Izvoz
1981—1985
Zdaj, ko so znani tudi končni izvozni rezultati Iskre v letu 1985, vsota nikakor ni obetavna in znaša le 246 milijonov dolarjev, lahko potegnemo črto pod izvoznimi številkami, ki jih je Iskra dosegala v minulem srednjeročnem obdobju. Vzrokov za kakršno koli zadovoljstvo nikakor ni: za obdobje 1981/85 smo načrtovali poldrugo milijardo dolarjev izvoza, dosegli pa za tretjino manj, točneje milijardo 74 milijonov dolarjev. Po posameznih letih je izvoz potekal takole: leta 1981 je znašal 192 milijonov dolarjev, leto pozneje je presegel 206 milijonov, leta 1983 je dosegel 214,4 milijonov dolarjev, leta 1984 je bil višji le za dober milijon dolarjev, nekoliko večji skok pa je Iskra dosegla lani z omenjenimi 246 milijoni dolarjev.
Povsem drugače smo si zamišljali tudi poprečne letne stopnje rasti izvoza: načrtovali smo jih v višini 22,5%, dosegli pa le nekaj na 10%. Tudi deleži Iskrinega izvoza v posamezne dele sveta v minulem srednjeročnem obdobju niso bili takšni, kot smo jih načrtovali. Zlasti so nerazveseljive številke o našem trženju z razvitim zahodom: medtem ko je znašal delež tega izvoza v celotnem Iskrinem izvozu leta 1981 približno 40%, je padel lani že na 35%, zastavljeni cilj pred začetkom minulega petletnega obdobja pa je bil 50%. Dosti bolj uspešno je potekal Iskrin izvoz v dežele v razvoju. Skupno je dosegel približno četrtino celotnega izvoza, pri čemer se je ta delež povečeval od 20% leta 1981 na 29% 'eta 1984, lani pa se je ustavil. Dosti bolj spremenljiv, čeprav tudi uspešen, je bil Iskrin izvoz v dežele SEV. V celotnem obdobju je dosegel le nekaj manj kot 40% celotnega izvoza.
Iskrini izvozni rezultati pa so precej bolj ugodni in celo nad-poprečni, če jih primerjamo s slovenskim in jugoslovanskim izvozom v obdobju 1981/85. Prvo leto tega obdobja je znašal Iskrin izvoz v okviru jugoslovanskega 1,7%, lani se je povzpel na 2,2%, v Sloveniji pa je to razmerje zraslo z 8,9 na 10,6%.
Lado Drobež
Pred 10. kongresom ZKS
Vključevati mlade v svet dela
»Zveza komunistov mora,« je dalje rečeno v drugem poglavju osnutka resolucije 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije, »v
procesu posodabljanja preobrazbe vzgoje in izobraževanja spodbujati zlasti razvoj interdisciplinarnega znanstveno-razi-skovalnega dela ter se zavzemati za hitrejši prenos rezultatov in spoznanj sodobne izobraževalne tehnologije v vzgojnoizob-raževalno prakso.
Na področju predšolske vzgoje si bomo komunisti prizadevali doseči, da bodo vsi predšolski otroci deležni celovite družbe-noorganizirane predšolske vzgoje.
Na področju osnovnega izobraževanja bo aktivnost komunistov osredotočena na kakovost uresničevanja in izpopolnjevanja programov življenja in dela šol.
V	usmerjenem izobraževanju bomo spodbujali programsko prenovo in uveljavljanje prožnejših oblik in sodobnejših metod vzgojnoizobraževalnega dela na podlagi dograjenih strokovnih načel in usmeritev.
V	organizacijah združenega dela se bomo zavzemali za kakovostno opravljanje proizvodnega dela in delovne prakse ter pripravništva, ki mora skupaj z doslednejšim uveljavljanjem štipendijskih razmerij že v času šolanja zagotoviti kakovostno vključevanje mladih "v svet dela.
V	visokem šolstvu moramo nadaljevati programsko, kadrovsko in materialno prenovo. K tej morajo bistveno prispevati znan-stveno-raziskovalne zmogljivosti univerze same in sicer z zagotovitvijo večje stopnje gibljivosti in stalnosti izobraževanja in s pospešenim snovanjem interdisciplinarnih in multidisci-plinarnih programov, tako na dodiplomski ravni, kot na različnih zahtevnostnih stopnjah podiplomskega izobraževanja. Ob večji povezanosti vzgojnoizobraževalnega in znanstveno-raz-iskovalnega dela moramo v visokem šolstvu razvijati tudi njegovo odgovornost za lastni in celotni družbeni razvoj.
Komunisti se zavedamo, da je kakovostna rast vzgojno-izobra-ževalne dejavnosti v neposredni vzročno-posledični zvezi z družbenim in ekonomskim položajem učiteljev in ustvarjanjem možnosti za njihovo vsestransko izobraževanje in stalno strokovno, marksistično in pedagoško-psihološko izobraževanje. Zato
se bomo zavzemali za stalno izobraževanje učiteljev splošnih in strokovnih predmetov.
Uresničevanje delovnih načrtov šol in izpolnjevanje njihovih vzgojnih nalog ne smeta ostajati samo na ramenih pedagoških delavcev, marveč morata postati obveznost tudi za druge vzgojne dejavnike in širše družbene sile v krajevni skupnosti, občini in zd-ružepem delu.
Inventivno delo mladine, za ut' rditev in bistveno razširitev raziskovalnega dela v učnovzgoj' nem procesu, posebej še za študente, za njihovo vključenost v reševanje družbenih razvojnih vprašanj, vezano na uvajanje v raziskovanja in za širjenje delovanja mladih raziskovalcev.
Uveljavljanje marksistične za-snovanosti vzgojnoizobraževalnega procesa v samoupravljanju
Celovitejše in uspešnejše uresničevanje vzgojnoizobraževal-nih ciljev moramo komunisti zagotavljati tudi z ustvarjanjem možnosti za ustvarjalnejšo in obsežnejšo vključitev mladih v snovanje vzgoje in izobraževanja in samoupravno odločanje o vseh vprašanjih dela in življenja v teh organizacijah.
Komunisti se zavzemamo za splošno izboljšanje možnosti za
zahteva tudi večjo demokratizacijo in humanizacijo odnosov v tem procesu in sistematično uvajanje in razvijanje uporabe nače in oblik samoupravljanja, 1
razvijanjem takšnih odnosov s® bodo vsi udeleženci izobraževa nja, tako učitelji, kot tudi uč6? in študentje, lahko uveljavil3 kot odgovorni soustvarjalci soc alistične samoupravne P/®, obrazbe vzgoje in izobraževan)3'
Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja (1)
Krepiti samoupravno komponento
V razpravi je »Kritična analiza delovanja političnega sistema s°cialističnega samoupravljanja«, ki jo je pripravil Zvezni družbeni SVet za vprašanja družbene ureditve. Ta kritična analiza vsebuje Poleg uvoda v 1. delu oceno stanja, v 2. delu pa predloge nekaterih sPrememb za učinkovitejše delovanje in dograjevanje političnega s'stema socialističnega samoupravljanja. Poskušali bomo na kratko Podati najbolj važne misli iz te analize.
Današnja družbena prak- mokracije, smeri nadaljnjega zahteva precej večjo,us- - razvoja samoupravnih demok-™?obljenost in učinkovitost ra®e9a političnega sistema za-Q..l: nenehne krepitve odi-Une vloge delavskega razre-° v vseh razmerjih družbene Produkcije in družbi; enako-Pavnosti vseh naših narodov narodnosti in uresničevanja “s>avne
zasnove federacije; p^slednejše odgovornosti re-^UD|ik in avtonomnih pokrajin s fastni razvoj in za razvoj I Pialistične skupnosti kot ce-dpi .sv°bodnega združevanja la in sredstev; širjenja integ-acije združenega dela nasam-Hp ravn'b temeljih na enot-jugoslovanskem gosposkem območju; samou-I svne odgovornosti vseh de-^ 'n dejavnikov družbe za Spitev njene kohezije; odpra-r lanja avtarkije v gospodarskem ti ,v°ju s prevladovanjem eta-I acnih odnosov, državno-, tninskega monopola in ^Pinsko-lastninskih ravnanj; tva 0r tud' učinkovitega vars-s družbenih odnosov °znimi deviacijami in SlVn|mi težnjami.
■ Pripravo kritične analize doP|)Seiaei aktualizirala nujnost Ooi dhejšega uresničevanja
nom9s0krp03v pro.9rama ek°" Hei' Ke stabilizacije m uspes-
nJSe9a uresničevanja števil-d0 Pr°blemov, ki so pripeljali pr skonomske krize. Tega br67 rarT!a n' mo9°če izpeljati pQi? učinkovitega delovanja čuipICne9a s'stema, kar vklju*-Dne’ uUd' njegovo dograditev, Sr,. ebej glede demokratičnega tev -ernania družbenih odločila njihovega učinkovitega in „^5.kakor tudi določanja
ratičnih družbenoekonomskih in političnih odnosov ter perspektive razvoja političnega sistema. To je tudi nadalje naša trajna in vsebinska opredelitev.
3. Pri nekaterih bistvenih sestavinah delovanja političnega sistema se nekatere ustavne opredelitve ne uresničujejo v dovolj veliki meri. Uresničene niso in niti razvite družbenoekonomske predpostavke, določene v Ustavi, prav tako pa ni niti politični sistem sam dovolj prispeval k hitrejšemu in popolnejšemu razvoju samoupravnega proizvalnega odnosa. To je pripeljalo do velikega
razhajanja med ustavno določenim in v družbeni praksi uresničenim položajem delavca v združenem delu in v družbi v celoti, ki je pri določenih vprašanjih dobilo značaj težjih družbenih spopadov. Njihove vzroke je treba hitro odpraviti, da bi dosegli trdnost sistema socialističnega samoupravljanja in njegovega učinkovitega delovanja.
4. Praksa kaže, da so pri delovanju političnega sistema številne pomanjkljivosti.
a)	V potrebnem obsegu se še ne uresničuje ustavna predpostavka, da je treba v enotnosti dveh medsebojno povezanih komponent družbenopoli-

pred
regre-
izvaj
v riar®Sr|ičevanja odgovornosti
družbi.
^i^žbenopolitične
organi-
posebej Zveza komu-p0, ■■ so stalno namenjale vSDnin(.°-st vPrašanjem gradit-tičnp tlcne9a sistema socialis-ne ®9a samoupravljanja. Nje-prn°Predelitve so izražene v X Sramu ZKJ in dokumentih
Ustava sfr',1- K(?n9resa ven0 d bt-RJ vsebuje vse bist-
$0(!i opredelitve in temelje a||stične samoupravne de-
tičnih skupnosti — samoupravljanja in politične oblasti — krepiti samoupravno komponento. Pri opravljanju ustavnih funkcij družbenopolitičnih skupnosti prevladujejo funk* cije politične oblasti na škodo razvoja samoupravnih odnosov.
b)	Ustava izključuje možnost, da bi se na kakršnemkoli pravnolastninskem temelju upravljalo in razpolagalo z družbenimi sredstvi. Z načinom izvrševanja svojih ustavnih in zakonskih pooblastil pa so organi družbenopolitičnih skupnosti dejansko uresničevali pravico lastnine nad družbenimi sredstvi.
c)	Nezadovoljivi dosežki pri hitrejšem reševanju problema brezposlenosti, posebej kvalificiranih mladih ljudi, in izrazito premajhna aktivnost pri uresničevanju dela Dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije »Problemi zaposlenosti in smeri dejavnosti za njihovo reševanje« vse bolj postavljajo v ospredje vprašanje sposobnosti in odgovornosti vseh subjektov političnega sistema in vloge njegovih inštitucij ter mehanizmov za zagotavljanje pogojev, da bi brezposelnim omogočili uresničevanje ustavne pravice do dela.
d)	Integracija družbe se še ne uresničuje v dovolj veliki meri samoupravno, temveč pretežno na etatistični podlagi.
e)	Avtentično izražanje samoupravnih interesov in njihovo demokratično usklajevanje je naletelo na velike težave. Skupni interesi so se bolj pojavljali kot posredovani skupni interesi delavcev v organizacijah združenega dela z določenega območja ožjih ali širših družbenopolitičnih skupnosti, manj pa kot avtentični interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih asociacij.
