ln da so bili tako prevednl po uredbi lz leta 1952 ter da so pred 15. majem 1945. bili najmanj 10 let delavci. Ce Je Imel zavarovanec priznano strokovno Izobrazbo kvalificiranega delavca, bo razvrščen v ustrezni pokojninski razred, če Je potem, ko si Je pridobil strokovno izobrazbo kvalificiranega delavca, danovič : Sofrevski 1:0, Sokolov , Cuderman 1:0, Lukič s Puc prek. NaJOOlj SO se podražile hiše, ka-Dimc : Vukčevtič remi, Ivkovič : Ka- ^®rih graditev je bila oddana na raklajič prek., Janoševič : DJuraše- licitaciji, nBjmanj pa hiše, ki SO vič remi, Matulovič : Trifunovič zgradili z zbiranjem ponudb prek. Tabela: ivkov, Giigorič n, Ma- gradbenih podjetij. Povprečna ce-tanovič, Djuraševič 10,5 Trifunovič na za kvadratni meter zazidane 9,5 (1), Bogdanovič, Sokolov 9,5, Ma- Površine je znašala v Sloveniji tulovič 9 (1), Milič 9, Puc 8,5 (1) itd. kakih 25.500 dinarjev. V Srbiji kažejo računi 51 podjetij (od skupnih 126 v tej republiki), ki so zgradila 141 stanovanjskih hiš, da je znašala dogovorjena cena 4.272,000.000 dinarjev, končna cena izgradnje hiš pa 5.141,000.000 din. Najbolj so se podražila ' gradbena dela, oddana na licitacijah. Cena za kvadratni meter zazidane površine se je gi-izobrazba. Ce -pa zavarovanec na xba^a Od 22.000 do 44.000 dinarjev. kovne^^jbraz^e zaTo^e^k? ji^je Razlogi za podražitev stano- miaaina Jugoslavije nrioravlialna" dela’ opravljal kot delavec takoj potem, vanjske izgradnje so .v glavnem bo gradila del avtomobilske ceste p pravljalna deIa' ko Je dobil status uslužbenca, bo posledica nepreciziranih poslovnih Bratstvo-enotnost od Ljubljane Za zgraditev druge pomembne kfVe^zahteva zf^elovno mesu^na odnosov med investitorji in grad- do Zagreba. Ta del ceste v dolžini ceste- Odranske, bomo investirali • - - - ’ letos približno dve milijardi. Le- tos bo dograjen odsek Karlovac-Zadar, prihodnje leto pa bodo zgradili most čez prekop Masle' nice. JLA bo investirala v iz* gradnjo sodobne ceste Beograd— Kraljevo 1.300,000.000 dinarjev, opravljal najmanj trt leta posle, za katere se zahteva strokovna IZ ZVEZNE UPRAVE ZA CESTE Petnajst milijard dinarjev bomo letos investirali v izgradnjo glavnega cestnega omrežja in cest republiškega pomena Beograd, 17. marca (Tan- 77 km bo dograjen do konca leta. jug). Po predvidevanjih Zvez- Na delu avtomobilske ceste Ljub-ne uprave za ceste bomo letos Ijana—Djevdjelija v Makedoniji investirali v izgradnjo in mo- bodo letos asfaltirali odsek od dernizacijo glavnega cestnega Titovega Velesa do Negotina (na omrežja ter cest republiškega Vardaru) v dolžini 42 >km. Na pomena kakih 15 milijard. ozemlju Srbije bodo porabili ka- Ljudska mladina Jugoslavije V glaVnCm ^ katerem Je delal. Prošnji za prevedbo mora upokojenec priložiti dokaze, da Je pred 15. majem 1945. delal 10 let kot delavec, kakor tudi dokaz o strokovni Izobrazbi, ki si jo je pridobil, oziroma o strokovni izobrazbi, ki se zahteva za delovno mesto, na katerem je delal najmanj pet let, predon Je dobil status uslužbenca. (Po priročniku za prevedbo pokojnin, ki ga Je izdal Zvezni zavod za socialno zavarovanje). Do konca tega tedna bo »Za-stava-film« posnel »Mesečnik JLA«, posvečen VI. kongresu Ljudske mladine, življenju mladine v JLA ter predvolilni dejavnosti in volitvam v JLA t za poslance Zvezne in republi- j ških skupščin. DNEVNIK OLO Kranj je včeraj sprejel okrajni družbeni plan in proračun s spremembami, ki sta jih predlagali komisiji obeh zborov in Svet za družbeni plan ter finance. Razpravljali so v glavnem o kmetijstvu, ureditvi parka okfog nove okrajne stavbe in razdelitvi cestnega sklada. Sprejeli so sklep o dotaciji 10 milijonov za republiško cesto čez Vršič. •Gospodarstvo na Gorenjskem je doseglo lani v primerjavi z Članom in organizacijam Zveze komunistov Jugoslavije! Te dni bo izšel v slovenskem prevodu OSNUTEK PROGRAMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE ki ga je CK ZKJ dal v diskusijo vsem članom in organizacijam ZKJ, ki naj svoje pripombe pošljejo Komisiji CK za program ZKJ v Beogradu do 5. aprila t. 1. Naročite ustrezno število izvodov po 160 dinarjev takoj pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, Ciril Metodova ul. št. 5, in nakažite denar po položnici na tek. račun 60-KB-6-Z-21. letom 1956 precejšen vzpon. Na ozemlju Bosne in Hercegovine Industrijska proizvodnja se je pa bo JLA zgradila cesto Sara-povečala za 12,7 %, kmetijska jevo—Tuzla. ' za 4.2 % itd. Narodni dohodek Dela na avtomobilski cesti se je povečal za 7,7 %, letos pa Bratstvo-enotnost in na jadranski se«/ predvidoma povečal za bomo finansirali iz sredstev fede* 4 % Celotni proračun okraja racije, republike pa bodo dale de-znaša 657 milijonov dinarjev, nar za zgraditev cest, ki jih bodo povezale z glavnim cestnim omrež-Skupna seja upravnih odbo- jem. V Srbiji bodo znašale inve-rov Glavne zadružne zveze Ju- sticlje kakih B00 milijonov, na goslavije in Zveze kmetijsko- Hrvatskem 400 milijonov, v Slove-gozdarskih zbornic bo v petek niji 300 milijonov v BiH 800 mi' v Beogradu in bodo na njej lijonov, v Makedoniji tudi 800 mi' razpravljali o novem predlogu lijonov, v Orni gori pa neka) za organizacijo trga kmetijskih manj. Za vzdrževanje sedanjega pridelkov, ki sta ga pripravila cestnega omrežja bomo potrebo-državni sekretariat za blagovni vali letos kakih 6 milijard, kaf promet in Zveza trgovinskih bodo prispevale republike in ko-zbornic ter je o njem že raz- mune. pravljal Odbor za gospodar- ________________________________________ ^ stvo Zveznega izvršnega sveta. Na drugem mladinskem festivalu Bratstva in enotnosti, . ki bo maja letos v Zagrebu, bo sodelovala mladina iz vseh glavnih republiških mest. Letošnji festival bo posvečen množičnemu razvoju telesne kulture med mladino ter bo pomenil zaključno proslavo ob Dnevu mladosti in rojstnem dnevu predsednika Tita. Zdrava kritika in opozarjanje na nepravilnosti sta nam potrebni, če želimo, da bo naša družba čim bolj zdrava in čim bolj napredovala. (Iz govora maršala Tita na predvolilnem zborovanju v Beogradu) Kupčije z mirom Od začetka vojaškega upora Neka ameriška agencija prana indonezijskih otokih smo vi v poročilu iz Manile- fan Priče novih izrazov ne- »Ugledne osebnosti iz vsega posrednega, večkrat tudi posred- sveta, ki so prišle na konferen-nega opredeljevanja vodilnih po- co SEATO, menijo, da bo Indo-nekaterih velikih dežel nezija postala komunistična, če JUJ ' kl bi radi naPravili k0" bo uporniško gibanje v tej boga-nec neokrnjenosti Indonezijske ti otroški deželi zatrto. Te oseb-repubhke. Značilen za tako po- nosti pravijo, da je uporniško n°, p°dporo je bil nedavni gibanje, ki se je zdaj začelo, estanek SEATO v Manili, kate- zadnje upanje vsega svobodnega rega so se med drugim udeležili sveta, da komunisti ne bodopri-juai zunanji ministri velikih za- šli na krmilo v tej najbolj bo-nodmh držav. Čeprav v zaključ- ga ti in naj večji deželi v Jugo-nem uradnem poročilu Indonezi- vzhodni Aziji.« Je nikjer niso omenili, je iz po- Neka druga velika ameriška roeu o delu konference in izjav agencija objavlja iz istega me* udeležencev videti, da so obrav- sta tak komentar: navali tudi položaj v tej deželi. »Glavne sile SEATO, Velika V tej luči je lahko razumeti Britanija, ZDA in Francija, mo-posredna. namigavanja v za- rajo kmalu priskočiti na pomoč Ključnem uradnem poročilu, da protikomunističnemu uporu v Je vprašanje komunističnega ro- Indoneziji ali pa bo ta upor pro-varjenja v območju SEATO naj- padel.« večja nevarnost za Zahod. Ce po- Da so lahko sprožili to kam-‘em človek prebere izjavo fran- panjo, so večkrat sfabricirali tu-coskega zunanjega ministra Pi- di izjave nekaterih indonezij-neauja, da dežele SEATO niso skih osebnosti. Indonezijsko zu-ravnodušne nasproti dogodkom v nanje ministrstvo je moralo po-jndoneziji, postane jasno, v ka- novno zanikati poročila ameri-‘erl smeri in nasproti kateri de- ških novinarjev, ki so objavili zeli te dežele niso ravnodušne, lažne izjave indonezijskega velevamo v luči zaključkov o »ko- poslanika na Filipinih ali sulta-munistični nevarnosti« na zase- na Djakarte. Tudi ta dva sta pokanju SEATO je moč razumeti, novno zanikala svoje dozdevne zakaj Dulles na vprašanje no- izjave v korist upornikov, vinarjev ni hotel takoj odgovo- Dejstvo je, da prejemajo riti, ali bodo ZDA pripoznale uporniki v srednjem delu Suma-str 28 V vo^no zaPleteno tre ameriško orožje. Ni izključe- no, da so si ga preskrbeli iz pre-Mnogo bolj pa je ta pristra- sežkov na prostem trgu. Neki ... Slede na položaj v Indone- singapurski časnik je prejšnji Ji razvidna iz pisanja zahod- mesec poročal, da neka tamkajš-ticP 5'asopis;ia- "M ameriškega nja skupina finančnikov, ki ima-»nf3 x razglaša, da jo svoj kapital investiran v In- T„ . m°č« dopustiti, da bi postala doneziji, finansira uporniško gi-jnaonezija »komunistična deže- banje na Sumatri. se, nadaljuje in V Djakarti so večkrat opozo-j. Poudarja, da jeza rili, da posamezne tuje družbe. Indonezijo edini izhod v tem, da protizakonito trgujejo z upomi-tvikE Sukajmo nekako ki. Jasno je, da imajo uporniki P bota z uporniki, sprejme nji- mnogo denarja, da »kupujejo nove pogoje in izloči komuniste orožje na prostem trgu« Prav vJL™' Tako K te dni *New tako pa 3e iasno, da bi to »svo-York Times« menil: Bodno trgovino« lahko preprečili »Dokler na pristojnem mestu če bi tisti, ki jim ga prodajalo ne bodo začeli drugače obravna- uvideli, da se tako dejansko vati indonezijske krize, bo on- vmešavajo v docela notranje za-dotno ljudstvo samo v čedalje deve Indonezije, da rovarijo pro-bolj žalostnem položaju. Ce ho- ti zakoniti indonezijski vladi in če predsednik Sukamo biti nje- da bi se torej njih »miroljubna gov voditelj in če se more, če- trgovina z orožjem« lahko kon! prav je že pozno, ločiti od svo- čala s hudim prelivanjem krvi jih komunističnih prijateljev, kolikor ne bi sploh izzvala še vse mora to dejstvo razumeti in se .