f)	Odpravljanje etatističnih teženj v praksi se često kaže kot negiranje vloge države nasploh. Pri tem se podcenjujejo in negirajo tudi tiste funkcije državnih organov, ki so namenjene varstvu in razvoju samoupravnih proizvajalnih odnosov," s katerimi se izraža razredna vsebina države kot inštrumenta oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
g)	Uresničevanje odgovornosti v družbi ni ustrezno.
h)	Uresničevanje ustavnih opredelitev glede samostojno-
(Dalje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
stj, enakopravnosti in sodelovanja pri medsebojnih odnosih družbenopolitičnih skupnosti se srečuje s težavami, ki vplivajo na premajhno učinkovitost in dejavnost političnega sistema kot celote.
i)	Slabosti pri delovanju političnega sistema vplivajo tudi na pravni sistem, posebej na področju oblikovanja in uporabe prava.
j)	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita kot del političnega sistema in oblika samoorganiziranja delovnih ljudi in občanov ter bistven inštrument njihovega varstva temeljijo na enotnih družbenopolitičnih osnovah: socialističnem samoupravnem proizvajalnem odnosu, v katerem ima prevladujočo vlogo delavski razred: federativni ureditvi Jugoslavije; enakopravnosti narodov in narodnosti; delegatskem skupščinskem sistemu; neodvisni in neuvrščeni politiki Jugoslavije. Glede na vlogo in značaj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in njeno delovanje kot enotnega sistema, je zelo pomembno delovanje organiziranih subjektivnih sil v samem sistemu.
k)	Učinkovito delovanje političnega sistema v celoti, kakor tudi vsakega njegovega dela. posebej, vpliva na zagotavljanje enotnosti obrambno--zaščitnega sistema in njegov nenehni razvoj. Počasnosti pri iskanju rešitev za premagovanje problemov in slabosti pri delovanju političnega sistema otežujejo nadaljnje uresničevanje in razvijanje sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
l)	Kritična analiza delovanja političnega sistema ni popolna brez kritične presoje uresničevanja družbene vloge in načina delovanja družbenopolitičnih organizacij. Politični sistem socialističnega samoupravljanja ne more delovati in se razvijati, če v njem ne delujejo aktivno organizirane socialistične sile.
m)	Pomen in vloga znanosti kot sili napredka na vseh področjih družbenega življenja, vključno tudi na področju političnega sistema, sev dejanskih razmerjih nista uveljavili v zadostni meri in na ustrezen način.
n)	.Še vedno ni dograjen integralni družbeni sistem informiranja, ki bi krepil vlogo in vpliv delovnega človeka ter občana na vse tokove družbenega življenja. Zaostajamo pri uporabi sodobne tehnologije evidentiranja, zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov ter dejstev, ki so pomembni za spremljanje planiranja in usmerjanja družbenega razvoja.
PAVLE GANTAR
Razpis inovacijskih nagrad Iskre za leto
1986
Na osnovi 35. člena in v skladu s členi 27., 30., in 31. in 17. Pravilnika o nagradah in priznanih Iskre (objavljen v glasilu Iskra št. 41 z dne 22. 10. 1983) objavljamo
RAZPIS
za pet »Inovacijskih nagrad Iskre«, ki se podelijo posameznim delavcem, ali skupini delavcev za inovacijske dosežke zadnjih dveh let.
Nagrade se podeljujejo iz naslednjih področij inovacijskega procesa in po njim pripadajočih skupnih kriterijev:
—	za zasnovo in hitro ter učinkovito izvedbo novega inovacijskega projekta, ki predstavlja dohodkovno in zlasti devizno pomemben dosežek za Iskro,
—	za kvaliteten raziskovalno-razvojni dosežek, ki je bil uveden v proizvodnjo in je izboljšal tehnološko konkurenčnost Iskre v kratkem roku ob omejenih možnostih za uvoz in investicije,
—	za hiter in uspešen prenos iz razvoja v proizvodnjo in osvojitev proizvodnje izdelka na podlagi moderne tehnologije, visokega deleža znanja in nizkega deleža materiala, zlasti uvoznega,
—	za izum, izboljšavo ali pomemben koristni predlog s področja bodisi tehnike, ali tehnologije, bodisi organizacije inovacijskega procesa, ali njegovega dela, ki omogoča bodisi povečan dohodek, oz. prihranek, bodisi drugo korist, ali prednost in je bil uporabljen, oz. je uporabljiv najmanj v dveh organizacijah združenega dela Iskre,
—	za hitro in uspešno izvedeno pripravo trženja in osvojitev novega segmenta tržišča za povsem nov izdelek, sistem, ali storitve (npr. inženiring, svetovanje, software in drugo), ki so dohodkovno in zlasti devizno učinkoviti ter zajemajo pomemben delež prihodka udeležene organizacije združenega dela.
Vsaka inovacijska nagrada se lahko podeli le za tisti dosežek, ki izpolnjuje vse naštete kriterije v posamezni alineji.
Pet inovacijskih nagrad se podeli za najbolje ocenjene inovacijske dosežke, ne glede ha to, v katero od zgoraj navedenih področij nagrajevanja spadajo.
Kandidate za inovacijske nagrade lahko predlagajo Komisiji za inovacijske nagrade Iskre:
—	samoupravni organi,
—	družbenopolitične organizacije in
—	poslovodni organi organizacij združenega dela Iskre.
Pisni predlog za inovacijske nagrade mora vsebovati:
—	ime in naslov predlagatelja,
—	ime in priimek, poklic kandidata(ov) ter dela in naloge, ki jih opravlja(jo),
—	področje, vrsto, obseg in uspeh inovacijskega dosežka,
—	obširno obrazložitev in utemeljitev s potrebnimi dokazili in
—	družbenopolitično oceno kandidata(ov).
Podpisan predlog je treba dostaviti najpozneje do 31. marca 1986 na naslov: SOZD Iskra, DSSS—tajništvo samoupravnih organov, Ljubljana, Trg revolucije 3/XII, kjer so na razpolago tudi obrazci.
Komisija za inovacijske nagrade zbira in vrednoti prispele predloge, zbira podatke in dokumentacijo za izbor kandidatov ter oblikuje utemeljen predlog delavskemu svetu SOZD Iskra, ki dokončno odloča o podelitvi inovacijskih nagrad.
Nagrade bo slavnostno podelil predsednik DS SOZD Iskra na letnem posvetovanju o razvojno-raziskovalni dejavnosti v SOZD Iskra, predvidoma v mesecu juniju. Sklep DS SOZD Iskra o podelitvi inovacijskih nagrad bo objavljen v glasilu Iskra.
Kooperacijsko sodelovanje med idrijsko Iskro m ameriško družbo Fedders
»Kakovost naših elek-romotorjev in ne cena je ?lla tista, ki nam je v hudi Kor<kurenci ameriških, Thiških in brazilskih prevajalcev odprla pot do Odpisa pogodbe o dol-9°ročnem kooperacijs-sodelovanju z ame-lsko firmo Fedders, enim 2rned največjih ameriš-i h in svetovnih proizva-laicev električnih hladil-
nih
naprav. Resda smo v
s^ri majhni, medtem pa v SVe,tu vse bolj utrjujemo Ppložaj med vodilnimi prevajalci kompresorskih
Motorjev.«
rjJ° so besede direktorja Isk-i 6 idrijske tovarne elktromotor-tnri/dvarda Svetlika, izrečene na kat °v' ^skovni konferenci, na 'eri so vodilni delavci tega Port 'Va seznar|ili novinarje s (rj ^nnostmi proizvodnega in d ne9a sodelovanja z ameriško mo Fedders. Pogodbo o določnem kooperacijskem so-
ponudbo na področju hladilne tehnike. Kot je znano, sodelujejo izredno uspešno že vrsto let s priznanim danskim proizvajalcem Danfossom pri skupni proizvodnji batnih kompresorjev za hladilne naprgve, tokratna pogodba s Feddersom pa razširja to ponudbo tudi na klima naprave. Zlasti je tudi pomembno, da bo to sodelovanje omogočilo idrijski tovarni pristop do novih tehnologij ter prodor na nova tržišča, pri čemer ne smemo pozabiti, da že zdaj pokrivajo 3% vseh svetovnih potreb po teh motorjih.
Kot že rečeno, je kolektiv iz Spodnje Idrije zdaj pred pomembno naložbo. Nova proizvodna linija jih bo veljala približno poldrugo milijardo dinarjev, od tega bodo za uvoz opreme porabili okoli 3 milijone dolarjev. V investicijo so vključili tudi posojilo mednarodne bančne institucije IFC in pa posojilo firme Medioza nakup najsodobnejše italijanske opreme. Nova linija bo predvidoma začela delovati že v drugi polovici tega leta, po pogodbi s Feddersom pa bodo prve količine motorjev poslali v ZDA že v zadnjem četrtletju.
Lado Drobež
Prizadevanja Iskre Commerce
Priprave na sklenitev posla so trajale več kot dve leti, na niih pa je odigralo pomembno vlogo tudi Iskrino predstavništvo v New Yorku. V skupnem nastopu Feddersa in id-njske Iskre na tretjih tržiščih bodo velik del poslov prevzele udi druge Iskrine enote v tujini.
i^nje so predstavniki Iskre li arT,6riške korporacije podpisa-
Pogodbo so v Nem Yorku podpisali direktor Nino Palescandolo, z Iskrine strani pa direktor Iskre iz Idrije Edo Svetlik, direktor v Iskri Commerce za trženje z zahodnim tržiščem Tone Modic in direktor Iskrinega predstavništva v Nem Torku Stane Kovačič.
n^ed dnevi v New Yorku, tovar-v Spodi
nig^nih pripravah pred po-
čveiefd°dnii.ldriji Pa i® zdaj po
naložbo, nakupom op-proizvodnjo hermeti-
čnih6 Za
Hm rotacijskih kompresorskih pdrJev za klime naprave.
Vani ®odda predvideva sodelo-Procf ?ri razvoju, proizvodnji in j6v al' hermetičnih kompresor-Piotr,3' 'ma naprave, električnih pri riev. hladilnih sistemov in Wed ro'zvodni' rezervnih delov. 3s n°st posla bo v petih letih ob6 35 milijonov dolarjev v
Jge9|a
Spna rT'eri’ Pri čemer bo Iskra iz Varnr,n*f lrije izdelovala za to-Fec|ri °°torex, ki je podružnica nio(nerSa’ hermetične rotacijske "al 6l6’ ^°'orex pa bo Iskri priz-daj0 Ksjduzivno pravico za pro-lavjji eh kompresorjev v Jugos-
Vry00svojitvijo proizvodnje te rij6? 'notarjev bodo Iskraši iz Id-6 b°lj razširili svojo izdelčno
Linija za proizvodno kompresorskih motorjev za hladilne naprave v spodnjeidrijskl Iskri.

Iskra Commerce
m
3
m ■
Q|fUX
EJI ■ ■ .i’.1
-P *"■ m Jf Bi
I l 6 M *W

: 1
5|t%<
S MBS
flffi
illl
nov dolarje
Iskra je lani izvozila za 246 milijonov dolarjev, od tega na konvertibilno tržišče za 153,4 milijone dolarjev. V Iskri Commerce ocenjujejo, da je znašal uvoz med 137 in 138 milijoni dolarjev.
V Iskri Commerce imajo že končne, podatke o lanskoletnem Iskrinem izvozu. Le-ta znaša 246 milijonov dolarjev. V primerjavi z zastavljenim letnim načrtom je ta rezultat za 8% nižji, hkrati pa za 18% višji kot je znašala realizacija leta 1984.
Na konvertibilno tržišče je Iskra izvozila lani za 153,4 milijonov dolarjev, kar je le 86% letnega načrta, obenem pa samo 2% več kot je znašal konvertibilni izvoz leto prej. Mnogo bolj ugoden je bil lani klirinški izvoz: znašal je 92,6 milijonov dolarjev. To je za 4% več od načrtov in pa 57% več kot v letu 1984.
Direktor zunanje trgovine v Iskri Commerce Miloš Resnik takole ocenjujejo Iskrin konvertibilni izv-'oz v minulem letu: »Če Iskra ne bi imela v letu 1985 težav na ameriškem tržišču, če bi Elektrooptika uresničila izvozni načrt in, če bi prišlo do realizacije pogodbe Industrije sistemov elektronike in zvez s sirskim kupcem, bi bil tudi Iskrin celotni konvertibilni izvoz dosti višji in bi se približali izvoznim načrtom. Seveda so na uspešnost izvoza vplivale tudi druge stvari, o katerih ste v glasilu Iskra že večkrat pisali, to pa so, če omenim najprej subjektivne probleme, pomanjkanje novih, za trženje zanimivih izdelkov, poslovno neza-
nesljivost, cenovno nekonkurenčnost, razpršenost trženja itd, med objektivne pa spreminjajočo se zakonodajo, neurejeno oskrbo z repromateriali, domačimi in uvoženimi in, nenazadnje, tečajno politiko.«
V Iskri Commerce pa imajo tudi oceno Iskrine uvozne dejavnosti v minulem letu. Po nekaterih ocenah je ta uvoz znašal lani med 137 in 138 milijoni dolarjev, drugi pa menijo, da je ta številka še za nekaj milijonov dolarjev višja in, da znaša okoli 142 milijonov dolarjev. V primerjavi z načrtovanimi 135 milijoni dolarjev uvoza, smo torej plan presegli. S konvertibilnega tržišča je Iskra uvozila nekje med
122 in 123 milijoni dolarjev, s kli' rinškega pa za 16 do 17 milijonOv dolarjev. Pri tem je zanimivo. da klirinški uvoz raste hitreje, ko* celoten uvoz, čeprav uvoznih na' Črtov s tega tržišča nismo uresniči' li, celo več, bili smo precej pod na' črti. Vzrok temu je predvsem ta, da nekatere kooperacije na klirinške^1 področju niso potekale tako, ko* smo načrtovali. Pri tem je najbolj izstopalo sodelovanje z Nemšk0 demokratično republiko.
Od omenjene uvozne številke, j® Iskra uvozila za približno 20 mi' lijonov dolarjev opreme. To je v primerjavi z letom 1984 precej več. saj takrat nismo uvozili niti za 7 mi; lijonov dolarjev opreme, je pa tudi manj kot smo načrtovali, kajti uvozni plan opreme je znašal lani 25 milijonov dolarjev.
Lado Drobež
Iskra Avtoelektrika
Kako še bolj preprečiti nesreče pri delu
V novogoriški Iskri Avtoelektriki posvečajo varstvu pri delu izredno pozornost, saj se zavedajo, da je ena izmed glavnih nalog odgovornih v delovni organizaciji omogočanje varnega dela, preventivno preprečevanje nesreč pri delu, skrb za čim varnejše delo itd. Kljub vsem prizadevanjem odgovornih v temeljnih in delovni organizaciji ter strokovnih služb pa nam vpogled v poročilo o nesrečah v lanskem letu pokaže, da so le-te nekoliko narasle v primerjavi z letom prej.
O tem, zakaj je do tega prišlo, kako še bolj preprečiti nesreče pri delu, na poti na delo, ali z dela, vzroke zanje itd, smo se pogovarjali z vodjo varstva pri delu Jankom Bratušem, ki nam je povedal, da je bilo nesreč s trajnimi posledicami sicer nekoliko manj, kot v letu poprej, narasle pa so lažje poškodbe. Vseh nesreč pri delu, vključno tudi tiste, ki so se zgodile na poti na delo, ali z dela je bilo’na ravni delovne organizacije 174. Za lažjo primerjavo naj povemo, da se je na primer na 100 zaposlenih poškodovalo pri delu 5 delavcev Za zdravljenje teh poškodb so bili delavci prisiljeni ostati v domači negi kar 1773 dni, v povprečju 10 dni za ozdravitev ene poškodbe. Odveč je poudarjati, da to predstavlja velik strošek za delovno organizacijo, saj gredo nadomestila iz sredstev za osebne dohodke, seve-
da je pa še kako res, da v takih primerih potegne najkrajši konec delavec sam. Zakaj smo bili priča porastu nesreč, kje je vzrok? Največ nesreč se je zgodilo zaradi
neupoštevanja varstvenih predpisov in heupoštevanja (tudi tehnološke) discipline na delovnih mestih. Naj navedemo dva specifična primera. Delavka na stiskalnici bi morala vklapljati stroj z dvoročnim vklopom. To nalogo je sicer dlje časa pravilno opravljala, naenkrat pa se je domislila, da bi šlo delo hitreje od rok, če bi ji pomagala še sodelavka tako, da bi ročno vlagala obdelovance pod težko orodje. Seveda je bilo nekaj časa vse v redu, ko pa sta izgubili ritem, je ostal del prsta pod stiskalnico.
Seveda ni težko ugotoviti, da je bila kršena tehnološka disciplina,
saj je na takem stroju dovoljen0 opravljanje dela izključno le enl delavki.
Poglejmo še drugi primer. Delavec je posegel v nevarno območje navijalnega stroja z namenom, da popravi manjšo napako. Prišla je delavka stroja, spregledala delavčevo opravilo na stroju ter 9a vklopila. Delavcu je vkleščilo rok° in mu poškodovalo hrbtišče.
Do tega ne bi prišlo, če bi popravljalec napake izklopil glavno stikalo preden je posegel v nevarn0 območje stroja ter, če bi se sam® delavka prepričala, da s svojin1 delom ne ogroža, ne svoje, ne varnosti drugih, še kup primerov bi lahko navedli, vendar sta ta dvav opozorilo in svarilo verjetno dovolj; Še vedno pa velja ugotovitev, da p1 morali biti vodje in preddelavci š® bolj pozorni, večkrat bi moral' opozarjati in stalno podučevab. kako na najprimernješi in najvarnejši način izvajati dela in naloge te' uporabljati zaščitna sredstva. se izplača! Naredimo vse za lastn0 varnost! Naj nam bo v opozoril0 spet že navedeni podatek, da I® bilo v vseh temeljnih organizacijah, razen v Tovarni malih zaganjalnikov in v tovarni vžigalnih tuljav število nesreč v porastu.
Marko Rakuščer
Urejeno delovno mesto, pogoj za varno delo
Iskra Delta
Sposobnost na Japonskem učinkovito Podpirajo
Japonsko, deželo visoke tehnologije so pred kratkim obiskali naši strokovnjaki iz Iskre Delte. O tej deželi in načinu dela Pri njih je pri nas veliko govora, toda večinoma posredno, na osnovi prenešenih informacij iz svetovnega tiska, saj imamo Neposrednih stikov z Japonci bolj malo. Zato je za nas toliko o°lj zanimivo, kako je Japonsko in njihove ljudi videti z očmi Naših sodelavcev.
P0,0JI"" smo se na enega izmed udeležencev eznikaa"Jana Japonsko, prof. dr. Antona P. Žel-nih nar,a 'P mu zastavili nekaj vprašanj, veza-Hjakii ZanirT|iva srečanja z japonskimi strokov-Na/n na ni'hovo doživljanje Japonske. >9,;JrreI ste se ustavili v Sapporu, kjer ste oh/, l. z vašimi zanimivimi obiski In sicer z Da t v PodMu BUG?
^lil na® C'li obiska demonstracija (Cpi/ odulov in operacijskega sistema Xenix Podje(is Procesorjem 80286) na VME sistemu cija ')a bUG in okvirni pogovori. Demonstra-taiaIji£>0jLekala v obliki predavanj in v obliki ins-Poon,® cpU modula in Xenixa. Na začetku S02n^r°v je bila predstavitev Iskre Delte in Ustanl ra.ter seveda podjetja BUG, ki so ga letu loon d'v^i študentje Hokkaido univerze v Proora s ciliem’ da razvijajo aparaturno in DanM annsk? opremo za mikroračunalnike. ^68nnnlmai° sisteme s procesorjema Z80 in Vaj a inuo na VME vodilu. Skupaj z drugimi proiz-apjji v.eo VME vtičnih plošč in programskih Gbyte?'J (diskovni krmilniki za obsege do 16 oproJ' lmaio lastno sistemsko programsko b|iai(Vnr,z,a Basic (interpret) in Lisp. Upora-68 k in Unix 5 (licenčno).
Pis»Si k-ji dan °biska v BUG sem sestavil do-festniu1®01 of interest« za dr. K. Furukavvo, na-da >0|.ka direktorja ICOT, kjer sem obrazložil, raleinc v iCOT prikazati novo metodo pa-kih jne9a Procesiranja v vektorskih računalni-T’0qox a želel vedeti, ali je na Japonskem račun=,f ^Porabiti ustrezen model vektorskega Na a/)lka’ v ICOT, ali na kakšni univerzi. Predan oWtaW° Unlverslty ste Imeli tudi Oh ?n/e?
Predava i® d'1 namenjen ogledu laboratorijev in dipu-n , JU' ki sem ga imel v okviru po-Nain ke9a štud'ia-
9r3fikn smo s' ogiedali laboratorij za barvno latorjp®; Potem laboratorij za razvoj kompi Prpj j (Lisp) in nato še laboratorij odsotneg laboratadake (Posebni konverzacijski jeziki) i fatoriij0ri! za govorne komunikacije. Vsi labc v tesni30 čredno praktično usmerjeni in delaj'
dUstriiLPSvezavi z Japonsko ------------- -
Pa vis!?v-Barvna grafika in nj<
Visnv	gratiKa in n/ena izoeianost
ip °K! ravni. Poudariti velja, da postaja je K"a Japonskem vse bolj komercialni izde
računalniško in-njena izdelanost sta ija jezik izdelek
it 3. februar 1986
in, da je njegova uporaba pri reševanju inženirskih nalog vredna vse pozornosti.
Glede mojega predavanja lahko še povem,' da je bilo napovedano s posebnim plakatom v središču avle tehnične fakultete, za predavanje pa sem imel razen manuskripta pripravljenih tudi 20 prosojnic. Naslov predavanja je bil »Overlapping: A Paradigm of Paralel and Se-guential Processing«.
Na obisku v podjetju Ampere se vam je ponudila priložnost, da vendarle obiščete ICOT?
V razgovorih s predsednikom Kusanagijem je bilo ugotovljeno, da dobro pozna dr. K. Furukavvo. Takoj .sem mu obrazložil svoj problem, ob tem pasem mu tudi pokazal manuskript predavanja, ki sem ga bil imel v Sapporu. Izgleda, da je bilo to odlično, ker mi jeg. Kusanagi obljubil, da bo posredoval pri Furukavvi in, da mu bo pokazal moj manuskript. Zaradi obiska na tokijski univerzi sem mordl kosilo prekiniti. Pozneje se je znova izkazalo, kako so Japonci dosledni v podrobnostih, v njihovi ustrežljivosti in prijaznosti, še posebej, če ugotovijo, ali samo slutijo, da bi določena informacija lahko koristila katerikoli japonski organizaciji.
Kako je bilo na tokijski univerzi?
Tam nas je sprejel prof. Toshio Sata, ki uživa svetovni sloves na področju strojniške avtomatizacije (machining automation, robotics) in sodi v ožji intelektualni vrh japonskega tehnološkega preboja (čudeža). Ko je pojasnjeval strategijo ICOT, je jasno poudaril, da gre pri tem za koncentracijo japonskega intelekta in sposobnosti in, da je strategija ICOT proizvod velikega števila ekspertov z različnih področij. Očitno je bilo, da tudi sam sodeluje pri oblikovanju te strategije. Formula, ki jo uporabljajo Japonci v okviru ICOT je tale: naloga ICOT je, da zabija kline, ali vodilni klin v neraziskana tehnološka in konceptualna področja prihodnjih računalniških sistemov in, da s svojo organizacijo, vladno in podjetniško podporo skrbi za širjenje (razširjanje, obveščanje, organizacijo, delovne naloge, poslovne dogovore) svoje dejavnosti, skupnih rezultatov v najširšo industrijsko bazo.
(Dalje na 8. in 9. strani)
Shema lečja za 0,1 mikronsko litografijo, ki je bilo razvito z uporabo visoke načrtovalne tehnologije v Institutu RIKEN na Japonskem
stran 7
Iskra Delta
Sposobnost na Japons
Na ta način rešuje ICOT sicer zelo težko rešljiv problem hitre vleke japonske industrije v nova tehnološka področja. Le nekaj sto sodelavcev ICOT vleče na ta način (po lanskih podatkih) armado 11000 industrijskih raziskovalcev in razvijalcev. V ICOT se za določen čas rekrutirajo tudi najboljši znanstvenoraziskovalni organizatorji in eksperti iz industrije. ICOT je tudi glavni organizator razvejane mednarodne raziskovalne dejavnosti (o tem pozneje).
Kot zanimivost je prof. T. Sata obrazložil še tole: profesor tokijske univerze ima praviloma docenta in dva asistenta. Država prispeva letno cca. 2 milijona jenov za raziskave na profesorja.