širše posledice v škodo splošne-po njem ravnati*. ga miru. J5 g OB USTAVNI DEBATI V BOURBONSKI PALAČI Gaillarda nočejo toda krize sedanje vlade tudi ne (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Pariz, 18. marca. Počitnice so dostikrat rešile ali vrgle francosko vlado. Letošnje so rešile Gaillardovo. V soboto so poslanci obrnili palce navzdol. Demonstracije pariških policajev so povzročile, da je do vrha priki-pela čaša bridkosti, ki naj bi jo to noč za vse grehe izpil naj-mlajši predsednik francoske vlade. Kongres neodvisnih in nacionalni svet socialistov pa sta sklenila drugače in nevarnost krize je šla mimo. Čeprav nezadovoljni z vlado neodvisni nočejo sprožiti krize. Zato nisp ne formulirali nove politike ne sestavili nove ekipe, ki bi lahko zamenjala Gaillardovo. Socialisti so izbirali med dvema možnostima, ki sta prišli do izraza v resoluciji Molletove večine in Defferrove manjšine. Resolucija Defferrove manjšine je zahtevala umik socialističnih ministrov iz vlade, češ da je pro-tidelavska, ter je kritizirala njeno splošno alžirsko politiko in popuščanje sovražnikom republike. Večinska — Molletova — resolucija pa je opozarjala na dvojno nevarnost, ki grozi republikanskemu režimu — na nevarnost degolistov z desnice in komunistov z levice — ter je terjala, naj ostanejo socialistični ministri v vladi. Prva resolucija je dobila 1157, druga pa 254 glasov. Večinska resolucija ugotavlja, da prisojajo socialisti izreden pomen potrebi, da ostane na krmilu režim »republikanskih svoboščin«. Pri tem poudarjajo, da pogostne krize samo koristijo njegovim nasprotnikom. Vreči Gaillardovo vlado bi zdaj ne bilo težko. Zadostovalo bi, da bi enim in drugim želja, da bi od- lačo, kar pa naj bi preprečila godili krizo, dokler v zbornici ne mobilna garcfa in žandarmerija, bo ljudi, ki bi lahko našli izhod ki so jo pripeljali z letali iz Al-iz nje. žirije. Od ondod so pripeljali tu- Danes je 7000 orožnikov za- di novega pariškega prefekta, ki menj|lo pariške policaje, ki so uživa menda več zaupanja. Iz se iz čuvarjev reda in zakonito- Alžirije pripeljana mobilna gar-sti nenadoma spremenili v »raz- da in žandarmerija imata vseka-diralne elemente«. Ni izključeno, kor precej izkušenj v »vzdrževa-da bodo policaji še enkrat de-. nju reda in miru«, monstrirali pred Buorbonska pa- B. Pešič Generali odstopajo Pariz, 18. marca (Tanjug). Načelnik generalštaba francoske vojske general Elly je poslal vladi ultimativno zahtevo, naj še za letos čimprej poveča vojaške kredite, »da bi tako preprečili dezorganizacijo vojaških sil v Franciji in v sestavi Atlantske zveze«. Ce vlada v to ne bo privolila, bo general Elly odstopil. Vladni predlog vojaškega proračuna v znesku 1325 milijard frankov sta že sprejela oba doma parlamenta. Zaradi širjenja vojnega požara v Alžiriji so bili v proračunu kar najbolj omejeni vsi izdatki, ki niso v neposredni zvezi z vojaškimi operacijami v severni Afriki. Krediti za letalstvo, iz katerega so premestili 10.000 mož (padalcev) v Alžirijo in jih dodelili vojski, kot tudi za mornarico so bili zmanjšani mestoma tudi za 40 odstotkov. Dve veliki tovarni letal, več ladjedelnic in vojaških šol bodo v kratkem zaprli. Komandant letalstva general Bailly pa je v znamenje proti tem redukcijam že odstopil. Pred dnevi je odstopil tudi inšpektor topništva. Registrator kozmičnih žarkov, k 1 so ga vdelali v drugi ameriški umetni satelit PETROLEJSKO SODELOVANJE MED SAUDIJO IN KATARJEM Riad, 18. marca (AFP). Katarski Sejk Abdulah Altani, kl izkorišča letno proizvodnjo 7 milijonov ton petroleja na področju svojega Sejkata, je včeraj prispel v Riad. Tu bo ostal teden dni ln ,lmei razgovore s kraljem Saudom. Sodijo, da bosta Izmenjala misli o sploSnem položaju v Perzijskem zalivu in o možnostih tesnejšega sodelovanja med Saudijo ln Katarjem, Operacije proti upornikom na Sumatri Djakarta, 18. marca (Ankara). V operacijah regularne indonezij-ske vojske proti upornikom na ^ °d^kiLPld:?°"°:uT° centralni Sumatri uied civilnim pa bi, kakor je pojasnil njihov predstavnik, 'pomenilo samo povečati upanje, da pride na krmilo general De Gaulle. To bi republikanski režim vsekakor spravilo V zagato. Desnica je imela svoje razloge, da reši Gaillarda, socialisti pa svoje. Skupna je PRVI USPEH »VANGUARDA« IN NJEGOVEGA SATELITA Obnovljen ugled ameriške vojne mornarice kljub pomislekom zaradi nadaljnjega zaostajanja ZDA za ZSSR KAKOR DA NA DUNAJU NIMAJO DRUGIH SKRBI Restavracijske utvare dvoglavega orla brez gnezda in zaroda (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Dunaj, marca Sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla, Otto Habsburški, ki živi kot »privatni znanstvenik« na svojem bavarskem gradu Pockin-gu ob Starnberškem jezeru, je v zadnjih tednih postal v Avstriji »aktualen problem«. Mnogi časopisi so prinesli senzacionalno vest, da se bo v kratkem vrnil v Avstrijo, se odpovedal prestolu in Plemiškemu naslovu ter skušal po Parlamentarni poti doseči spremembo republikanske ustave. 46-letnl doetor iuris, ki si je v Zahodni Nemčiji že ustvaril ime ,°t razmeroma resen znanstvenik, zadnjič prestopil avstrijsko mejo. Tako imenovani do zajezili sedanje legitimistične iniciative. Krog aktivnih monarhistov, ki igrajo pomembno vlogo v. avstrijski »visoki družbi«, se po zadnjih poročilih deli v dve smeri: »nepomirljivo« in »zmerno«. Intransi-gentni legitimisti zahtevajo spremembo ustave, vrnitev Otona Habsburškega na prestol ter ponovno ustanovitev monarhije v nekdanjem obsegu: Avstrija, Madžarska, Češka, Galicija, Bukovina, Hrvaška, Slovenija, Trst in Benečija. Čeprav se te zahteve zdijo, kot da si jih je izmislil kak burkač, so vendarle značilne za mentaliteto nekih avstrijskih politikov. Druga smer, ki jo zastopa »haV-ou , v hukov. uruga smer, ki jo zastopa habsburški zakom« iz leta 1918 miajša generacija monarhistov, so namreč določili, da pripadniki vladarske veje habsburške dina- / “«]e ne smejo živeti v Avstriji, je zmernejša, čeprav nič manj smešna in utopistična. Legitimi-stična »mladina« zahteva namreč, naj bi se Oton vrnil kot navaden državljan v Avstrijo in leta 1963, na prihodnjih volitvah prezidenta republike, nastopil kot »nadstran. prebivalstvom ni bilo nobenih žrtev. Veliko število upornikov se je pridružilo redni vojski. Med njimi so vojaki, ki jim je poveljeval eden izmed uporniških vodi- New Vork, 18. marca. Ko se je ZSSR spet kako presenečenje v teljev polkovnik Husein, pa tudi v ZDA že močno udomačil izraz obliki rakete, usmerjene na Luno študente, ki so jih prisilili, da so "-redek, kakor Vanguard nad ali kaj podbnega. se pridružili upornikom. atmosfero«, da bi bolj poudarili, Vanguardov satelit uradno ni Petrolejske naprave v Pakan- da ni nikjer nič absolutnega;'Tir Objekt mednarodnega geofizikal-baru so ostale nedotaknjene in so ta raketa po dveh ponesrečenih nega leta, ker je poskusnega zna-spet začele delati. Pakanbaru je ln neštetih odgodenih poskusih čaja in v njem razen dveh radij-važen petrolejski center ter glav- vendarle vzletela z drugim ameri- skih oddajnikov ni posebne opre-no križišče med Padangom, Me-, škim umetnim satelitom približ- me za registracijo znanstvenih danom in Palambangom. no 4000 km visoko in ga potisnila podatkov. Pač pa je v njem ne- Predstavnik indonezijske letal-j na pot okrog Zemlje. Drobna po- kaj novega: šest sončnih baterij ske družbe »Garuda« v Singapuru skusna obla, težka pičla dva kilo- ki uporabljajo sončne žarke za je izjavil, da se je tudi na letališču grama - malone desetkrat lažja proizvodnjo energije, za napaja-v Medanu spet začel letalski pro- od prvega ameriškega satelita, od nje enega radijskega oddajnika met, ki je bil prekinjen v pone- prvega sovjetskega pa nad deset- Izdelal jih je Nemec Ziegler ki delj'ek, ker so ga v nedeljo za- krat in kar 344-krat od drugega, je prišel v Ameriko kakor Braun sedle uporniške čete. To področje je sprožila tokrat v ZDA silno po drugi svetovni vojni. Njegove je zdaj spet v rokah vladnih sil. navdušenje. Ko je izbruhnilo, sta baterije na} bi omogočile znatno minili dve uri v mrzlični nego- daljše oddajanje signalov kakor tovosti in bojazni, da se ne bi po- z običajnimi baterijami, ki napa-novilo tisto, kar je doletelo drugi jajo drugi oddajnik. Razen tega umetni ameriški satelit, ki so ga vzbujajo dolgoročne sončne bate- Za začetek »Nike« Bonn, 18. marca (Reuter). Za- karski kandidat« Za to idein se je naročila y nedavno izstrelili, a je brez sledu rije in dolgo oddajanje signalov KarsKi Kandidat«. Za to idejo se ZDA 300 protiletalskih raket tipa izginil. Doslej razočarani admi- upanje, da bodo v dališem časov- ^ * V£esar‘ta£5 — “Nike-. Predstavnik obrambnega rali - Vanguard je mornariška ra- nem obdobju dobili tudi dodatne je dovolj jasen dokaz, s kakšnimi ministrstva, ki je to objavil, je keta - so poželi prve čestitke, predstave o razredčenosti zraka utopističnimi idejami se ukvarja dejal, Ha bodo ZDA dobavile te Tisk pa je Američanom sporočil: v zunanji atmosferi. B L aristokratska kamarila v Pockin- rakete tedaj, ko bodo zaključena I 1. da ZDA niso tako strašno gu in obenem kako daleč je pogajanja med obrambnim mini- zaostale za ZSSR, kakor so trdili monarhistična miselnost degene- strstvom in vladami posameznih po izstrelitvi dveh umetnih so- rirala- 1 dežel Zahodne Nemčije, v kate- vjetskih satelitov ker sP ie zdai „18’„ma,rc* učinkovite so bile kolektivne Avstrije in dnigih. Kolektivno so razstav- Produktivnost in ekonomičnost temeljni značilnosti v razvoju sodobne tehnike Prodor elektronike in aiomike v tovarne pospešuje nagli razvoj avtomatizacije in mehanizacije dela v industriji Vsa ta podjetja so razstavila približno 2000 proizvodov, ki naj bi omogočili splošen pregled naše proizvodnje. O izbiri razstavljenih predmetov žal ni moč trditi, da je ta bila v vsem najbolj posrečena. Največ je na velesejmu razstavila DR Nemčija: od izdelkov težke industrije do preciznih malih aparatov, od različnih materialov do kmetijskih proizvodov. S svojimi razstavljenimi predmeti je dokazala, da je razvita industrijska dežela, ki je sposobna tekmovati na svetovnem trgu. Razen Sovjetske zveze sta bili še Polj- sejmov zadnjega desetletja. razstave, ne le Sovjetske zveze, Kitajske, ljali tudi Egipt, Maroko, Sudan, Indija, ®ka m CSR med največjimi razstavljavci, Na razstavi so sodelovale vse sociali- Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije, Jugosla- Sirija, Japonska, Argentina, Kolumbija, so razstavili tudi celo vrsto novitet svo- stične dežele ter vse ostale evropske drža- vije, ampak tudi Velike Britanije, Francije. Uragvaj in drugi. Obiskovalci so prišli iz J® Proizvodnje in razne vrhunske izdelke. 