Nadaljna 2 milijona jenov priteče iz neke vrste raziskovalne skupnosti. Od posameznega podjetja se lahko vzame brez obvez do 2 miljonov jenov. Takih podjetij je od 10 do 20. To znese letno za svobodne raziskave približno 24 do 44 milijonov jenov (120 do 220 tisoč dolarjev) v gotovini. V soglasju s fakulteto lahko profesor vzame, ali si sposodi računalniško opremo, s katero razpolaga poseben industrijski konzorcij. Fakultete so povsem neodvisne in se ne smejo tesneje vezati na nobeno podjetje. Lahko pa se laboratoriji različnih fakultet povezujejo med seboj in tesno sodelujejo na problematiki skupnega interesa. Tak je tudi primer povezave laboratorijev prof. T. Sate in prof. Kirn ure, ki opravljata skupne raziskovalne dejavnosti.
Ogled laboratorijev je bil povezan z razlago problematike, ki je bila praktično demonstrirana na štirih lokacijah obsežnega laboratorija:
sistemske arhitekture naprednega produkcijskega sistema, izdelanega moduliranja, obravnave tehničnega znanja, povezave člo-vek-stroj. načrtovalne in.proizvodne aktivnosti in diagnostike proizvodnega sistema.
Na koncu obiska je prof. T. Sato še razpredal svojo filozofijo razvoja, ki naj bi temeljila na zaupanju, razumevanju in pomoči med različnimi populacijami. Zlasti je pomembno za Japonce, da razumejo ostali svet pa tudi za druge, da razumejo Japonce. Obisk pri prof. T. Sati je izzvenel zelo harmonično in je bil dejansko na visoki intelektualni ravni. To je bilo mogoče predvsem zaradi Satove življenjske modrosti in zaradi njegovega izrednega obvladanja angleščine.
Obisk laboratorija Sato/Kimura pa ni bil samo zanimiv, pomeni tudi določeno izkušnjo?
Ob obisku laboratorija Sato/Kimura na tokijski univerzi sem se seveda vprašal, kje je ob izredno dobri povezanosti strojne fakultete v Ljubljani in laboratorija Sata/Ki-mura usmeritev, predvsem pa vpliv in možnosti fakultete v Ljubljani. Japonske raziskave so izredno racionalne in usmerjene na nujen minimum stroškov v strojniški avtomatizaciji. Takšen je primer elek-
tronskega vida, ko se pri znanem predmetu na traku ugotavlja položaj predmeta in se določajo podatki za manipulator (za roko, ki predmet premešča in obrača). Neprecenljive vrednosti je tudi ekspertni sistem, oz. orodja za načrtovanje proizvodnega procesa, k: so instalirana na stroju tipa VAX. Bilo bi smiselno, da se strojna fakulteta v Ljubljani usposobi za prevzem te vrste tehnologije prek t.i. akademske povezave (academic link), saj se bo prof. Sata kmalu up-e okojil I n te zveze morda ne bodo ta- * ko trdne kot so zdaj. Pri tem bi morali strojni fakulteti v Ljubljani čimprej zagotoviti ustrezno računalniško opremo (verjetno tudi iz domače računalniške proizvodnje).
Obiskali ste tudi institut za fizikalne in kemijske raziskave RIKEN v Saitami?
Ta sestanek je bil organiziran na osnovi mojega znanstva s prof. Eiichijem Gotom, s katerim sva sodelovala v okviru IFIP v 60. in 70. letih; on je bil v času kongresa IFIP 1971 v Ljubljani podpredsednik IFIP.
Sprejela sta naju s S. Hadžijem, višji raziskovalec dr. TakasTii Soma in raziskovalec dr. Masanori Ide-savva. Laboratorij za informacijske znanosti se ukvarja s temi raziskovalnimi področji: ekspozicijski sistem z elektronskim curkom, računalniška algebra, nove progra-mirne metode, procesiranje in generiranje slik, avtomatično merjenje tridimenzionalnih predmetov in logični elementi z Josephsono-vim spojem. Zanimivo je, kako so naštete problematike laboratorija medseboj organsko povezane. To povezanost bom opisal na osnovi nekaterih raziskovalnih dosežkov, oz. razvojnih produktov tega laboratorija, ki so bili predani v proizvodnjo raznovrstni japonski industriji.
Prof. Eiichi Goto vodi tudi laboratorij za računalniške znanosti na tokijski univerzi, problematiki obeh njegovih laboratorijev sta prepleteni in soodvisni. V obeh Gotovih laboratorijih se raziskuje vrhunska mikroelektronska in računalniška tehnologija, ki je neposredno predmet novih računalniških generacij (prof. Goto poudarja, da je vsaka nova generacija samo (enostavno) zadnja generacija, kar je v bistvu v nasprotju s pojmovanjem prihodnje (zlasti pete) generacije, ki je ne priznava).
V preteklih 10 letih je laboratorij razvil litografski sistem z elektronskim curkom, s katerim je moč realizirati 0,1-mikronsko tehnologijo. Elektronsko lečje te naprave so preračunali več let in rešitev poljskih enačb je lahko bila najdena šele s pomočjo močnega lispov-skega stroja. Pokazali so polinom lečja v simbolni obliki z dolžino približno osemdesetih strani (listing) in takšen polinom je bil lahko izpeljan samo z dovolj zmogljivim strojem za jezik Lisp.
Ta naprava je bistveno prispevala k razvoju 256kb dinamičnih
RAMov in k 512kb ROMov, uporablja pa se tudi pri razvoju tehnologije največjih gostot. Naprava se danes proizvaja serijsko in sicer pod imenom JBX-6AII (podjetje Jeol). ' Lečje je bilo zrisano s posebno 3D grafiko, ki so jo razvili v tem laboratoriju. Nazadnje pa so prav to napravo uporabili tudi pri VLSI realizaciji lispovskega stroja, ki je izračunal lečje. Tako se je raziskovalni/razvojni krog sklenil na neverjetno učinkovit način.
Drugi pomemben izdelek laboratorija je lispovski stroj FLATS (Formula Lisp Association Tuple Set). Ta računalnik so razvili z ECL tehnologijo in prototip je nameščen v sedmih velikih omarah.
FLATS je rezultat razvoja Goto-jevih laboratorijev v RIKEN in na tokijski univerzi. Ta stroj uporabljajo pri razvoju novih Josephso-novih spojev in tudi pri načrtovanju najhitrejšega paralelnega računalnika na svetu (taktne frekvence in operacijske hitrosti so v področju mikrovalov, tj. v intervalu med 10 in 110GHz). FLATS je rezultat dolgoletnega, usmerjenega dela, vendar ni samo akademski dosežek. Zanimivo je, da ta stroj v visokointegri-rani obliki proizvaja in trži Mitsui Engineering & Shipbuilding Co. za potrebe tehniškega, tehnološkega in razvojnega načrtovanja. Ta komercialni FLATS je seveda kompakten računalnik in delovna postaja.
Kaj poučnega bi lahko povzeli iz obiska v RIKEN?
Pri ogledu laboratorija v RIKEN je ostalo odprtih več vprašanj, ki zadevajo japonsko/slovensko in slovensko/jugoslovunsko projekcijo. Če primerjamo, kaj so naredili podobni instituti pri nas pri približno enaki kadrovski in raziskovalni strukturi in kaj so emitirali v širšo reprodukcijo v določenem razdobju, je vredno iskati odgovore. Motivacija japonskih raziskovalcev je posledica visokosposob-nih kadrov, ki se utemeljuje s težnjo, da je potrebno proizvajati najboljše na svetu. Imeti najboljše, najzmogljivejše, najhitrejše je osnovni imperativ, ki počiva seveda na visokem intelektualizmu raziskovalnih in vodilnih kadrov. Iz-gleda, kot da je pri nas nesposob-nostna kadrovska selekcija izničila raziskovalno sposobnost in inte-lektualizem, ki sta osnovna faktorja raziskovalnega in siceršnjega napredka določene populacije. Pri tem nam je ostala kot sedativ le inteligenca (neintelektualizem, pr-iučenost), ki je zmožna le še nesposobnostnega prilagajanja in drsenja v neperspektivni razkroj. Takšna naravnanost naših znanstvenih institucij je še posebej vidna v njihovih domala mrtvičnih in neustrezno sestavljenih manage-mentih in seveda tudi v raziskovalcih, ki za svojo funkcijo v mednarodnem znanstvenem prostoru niso usposobljeni. Kako je sicer mogoče, da je skupina 6 ljudi v RIKEN v desetih letih prispevala več v svetovni tehnološki prostor, kot naš 600 članski institut, ki bi ha-
zadnje lahko raziskoval tudi z3 potrebe razvitega sveta (pri dekla' rirani sposobnosti vodstva in raziskovalcev)?
Nedeljo ste izkoristili za izlet > Kamakuro.	■
V nedeljo smo obiskali sveti k ral v bližini Tokia, z imenom KamakU' ra. Tu se nahaja množica Budhovin templjev. Izlet je bil zanimiv zarao opazovanja in raziskovanja japo11' ske mentalitete in običajev in njihove projekcije na naše običaj Povzpeli smo se tudi na sveto gor° (kot je naša Šmarna gora) in se vh nili na pacifiško obalo. T^ko smo3 nabrali še nekaj potrebne kondicije za obiske v ponedeljek in torek.
Japonska verska zbranost J® temeljita in kaže na sposobnos miselne koncentracije v valujoč množici in okoliškem hrupu. Zna
čilna je tudi japonska dekoncentra
cija, ki se kaže v zaspanosti obvsa ki, za to ustrezni priložnosti. J a P0, n ec spi, oz. dremlje skorajda vsakem sedečem položaju, če 33 od njega ne pričakuje delovri učinek. Podzemska železnica je slika spečih Japoncev. Mati, * pripelje otroka v trgovino z igračami, v trenutku zakinka na stolčki Odkrito zehajoči Japonci na tokijskih ulicah so običajen pojav-Japonska zaspanost je kot počite^ pred velikimi napori, ki so za preživetje japonske populacije nui' ni.	.
Na tokijskih ulicah je mogoč® razumevati občutje japonske ogr0'. ženosti. To. je ogroženost zarao prenaseljenosti, ki pogojuje občutek revnosti (nezadostnosti živlF njskih virov), katastrofalnosti (p°j tresov, tajfunov, povodnji) in nerazvitosti (tudi najsodobnejša tehnologija in vrhunska delovna usposobljenost ne zagotavlja ve_ golega preživetja). Delovna sposobnost je za Japonca imperativ, i‘ katerega izvira tudi izreden srni36 in pripravljenost za medsebojno pomoč in za skupinske podvige_ Japonska zavest je prepojena 3 prepričanjem, da sposobnost n samo nujnost, marveč mora biti,'n ostati osnovna potreba. Zadovoljuj vanje te potrebe je pripomoček, k zagotavlja preživetje za daljše razdobje.	/
Japonska ustrežljivost in pC" pravljenost za pomoč se kaže tudi stikih s tujci. Ta pripravljenost J® tem večja, na čim višjem položaj3 je Japonec. Ker je japonska upravljavska hierarhija izrazito spospu" nostna (čim višji položaj, tem veci3 sposobnost), je komunikacija najlažja in najustreznejša pri vrhU' Japonec v nekem upravljalskem vrhu je za svojo funkcijo ustreza
izobražen, razgledan, obziren,
kul-
turen, toleranten in ustrežljiv. Na3 upravljavska hierarhija je zgrajen nesposobnostno: čim višji polozai tem večja nesposobnost. Komun kacija na vrhu je praktično nemogoča: napihnjenost, odrezavost, Poklicna popačenost in domala neverjetna brezbrižnost utrjujejo v" šoke položaje. Ta inverzija življenjske stragetije je značilna, je nasprotje nečesa, kar je kot občuten
8. stran
učinkovito podpirajo
^Prež* usfnerien0 v odgovornost
Jenski intelektualizem (zaves-rast naravnanost v vzdrževanje in CjjJ sposobnosti japonske pcpula-p kot posameznika in celote) se «J.® Potrjeval v številnih osebnih Sst ’ z^ast' v razgovorih s prof. T. ssn°’ P.rec|sednikom družbe T. Ku-nagijem, z raziskovalcema dr. M. ^orno in
ka«. J v razgovorih z dr. K. Furu-JaD° ^OT) in prof. E. Gotom, intima delovna motiviranost je kor -a 'n 'ma bistvene notranje , spine, ki mi jih je najbolj na-D p° Pojasnil prof. E. Goto (o tem uozneje).
predstavlja ICOT?
tj0^°T (Institute for New Genera-lori Computer Technology) je dirinf0 v Jo^iu (Mita Kusakai Buil-kato 'n ie operativno središče, iz S|Sre9a se upravlja, vodi, razi-- J® in oosoešuie državni in
Dori' pospešuje državni .petniški projekt pete računal-Poip 9eneracije. ICOT je de facto in L6rn tehnološkega napredovanja slavne organiziranosti v japon-Dnri Uriiverzitetni, raziskovalni in tihrv niški zavesti. ICOT je kot i2r 0zadje, ki ždi in je prisotno v dno občutljivem in percep-
tivnem mehanizmu japonskega podjetniškega in univerzitetnega življenja. T udi v najmanjših podjetjih vedo, kakšen je smisel te institucije. V tem pomenu ni nikakršnega oklevanja, ali posmehovanja o potrebnosti in namembnosti te ustanove. Tudi ICOT sam je izredno racionalna organizacija: je samo maloštevilni, toda visoko usposobljeni klin, ki trasira in organizira pot v novo računalniško generacijo. ICOT je že postal del potrebe, ki jo Japonci izražajo kot nujnost.