80 različnih držav, torej tudi iz držav, ki Privlačen je bil za obiskovalce sovjetski niso razstavljale. paviljon, v katerem je bilo razstavljenih Jugoslavija je letos s svojimi izdelki nat^ 10.000 različnih predmetov. Posebno drugič sodelovala na tem pomladanskem P°zornost so zbujali modeli ogromnih ge-velesejmu. Na lanskem so se po daljšem neratorjev za pridobivanje vodne ener-presledku prvič pojavila naša gospodarska 'n turbogeneratorji s kapaciteto do podjetja na tej razstavi. Letos smo razši- 2°0.000kW. riii svoje sodelovanje in razstavili večjo Zahodno Nemčijo je zastopalo več kot količino svojih agrarnih in industrijskih 1400 tvrdk, ki so razstavljale na 36.600 m' proizvodov. razstavnega prostora. lilaVz Stom G^PoTiSn^Mi^t: RaWave vseh držav in velesejem kot sko. ie na lOOflm* nmctnra KK cel?ta so dokazali da se avtomatizacija in 1 sko io nn 1 nnn mi ceiola 50 aoKazan, oa se avtomatizac naših Dodietii i» KU on * mehanizacija naglo razvijata. Bistvo vsega jih ki imilo ^S bi-lc> !? vef Prizadevanja sodobne industrije je prav v velik ugled v svetu taki VoiTorn ^ tem’ da 'zP0P0lni vse stroje in naprave ter Site v S?ednj'rivropiVeHeaJeVit^ ^ ^oSčnJti^HSonsk^nal ^!^a_ na Jesenici “in v SfZ, ■Prvomajska-« in druge. sko uporabljajo za upravljanje in dirigi- Skuplna paviljonov na velesejma v Leipzigu JNaaaije je 35 naših zunanjetrgovinskih ranje proizvodnje. Zdaj uvajajo tudi naj-podjetij zastopalo okrog 200 podjetij, med različnejše merilne in regulacijske napra-temi Export-Import, Jugometal, Central- ve na osnovi elektrotehnike in elektrodi-promet, Hempro, Kemikalije, Invest-Im- namike. Čedalje bolj prihaja do veljave P01** tudi že jedrska fizika in tehnika. POD CRKO »S« Majhen prispevek k odnosom prodajalec — kupec Crka »S« označuje v gospodarskih sodišCih akte sporov med gospodarskimi organizacijami. TRGOVINA NAJVEČ TOŽI — IN JE NAJVEČKRAT TOŽENA Statistični letopis iz leta 1957 nam pove, da se največ aktov »S«, se pravi sporov, nanaša na trgo- ] vino. Po letopisu je trgovina naj- | večkrat tožena panoga gospodarstva! Pa tudi gospodarska panoga, ki največ toži! | Leta 1956 so na primer gospodarska sodižča rešila 75.543 sporov, v katerih je bila tožena trgovina in nad 123.000 zadev, i kjer je bila trgovina tožitelj Tožbe trgovine se nanašajo na — trgovino. ZAKAJ NASTAJAJO SPORI? Odgovor najdemo v glavnem v podatkih statističnega letopisa. Izmed 278.892 rešenih sporov v letu 1956 se jih 275.930 nanaša na denarne terjatve. (Preostalih približno 3000 zadev se nanaša na razne druge spore v zvezi z dobavo blaga, ugotavljanjem pravic in pravnih odnosov itd.) V večini primerov gre za trgovce, ki naročenega blaga ne plačajo pravočasno. Se nekaj. Spori zaradi denarnih terjatev naraščajo: 1955 — 208.312; 1956 — 275.930. Čeprav statistika za lansko leto še ni dokončna, se zdi, da je to število v lahnem zastoju. Pa vendar je še vedno dovolj visoko. To so, kot bi rekli filmski režiserji, podatki, če jih gledamo »v splošnem planu«. Pa si oglejmo iste podatke »v velikem planu«. Denimo skozi prizmo okrajnega gospodarskega sodišča, ki pravkar rešuje takšne spore, na primer Okrajnega gospodarskega sodišča v Beogradu. Odnos med številkami je seveda isti: 1955 — 33.937 sporov; 1956 — 34.395, 1957 pa 41.059 sporov. CELO DVAKRAT DNEVNO PRED SODIŠČEM Pobrskali smo po podatkih, s katerimi razpolaga to sodišče. Kombinat za montažno gradnjo »Trudbenik« iz Beograda je bil lani 474-krat pred sodiščem, obtožen, da ni poravnal računov za dobavljeno blago. Ce odštejemo od 365 dni v letu nedelje in praznike, potem sledi, da je bil ta kombinat pred sodiščem več ko dvakrat na dan! Ta primer ni osamljen. »Partizanski put« je bil v letu dni 534-krat pred sodiščem; »Mihajlo Pupin« 440-krat; trgovinsko podjetje za sadje in zelenjavo v Zemunu 149-krat, podjetje za montažo in remont »Brača Kavurič« iz Zagreba 359-krat, trgovinsko podjetje »Zemaljski proizvodi« v Sarajevu 268-krat, lesno-industrijsko podjetje »Nova Gradiška« v Osijeku 288-krat... Manjša podjetja in trgovski obrati (seveda ne samo ta) zavestno naročajo blago, čeprav vedo, da ga ne morejo plačati. Pravzaprav ruačunajo, da ga bodo plačali, ko ga bodo prodali, ko bo to stvar odločilo sodišče. Časovna . kalkulacija pa jim gre spet v račun. Kajti od tedaj, ko je bila izstavljena faktura, pa do končnega sklepa sodišča minejo trije do štirje meseci. (V ilustracijo naj navedemo, da se okrog 20.000 Izmed 40.000 sporov beograjskega gospodarskega sodišča konča na tak način.) V tem času, se pravi od dobave blaga do vplačila, dolžnik »obrača« blago, pravzaprav denar. V tem času lahko, če je spreten, nekajkrat »obrne« glavni znesek in pri tem seveda zasluži. Ali se mu izplača tako delati? Kajti tu so sodni stroški, zamudne obresti in še razni drugi stroški. KAZE, DA SE »DIVJE KREDITIRANJE« SPLAČA Gotovo je, da se mu Izplača, sicer ne bi tako delal. Težko pa je reči, kolikšna je materialna prednost takšnega računa poslovanja, saj veljajo sodni stroški povprečno od tri do štiri tisoč dinarjev, zraven pa še osem odstotkov obresti (zamudne obresti dolžnik včasih tudi ne plača, dolžnik pa, ki se zadovolji z glavnim zneskom, jih včasih tudi ne zahteva.) Torej je nedvomno, da gre v večini takšnih sporov »S« za nedovoljeno »divje« kreditiranje. Tako veliko število sporov »S« priča o čedalje intenzivnejšem gospodarskem prometu, o čedalje večjem obsegu poslovanja in vedno večjem številu podjetij. Toda ali je skupnost zaradi takšnih sporov oškodovana? Sodni stroški in zamudne obresti se morajo na nek način pokazati v bilanci podjetja. Po mnenju sodnikov gospodarskih sodišč morajo podjetja, ki so pogosto pred sodiščem zaradi takšnih sporov, te stroške nekako vračunati v ceno blaga. Konec koncev bi bilo torej logično, da je zaradi tega oškodovan potrošnik. Pa tum kolektivi. Kajti število sporov, kjer gre za neznatne zneske — od 5000 do 10.000 dinarjev — je zelo veliko. V takšnih primerih gre navadno za malomarnost podjetij, neažurno knjigovodstvo itd. Očitno je, da so tedaj sodni stroški pogosto tudi večji od glavnega zneska. Ali bi bilo moč na lep način omejiti takšne spore? O tem smo se razgovarjall v Vrhovnem gospodarskem sodišču. »Kaže, da na tržišču še vedno ne razvijajo dovolj stalne poslovne stike. Kaka gospodarska enota stremi včasih za tem, da bi sklenila pogodbo pod kakršnimi koli pogoji, kot da ne bo nikoli več navezala stikov s tisto gospodarsko enoto, ki je zelo pogosto njen upnik. Podjetja — upniki pa spet ne vedo ničesar o svojem partnerju.« »Kaj predlagate v tem smislu?« »Zdi se,« "jo bil odgdvor, »da podjetja, ki se pojavljajo kot upniki, nimajo dovolj sredstev za informacije, tako da bi lahko vsak trenutek vedeli za poslovno moč in solidnost podjetja, s katerim bi rada navezala trgovinske stike. Morda bi bilo treba razviti neko vrsto službe posredovanja takšnih informacij, denimo pri zbor- ; nicah, združenjih Itd « i Razgovarjall smo se tudi s predsednikom Okrajnega gospodarskega sodišča v Beogradu Du-, šanom Bosičem. »Ce bi podjetja spoštovala obveznosti, nedvomno ne bi bilo tako veliko sporov takšne vrste. Sodim, da bi morala podjetja v medsebojnih odnosih pokazati več razumevanja. So sicer tudi primeri, resda redki, kjer je položaj objektiven, ko podjetje zabrede v nepredvidene težave, ki pa so trenutnega, prehodnega značaja. Zato morebiti ne more izpolniti obveznosti takoj, kar pa ne pomeni, da jih sploh ne bo izpolnilo. V takšnem položaju se na primer pogosto znajdejo gradbena podjetja, ki po naravi dela nenehno nabavljajo blago — gradbene potrebščine. V takšnem položaju je dovolj, da samo eden izmed njihovih velikih investitorjev I ne izpolni pravočasno plačilnih obveznosti, nakar pri tej priči sle-! di na stotine tožb tistih upnikov, i ki nenehno dobavljajo blago.« I Velimir Petrovič V Županji smo zgradili po vojn! novo tnoderno tovarno sladkorja. V tej tovarni je ves delovni pos postopek mehaniziran Rekordna proizvodnja sladkorja V šestih mesecih^ smo iz lanskega pridelka sladkorne pese pridobili 23.526 vagonov sladkorja, kar bo zadoščalo za vse domače potrebe v letošnjem letu Med največje lanske uspehe na področju kmetijstva sodi vsekakor Izredno obilen pridelek sladkorne pese. Po dolgih letih bo lz domače pese pridobljeni sladkor prvič zadoščal za vse potrebe ln nam sladkorja ne bo treba uvažati kakor zadnja leta, kar Je močno obremenjevalo našo trgovinsko ln plačilno bilanco, Podatki o lanski rekordni letini sladkorne pese so več ali manj znani. Pridelek pese je bil večji kakor kdaj koli prej, saj smo pridelali 203.000 vagonov pese, to Je za 79 H več kakor prejšnje leto ln za 63 to več kakor v desetletnem povprečju. Ta velik uspeh smo dosegli ne morda s povečanjem i pridelovalne povrilne. Nasprotno, pridelovalna povrtlna sladkorne pese Je bila lani celo manjSa, kakor na prl- ,w mer v letih 1950 ali IBM. Velik pridelek smo dosegli predvsem s povečanjem hektarskega donosa. Zanimiva Je v tem oziru zlasti primerjava z letom 1951, ko smo zabeležili Izredno velik pridelek. V tem letu smo na 100.150 hektarih pridelali 194.000 vagonov pese, toda lanski uspeh Jo bil Se mnogo bolJSl, saj smo na komaj 83. hektarih pridelali 202.000 vagonov, povečanje pridelka smo dosegli predvsem z agrotehničnimi ukrepi. Pomagale so tudi ugodne vremenske razmere. Tako smo lani pridelali na hektar povprečno 215 metrskih stotov sladkorne pese nasproti 194 met. stotov v dotlej najboljšem letu 1951. Koliko sladkorja nam Je lani dala pridelana pesa? Zdaj so nam tudi o tem na razpolago podatki, ki Se stopnjujejo doseženi uspeh. Proizvodna kampanja sladkornih tovarn, ki traja običajno Štiri mesece, od septembra do decembra, se Je lani začela že avgusta In se Je zaradi velikih količin, ki Jih Je bilo treba predelati, zavlekla globoko v Januar letošnjega leta. V tej predelovalni kampanji, ki Je trajala skoraj Sest mesecev, smo proizvedli 23.526 ton sladkorja. Primerjava s prejšnjimi leti nam nudi naslednjo sliko nase proizvodnje sladkorja: 1950 14.940 ton 1951 201.050 ton 1952 57.560 ton 1953 172.200 ton 1954 132.100 ton 1955 116.770 ton 1956 148.750 ton 1957 235.200 ton Iz gornje primerjave sledi, da smo znatno presegli tudi doslej najboljše leto 1951, da ne govorimo o letih 1950 ln 1952, ko Je bila proizvodnja sladkorja zaradi znane suSe Izredno majhna. Lanski uspeh pa ni samo v visokem pridelku sladkorne pese, ampak tudi v znatno boljlem Izkoristku. Čeprav se vsebina sladkorja v pesi zmanjšuje, če se pesa takoj ne predela, so naSe tovarne dosegle v pravkar minuli sladkorni kampanji povprečni izkoristek 11.7 kg sladkorja lz 100 kg sladkorne pese. Ce spet vzamemo za primerjavo doslej najboljše leto 1951, lahko ugotovimo, da so naSe sladkorne tovarne v pravkar zaključenem predelovalnem razdobju predelale sicer le za 4 % več sladkorne pese kakor leta 1951, pridobile pa so za 17 "A | več sladkorja. V teh Številkah se zrcali po eni strani večja vsebina sladkorja v sami pesi, pa tudi bolJSl način pre-, delave, ki je omogočil večji izkoristek. I S. NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Devizni učinek osnovno merilo za odobravanje investicijskih posojil Ena izmed osnovnih nalog letos- Investicijska banka je že lani začela njega zveznega družbenega plana Je pri določanju višine lastne udeležbe imanjšanje tekočega deficita naSe upoštevati dejanske možnosti inve-plačllne bilance z Inozemstvom. To stltorja, uporabljajoč kot merilo P°" nalogo Je bilo treba upoštevati tudi lovlco razpoložljive amortizacije, v novih predpisih o pogojih za do- sredstev sklada za samostojno razdeljevanje investicijskih posojil lz polaganje ln prispevku podjetja v splošnega investicijskega sklada za družbene Investicijske sklade, rekonstrukcije dovrSitve ln razSirlt- Xo načelo je z m določa, da se obvez-te dni odobril zvezni lzvrSnl svet. na udeležba investitorja pri stroSkih Novi odlok postavlja med kriteriji za rekonstrukcije, dovrSitve in raz-za odobritev Investicijskih posojil na širitve določi v višini 75 % razpolož-prvo mesto devizni učinek predlaga- ,j,vlh gredstev amortizacije v dobi nlh investicij Ln lele na drugo mesto izkoriščanja posojila in celotnega rentabilnost. prispevka lz dohodka, vplačanega v družbene Investicijske sklade občine, MINIMALNI DEVIZNI UČINEK okraJa ln republike. 