Po začetnem ogrevanju je dr. Fu-rukavva predlagat da mu razložim svoj koncept prekrivnega stroja (overlapping abstract machine). Ta predstavitev je trajala z vmesnimi vprašanji in odgovori debelo uro. Zlasti je bilo očitno, da je zanj (ali za njegove sodelavce) še posebej zanimiv koncept metapre-krivnega stroja, ki povečuje stopnjo paralelnosti.
Sodelovanje z ICOT je najbrž precej omejeno?
Individualno sodelovanje z ICOT je edina svobodna oblika sodelovanja, ki je mogoča. To je osebno sodelovanje med posamezniki v ICOT in izven njega. Tu so seveda
določene omejitve (dežele realnega socializma).
Medinstitucionalno sodelovanje med ICOT in tujo organizacijo je mogoče samo na osnovi predhodnega medvladnega sporazuma. Doslej takih sporazumov šeni, vendar bo prvi sklenjen med vladama Japonske in Velike Britanije. Drugi medvladni sporazumi so v fazi priprav (Francija, ZRN. Švedska itd.).
Po teh razgovorih mi je dr. Furu-kawa pokazal še delovanje PSIM (Personal Seguential Inference Machine), ki jo izdelujejo že serijsko. PSIM je orodje za razvoj programov in arhitekture japonskega računalniškega sistema pete generacije. Primarni (strojni) jezik tega stroja je logični progra-mirni jezik (kernel language tipa Prolog). Operacijski sistem jeSIM-POS. S tem sistemom doseže PSIM 30k LIPS (logical inferences persecond). Uporablja visoko interaktivne V/l naprave (bitno preslikan prikaz, miška) in LAN za inter-PSIM in druge komunikacije. Ta postaja je praktična in cenena in je dejansko množično razvojno orodje.
Na koncu ste imeli še zanimiv pogovor s profesorjem E. Gotom?
Zvečer 11.11. me je okoli 23. ure poklical prof. E. Goto. Oba sva izrazila obžalovanje, daje ostalo premalo časa za ogled laboratorija za računalniške znanosti na tokijski univerzi, kjer razvija prof. Goto s svojimi sodelavci najhitrejši računalnik na svetu. Kot je bilo že omenjeno (RIKEN), temelji ta računalnik na posebnem Josephsono-vem spoju in na ostali tehnologiji, ki so jo delno razvili v RIKEN. Teoretična meja tehnologije je 0,1-mikronska, ki je potrebna predvsem tudi zaradi visokih taktnih frekvenc novega računalnika. V tem okviru se raziskujejo intenzivno zlasti problemi prenosa signalov (antene, valovodi, optična vlakna, hlajenje) itd. Ko sem prof. Gota povprašal po njegovem zdravju, mi je odvrnil, kako bi zdravje lahko bilo slabo, ko pa gradi najhitrejši računalnik na svetu in se noč in da vživlja v to izredno zapleteno in novo problematiko. Zatrdil mi je, da je to lahko najvišja oblika motivacije, ki jo je kdajkoli dosegel. Naloga je neverjetno naporna in vredna izrednega truda. To mi je enostavno zatrdil. Hkrati me je povabil, da si ob letu ta stroj tudi ogledam.
Boris Čerin
Iskra Invest servis
Odprta informacijska dejavnost
Zaradi svojega specifičnega dela mora Invest servis, kot pretežno storitvena dejavnost redno obveščati vse delavce SOZD o svojem delu, oz. poslovanju, tekočih problemih in načrtih v prihodnje, v katerih so zajete tudi nove obveznosti v okviru srednjeročnega načrta vse Iskre. Posebno delovne organizacije — naročnice Invest servisovih storitev morajo biti seznanjene tudi s podrobnostmi, ker se dejavnosti med organizacijami v večji, ali manjši meri prepletajo in vplivajo tako druga na drugo. Invest servis je zato sklenil že pred leti preiti na splošen odprt informacijski sistem, načelno dovzeten za vse predloge, kritike, ali samo opozorila iz vrst celotnega Iskrinega kolektiva in seveda tudi svoje hiše. Sodeč po dosedanjem pregledu je tako ta organizacija prodrla z uresničevanjem teh načel najdlje od vseh enot v Iskri.
zaslonu, ali prek tiskalnika. Za sedaj je uresničen šele del
btjuctj je uresničen seie vv zasnove. Le-ta naj bi zajemala kompletno računovodsko obdelavo podatkov s tem, da bi v računalnik vnesli vsak podatek samo enkrat, ga shranili v pomnilnik, obdelava pa bi potekala povsod, kjer je to potrebno.
Podobno kot druge organizacije združenega dela ima Invest servis za svoje delavce urejen notranji informacijski sistem, podobno kot drugod v Iskri in tudi zunaj nje. Sloni na internem glasilu »Utrinki«, ki izhaja od 1976. leta. Mesečnik natisnejo redno, po potrebi tudi večkrat zunaj določenega roka. Naklada je 450 izvodov tako, da prejme vsak delavec in upokojenec organizacije svoj izvod. Vsebina glasila zajema tekočo problematiko organov upravljanja in seveda tudi vse samoupravne sklepe in akte. delo družbenopolitičnih organizacij, vsa poslovna poročila, kadrovske spremembe, prikazuje vse specifične dejavnosti, kulturne, športne in zabavne prispevke tako, da vsebina ni monotona. Vse prispevke honorirajo, odgovorni urednik pa je Henrik Marolt, vodja organizacijskega biroja Invest servisa, ki nam je posredoval tudi vse podatke o celotni informativni dejavnosti organizacije.
Precej obsežnejša je informativna dejavnost namenjena sodelavcem celotne Iskre. Invest servis jo posreduje v osrednje glasilo Iskra. Vsak teden, skoraj brez izjeme izhajajo prispevki z izbranimi temami. V teh je zajeta predvsem problematika skupnega pomena, specifična problematika posameznih storitvenih dejavnosti, ki se tudi nanašajo na druge organizacije Iskre, morda še največ ljubljanskega industrijskega bazena. Redni bralci člankov lahko tod zasledujejo rast organizacije v strokovnem smislu, težave, s katerimi se spoprijemajo posamezne službe pa tudi kritične pripombe, ki jih sama organizacija odkrito razgrinja in o njih razpravlja v skladu z odprtostjo sistema.
Posebno skuša Invest servis vzbuditi pozornost delavcev Iskre z obravnavo nekaterih tem. s predlogi za izboljšanje poslovanja, oz. koncentracijo strokovnih sil za določene permanentne naloge. Z dolgoletnimi izkušnjami želi tako organizacija na nevsiljiv in docela demokratičen način
vplivati na boljšo organiziranost Iskre, če se spomnimo le na predlagani matrični sistem investicijske dejavnosti.
Žal sam koncept časopisa ne zasleduje polemičnih oblik obravnave novih tem, ampak le informativno in celo propagandno tvarino tako, da je treba polemiko nato sprožiti na drugih ravneh, v mnogo ožjih krogih, kar gre na škodo celotnega Iskrinega kolektiva in njegove informiranosti ter navsezadnje tudi končnega odločanja.
Za informiranje javnosti se Invest servis poslužuje tudi javnih časopisov, vendar le v izjemnih primerih. Lani je bil tak primer zasnova nove industrijske cone Iskre v Stanežičah in obnova prikazovalnika — disple-ja na stolpnici Iskre.
Notranji poslovni informativni sistem je organizacijsko vpeljan
že nekaj let. Gre za obdelavo podatkov, ki jo opravlja CAOP v kleti stolpnice v Ljubljani tudi za Invest servis. Za zdaj temelji na takoimenovanem paketnem sistemu, ki vsebuje obdelavo zalog, likvidacijo računov dobaviteljev, obdelavo saldakontov dobaviteljev in kupcev, obdelavo stroškov, obračunavanje osnovnih stroškov in osebnih dohodkov. V praksi poteka tako, da posamezne službe, ali oddelki Invest servisa zbirajo ves mesec podatke, ki jih nato CAOP obdela in vrne organizaciji v obliki rezultatov prek tiskalnika.
Invest servis načrtuje odkup nekaterih že izdelanih progra' mov od CAOP, seveda le tistih, k' ustrezajo potrebam organizacije, druge bodo strokovnjaki obeh organizacij razvili skupaj. V razvojni stopnji je že program preventivnega vzdrževanja in knjigovodskega ter računovodskega informacijskega sistema KRIS, odkupljeni pa so nekateri moduli PMP5?(proizvodno materialnega planskega sistema), ta' ko za vodenje' zalog z obračunom skladišč, modul dobaviteljev s spremljanjem naročil in saldakonti dobaviteljev ter tretji modul za spremljanje proizvodnje (zasledovanje porabe Prl delovnih nalogih)'.
Nadaljnja razvojna stopnja pri računalniški obdelavi podatkov je interativni sistem, kjer so potrebni sprotni podatki, čemur sledi tudi sprotna obdelava podatkov z rezultati prikazanimi na
Za te obširne naloge, ki bodo v veliki meri modernizirale poslovanje Invest servisa, bo potrebno še veliko organizacijskega dela, da pa bo CAOP strojno in programsko sposoben to uresničiti, ga sofinancira skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami Iskre tudi Invest servis.
Marjan Kralj
Iskra široka potrošnja
^OZD Elektromotorji Železniki
Letošnji izvoz bo dvakrat večji od uvoza
Decembra sprejeti gospodarski načrt Tovarne elektromotorjev in gospodinj-aparatov iz Železnikov predvideva za letošnje leto nekaj temeljitih posegov v gospodarjenje. Spremeniti nameravajo strukturo proizvodnega programa, ooperacije z inozemskimi partnerji bodo temeljile na drugačni blagovni menja-1 kot doslej, precej bodo povečali izvoz, ki naj bi v primerjavi s celotnim uvozom Podstavljal kar podvojeno vrednost.
gospodarski načrt je servomotorjev obseg še odvi-rw,„ —--I	0d med letom sklenjenih
na| Prv'č izdelan kot projektna V|:'°9a in po mnenju sesta-še noben planski do-l3i|rilent v zgodovini te tovarne ni let sestavljen tako realno, kot Osnovne smernice do-, Hienta predpostavljajo, da se cbi v Primerjavi z letom 1985 dnKtn' dohodek povečal za 62%, s rud® k naj bi se podvojil, maso k, _astev za osebne dohodke naj v Povečali za 80%, izvoz pa naj bi dPhmerjavi z lanskim letom Vpnw9el za 7% večjo vrednost. b01 ar pa je treba pojasniti, da v 'košnji izvoz realno še precej nj P' saj načrtujejo prav v letoš-0^'Ptu precej začasnega uvoz a ^ nadrtu nai bi letošnji izv-Dg aosegel vrednost 16,1 milijo-g dolarjev, dejansko — ob postavanju celotne menjave s ba 0° — pa ga bo še za 2,5 milijo-bj ooiarjev več. Ob uvozu, ki naj v v letošnjem letu dosegel ,Leanost 7,8 milijonov dolarjev Peracijski uvoz bo zavzemal
(ko0
lijo^w' del te vsote, 5,8 mi
gvečji _________________________
b oov dolarjev, rednega uvoza Pot Zu 1,5 miiij°na dolarjev, Wii- no pa bo uvozih tudi za 0,5 vnih03 dolarjev različnih rezer-rO delov). Bo torej razmerje ^„0 'zvozom in uvozom več kot I aodno. Izvoz bo kar dvakrat — x 6 nekaj čez — večji od uvoza, kih takih načrtov se v Železni-rtian-L-di ne bojijo, da bi jim pri-bo i oval° uvoznih pravic, če. kom.6 pril'v iztrženega denarja fakt °r toiik° reden in če »jugo bdsote 16 ne b° preveekr3t
bo v
po seznamu pr-
I pjuktura proizvodnje et°snjem letu
l^odov sicer približno enaka skih - Vendar bo Precei količin
t6m sprememb. Sesalnih enot, neo *nepa segmenta proizvod-b6| a Progreme, nameravajo iz-2a ® 1 za petino več kot lani, siren laii periskega kupca bodo izde-vspa57%več, najmanj bodo poškili Proizvodnjo gospodinj-i "bratov, ki jih nameravajo
MeS;Za 17% več
sen
pogodb pa je že sprejeta odločitev, da proizvodnjo sesalnikov skrčijo za petino. Take spremembe je narekovala analiza ekonomičnosti proizvodnje posameznih izdelkov. Na osnovi izsledkov te analize so lahko selekcionirali proizvodni program tako, da so glede na dohodkovno upravičenost nekatere izdelke uvrstili med prioritetne in bodo proizvodnjo razširili. Gospodinjski aparati, ki jih izdelujejo v okviru kooperacij z inozemskimi partnerji, sov celoti gledano »pod udarom«; prodaja je pač pogojena z jugoslovanskimi tržnimi razmerami, te pa so v znamenju upadanja kupne moči prebivalstva. To neposredno pomeni vse manjši manevrski pro-
stor pri oblikovanju prodajnih cen, kar pa je glede na znana dogajanja v reproverigi seveda še kako pomemben zadržek. Mednarodne kooperacije, zamišljene kot izmenjava, v kateri oba partnerja enakopravno sodelujeta in napredujeta, se torej na naši strani spremipja v svoje nasprotje. V Železnikih so se namreč že pred časom odločili, da bodo v zameno za izvožene elektromotorje uvažali vse več repromateriala in vse manj delov za gospodinjske aparate, ki jih ti motorji poganjajo. Namesto vse zahtevnejših, »pametnejših« aparatov bo torej v Jugoslavijo prihajalo vse več tistega, kar sicer izdelujejo tudi jugoslovanski proizvajalci; vendar pa to izdelajo slabo, prodajajo predrago in dobavljajo neredno. Reden dotok
kvalitetnih repromaterialov pa je seveda tudi predpogoj za povečevanje produktivnosti — v letošnjem letu načrtujejo v Železnikih kar 6% rast. Tolikšno povečanje je zapisano v internem sanacijskem programu temeljne organizacije, kjer je zapisana tudi odločitev, da bodo v bodoče zaposlovali le še strokovnjake, letos bodo število zaposlenih povečali za 1,8%.
Letonje leto ne bo v znamenju večjih investicij, saj novih ne bodo začenjali. Predvideno milijardo dinarjev bodo namenili za dokončanje že v prejšnjih letih pričetih naložb v povečanje proizvodnje sesalnih enot in naložbe v program AEG. Nabaviti nameravajo tudi nekaj najnujnejše raziskovalne opreme, če pa bo le mogoče, bodo tudi pričeli prenavljati dotrajano streho. Med nujnimi naložbami je tudi gradnja nove livarne, ki jo kljub že nevzdržnim delovnim razmeram odlagajo iz leta v leto. Če bodo sredstva dopuščala, bodo z deli pričeli letos.
Stane Fleischman
ko je za
kot lani. proizvodnjo
Sesalna enota je poglavitni del proizvodnega programa Tovarne elektromotorjev Iz Železnikov, letos jih nameravajo Izdelati za petino več kot lani (Foto: S F)
___________________ Iskra ZORIN
Razgovor z Božidarjem Vilarjem, standardizerjem — svetovalcem s p
rdiza
Standardizacija je, kot je znano, ena izmed osnov in pogojev za normalen in kolikor toliko cenen način proizvodnje, kakršno poznamo in imamo v Iskri. Znano je tudi, da je na področju standardizacije Iskra tudi družbeno med najaktivnejšimi gospodarskimi subjekti, saj so Iskrini strokovnjaki med najvidnejšimi tudi v zveznem merilu. Poleg tega pa je Iskrina proizvodnja delno tudi takšne narave, da mora neredko kdaj zaradi tehnološko hitrega razvoja sama posebej za svoje potrebe oblikovati standarde, ki jih še ni v jugoslovanskih standardih, kratko JUS imenovanih. Vsako leto tudi izide katalog IS (Iskra standardov).
Ker gre očitno tudi v tem času za podoben primer Iskrinega standardizacijske-ga vodstva, da ne rečemo pionirstva, ali spremljanje jugoslovanske standardiza-cijske regulativne, to pot očitno na področju proizvodnje tiskanih vezij, smo se želeli za naše bralce pogovoriti s strokovnjaki, ki se na to bolje spoznajo, pač po svoji strokovni in službeni dolžnosti. Z nami seje tako pogovarjal Božidar Vilariz TOZD Standardizacija.
Da je Iskra proizvajalec tiskanih vezij, je gotovo znano vsem Isk-rašem. Tu se tudi ne bi spraševali o tem, kaj da to sploh je, saj se s tiskanimi vezji danes srečuje že skoraj vsak otrok, ko na primer iz gole radovednosti razdre kak aparat, ki ga imamo v hiši v vsakdanji rabi. Tu bi vas, kot strokovnjaka, rajši povprašali po tem, kako je do tiskanih vezij sploh prišlo. Kaj bi nam lahko na kratko povedali o tem?
Razne vrste električnih naprav so danes že tak del našega vsakdana, da si življenja brez njih že enostavno ne moremo predstavljati. Zamislimo si, na primer, da ne bi imeli v naših stanovanjih, avtomobilih in tudi drugje radio-aparatov, televizorjev in drugih naprav. Vse te naprave danes seveda vsebujejo v svoji notranjščini tudi tiskana vezja. Toda, tiskanih vezij včasih ni bilo. No, ker sem človek proizvodne standardizacije, se bom tu omejil rajši bolj na proizvodni proces, ki je pomemben za področje tiskanih vezij. Nekoč so elemente, ki notranje sestavljajo omenjene vrste izdelkov, pritrdili na šasije in jih povezali z žicami, ki so jih prispaj-kali na elemente.
Toda, takšna proizvodna tehnika se je kmalu izkazala za prepočasno v primerjavi s hitrostjo tehnološkega razvoja. Le-ta je, povezan z ekonomičnostjo in produktivnostjo zahteval vedno večji obseg proizvodnje, ne da bi se hkrati smelo povečevati tudi število delavcev, kajti proizvodni stroški bi postali preveliki. Tehnologija je našla odgovor v proizvodnji tiskanih vezij. Proizvodni postopek pri le-teh pa ni povsod enak. Tiskana vezja tako proizvajamo ponavadi s fotopostopkom, ko na izolacijskem materialu izoblikujemo tiskano vezje poljubne oblike, odvisno pač od zahtevanih funkcij. Na priključke pa dalje prispajkamo elemente. Tu je seveda tehnično in funkcionalno možnosti brez števila.
Zdi se, da prav tu nastajajo tudi problemi na tem področju? Kaj bi lahko pojasnili v zvezi s tem?
Nekako imate prav. Povedal pa bom naslednje: Na omenjenem izolacijskem materialu je treba namreč, pač-odvisno od konkretne tehnologije, izoblikovati prevodni lik. Taprevodni lik, ki nastane seveda različno od konkretne tehnologije pa mora imeti hkrati tudi narejene razne priključke za poznejše prispajanje elementov. Razlike so v tem, za kaj je konkretna vrsta vezja narejena. Tu mislim na tranzistorje, releje, diode in drugo. Tu smo se približali problemu, o katerem je tu danes govora. Nikakor namreč ni vseeno, kakšni so ti elementi, kajti vselej morajo ustrezati zahtevam, ki pa v tej točki neposredno izhajajo iz značilnosti izdelka, v katerega bo vezje vgrajeno. Kot pomemben faktor bi tu omenil na primer velikost vezja in način pritrditve v namembni aparat. Tu pa brez standardizacije v proizvodnji vezij ne gre, saj vsaka vrsta aparata seveda zahteva nekaj svojega, specifičnega, različnega in posebej njemu prirejenega.
Kaj pa kupci, ki električne aparate z vgrajenimi vezji uporabljajo? Mar ni pomemben na primer tudi njihov okus in druge zahteve do posameznih vrst električnih aparatov?
Seveda ima pri teh vrstah aparatov nekako končno besedo prav uporabnik. Le-ta bo prav gotovo kupil aparat tiste oblike in drugih lastnosti, ki so mu najbolj všeč. Če mu ne bo ustrezal naš (Iskrin)' izdelek—aparat, se bo mirno odločil za nakup istovrstnega izdelka kakega drugega proizvajalca. In, ker to seveda ni v našem interesu, izhajamo iz dejstva, da o lastnostih te vrste izdelkov postavlja zahteve pač uporabnik. Naša proizvodnja mu mora ustreči, ali pa bo propadla. In uporabnik utegne imeti kar zelo izdelane zahteve te vrste. Mi,
seveda, kot proizvajalci mimo tega dejstva ne moremo. Kupca je treba zadovoljiti. Pa, tu ne gre le za obliko (okus) izdelka, važna je vsekakor tudi cena. To je gotovo. Faktor cene proizvajalca seveda sili v serijsko proizvodnjo, saj bi se posamična izdelava ne izplačala. Tu se torej znajdemo kar v težko rešljivih navzkrižjih. Proizvajalec mora izdelati pač izdelek s takšnimi značilnostmi, da ga bo lahko prodal. Za to pa mora — še posebej v pogojih serijske proizvodnje — prej ustrezno poskrbeti proizvajalčev projektant izdelka.
Če vas prav razumemo, je v tem potrebno najti nek skupen imenovalec, ki omogoča ekonomično sodelovanje med projektantom izdelka in proizvajalcem po eni strani, da do cenenega izdelka sploh lahko pride, po drugi strani pa mora proizvajalec prek lastnosti Izdelka najti skupen jezik tudi s kupcem, oz. uporabnikom. Nekako v vsem tem, se zdi, da tak skupni imenovalec predstavlja in omogoča prav standardizacija ?
Da, tako nekako. Standardi res predstavljajo nekakšno v izdelek in njegovo tehnologijo proizvodnje in uporabe vloženo stično točko, ki omogoča trojno zvezo med projektantom, proizvajalcem in kupcem. Recimo, da je tako v primeru električnih aparatov z vgrajenimi tiskanimi vezji. Toda, vedeti moramo, da je pri vlaganju te stične točke v izdelek prvi na potezi projektant, oz. načrtovalec izdelka. Da bi lahko ustregel, tako proizvajalcu, kot končno tudi kupcu in uporabniku, načrtovalec izdelka nujno potrebuje ustrezne standarde, da si sploh zamisli izdelek, ki bo potem ustrezal prav vsem vidikom, tako proizvodnje, kot tudi uporabe. Tu pa nastane problem tudi izdelave standardov samih. In, načrtovalec —projektant mora kar dobro zavihati rokave. Poznati mora zahtevane lastnosti izdelka, vključno z
Božidar Vilar
materiali, iz katerih bo izdelek na' rejen, dokumentacijo, ki bo služil3 izdelovalcu ter tudi uporabniki Poznati pa mora tudi to, kaj ie podobnega že na tržišču, na katerem kupec hladnokrvno izbit3 med rešim izdelkom in izdelki n3' ših konkurentov. Tu, kot vidit6, nekoliko bliže vidimo položaj, v katerem dela in ustvarja, običaja0 bolj »skriti« projektant končneg3 izdelka.
Nekako se nam zdi, da ha$ postopno peljete vse bliže k teihU’ da bi videli svet, v katerem projek' tant, bodisi uporablja, ali pa cd° ustvarja standarde, ki so vgrajeni * naše običajne električne aparat6’ ki danes brez tiskanih vezij ne 6 našli poti do kupca?