9 tem Je obvezna udeležba v primeri z lansko prak-Ze lani Je Jugoslovanska investl- B0 zv|gana„ čctutl odpade upošteva-cijska banka pri odobravanju *a- nje gredstev sklada za samostojno htevkov za Investicijska posojila v razpoiaganJe, kj ga zdaj m več. Gor-lndustrlji in rudarstvu upoštevala njj predpisl pa Imajo le namen prc-prlčakovanl devizni učinek, vendar cizirati vlSlno obvezne udeležbe, med-Je bil poudarek predvsem na renta- tem ko je investitorju prepuščeno, bilnosti. Zahtevala Jo, da prosilec za- ^a angažira sredstva za participacijo gotovi najmanj 40 % rentabilnosti, se p0 BVojlh možnostih ln po zamere-pravi, da mora po končanih investl- slranosti občine, okraja ali republl-cijah predvideno povečanje dobička ke za nameravane Investicije, doseči najmanj 40 to proračunske vrednosti Investicij v osnovna In obratna sredstva. ManjSa rentabilnost je bila upoštevana samo, če Je bil zagotovljen čisti devizni učinek 15 oziroma 20 to vrednosti Investicij. Z odlokom, ki ga je te dni sprejel PODJETJA SE MORAJO BOLJE PRIPRAVITI NA REKONSTRUKCIJE Novi predpisi o pogojih za dajo- Zvezni lzvrSnl svet, pa Je zdaj dolo- nje Investicijskih posojil za rekon- čeno, da bo Jugoslovanska Investl- strukclje pomenijo vsekakor Izpo- cijska banka dajala posojila lz sred- polnitev sistema usmerjevanja de- stev splošnega Investicijskega skla- centraliziranih Investicijskih sredstev da za rekonstrukcije, dovrSitve ln v skladu s splošnimi potrebami go- razSlritve v Industriji ln rudarstvu spodarskega razvoja ln proporci ter tistim Investitorjem, kl bodo is novo okviri družbenega plana. Letos bo proizvodnjo dosegli najugodnejši de- vsekakor teže dobiti investicijska vlznl učinek ln določeno rentabilnost sredstva lz sploSnega Investicijskega ter bodo novo proizvodnjo začeli sklada, kar pa Investitorjem ne sme najpozneje poldrugo leto po sklenit- jemati poguma. Se temeljiteje se bo- *vi posojilne pogodbe. Državni sekre- do morala poglobiti v problematiko tariat za finance je pooblaSčen, da rekonstrukcije. Praksn zadnjih lot določi najnižje odstotke ter način nam Je ponovno pokazala slabosti ugotavljanja deviznega učinka In nailh podjetij, ki povečini nimajo rentabilnosti. pripravljenih investicijskih progra- .... , ... mov, ko pa postane najetje posojila Načelno Je Že odločeno, da se , ’ . ,, , , . im.i i . , , „ , _ aktualno, Jim projektivne organlza- najnlžjl odstotek deviznega učinka .. . * i .... - , . _ clje ne morejo vsega pravočasno prl- zvlša na 40 to. To pomeni, da mora zagotovljeni izvoz lz nove proizvodnje ali zmanjšanje potrebe uvoza za- praviti. Tudi potem, kc že dobe posojilo, preide mnogo časa, predon začno črpati odobrena sredstva, ker rhdl nove proizvodnje po določenih _ 'fT. odbitkih doseči najmanj 40 to Investicij v osnovna ln obratna sredstva. Pri izračunu deviznega učinka s# med odbitne postavke iteje razen uvoza surovin za celotno proizvodnjo ali uporabljenih domačih suro- pač nimajo pripravljenih vseh načrtov, kl so potrebni za razpis UcitarU In podobno. Tako Je lani samo Scšt opekarn v Sloveniji vložilo' zahtevke za rekonstrukcijo (vsem Šestim so bila posojila odobrena), ostale opekarne pa niso bile pripravljene. Od vin, ki bi jih sicer lahko Uvozili Se gg v ^ je nova postavka - 20 to osebnih do- zahtcvkc za rc. hodkov s prispevkom za socialno za- _ 4 .. . _. ... . . , . B _ _ . konstrukcijo, od podjetij kemične ® Industrije pa ie sedem. Zelo malo osebnih dohodkov običajno troSI za nakup blaga, kl ga moramo uvažati ali ga Izdelujemo lz uvoženih suro' vin. bilo zanimanja za Investicijska p°" sojila po natečaju za gostinstvo, turizem ln promet. Mnoga podjetja skuSajo iz lastnih sredstev delno reševati vprašanje rekonstrukcij brc* OBVEZNA UDELEŽBA Z LASTNIMI SirSe zasnovanega investicijskega SREDSTVI Odlok o pogojih za dajanje lnve- programa, kl bi zajelo vse potrebe. So pa tudi podjetja, kl angažirajo vsa razpoložljiva sredstva n. pr. za na* stlcijsklh posojil na novo rcSuje tudi bavo opreme v tujini, čeprav bi lnh‘ vpraSanje obveznega deleža Investl- ko dobila enakovredno domačo se-torja pri stroSkih Investicij. Pred leti rljsko opremo ln bi za nabavo te smo ta obvezni delež določali v od- opreme lahko najela tudi Investicij' stotkih od vrednosti Investicij. Tl skl kredit. Skratka, potrebno Je, d» odstotki so bili različni po panogah se naša podjetja bolje pripravijo in oziroma po namenu vlaganja. Neka- svoje potrebe po rekonstrukciji za-tera finončno močnejša podjetja so jamejo v dobro izdelanem Investicij’ z lahkoto zadostila tej obveznosti ln skem programu, kl ga potem lahko so lahko nudila tudi večjo udeležbo, Izvajajo postopno, vselej pripravijo' Šibkejša pa so morala za kritje lastne na, da lahko postavijo svoje zahtev* udeležbe iskati pomoči pri lokalnih ke za investicijsko posojilo. Investicijskih skladih. Jugoslovanska F. S. Ouia kfu na a Beli rudarji kar naprej iščejo globoko pod pomurskimi p,-.—.T -r^r t-nt TT\ 7T TT—IT T polji in griči žilo črne,^ mastne zemljine krvi — Prvič [*) r~! | | | |—| |J | j I y vse z lastnimi silami V Moravcih pri Mali Nedelji se je sveder 49 metrov visokega vrtalnega stolpa, kl je nekakšen zadnji krik sodobne vrtalne tehnike, že globoko zajedel v zemljo. Bell rudarji, kl so se s prekmurskih poljan prvič preselili tostran Mure tokrat tudi prvič vrtajo na kraju, kl so gr temeljitih seizmičnih merjenjih določili sle ga po _............JP iloven- skl strokovnjaki. Za zdaj Se ni gotovo ali bodo naleteli na nafto ali zemeljski plin. Vzllc temu, da slovenski beli rudarji razpolagajo nedolgo tega s sijajnim sodobnim kompletom: vrtalnimi napravami, sel- ---*—jz_ ________________________________________ io za prevoz ljudi - je vsaka vrtina naposled le tvegana reč. Dokončni odgovor na vsa raziskovanja da lahko le vrtina. No - ne glede na to pa ima vrtina pri Moravcih svoj pomen: v vsakem primeru Je uspeh, ki Je bilo treba do njega hoditi 15 let. Toliko let, da smo se lahko v vsem 'n popolnoma oprli na • • - - najso- zmlčno aparaturo, avtocisterno za prevažanj plake, avtomobil za razstrelivo ln Se vozili Kolone nove velike degazollnaie v Lendavi »NAŠE BOGASTVO NISO SAMO TOVARNE IN CESTE. NAŠE NAJ VEČJE BOGASTVO JE ČLOVEK« (TITO) družba naletela pri PetlSovcih na nafto ln Jo začela eksploatlratl. Odtlej to najstarejše slovensko naftno polje stalno Izkoriščamo. Največ nafte so dali PetlSovel 1951. leta, ko 1e je privrelo lz vrtine 71.302 ton. Pozneje Je proizvodnja začela padati, ker je pač slojni pritisk vedno šibkejši in tako se Je 1956. leta proizvedli po prvotnem načinu pridobivanja 37.111 ton. ŠIROKO PODROČJE: OD FILOVCEV DO KLJUCAREVCEV Napak bi mislili, da je potem priSlo do krize. Gotovo se spominjate razveseljivih novic lz Fl-lovcev ln ponovnih ugotovitev strokovnjakov, da Je v Pomurju te dosti zalog zemeljskega plina ln nafte na širokem področju od Fllovcev na severu do Ključarevcev na Jugu. Strokovnjaki niso skrivali ln ne skrivajo: za izkoriščanje tega zemeljskega bogastva je potrebno precej denarja, saj gre za komplicirane tipe naftnih Blojlšfl. Pomurje namreč ni nekakšna na nafti in zemeljskem plinu plavajoča pokrajina. Strokovnjaki ugotavljajo, da gre za več manjših področij, za tako Imenovane leče, kl vsebujejo ali nafto ali zemeljski plin. Zuradt tega nadaljujejo raziskave ln skladno z razpoložljivimi sredstvi - (vsaka vrtina stane, ko sveder doseže globino dva tisoč metrov 80 milijonov dinarjev, pa če kaj v njej odkrijejo ali nt. • SE MNOGO NAFTE IN PLINA Pustimo času čas ln počakaimo, kaj nam bo prinesla nova vrtina pri Moravcih. Okolišanom, kl svojega pričakovanja ln nestrpnosti niso mogli zatajiti v predvolilnih srečanjih ln so kar naprej spraševali, kako ln kaj, kajpak, tudi ne preostane nič drugega. Slovenski strokovnjaki, kl so mlmdgrede povedano s sodobnejšimi napravami, kot so nekoč razpolagali tujci, popravili prejšnje raziskave, računajo • precejšno gotovostjo, da so zadeli prav. Upajmo z njimi In čakajmol Ko bodo vrtanja v Moravcih pri kraju, bodo »prve stražo* belih rudarjev odSle naprej. Ce vrtanj* ne bodo zaman, bo vrela lz globine nafta ali bučal ln sikal zemeljski plin. Ce tega ne bo... No, brez oklevanja lahko napišemo, da bo v Pomurju Iz novih vrtin privrelo šo mnogo nafte ln zemeljskega plina. •RAZBIJANJE« SKORAJ DVA TISOČ METROV POD ZEMLJO Ta ugodna perspektiva, ki 10 ljudem v Pomurju ln vsej naSl skupnosti napovedujejo strokovnjaki, seveda ne narekuje le množice vrtanj. Proizvodnjo na že doslej odkritih nahajališčih je treba ohraniti na razmeroma enaki višini. Zato pa so potrebne sodobne metode pridobivanja nafte. In te že nekaj iet uporabljalo, da Je na primer proizvodnja v PetlSovcih zadnja leta ostala na isti višini. Za to gre zasluga predvsem tako imenovani metodi razbijanja naftnih slojev, kl Jo s tujko imenujejo tudi frakturiranje. s pomočjo visokotlačnih agregatov napravijo glo- boko pod zemljo Široke razpoke v sloju, v te razpoke potem vtisnejo poseben okroglozrnast kremenčev pesek, ki so zagozdi v