No da, lahko bi rekli tudi nekak0 po vaše, ki stvari našega dela a3 področju standardizacije pač ae poznate preveč od blizu, vend3f zdi se mi, da sva si nekako vse bli^6 drug drugemu in, da se tudi probl°' mu, o katerem je danes tu govor3' postopno vse bolj približujev3' Zato bi tu pokazal na še eno vrst° težave, ki je ljudje sicer ne poznaj0 preveč dobro. S posebne vrst3 težavo se na našem področju Pr' oizvodnje in s tem tudi standat' dizacije srečujemo tudi zato, ker3 vedno obstajata dva različna mer'
ki unesPorazumu kakršnekoli vrste, se ^ narh utegnil seveda le škoditi, iam 6rn Pogledu rajši mi prilaga-o ameriškim navadam.
f)8.? sva s pogovorom o tiska-in vprašanje standardiza-ng ^VBzovala predvsem nanje. Bi ved ii *a/ podrobnejšega po-seva ' tudi o vrstah teh vezij, ki so ttkite ,al<0’ al' Pogače standar-
ko^87' tudi nekaj o tem. Tatija le' pri tiskanih vezjih upora-riain ° c*voie osnovnih vrst mate-(j v- Ene so toge tiskane plošče, si, Pa zvijave (fleksibilne) ti-s ® Plošče. Materiali, iz katerih 'arni lane pa 50 Pri togih ploščah e in sicer fenolni papirni, l6rijksidni papirni, poliestrski stek-nač 'n epoksidni stekleni. Oz-Sq .e' ki sem jih pravkar navedel, prj Ze standardizirane. Tako na vrSj Prva beseda pove, kakšne b6s6 Snnol0 vsebuje laminat, druga ravt pa P°ve' kakšna je struktu-°šč larninatu. Toliko o togih pl-nas . Zvijave plošče, ki pa jih pri st6r ae ne proizvajamo, so polie-n0v film, poliimidni film ter v » Jsem času tudi fluoriran etilen
Pron i u luc mate en ,ilm' To so torej osnovni Dl PaH. iz katerih so izdelane
nih v'e l.iskanih vezij. Plošče tiska-večmeZ'* pa 30 lahko eno, dvo, ali |av p astne. Seveda je tehnika izde-dr, p[i vsaki izmed teh vrst plošč
u9acna.

J
> ššFl : &N
-V-.	*

12. stran
ska sistema in sicer naš metrski eolski, ki ga Američani šekarvna*0 držijo. Za našo proizvodnjo je dejstvo pomembno pač zato, k0^ imajo na tem proizvodnem P0^ očju vodilno vlogo pač amerišK ; firme. |n, mi to moramo upoštevaj hoteli, ^li ne. Američani na po^' očju elektronske industrije še k3^ lepo navajajo mere v inčah, ne P3 Centimetrih, milimetrih in podob00, kar bi nam bolj ustrezalo. Videti ia da na tem področju igra velik^ vlogo posebej prestiž vodilneg3 elektronskih tehnologijah. In, da° se čim bolj mogoče — tako v Pr oizvodnji, kot tudi na trgu — iz°^

V’.'.
"
..i:- ' .. * J
" i
1 x
m
“tl,
e®?a S®r
Če prav razumem, hočete reči, da je standardizirano vse, tako materiali in njihova notranja struktura z označbami vred, kot tudi način izdelave raznih vrst plošč tiskanih vezij?
Da, prav imate.
In prek vsega tudi lastnosti izdelanih tiskanih vezij?
Seveda, saj prav zato gre. Stan-dardizacijp, če je prava in, če naj' predstavlja »skupen jezik« med raznimi soudeleženci v projektiranju, proizvodnji in uporabi, mora pač biti čim bolj popolna in izčrpna, da ničesar ne prepusti naključju, oz. občasnim muham posameznikov. Le tako se je mogoče iti sodobno visoko industrijsko tehnologijo, ki v sodobnem svetu sega vse tja v fazo uporabe, oz. izdelkov. Z vsem tem namreč kupec ve, kaj natanko kupuje in mi vemo, kaj mu dejansko ponujamo.
Je torej takšna standardizacija res neke vrste stična točka, ali »skupni jezik«, tudi med proizvajalcem in uporabnikom?
Dobro, recimo, da je tako, kot pravite, oz. ste pravkar povzeli mojo razlago. Ni narobe.
Malo prej ste rekli, da so standardizirane pri tem tudi lastnosti? Vam je mogoče tudi o tem reči kako besedo?
Pa še o tem nekaj. Gre za lastnosti, kot so mehanske, električne, gorljivost in grugo. Pomembno pa je, da tudi montažni elementi ustrezajo tem lastnostim. Na primer, električni aparati ne smejo biti izdelani iz lahko vnetljivih snovi. To je vendar jasno in je zato pomembne lastnosti nujno treba upoštevati. Prav zato pa so tudi vključene v okvir standardiza-cijske sankcioniranosti.
In o standardizaciji tehnologije ste govorili, tu razumen postopke, ki so standardizirani. Kaj je mogoče reči o tem?
Postopki izdelave tiskanih vezij so lahko različni. Naj omenim tu le dva. Prvi je nanašalni drugi pa odvzemalni postopek. Kot že ime pove, pri prvem na izolacijski material nanašamo prevodni lik, medtem ko pri odvzemalnem postopku prevodni lik dobimo z odvzemanjem prevodne plasti, ki je na površini prevodnega materiala. Seveda so vrste prevodnih materialov lahko različne. Osnova je baker. Ta pa je lahko prevlečen s kositrom, z zlitino svinca in kositra, z zlatom, manj pa z drugimi kovinami.
Ko je plošča tiskanega vezja gto-va, je tudi preizkusni postopek ki prav gotovo sledi izdelavi, standardiziran?
a
Seveda, vendar naj dodam pri tem, da so preizkusni postopki lahko različni. Bistven moment pa je, da gre vsaka plošča skozi preizkusni postopek, preden gre v nad-aljno uporabo. Vse to je predmet standardov in prav to je tudi tisto, kar nam zagotavlja zanesljivost naših tiskanih vezij.
Pa, naj dodam, da standardizacija pri tiskanih vezjih vključuje ‘in ureja poleg vsega rečenega tudi skladiščenje in pakiranje.
Bi nam lahko povedali kaj tudi o vlogi JUS standardov v zvezi s tovrstno proizvodnjo v Iskri? Omenili ste namreč, da se precej zgledujete kar po vodilnih ameriških firmah, ki pa imajo očitno svojevrstne navade.
V jugoslovanskem prostoru nas JUS Standardi pač obvezujejo prav tako, kot vsakogar drugega. Drugače se seveda moramo prilagajati na tujih tržiščih. Toda z JUS imamo tu in tam tudi svojevrstne izkušnje. Določanje JUS standardov je, na žalost, sorazmerno počasno, še posebej pa ta počasnost prihaja v nasprotje pri naši proizvodnji tedaj, ko je razvoj tehnologije hitre-' jši, kot pa ga utegnejo dohitevati administrativni postopki, ki so vezani na JUS standarde. Postopki v zvezi z določanjem JUS standardov so dolgotrajni in tudi različni.
Imate torej z njimi težave, vam postopki v zvezi z JUS standardi kdaj ne ustrezajo? Kaj storite v takšnih primerih?
Iskra je po eni strani vendarle velik poslovni sistem, hkrati pa ima v sistemu jugoslovanske standardizacije vidno vlogo. Vendar, ne glede na prvo, ali drugo, postavlja na prvo mesto zahteve in potrebe, ki izhajajo iz njenega lastnega tehnološkega razvoja. Če v danem primeru JUS standarda še sploh ni, ali pa je postopek za Iskrine potrebe prepočasen..tedaj se Iskra odloči in zase naredi svoj lastni standard.
Tako se Iskrin standard pojavi na jugoslovanskem tržišču kot prvi znani, urejeni in praviloma se potem tudi uveljavi tako, da ga upoštevajo tudi drugi subjekti v naši državi. Po tej poti Iskra na področju standardov pogostokrat osvoji prvenstvo, oz. vodilno mesto. To pa ni nepomembno za njen ugled in' tudi ne za plasman njenih izdelkov na tem trušču.
Po svetu so znani in uveljavljeni različni standardi. Kaj bi dodali v zvezi s tem?
Tako je, cela vrsta jih je, zanimivo pa je, da imajo različni sistemi
dokaj različno število standardov s tega področja. Tako ima na primer s področja tiskanih vezij DIN 68 standardov, IEC jih ima 30, naš JUS 18, IS pa le osem. Dodal pa bi ob tem še to, da JUS kot tudi Iskra očitno mednarodnim standardom sledita prepočasi.
Toda, Iskra je vendar na področju standardizacije nadpovprečno aktivna?
Da, to je sicer res, vendar se tudi mi zavedamo svojih lastnih slabosti. Predvsem se trudimo, da bi naše slednje standardizacije tudi v svetovnem merilu pospešili in prilagodili vsem specifičnostim.
Verjetno bi radi opozorili naše bralce tudi na težave, ki ste nanje na določen način že hoteli pravkar opozoriti?
Po eni strani imate prav, ko kažete razumevanje za naše težave v zvezi s standardizacijskimi vprašanji. Vendar pa tu ne bi želel tega napihovati. Rajši bi rekel naslednje: to, da moramo v Iskri v določenih primerih oblikovati lastne standarde, ki jih praktično uveljavljamo še pred JUS standardom seveda povzroča določene težave, vendar pa ne smemo prezreti hkratnega dejstva, da v takšnih primerih v jugoslovanskem merilu pač mi diktiramo razvoj. Ugodno za Iskro je tudi, da je predsednik komisije za tiskana vezja pri zveznem zavodu za standardizacijo Iskrin človek, Janez Cimperman iz Telematike in, ki je predsednik standardiza-cijske komisije za tiskana vezja tudi v Iskri. I Phamo torej kar vrsto različnih možnosti, da pogostokrat prevzemamo tudi vodilno vlogo v Jugoslaviji na področju 'standardov, ki so pomembni za našo proizvodnjo. To je za Iskro nedvomno ugodno, seveda pa je te ugodne vplive treba gledati predvsem v dolgoročnih merilih. Prav gotovo pa se srečujemo tudi na tem področju z nekaterimi težavami in pomanjkljivostmi. Imamo sicer posebno temeljno organizacijo za standardizacijo v Iskri, toda v njej dela trenutno le 16 ljudi, omejujejo pa nam dejavnost tudi omejena sredstva. Splošni finančni položaj države, ki zdaj ni zadovoljiv, se pozna tudi pri naši dejavnosti. Na primer, pred nami je naloga prehoda na računalniško obdelavo podatkov. Veliko našega dela je v bistvu rutinske narave, vse to bi lahko prenesli na računalnik in strokovnjakom ne bi bilo treba izgubljati toliko drago-• cenega časa za stvari, ki bi jih lahko urejali in odpravljali tudi drugače in hitreje. Tako pa nam zelo manjka časa!
Mara Ovsenik

Iskra Servis
Beograjski serviserji varčujejo za nove prostore

I
Velike vsote za preurejanje prostorov, izredno visoke najemnine in pa selitve z lokacije na lokacijo so nekatere značilnosti, s katerimi se že desetletje in več srečujejo Iskrini serviserji v Beogradu. Zdaj, ko so se zaradi visoke najemnine preselili z Beograjskega sejmišča v prostore na Bulevarju revolucije, s Čimer bodo samo letos privarčevali 10 milijonov dinarjev, le pričakujejo, da bodo pri reševanju prostorske problematike tudi oni končno prišli na vrsto, zavedajo pa se tudi tega, da tako velike investicije verjetno sami serviserji ne bodo zmogli.
Že pol leta je v prostorih Iskrinega servisa v Beogradu na Bulevarju revolucije v jutranjih urah kot v čebelnjaku. Ob približno desetih delovnih mestih se namreč zdrenja 70 serviserjev in dokler ne dobijo' zadolžitev, delovnih in potnih nalogov, rezervnih delov in še česa, bi človek lahko resno podvomil v ustreznost njihove odločitve, da zaradi visoke najemnine zapus-
tijo prostore na Beograjskem sejmišču in se zaradi varčevanja odpovedo kolikor toliko udobnim delovnim mestom. Toda, ko nekako ob 8., ali še prej v samem servisu ostane le še 10, ali nekaj več serviserjev, drugi pa od-didejo na delo po terenu, postane tudi ta odločitev več kot razumljiva, kajti najemnina za servisne prostore na beograjskem sejmišču je znašala lani
približno 8 milijonov dinarjev, letos pa bi se ta vsota povzpela že na okroglo milijardo starih dinarjev.