razpoko. Na tak način priteče nafta, kl Je pod zemljo pomešana s peskom prej iz Iležišča. Izkoriščanje naftnih slojev s to metodo, kl smo Jo uvedli tretji v Evropi (ZSSR ln Zahodna Nemčija) lahko torej izkoriščajo naftlna ležišča veliko hitreje kot so Jih v začetku. Razbijanje naftnih slojev seveda ni edina metoda. Letos se na primer poslužujejo razen omenlene metode tudi zelo učinkovitega načina pridobivanja nafte - z vtiskavanjem vode v naftne sloje. Se pred tem so po letu 1952 uvedli pri Lendavi metodo vtiskavanja plina na naftne sloje, da bi s tem obdržali slojni pritisk, ki ja padel zaradi pretiranega Izkoriščanja v začetku. Metoda zavodnjavanja bo nemara spravila na površje še nadaljnih 270 tisoč ton nafte, kot Je Je po Izračunih eksperta Organizacije združenih narodov ostalo pod zemljo brez pravega slojnega pritiska. Prvi rezultati so na dlani, odkar so začeli potiskati vodo v obrobne vrtine In tako nekako izpirati nafto Iz leJišč. Doklor pa bo pri drugih vrtinah slojni pritisk dovolj močan, računajo, da bodo pri vsaki pozitivni vrtini proizvedli precejšnje število ton naft na dan. MORDA JUTRI... Takšne so torej perspektive Izkoriščanja nafte na Slovenskem, ki imajo svoj naravni zaključek v razvoju naftne industrije. Po zgraditvi absorbeljske degazolinaže, kjer proizvajajo ga-solln, pentsn ln butan-propan, Je ta perspektiva Izražena zlasti s projektom za izgradnjo tovarne matlona in formaldehida v Lendavi. Lendavski r.emeljskl plin Ima za tako proizvodnjo vse potrebne kakovosti, formaldehid pa bi lahko razen kot dezlnfekclfsko sredstvo uporabili za Industrijo plastičnih mas ln smol, kl jih Je moč uporabiti za galanterijske in tehnično predmete, kakor tudi v vojni Industriji. g S g 8 g I p '0 i 8 OKRAJNI ODBOR SZDL GORICA RAZPRAVLJA O DRUŽBENEM NAČRTU SEVERNEGA PRIMORJA Več je denarja kakor načrtov in pobud ^°cialistična zveza terja od zbornic, delovnih kolektivov in vodilnih uslužbencev ‘rgovskih in gostinskih podjetij ter drugih organov, da se bolj zavzamejo za razvoj •lovnih služb, ki zmeraj bolj zaostajajo za potrebami — Podjetja in gospodarske 0rganizacije naj iz skladov za splošno uporabo podprejo razvoj občin in ustanavljanje obratov družbenega standarda Okrajni odbor SZDL Gorica je . strijske proizvodnje, vtem ko je 8v°jo sejo v ponedeljek posvetil ' kmetijstvo napredovalo znatno fazpravi o letošnjem družbenem tnanj. Se bolj kritično pa Je sta- naCrtu gospodarskega razvoja sedmega Primorja Uvodoma je a>rektor Zavoda za plan poročal 0 gospodarskem stanju okraja in Nekaterih pomembnejših določilih Podloženega osnutka plana, po-■em pa so politični delavci v dalj* Si razpravi podrobno razložili svo- ^ misli in pobude za razvoj gospodarstva v letošnjem letu. predsednik Okrajnega odbora kZDL Tine Remškar lh predsed-OLO ing. Karmelo Budihna Jta poudarila nujnost, da se izrabo vsi gmotni viri za razvoj obrti, trgovine, gostinstva ter dru-javnih služb. Dosedanji gospodarski razvoj je bil v severnem Primorju zla-8ti očiten v naglem vzponu indu- nje v obrti, trgovini in gostin stvu, kjer obseg uslug sicer narašča, toda le zaradi zunanjih či-nlteljev (dviga cen, naraščanja kupne moči prebivalstva in podobno). Tehnična in strokovna raven teh panog In služb pa ostaja enaka, oziroma ponekod celo nazaduje. podjetje v okraju denimo noče kreditov, ki jih ponujajo iz raznih virov pod zelo ugodnimi pogoji. V severnem Primorju nimajo ljudski odbori, zbornice ter delovni kolektivi pripravljenega niti enega načrta za ustanovitev nove obrtne delavnice, prodajalne ali gostinskega obrata. Okrajni odbor SZDL je zato zahteval, da tem vprašanjem Trgovinska, Obrtna in Gostinska zbornica ter Pred leti, ko se je družba bila drugi odgovorni organi in kolek- z mnogimi gospodarskimi težavami ln je bilo manj sredstev, Je bilo to morda razumljivo, zdaj pa postaja tako stanje zmeraj bolj nevzdržno. Nekatecl zmerom tožijo, da ni denarja, v resnici pa je mnogo manj načrtov in ostale tehnične dokumentacije ter pobud kolektivov ln pristojnih organov. Niti eno gostinsko TRBOVLJE pomembno kulturno središče ^ razdobju dobrega tedna so se zvrstile v novem Delavskem domu Štiri kulturne prireditve, s kakršnimi se hihko seznanimo kvečjemu v večjih kulturnih središčih naše države Ljubljanska Opera je gostovala s Smetanovo »Predano nevesto«, zvečer. pa še z Lindpaitnerjevim baletom »Danina«. Ivedba obeh ciel je bila brezhibna in je bila Publika nadvse navdušena ter je ? živahnim aplavdiranjem nagrajevala nastopajoče. Gostovanje je jem pomembnejše, ker so se gostje odločili zanj v neprimernem zimskem času, pa so kljub tem okoliščinam brezhibno izvedli program v najboljši zasedbi. Nekaj Povsem novega je bil za Trbovelj- tiru«. Čeprav razmeroma teže razumljivo delo je vendar pritegnilo vso pozornost obiskovalcev, za naslednje delo v okviru abonmaja pa si žele kako veseloigro ali komedijo. | Višek kulturnega užitka pa je pomenilo gostovanje beograjskega Filharmoničnega orkestra JLA pod vodstvom dirigenta Klinarja, ki Je gostoval v Trbovljah v nedeljo, 16. marca. Menda že dolgo ni bila v dvorani med izvajanjem glasbenih del tolikšna tišina kot tivi posvetijo vso skrb, osnovne organizacije Socialistične zveze pa naj nanje izvajajo stalen moralni ln politični pritisk. Okrajni ljudski odbor bo namenil 30% sredstev iz svojega investicijskega sklada, ki bo znašal blizu 100 milijonov dinarjev, za razvoj obrti, gostinstva, trgovine in drugih služb javnega značaja. Denar bo prejel tisti kolektiv, ki bo predložil potrebno tehnično dokumentacijo in načrte. Iz teh virov bo OLO letos finansiral tudi začetna dela pri gradnji prepotrebnega gimnazijskega poslopja v Novi Gorici. Razni komunalni problemi postajajo po občinah, zlasti v Novi Gorici, tako pereči, da Je zmeraj bolj neogibna pomoč podjetij in gospodarskih organizacij. Po novih predpisih bo delovnim kolektivom ostalo precej več sredstev v skladih za splošno uporabo. Občinski ljudski odbori naj bi torej iz svojih sredstev ter prispevkov samoupravnih orga- nov osnovali posebne sklade za finansiranje javnih potreb krajevnih skupnosti. S tem bi močno podprli težnje našega socialističnega razvoja za tesnejše zbli-žanje ln sodelovanje med podjetji in občinami. Nekatera podjetja imajo že zdaj znatne denarne rezerve, letos pa se bodo skladno z novimi predpisi njihova sredstva za prosto razpolaganje povečala. Podjetja imajo zato moralno dolžnost, da pomagajo po svojih močeh pri reševanju raznih krajevnih problemov, ki so hkrati tudi težave njihovih delovnih kolektivov. V Novi Gorici, Idriji in Senpetru že razpravljajo o formiranju skladov s podjetji. V novogoriški občini so predstavniki kolektivov nedavno sklenili, da bodo finansirali pokritje in higiensko ureditev potoka Korena ob državni meji pri železniški postaji. Podjetji »Soške elektrarne« in »Elektro Gorica« pa bosta napeljali električno razsvetljavo na cestah 5, 6 in na zvezni cesti v Novi Gorici. Vsa ta dela bodo veljala okoli 15 milijonov dinarjev. Na seji so obširno govorili o raznih drugih gospodarskih zadevah in zlasti kmetijstvu, ki naj bi letos napredovalo za več ko 23 odstotkov. Opozorili so na pomanjkanje sposobnih upravnikov In drugih strokovnih kadrov v zadrugah in pomanjkljivosti pri odkupu poljskih pridelkov. — O družbenem načrtu gospodarskega razvoja severnega Primorja v letošnjem letu bo sklepal Okrajni ljudski odbor Gorica na svoji seji v četrtek, 20. marca. M. D. Uspehi - sad složnega dela Avto-moto društvo Tržič Je med naj delavnej šiml tovrstnimi organizacijami v Sloveniji. To potrjuje tudi dejstvo, da je društvo v začetku leta prejelo naj-višje odlikovanje Glavnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije, srebrno plaketo »Borisa Kidriča«. Društvo ima 362 rednih članic in članov, razen tega 793 pionirk in pionirjev. Društvo ima tudi precejšnja osnov- več predavanj o cestnoprometni varnosti, prometnih predpisih itd. Predavanja so imeli tudi po šolah. — Šolska komisija je organizirala 4 tečaje za šoferje in je opravilo izpite 105 tečajnikov. Športna komisija, ki je pripravljala posamezne dirke, je posvetila tudi precej pozornosti sodniškemu kadru in izšolanju mladih tekmovalcev. Propagandna komisija je urejala društveno na sredstva, saj poseduje 6 avtomobilov in 9 motornih koles. Skupna vrednost osnovnih sredstev znaša 8,424.000 dinarjev. Na nedavnem občnem zboru, ki so izložbeno okno, razstavljala razne foto posnetke in z gesli opozarjala občinstvo na prometne predpise. Turistična komisija je priredila 12 izletov, od teh 5 se ga udeležili tudi ugledni gost- 'pionirskih. Za vse to delo so na je, je poročal predsednik tov. Jurjevčič. Društvo razvija svojo dejavnost potom komisij In tako je komisija za cesto in promet organizirala pionirski odred 25 prometnih miličnikov, ki so 47 dni usmerjali promet na križiščih v Tržiču. Organizirala, je Žane nastop baleta, ki jih Je iz-. tokrat. Čeprav le do polovice za- « t S S Pogled na foyer Delavskega doma v Trbovljah r°dno navdušil. Trbovlje In Za-J*vJe se dobro zavedata, kaj pocenijo taki obiski za njun kulturni dvig. . Naslednji gost je bilo celjsko ., ®|no gledališče, ki je uprizorilo sllngerjevo dramo "Na slepem Velenjčanke se bodo *nvzele za tržni prostor n nadzorstvo na igriščih Cetrtek so »e velenjske žene tiapred k? ob^nem zboru Društva za do sedena dvorana pa je nagradila beograjske g09te z dolgotrajnim aplavdiranjem. Se posebej sta bila prisrčno sprejeta oba solista, klarinetist Ernest Aikun in Violinist Igor Ozim. Vse štiri prireditve so močno razgibale trboveljsko kulturno življenje ln Trboveljčani si žele še mnogo podobnih obiskov, vsem gostom pa veljaj s tega mesta javna zahvala. —a- DESET LET USPEHOV Svobode »Slava Klavora« v Mariboru občnem zboru bili pohvaljeni in kot priznanje dobili od Glavnega odbora Ljudske tehnike bronasto plaketo tovariš predsednik Jože Jurjevčič. Znak tovarištva na cesti AMZ Slovenije pa sta prejela tovariša Jakob Ster in Pepl Goričan, plakete 2a požrtvovalno delo v društvu ta tov. Jelka Marčič in Jakob ter. Na sliki: Pionirji na skupščini AMD Tržič. Najmočnejše prosvetno društvo v mariborskem okraju DPD Svoboda »Slava Klavora« Je minuli teden slavilo desetletnico plodnega in bogatega dela. Društvo ima svoje začetke v prvem pevskem zboru, ki Jo bil ustanovljen leta 1945 v Mariborski tekstilni tovarni. Kmalu se Je članstvo zbora razširilo med tekstilne delavce vsega Maribora, v marcu 1948 pa Je bil ustanovni zbor SKUD »Slava Klavora«, sedanje Svobode. Društvo se je naglo razraščalo v vse panoge prosvetne dejavnosti in je v svojem najširšem poletu doseglo 22 sekcij z več ko 6000 člani. Jedro društva je še naprej ostal moški pevski zbor, ki je s svojim zborovodjem Raj-, kom Sikoškom naglo rasel in po-1 stal znan po vsej Jugoslaviji. Za njim je zbor prevzel prof. Jože Gregorc in ga pripeljal do zavidljive višine. Njegovi nastopi so zboru prinesli sloves enega najboljših pevskih zborov v državi, nastop pred maršalom Titom pa mu je dal najvišje priznanje. Sedaj se zbor pripravlja za turnejo in tekmovanje po inozemstvu. Pomembno je delo dramske skupine, ki je pričela delati pod vodstvom Stefana Bujaniča, dosegla v prvih letih prvo mesto na oblastnem tekmovanju. Zatem pa je vzrastla pomlajena skupina, katere režijo je prevzel Janez Karlin in postavil na oder več del od Linharta pa do krstne pred- stave Suhadolčeve igre »Oblaki so rdeči«, s katero je Skupina v tekmovanju mladinskih skupin dosegla prvo mesto. V delu so prav tako žele uspehe druge sekcije, tako ekonomske srednje šole, pionirski zbor IV. gimn.‘pod vodstvom Albina Horvata, ki je v zveznem tekmovanju ob hudi konkurenci v Beogradu dosegel prvo mesto. Prva mesta • ViSek prireditev pa Je bil koncert moškega pevskega zbora pod vodstvom Jožeta Gregorca. O tem pa na drugem mestu. • Na slavnostni seji, ki so se Je udeležili tudi ugledni predstavniki občine, okraja ter predsednik republiškega sveta Zveze Svofcod tov. Vladko Majhen Je društvo razvilo prapor. Tovariš Majhen Je po pozdravu -razdelil republiška odlikovanja: srebrno odličje Svobod so dobili: oba predsednika druStva Vlado Gerbec in Janez Karlin ter zborovodja Jože Gregorc. Bronasto odličje pa so med drURimi prejeli! Ri' in več priznanj pa beležijo skoraj .hard Trpin, Polde potnik, stane Anv brožič. Več zaslužnih članov, ki že deset let uspeSno delajo v druBtvu pa vse sekcije. Pomembno Je tudi izobraževalno delo na terenu v Mevlju, kjer dela Ljudska univerza. Ob praznovanju desetletnice Je društvo pripravilo teden kulturnih prireditev, ki so uspešno potekale od 10. do 10. t. m. • Najprej Je dramska skuoina v SNG Maribor igrala L. Suhadolčana »Oblaki so rdeči« v režiji Janeza Karlina. Ce presojamo predstavo z amaterskega stališča, Je bila gotovo nadpovprečna. Posebno so se Izkazali Sonja Karllnova, Nada Marvlnova, Jože Debevc, Stane Radollč, Okorn, Škerget ln drugi. • Mladinske sekcije so v veliki dvorani Uniona pripravile pestro akademijo, kjer sta oba nastopajoča zbora, tako mladinski (ženski) kot pionirski pod Albinom Hovvntom pokazala visoko kakovost. Veselo pa so presenetili tudi solisti, recitatorji in rajalnl nastop. • Dramska skupina Je v Melju med delavci MTT ln prebivalci terena pripravila premiero komedije O. Stuarta »Čudovite pustolovščine«, prav tako v režiji Janeza Karlina. Predstava Je zadovoljila občinstvo in pokazala več lepih ustvaritev, in to predvsem v Izvajanju Metke OreSičeve,* Sonje Kar-llnove, Debevca, Radollča ln drugih. so prejeli okrajna ln druitvena priznanja, ki Jih je razdelil predsednik Peter Kociper. Razdelili so tudi nagrade, pozdrave društvu pa so Izročili predstavniki oblasti ln zastopniki društev lz vse Slovenije. J. V, Traktoriste že imajo Zadnjo soboto so v Šmartnem ob Paki slovesno zaključili tečaj za traktoriste. Obiskovalo ga Je 32 mož In fantov Iz kmetijskih zadrug Šmartno ob Paki, Letuša in Ljubije pri Mozirju. Priznati moramo, da so tečajniki mnogo pridobili in bodo znali opravljati s traktorji, katere bodo posamezne kmetijske zaaruge kmalu dobile. SLG iz Celja gostovalo v Ptuju . V nedeljo 19. t. m. je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja gostovalo v Ptuju z dramo Jura Klslingerja »Na slepem tiru«. To Je bilo prvo gostovanje celjskih gledališčnikov v Ptuju, pred tem pa je ptujsko gledališče gostovalo v Celju. Upravi obeh gledališč sta sklenili, da bosta v letošnji sezoni poglobili medsebojne stike, saj obeh gledališč no loči razdalja, no njih hotenje. Ptujsko občinstvo Je goste prisrčno pozdravilo. -mr IZPRED SODISCA V MARIBORU Zaradi uboja ln tatvin obsojena na dvajset let strogega zapora 2ensko truplo v vodnjaku — Veselo življenje po uboju Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru Je bila 26-letna Kristina Zinko obsojena zaradi uboja Julijane Tomazini ln zaradi tatvin na 20 let strogega zapora. Zlnkova Je (tara znanka sodnih zaporov. Večkrat Je že bila obsoiena zaradi večjih in manjših tatvin, pred leti celo na 8 let strogega zapora ln Je bila lz zapora celo izpuščena 2 leti pred iztekom kazni. Ko Je bila v mariborskih zaporih, se jo seznanila v celici z Julijano Tomazlnljevo. posestnico iz Nov* vasi pri Slov. Bistrici. živela Je popolnoma sama, ker se s ■vojlm sinom in snaho m razumela in IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIH mo ™ gospodinjstva DruStvo Je s Več t UBPešno delalo, pripravilo Je S bolu 3ev’ del° Pa bl bll° lahk0 Se *" D , . ^ ' £e bi imeli primerne pro- = živah Na obtnem zboru so precej razpravljale predvsem pa o Vnini vprašanjih. Število prebl-prJl Y v Velenju Je v zadnjih letih več t naras,o ln zato Je tudi zmeraj beti za katere bo treba poskr- iti' Zenske so na zboru sklenile jih n°vitl pionirske kotičke, ki bi *lm,Up°rab'la» predšolski otroci po-ski-K ,Poletl Pa naj bl društvo po-k oelo, da bl pedagogi zbirali otro- nadzorstgriS6lh’ k^er bl “ p Je seveda potrebovala denar ln počasi je v Zin-kovi dozorel naklep, d« bo Tomnzl-nijevo ubila. Ko je Tomazinljeva dne 2. novembra 1957 odšla k počitku, je Kristina 2lnkova počakala, da Je trtno zaspala Tedaj je zj.rabila za sekiro In z vso silo udarila Tomnzlnijcvo po levem sencu. Krvavečo je vrgla na tla ln Jo okrog vratu zavezala z žensko nogavico, da bl jo še zadušila. Končno je Tomazlnljevo dvie-nlla in Jo na rokaft odnesla na dvorišče ln ;o vrgla v 21 m globok In ebnkan vodnjak, v katbrem Je bilo okiog :i m vode. Po Mrahotnem :l»1aniU Je Zlnkova odšla v sobo ln legla v posteljo. Naslednjega dne Je najprej očistila sledove krvavega delanja. Nato se Je polastila obleke pokojnice in si jo je začela preurejati. Takoj Je tudi začela razprodajati njeno blago. Stalno ja pohajkovala po Slovenski Bistrici, popivala z moilkimt in noč za nočjo pienočevala v lllši svoje žrtve. Njeno početje je vzbudilo pozornost miličnikov, kl so jo zaradi vlačugarjenja predali sodniku za prekrške, ta pa jo je kaznoval z zaporno kaznijo. Sosedje so pogrešili Tomazlnljevo, mislili 30 pa, d i Je najbrž odšla okrog sodišč in odvetnikov. Ko pa se Je bližnjemu sosedu pokvaril vodnjak, je začel črpati vodo iz Vodnjaka Julijane Tomazini. Zazdelo se mu je, da Je voda usmrajena, posvetil Je v vodnjak ln opazil na dnu plavajoče truplo. Sodna komisija Je ugotovila, da je to truplo Julijane Tomazini. Najprej so osumili uboja sina pokojnice, kmalu pa se io Izkazalo, da Je zločin opravila Kristina 21nkova, kl Je po daljšem oklevanju končno le priznala. Na obravnavi Je svoje delanje hladnokrvno priznala, hotela pa ga je le omiliti, čeS da ni ubila Tomazini.! o ve lz koristoljubja, ampak iz maščevanja, ker JI Je Tomazinljeva prepovedala hoditi z enim Izmed njenih '■zaročencev- Franoem Tuškom. Sodišče pa temu spremenjenemu zagovoru ni verjelo, ker Je bilo popolnoma Jasno, da j« Tomazlnljevo ubila le zaradi denarja in njenega premoženja. Razen Zlnkove se Je zaradi tatvine zagovarjal tudi njen zaročcnec Tušek, ki Je bil zaradi prikrivanja ukradenega blaga obsojen na 2 meseca zapora, kor se Je izkazalo, da o strahotnem dejanju 2lnkove ni vedel ničesar, a. j. TELESNA KULTURA ŠAHOVSKO PRVENSTVO V ODLOČILNI FAZI KANDIDATOV PET Sarajevo, 18. marca - Sinoči ge je naposled končala z remijem prekinjena partija Matanovič - Gligorič, tako da se sedaj ve, s kakšnimi zalogami razpolaga vsak posamezni Igralec pred tremi zadnjimi koli. \ Negotovost glede novega prvaka Je Se bolj povečala zanimanje za prvenstvo. V Sarajevo so prispeli mnogi ljubitelji Saha, ki žele prisostvovati odločilnim borbam, povečalo se Je tudi Število novinarjev. Doslej Jih Je bilo 14, sedaj pa so se pojavili novi poročevalci. Vsak tretji dan dobi velemojster Gligorič poziv iz Moskve, da sporoči listu »Sovjetski Šport« trenutno stanje na jugoslovanskem Samplonatu. V najtežjem položaju je nedvomno Dimc. Ce bi dosegel proti taksnim partnerjem, kot so Milič, Puc in Vukčevič vsaj dve točki, bi bil to zares izreden podvig. Čirič in Vukčevič imata bol.1 realne možnosti, da si v treh partijah priborita po 1,5 točke. V vsakem primeru lahko računa KOŠARKA Neuspeh državnega prvaka Milan, 18. marca — Na nju po Italiji so v prvi tekmi v can ( iju košarkarji našega državnega P , voka Olimpije iz Ljubljane poraz v borbi z moštvom Oransoo^ k,l igra v prvi italijanski ligi. Cep1^ je Olimpija vodila ves čas igre. Italijani "v zadnjih minutah in omagali z rezultatom 70:66 Za Olimpijo je bil najuspe&iej Skrjanc s 24 koši, pri Oransodl P se je odlikoval visokiii ameriški KJ' fiarkar Vlastelica s 27 koši. oran^f »Planiški teden« tudi letos Včeraj se je začel v Planici trening skakalcev za mednarodne skakalne tekme, ki bodo 30. marca Prihodnjo nedeljo,, to je že poslala vabila, In sicer Vzhod-30. marca, bo v Planici na 80 m ni in Zahodni Nemčiji, Ceškoslo-skakalnici velika mednarodna pri- vaški, Poljski, Avstriji, Švici, reditev. To tekmovanje je spre- Franciji in Italiji. Včeraj je zveza jela v svoj koledar tudi medna- vsem povabljenim državam ponov-rodna smučarska zveza FIS. no poslala brzojavke, kjer na-Slovenska smučarska zveza je proša za poimenske prijave. Danes dopoldne se je pričel v — ALEKSANDRIJA, 18. (AP). — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Aleksandriji Je Egipčan Moubarek premagal Jugoslovana Panajotoviča s 6:1, 6:4. — MOSKVA. 18. (TASS). — Reprezentanca SZ v hokeju na ledu je PETORICA IN NJENI NASPROTNIKI Ne le tekmovalci marveč tudi sarajevski ljubitelji šaha na široko razpravljajo in prognozirajo kdo bo novi prvak. Tako Gligorič kot Ivkov in Matanovič imajo na listah približno isto število glasov. Nekateri menijo, da ima določene možnosti tudi večkratni državni prvak dr. Trifunovič, glede na njegove velike izkušnje. Slišijo se tudi glasovi v korist DJuraševiča. ki je na tem prvenstvu zaigral bolje kot kdaj koli poprej. Ce hočemo oceniti možnosti, potem je treba videti s katerimi nasprotniki se bo srečala pe-torica favoritov v zadnjih treh kolih. Gligorič bo igral kot črni proti Vukoviču, kot beli proti Ivkoviču in kot črni proti Bogdanoviču. Ivkov se bo kot beli sestal s Čiričem in Lukičem, a kot črni z Mata-novičem. Matanovič igra kot beli proti Ml-r* ... , ,... . . liču, kot črni pa proti Pucu in spet kot Franciji in Italiji. Včeraj je zveza beli proti ivkovu. Djuraševič kot črni proti Janoše-viču, kot beli proti Matuloviču in kot črni proti Sokolovu. Trifunovič bo igral kot črni proti Matuloviču, kot beli proti Sokolovu in kot črni proti Cudermanu. Planici zvezni tečaj za najboljše skakalce, ki se bodo pripravljali za mednarodno tekmo do pri- r_________________ ___________ potovali Krznarič, Rogelj, Gc doma premagala reprezentanco ZDA Šek, Gorjanc, Oman, Rojina, Sli- J?,ataIY,Y*/ s 5:3 (2:1, 2:2, 1:0). — LONDON, 18. (Reuter). — Angleško profesionalno moštvo v hokeju na ledu Wembley Lions je premagalo moštvo svetovnega prvaka, Adlešič. Zvezni kapetan Bogo Šramel pa je v te priprave vklju-! čil tudi pet mladincev, in sicer Jemca, Pečarja, Senčarja, Eržena i in Slivnika. Trening bo vodil zvezni trener Franc Pribošek. Do nedelje pa bodo na osnovi treninga izbrali reprezentanco, ki 53tečiT^rpeuh” partfj dOSle3 d0Segel nas bo zast°PaIa na mednarodnih Evropi. — BUENOS AIRES, 18. (AP). — V V. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Mar del Plati Je Bengt Larsen (Danska) premagal Argentm ŽENEVA, 18. (AFP). — V dolini Angadine v švicarskih Alpah Je včeraj zasul plaz 20 nemških smučarjev. Reševalci so sicer izkopali vse ponesrečence, toda pet Jih Je bilo že mrtvih. tekmah v Planici. Tega ti se bosta udeležila tudi »: navca« Jože Langus in Reprezentanti bodo treni 80 m skakalnici. Zidar. TABELA PRED ODLOČILNIM FINISEM Gllgorld 16 ( 9 1 10,5 65,63 Ivkov 18 S 11 0 10,5 65,62 Matanovič 16 < 8 3 10 62,50 Djuraševič 16 5 10 1 10 62,50 Trifunovič 16 3 13 0 9,5 59,37. Matulovlč 16 6 6 4 » 56,25 Milič 16 S 11 3 8,5 53,12 Puc 16 3 11 2 8.5 53,12 Bogdanovič 16 4 » 3 8,5 53,12 Sokolov 16 S 7 4 8,5 53,12 Vukčevič 16 3 10 3 8 50,00 Clrič 16 4 8 4 8 50,00 Dimc 16 I 1 « 7,5 46,87 Vukovič 16 3 8 1 7 43,75 JanoSevlč 16 S 3 8 8,5 40,62 Sofrevski 16 2 * 1 6,5 40,62 Lukič 16 3 8 6 6 37,50 Ivkovič 16 1 10 I 6 37,50 Karaklajlč 16 3 S 8 5.5 34,37 Cuderman 16 t 1 T 5,8 34,37 Številke v kolonah pomenijo igral. dobil, remi. izgubil. točke, odstotek možnih točk lz odigranih partij. Od petorice kandidatov za prvo mesto Ima Gligorič nekoliko šibkejše partnerje kot njegovi tekmeci. KOLIKO TOČK BO POTREBNO ZA ZMAGO Velike možnosti so, da si bo dvojica ali morda celo četvorica delila smago. V tem primem bi morali kasneje imeti ponovno srečanje za naslov državnega prvaka, v kraju in ob času, ki ga bo določila Šahovska zveza Ju- f osla vij e. Doslej smo Imeli tak primer e trikrat. V Ljubljani na III. šampio-natu 1947. leta, sta si delila prvo mesto Trifunovič in Gligorič, a v Beogradu 1948. leta na IV. šampionatu Gligorič in Pirc, toda do finalnega dvoboja ni prišlo. Na šampionatu 1953. leta v Za- I grebu so sl delili prvo mesto Pirc, | Rabar in Fuderer. V finalnem srečanju, ki Je bil mesec dni pozneje, Je zmagal velemojster Pirc. Zanimivo je tudi vprašanje, koliko točk bo potrebnih za zmago v Sarajevu. To je že peto prvenstvo, ki ima 20 udeležencev. Gllgoriču je bilo potrebno za zmago na šampionatu 1951. v Ljubljani in 1956. v Skopju 14 točk, Rabar Jih Je ob koncu leta 1951 v Sarajevu potreboval 13, Trifunoviču pa Je leta 1952 na VIII. šampionatu v Beogradu zadostovalo 13,5 točk. Tokrat Jih bo po vsej verjetnosti dovolj tudi 12.5. ALI BOMO DOBILI NOVE MOJSTRE? Za pridobitev mojstrskega naslova na tem prvenstvu je potrebno 9,5 točk oziroma 50 %. Od petorice mojstrskih kandidatov Ivkovič in Cuderman nimata več niti praktičnih niti teoretičnih možnosti pa čeprav bi oba dobila vse tri zadnje partije. Kaj pa Čirič, Vukčevič in Dimc? Čirič in Vukčevič morata iz treh partij izvleči vsaj 1.5 točke, Dimc pa dve točki. Poglejmo, kateri so njihovi nasprotniki: Čirič: Ivkov, Cuderman, Lukič. Vukčevič: Dimc, Vukovič, Ivkovič. Dimc: Vukčevič, Milič, Puc. • j C . v . Ti : ^ j L.J sarkar Vlastelica s 27 Kosi. , da bo Jugoslovanski šah dobir da je v prvi polovici letošnjega it* vasj enega novega mojstra. Ta naslov uranskega prvenstva v košarki o®'? bo popolnoma zaslužen, ker je to Jlla tretje mesto, vendar pa je v nj prvenstvo doslej najmočnejše. . daijevanju precej popustila, saj « O. Nedeljkovič trenutno šele šesta na lestvici. ItlifiS*:-: Obe plati jeseniškega hokeja Hokejski klub se čuti osamljenega sredi materialnih težav — Igralci niso dobili plače za »izgubljene dni« V soboto zvečer so se zbrali na rednem letnem občnem zboru jeseniški hokejisti ln njihovi Številni simpatizerji, V svojem poročilu je dosedanji predsednik Karl Frančeškin seznanil prisotne s Številnimi uspehi, napredkom ln vzponom jeseniškega hokeja, na drugi strani pa je osvetlil vrsto težav, ki so spremljale klub v pretekli sezoni. Letošnja uspeSna hokejska sezona Je pomenila za klub Se močnejšo afirmacijo doma ln v tujini. Na Številnih tekmah se Je razvedrilo na tisoče Jeseničanov in okoličanov vse tja do Kranja in Ljubljane. Vzlic vsem uspehom pa se klub bori s težkimi finančnimi težavami, saj je! Jih renomiranih moštev kot Einheit iz Berlina z 10:9, Scoiattoll s 4:3, Budimpešto s 7:2 itd. Pospravili so le fiest porazov, od teh štiri na tujem in dva doma (od tujih moštev). B moStvo doma tudi nima partnerja. Konkurence toliko časa ne bo, dokler bosta v Jugoslaviji samo dve umetni drsališči. Pionirji pa sploh nimajo v državi partnerjev, zato so se morali zadovoljiti s tem, da so igrali med seboj. ,,, ... , ---- — . . Po poročilih Je med drugimi spre- zakjjučll letošnjo sezono z blizu 300 govoril tudi popularni Valentar. Pove-tisoč dinarjev primanjkljaja. Organi-, dal Je, dobesedno takole: »Nihče ne zaclja tombole, nabiranje raznih re-; more reči, da fantje niso dali od sebe /klamnlh napisov žal ni zadostavalo za I vsega, kar so mogli. Skušali so vedno kritje stroškov v tej sezoni. Za razne, zadovoljiti vedno bolj zahtevno pu-tuje klube, ki so gostovali in domača bliko. Vsi smo bili nemalo prizadeti, tekmovanja so izdali 3,700.000 din, do- j ko smo ob mesecu namesto običajnega hodkov pa Je bilo le 3.300.000 din. Naj- zaslužka dobili samo nekaj tisočakov sisSšSi«: V- m -m. Ivkov S slavnostne otvoritve dvoboja za naslov svetovnega prvak® šahu: Botvinik, angleški mednarodni mojster Golombek, ki pomočnik glavnega sodnika, švedski velemojster Stahlberf " glavni sodnik in Smislov Bled obnavlja tradicijo IV. mednarodni šahovski festival bo od 6.-12. junij« — Novoletni turnirji za posameznike Zadnje dni Je okrajni Šahovski odbor Kranj poslal po svetu vabila na IV. mednarodni blejski Šahovski festival. V okviru programa festivala bo III. mednarodni moštveni turnir, mednarodni turnir mojstrov, mednarodni turnir mojstrskih kandidatov in ša-histk ter mednarodni brzopoteznl turnir posameznikov. Glede na to, da so vabila letos poslana dosti prej kot za dosedanje festivale, lahko pričakujemo, da bo udeležba še večja kot lani, ko je sodelovalo 33 moštev, mnogo tekmovalcev ln Sahistk. Skupščina ŠD »Ljubljane« Športno društvo »Ljubljana, bo imelo redijo letno skupščino Jutri v četrtek, ob 16. uri v stekleni dvorani (vhod Iz Pražakove ulice) ln ne v pritlični dvorani, kot Je bilo prvotno določeno. Prireditelji pričakujejo, da b®,. na festivalu sodelovali Sahisti in J* hlstke iz Avstrije, Nemčije, PoU5*« Madžarske, Nizozemske, Romunije, ln iz drugih držav. Letošnji festi'’"' ki bo od 6. do 12. junija, bo nedvoin" zelo koristil učvrstitvi šahovske dicije Bleda kot letovišča. Drži na®’, reč, da Je Bled mimo prirodnih In raznih prireditev zaslovel v sv« tudi s svetovnoznanlm šahovskim v. leturnlrjem leta 1931, na katerem j' kot je znano, zmagal v blestečem ** gu tedanji svetovni prvak Aljehin'.,, Posebni prireditveni odbor na du že sedaj pripravlja novoletne i" narodne turnirje posameznikov, JJ bodo Izvedeni na podoben način, vsakoletni turnirji v Hastingsu, Bevt vijku, Bognor Reglsu ln drugje. Šport po svetu Francozi za priprave olimpijcev več so izdali za opremo - prek 700.000 dinarjev, pa Se ni opremljeno C moštvo. Razen tega Je Se vrsta neodložljivih potreb na igrišču. Slačilnica že razpada ln že v prihodnji sezoni bo treba misliti na novo. Drsališče, ki Je izpostavljeno vsem vremenskim nepri-likam in sajam iz Železarne, bi morali pokriti. To ne bi bil potem samo prostor za hokej, temveč za najrazličnejše športne prireditve od odbojke, košarke, boksa, rokometa, do najrazličnejših množičnih sestankov. Skratka, to bi bil objekt za vse. Z enotno ln energično akcijo, ki bi pa gotovo podprli vsi Jeseničani, bi to prav gotovo dosegli. Pred novo upravo Je sedaj, da prične resno misliti na to. Tajnik, tovariš Tomazin Je s'Številkami ilustriral uspehe Jeseniških fantov v letošnji sezoni. Doma praktično ni bilo enakovrednega nasprotnika. Državno prvenstvo so osvojili zaradi Številnih odsotnosti. Ker je ve- Minister za vzgojo Renč BiUlčres čina Igralcev poročenih, tako ne more Je v Parizu objavil, da bo prispevala več iti dalje. Nihče ne zahteva nagrad, vlada v letošnjem letu za pripravo toda brez mesečnih plač ne moremo francoskih atletov na olimpijske igre živeti.* Tudi ostali igralci so pritrdili v Rimu leta 1960 80 milijonov frankov, njegovim besedam. Vprašamo se: ali “Olimpijske igre so dogodek, ki kaže Je za tako podjetje kot Je Jeseniška moč in življenje posamezne dežele.« tudi nam narekujeta, da pravočasno začnenio z ukrepi ln pripravami za igre v Rimu, S. E. Sreča se je nasmehnila Angleški kletarski delavec Brock-wel| te dni ni mogel verjeti svojim očem ln ušesom, da Je srečni dobitnik najvišjega zneska, ki je bil kdajkoli Izplačan v Angliji, pa bržkone tudi na Po dolgem trpljenju Je preminil naš zlati mož MARTIN IRT upokojenec Pogreb bo v četrtek. 20. marca 1958 ob 15.30 iz KrišW fove mrliške vežice na Zalah. Žalujoča žena Genovef* bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. "Železarna res" tako"veiiič probfem pla- Zdi se, da se tudi Francozi resno jvetu, v znani nogometni »stavi«. Bil čati zamujene dnine za IS fantov v Pripravljajo na olimpijske igre, ki bo- Je edini, ki Je pravilno zadel sezoni?! do P® vsem sodeč prekosile vse dose- * ‘ ’ Tovariš Krese Leopold, predsednik ?a“Je tako po svojih športnih uspehih, _ . . r . • .. ... . l/nl/nt* «..,11 .•nnnl/.m nlr..l«a Športne zveze Slovenije je čestital Jeseniškim hokejistom za osvojitev državnega prvenstva in dejal, da bo v prihodnje treba investirati več denarja za šport, kajti Šport nudi razvedrilo najširšim slojem prebivalstva, športnim delavcem pa Je treba dati isto priznanje in isti rang kot ga uživajo javni delavci raznih družbenih organizacij. Izvoljen Je bil nov odbor, ki bo moral v prihodnji sezoni skrbeti za prvenstvo so ____ brez izgubljene točke z gol razliko nadaljno rast Jeseniškega'hokeja. 63:3. Poleg tega so premagali vrsto tu- g, kakor tudi vnanjem okviru. Dosedanja veljava našega športa v svetu ln neposredna bližina samih iger Odred : Grafičar Športno Javnost obveščamo, da bo v četrtek 20. marca ob 16. na sta-diionu ODREDA prijateljska nogometna tekma ODRED : GRAFICAR. Vstopnina: za odrasle Din 65 ln za mladino Din 35. __________ . vse re- zultate ln Je zato prejel 200.000 funtov, kar pomeni skoraj 246 mlljonov dinarjev. Zarja sovjetskega tenisa Moskovski radio poroča, da bodo poslali svoje obetajoče mlade teniSke igralce na velike ameriške turnirje v tej sezoni. Poročilo sicer ne omenja niti igralcev niti turnirjev, vendar lahko po dosedanjih izkuSnjah lz nastopov sovjetskih Športnikov v tujini sodimo, da se njihovi igralci ne bodo pojavili samb kot zeleni nebogljeni učenčki. Dne 18. marca 1948 Je pr*" nehalo biti zlato srce našeg® nadvse ljubljenega moža, Ja, strica, svaka IVANA BENČANA grafičnega upokojenca Pogreb dragega in nep°" zabnega pokojnika bo v četr* tek, 20. marca 1958 ob 15. un iz Nikolajeve mrliiške veži«1® na Zalah. Ljubljana, Rožna dolin s* cesta VIII. št. 7, Celje, Gorica. Beograd, 18. marca 1958. Globoko žalujoči: žena Sl*" va, Mllanka z družino ostalo sorodstvo. B! D L A S S I E | HO ■y .k. Hi im • u (,£, Jiah&ema KRIMINALNI ROMAN »Kar v gostilno bom zavil,« sem rekel in mu obrnil hrbet. Gostilna je bila le medlo razsvetljena. Lastnik je bil ves mrk‘, kot da je na pogrebu. Nemara zato, ker sem bil jaz edini gost. Sedel sem v bližini točilne mize, naročil kavo in pecivo s sadjem. Pecivo je bilo odlično, zato sem naročil še eno porcijo, nato pa tudi kavo. Medtem ko sem jedel, sem kdaj pa kdaj pogledal skozi umazano šipo proti poslopju, kjer so imeli varilci večerni tečaj. Ker je bilo šele pol osmih, sem vzel v roke list, ki mi ca je ponudil gostilničar. Tako sem se zaveroval v branje, da nisem opazil, kdai je odbila osem. Zmotilo me je glasno govorjenje. Pogledal sem kvišku in se zdrznil. Skupina mladih fantov se je zgrnila v gostilno, med njimi je bil tudi Thomas. Naročil sem tretjo kavo in se skril za časopis. Novi gostje so sedali, le Thomas je stopil k umivalniku. Ko se je vrnil, je bil prost samo še stol zraven mene. Ni sedel, za enega svojih prijateljev se je postavil in naročil kavo s pecivom. V zrcalu nad točilno mizo sem videl vse, kar te je dogajalo za mojim hrbtom. Opazil sem, kako se je eden izmed fantov nasmehnil, nato pa rekel Thomasu: »Tam je še prost stol, Tath. Bolje bo če sedeš.« »Saj res,« je rekel Thomas. »Nisem opazil stola. Hvala!« Ker sem precej širok v plečih, me je moral malo odriniti, da je lahko sčdel. Čeprav sem se stisnil, je ostalo zanj komaj toliko prostora, da je nosil skodelico k ustom. Nazadnje se je polil s kavo po hlačah. Segel je po papirnato servieto, me pri tem sunil v rebra in spregovoril v črnskem narečju z Juga: »Kaj takega bi v mojem domačem kraju ne bilo mogoče.« V gostilni je vse utihnilo. Pogledal sem čez list ln videl, kako je Thomas nekaj namigoval svojim tovarišem, nato pa mi je kot po naključju zlil na rokav nekaj kapljic kave. Ce bi se takrat ne uprl, bi bila v nekaj trenutkih prav gotovo proti meni vsa ta drhal. Vstal sem, ga odrinil z roko in rekel: »To je nemara res. Toda tu smo v svobodni deželi, ki ima drugačne običaje..« Cesa bolj neumnega ne bi mogel blekniti, vendar mi je kar ušlo z Jezika. Ce se bo zdaj razvnel prepir in pretep in bo kdo poklical stražnike, bom moral pokazati detektivsko izkaznico. V tem primeru adijo lep zaslužek, zbogom tisoč pet sto dolarjev! Bolje bi bilo, če bi se vse končalo brez prepira. 2e sem hotel mirno oditi, pa mi Thomas ni dal priložnosti za to: »Prekleti, umazani črnec!« je .siknil skozi zobe in dvignil pest. Zgrabil sem ga za roko in mu jo zvil v plečih. Skušal se je iztrgati. Spet sem mu zvil roko, nato pa sem ga naglo izpustil. Padel je kot prazna vreča, klobuk pa se je skotalil daleč od njega. »Pijandura!« je zavpil ves iz aebe. »Za to te bom ubili« »Ali ne vidite, da sem močnejši od vas? Opozarjam vas, jaz nisem začel prepira.« Z desnico je segel v žep, v katerem moški po navadi nosijo samokrese, pa se je premislil, si šel s prsti skozi lase, vstal in spet sedel na svoje mesto. »Gospoda, nikar se ne prepirajte!« je jokavo prosil gostilničar. »V lokalu ne bi rad imel nevšečnosti.*' »Tudi jaz ne,« sem odgovoril in vrgel denar na pult. »Zato grem!« Ko sem stopal proti postaji podzemeljske železnice, sem si dajal vse mogoče vzdevke. Nisi znal biti diplomat, ti osel, ti Moore, ki se imenuješ »super detektiva«! Vse si pokvaril. Zdaj ne moreš več zasledovati človeka, ki bi ga moral imeti vselej na očeh. V okolici ni bilo nikogar. Ce bi tam čakal na Thomasa, bi me gotovo opazil. Pospešil sem korake In ustavil taksi. Po podatkih, ki mi jih je dala Kay, sem sklepal, da stanuje Thomas v 24. ulici na zahodu. Peljal sem se do triindvajsete, in se skril ob vhodu natanko nasproti postaje. Medtem ko sem čakal, sem se spraševal, čemu ni Thomas potegnil samokresa, čemu ni zamahnil z nožem. Odgovor sem brž našel: Thomas ni hotel, da bi posegla vmes policija, ki bi naju prav gotovo odpeljala, v tem primeru pa bi kaj kmalu ugotovili, da je tisti Thomas, ki ga iščejo v Ohiu. Dobre četrt ure potem je prišel Thomas. Za trenutek se je ustavil pri časopisnem kiosku, malo pokramljal s prodajalcem in kupil izvod »Poljudne mehanike«. Na vogalu je bila gostilna. Thomas je vstopil. Sel &em mimo okna in ga videl, kako se je pogovarjal z mlado prodajalko, staro kakih dvaj- set let. Po načinu, kako sta se menila, sem pal, da je to njegovo dekle. „ Po kratkem razgovoru jo je nežno pobožal v roki, nato pa je prišel ven in se napotil Pr A staremu poslopju z napisom »Družinski Gledal sem po oknih, pa se ni nikjer prižgala |uz Njegova soba je bila verjetno na drugi stratu-oknom na dvorišče. Čakal sem še kake četrt nato pa sem šel. Thomas je gotovo že v pos^ ' sem menil, in čita revijo, ki jo je kupil. ^ Stopil sem v tisto gostilno in popil ko*®*7j vode. Dekleta, ki so stregla, so imela na PrS„ ploščice z imeni. Thpmasovo dekle se je in1611 valo Mary Burns. « Na nasprotni strani ceste je bila trafik* j odprta. Stopil sem v telefonsko celico in J Kay. Takoj se je javila. V slušalki je donela „ daleč glasba. Natančno sem ji razložil, kaj ( zgodilo, seveda pa nisem niti črhnil o prepih Thomasom. ^ »Vi ste pa zares vestni,« je rekla, ko s končal. p »Jutri ga bom pospremil do delovnega in ga ne bom izpustil iz oči, dokler se ne ^ domov. Oglasil se bom jutri zvečer.« »Odlično, Tussy! Kaj boste zdaj?« »Nič,« sem odgovoril. ^ »Prijatelje imam v gosteh, same zanir*1* .bri^ ljudi. Cemu ne bi prišli sem?« »Hm, jaz...« Spomnil sem se, da nisem o' , ona pa je menila, da se obotavljam iz kakega °r gega vzroka. . »Kar pridite,« me je prepričevala. »Moji P™ telji nimajo rasnih predsodkov.« ^ »Ne gre za to, na to nisem niti pomislil,•“ se-ji odvrnil. »V zadregi sem preprosto zato, ker >** sem obrit.« »Dajte no!« je rekla. »Ali pridete?« »Dobro, pridem.« dne vne novice ^ECKo/ dnhi 0 ®wprej naSIm otrokom so- n, okrevališče ob slovenskem stn _ ,T° človekoljubno akcijo bo-že lo pospeSill, če kupite srečko denarne loterijo bo m®3 hr*ža Slovenije, žrebanje «*• aprila. Izžrebana bo vsaka četrta srečka. v*. Po^Jctja, organteaclje, urade In rn® Pisarniške uslužbence obveSča-»o ' ”,a je izSla druga številka revije kratina Pisarna«. Revija Je že v ®asu pokazala lep napre-r*;, Vsakodnevni dotok novih na-cpm ,v dokazuje, da Je revija bral-\ahl Prvo In drugo številko Vp.;„° dobite brezplačno in hrezob-irnto na ogled. Pišite ponjo na uPravo: Ljubljana, Gosposka 12. * PREDAVANIH Vn„.v Klubu kulturnih delavcev gonj;;, v četrtek, 20. marca ob 20.30 ob ajan.1u svojih barvnih diapoaii-ha,,y univ. prof. dr. Robert Neu- cr: Drugič na Ceylonu. sv^Dr«štV0 bolniiarjev LRS vabi vse dair ,*lane na redno strokovno pre-oh 151 bo dne 21. marca 1958 “ 19. uri v predavalnici Interne klih v Ljubljani. Predavala bo dr. 2°vec Majda o srčniih boleznih. r»n?beinsk’ °db°r ZROJ LJublJana-dn„ , organizira redno predavanje »J1® 19. marca 1958 ob 19. url v Domu hT V Tema: Biološka vojna. Udeiež-je obvezna za pododbore: Tabor, ys«ar Kovačič ln Miklošič. Vabimo vse podoficirje s teh področij. SY-1017 Love is a many splendored THINO (Ljubezen je čudovita stvar) THE BANANA BOAT (Day-0), calypso — Tercet Florida ll||||||llllll|||||IIIIIIIIUlllllllll|||||ll!ll!l||l|lll GLEDALIŠČA DRAMA Sreda, 19 marca ob 19.30: Iwaszkie- wicz: »Poletje v Nohantu« Abonma A. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) četrtek, 20 marca: zaprtol pctek 21. marca ob 19.30: Iwaszkle-wicz: »Poletje v Nohantu« Abonma G. (Preostale vstopnice so že „ v prodaji.) Pobota, 22. marca ob 19.30: Brecht: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Nedelja 23. marca ob 18: Brecht: »Svejk v drugi svetovni voj mi«. Izven ln za podeželje. (Vstopnice ?o že v prodaji.) °b 20: Goodrteh-Hackett: »Dnev- nik Ane Frank*. Gostovanje IJub-ijanske Drame na Vrhniki. ? OPERA 6da, 19 marca ob 19.30: Giordano: -•Andre Chenier« Abonma red N. '-etrtek, 20/ marca Ob 19.30: R. Štrausa: »Ariadn« na Naksosu«. | p-Aponma red G. el®K 21 marca ob 15.30: Domzetti: •Lucia Lammermoorska«. Abonma SnK r Petek popoldanski, ebota, 22. marca ob 19.30: Verd*: ‘2‘hello., Gostovanje Jožeta Go-Nori fa' Abonma red H. Bdel)a J3 marca ob 15: Pucclm: •Madame Butterfly« Gostovanje Anice Cepetove, prvakinje Opere v Novem Sadu. popoldanska predstava, izven ln za podeželje, (vstopnice v prodaji od srede, marca od 17. ure dalje.) Šentjakobsko gledališče s Ljubljana — Mestni dom “ta, 22. marca oto 20: A. Koren: •Ambasador«, veseloigra. Premie-‘a Red A. Vstopnice so tudi v j. Prodaji, 23■ marca ob 10: F. Hadžič: nVsl smo samo ljudje«, komedija, ‘opoldanska predstava. Izven. v Zadnjikrat. »a • 23 marca ob 20: A. Korai: •Ambasador«, veseloigra. Večerna Predstava, izven. . , v e soboto, 22, marca oto 20. url do ra nt3akobskem gledališču premie-»Av»1?abavne Korenove veseloigre: j^mbasador«, v režiji M. Hlebca. "astopin bodo: Grmova. Marlnčiče-«■ Gvseceva, Remškarjeva, Ivanuša, Razboršek ln drugi, v e