Zaradi utesnjenosti v prostorih na Bulevarju revolucije je verjetno še največji problem ta, da morajo zdaj Iskrini beograjski serviserji večino izdelkov popravljati pri strankah doma, povrhu vsega pa morajo zaradi premajhnih skladiščnih prostorov stranke spodbujati, da čim prej dvignejo popravljene izdelke. Dogaja se celo to, da serviserji sami razvažajo te izdelke, kar pa seveda v nobenem primeru ni gospodarno.
Po tej zadnji selitvi ima zdaj Iskra v Beogradu servis na dveh lokacijah,omenjeni na Bulevarju revolucije, da ne pozabimo, tudi tega imamo v najemu in pa lastno servisno delavnico v ulici Vojvode Stepe, kjer popravljajo program ERO in gospodinjske aparate, vse ostalo pa je zdaj »zbrano« na prvi lokaciji.
Vodja Iskrinega servisa v BeoH1*] du Svetozar Miličevič.
O reševanju prostorske blematike Iskrinih servisen®,,
Beogradu smo se pogovarj
ialiV
di z direktorjem delovne
o<f
nizacije Iskra Servis Mirom
St®9'
Vodja Iskrinega beograjskega servisa Svetozar Miličevič poudarja, da je ta varčevalna akcija, naletela pri vseh serviserjih na vso podporo, povsem razumljivo pa je tudi to, da sta končni cilj akcije nakup, ali pa gradnja novih prostorov, katerih se Iskra ne bo sramovala.
narjem. Tole je povedal: ”^enraj-da moramo Iskrinim beog skim serviserjem kupiti, ali
d iti nove prostore še v srednjeročnem obdobju. PreP čan sem, da bi morali im®! , Beogradu podoben servis, ga imamo v Ljubljani.«
Lado Drot>e!
:	. iT
.	■: Is

V tem servisu v ulici Vojvode Stepe popravlja Iskra program ERO In Ta posnetek smo naredili po 8. ko je nekaj deset serviserjev te odil° gospodinjske aparate.	teren.
A..
Iskra Elementi
6
Q*ultati poslovanja v 11 mesecih
K večji prodornosti v izvozu
g^zultati poslovanja v enajstih mesecih preteklega leta so v DO dokaj ugodni, vondar no moromo biti zadovoljni, prodvsom 0cadi zaskrbljujočega neizpolnjevanja planiranih izvoznih postavk. Prve se k16 ob koncu leta kažejo na to, da se stanje ni bistveno izboljšalo, zato lahk°mP ^uc*' v ^tošnjem letu spopadli z nemajhnimi težavami, ki bi jih
Produktivnost
Produktivnost se je povečala skladno z rastjo proizvodnje in, zaposlovanja.
(J.0 odpravili predvsem z izboljšano kvaliteto servisa in prodornejšimi ^nii ukrepi. Več o tem nam je povedal Ivan Gerič, vodja plansko-
Nabava materialov
i. Mrvivvv v iciis liani jv
k 9 'tske službe v delovni organizaciji.
r°/>vo c/n/a
t|itvJlmesecih leta 1985 smo pr-S ^ Za 4.214.268.000 din izdel-U90(jerUdl v novembru beležimo dirug rt P°rast proizvodnje in vi-Pretei.| iQ za 33% večja od tiste v %	Številke kažejo, da
V zadnjih štirih letih nam je delež uvoženih materialov porasel z 32 na 48 odstotkov, ker smo bili pri-
!kozi vse leto enakomerno
i2v realizacijo v letu 1984. Odstotndni. P|an smo izpolnili l>reS6. 0 in bo do konca en vsaj za 10%.
99
leta
/ofn/ prihodek

beleži
20«/„
rjavi
izredno visoko rast
z letom poprej in je že
|Pos|^?d Planiranim. To je predvsem 'Ca večje rasti cen, oz. infla-
Kazalci uspešnosti poslovanja DO Elementi v 11. mesecih V 000 din				
SKUPAJIEZE	Plan 1985	Realizacija 1—Xl/1985	R.85 P.85	R.85 R.84
1. Proizvodnja (SPC 1980)	4.260.673	4.214.268	99	133
2, Celotni prihodek	13.517.505	16.214.561	120	196
3. Kadri (povpr.)	3.889	3.853	99	104
4. Bruto OD (masa)	2.201.035	2.736.372	124	197
5. Zaloge R-3 (povpr.)	792.963	1.022.662	129	169
6. Zaloge R-6 (povpr.)	427.320	509.416	119	175
7. Izvoz (v 000 $).	19.784	13.397	68	99
8. Uvoz (v 000 $)	13.009	9.967	77	111
— oprema	562	1.998	356	— ,
9. Amortizacija	481.691	478.634	99	149
10. Produktivnost	1.069	1.094	102	129
11. Povpr. BO D na el. v din				
(mes. povpr.)	47.164	64.563	137	190
■' *6 n' bilo mogoče v celoti
Zaloge
oizVo(jnj|Predvsem zaradi novih pr-
Pjanir°^°Vali nismo več, kot je !ež|nto
'' an0. Pas je pa vseeno za 4%
Pri zalogah se obnašamo dokaj racionalno, glede na rast dohodka in CP. Zalog,e gotovih izdelkov pa nam, žal, rastejo hitreje od zalog materialov.
Razlogi za nedoseganje izvoza so znani: naše velike temeljne organizacije ■ so izgubile ameriško tržišče. V zadnjem četrtletju, po dopustih, so bili storjeni veliki napori za pridobitev novih tržišč, kar pa v celoti ni uspelo. Osvajanje trga je namreč proces, ki ni ne kratek in ne enostaven. Aktivnosti za pridobivanje kupcev smo se lotili v t. i. matrični obliki in sicer prek IC, prek komercialistov delovne organizacije in direktno. Kupce nam išče tudi Iskrina zunanjetrgovinska mreža v tujini. Vložili bomo vse razpoložljive sile, da bi se stanje v izvozu premaknilo na bolje. Imamo relativno velike proizvodne zmogljivosti, zato potrebujemo tudi izredno obsežen trg, da bi lahko proizvajali ekonomično.
siljeni z njimi nadomeščati domače, ker so nam le-ti izredno slabo vplivali na kakovost izdelkov. Zdaj se nam ta trend počasi ustavlja, saj smo vložili veliko naporov, da bi nam naši dobavitelji v Jugoslaviji začeli izdelovati materiale ustreznejše kakovosti in bi jih lahko zamenjali za uvožene.
Kakovost
zmogljivosti v tovarnah. IZVOZ
Uvoz
SQbni dohodki
^ 'ndek a*° 'zreclno visoko rast —
'984, dksn'P točk več glede na leto
"ekaj d... temeljnih organizacijah 24% 8,0 ^Pt v skupnih službah, "arn .Povečanje nad planiranim ^r6ltapv Povzroča težave, ker je ''ancu Premalo. Številka bo ob ‘aradi 3 nekai nižja, predvsem 'Oži) 9a’ ker so naše največje
I.U'0stalp V6d-ale že v novemb-bo bistv pa še'e decembra, kar ne sltQ rast 0 vplivalo na decembr-
Največje težave občutimo pri izvozu. Dosegli smo komaj 99% izpolnitev realizacije iz leta 1984. Plan pa je v novembru dosežen komaj z 68%. Struktura izvoza je naslednja: konvertibilni izvoz je dosežen 61-odstotno, kar je zelo malo in komaj dosega lanskoletni znesek. Pri kooperacijah je slika obratna — je 74%večji od planiranega in 125% višji kot preteklo leto. .Kooperacije so nas reševale pri uvozu, da smo lahko nabavili dovolj repromaterialov. Klirinška menjava pa je dokaj zanemarljiva.
Pri uvozu so vrednosti nekaj nad zneski iz preteklega leta (indeks 111). Plana sicer nismo dosegli, vendar smo z zagotovitvijo sredstev za uvoz uspeli obdržati nadaljnjo kontinuirano proizvodnjo, sicer se nam bi ustavila. 'Uvozili smo relativno veliko opreme, glede na pretekla leta, predvsem za Polprevodnike, nekaj za HIPOT, Upore in Ferite.
Kakovost nas še vedno pesti, ker še nismo uspeli narediti večjega premika kakovostnejšim izdelkom in storitvam. Ne le na področju zanesljivosti, tudi v kakovosti poslovnega obnašanja bo treba stvari korenito spremeniti. Večkrat se namreč dogaja, da v temeljnih organizacijah kupcu obljubijo dobavo, ne da bi vedeli, če imajo res proste zmogljivosti in, če bodo naročila v dogovorjenem roku lahko izpolnili. Zavedati se moramo, da tuji kupci postavljajo kvaliteto servisa na prvo mesto.
Amortizacija
Raste nam skladno s planom in je celo nekaj višja.
Imamo že prve podatke o poslovnih rezultatih konec leta 1985. Proizvodnja je bila za 33% višja od realizirane v letu 1984 in hkrati za 11% presega letni plan. S prodajo na domačih trgih smo že v devetih mesecih presegli planirano, ob koncu leta pa je za 55% višja. Z njo smo nadomeščali izpad planiranega izvoza, ki smo ga do konca leta izpolnili le 74-odstotno.
I. S.

V dneh pred novim letom so podelili jubilejne nagrade tudi delavkam in delavcem organizacij skupnega pomena DO Iskra Široka potrošnja (TOZD Raziskovalni institut, TOZD Prodaja in DSSS), ki so dopolnile eno, dve, ali tri desetletja delovne dobe. Nagrade so prejeli:
Raziskovalni inštitut:
10 let: Ludvik Strle, Rado Lisjak, Marjan Kastelic 20 let Franjo Jerala
DSSS:
10 let: Zora Bertoncelj, Lidija
Langerholc
20 let: Anton Mohorič
30 let: Marina Kolenc
PRODAJA:
10 let: Helka Hren, SilvaSmole,
Mihaela Mavec, Milena Justin,
Momčilo Lalič
20 let: Anica Korošak
30 let: Franc Anžič, Stanislav
Pavlič
Med slavljenci smo fotografirali vodjo računovodstva iž DSSS Marino Kolenc, ki ji je nagrado ob dopolnjenem tretjem delovnem desetletju izročila predsednica sindikata DSSS Majda Rant.
Začela je med prvimi. Že 21. decembra 1959 je prestopila prag Iskre Avtoelektrike Nova Gorica in ji bila zvesta do 22. okto^r lanskega leta. To je dolga doba, ki se je vtisnila najbolj v spomin Lojzki Gregorič, delavki tovarne generatorjev in elektronike ja elektronike), o kateri teče beseda, saj seje poslovila in odšla v zasluženi pokoj. V spomin pa se ji je vtisnilo tudi prisrčno slovo, so ji ga pripravile sodelavke in sodelavci, ji poklonili spominsko darilo in rdeče vrtnice vznak hvaležnosti in spoštovanja, ki so9 do nje gojili.
16. stran
organizaciji Feriti so
Ud- v,imi organizaciji remi au IrJj . inskega leta spet pripravili cev v0nalno srečanie upokojen-daniV Prisrčnem pogovoru so nek-. ]• Sodelavr.i nhiiiali snnmine. se
Pon s°delavci obujali spomine, se Prer?Vori'' 0 vsakdanjih težavah, s6^s*avniki kolektiva pa so jih jij^Pili z napredkom in uspehi, ki In p tovarna dosegla v zadnjem le-iias|0sl°vili so se z željo, da bi se v p0,6dniem letu spet srečali v C* številu, kajti vezi, ki jih Piso*0.2 n6kdanjo delovno sredino nikoli povsem pretrgane.
I. S.
Čeprav je minilo že nekaj mesecev, kar je odšla Pavla Ružič, pomožna kuharica v Iskri — Avtoelektriki, Nova Gorica v zasluženi pokoj pa objavljamo spominski posnetek šele tokrat.
Nastal je nekaj dni pred novim letom, ko je Pavla prišla vnovič na obisk k svojim nekdanjim sodelavkam in sodelavcem, saj jih ne more pozabiti, kot tudi oni ne nje, z njimi je namreč delila dobro in slabo polnih 10 let. Srečanje je bilo prisrčno, nikakor pa ne zadnje, kar je bila želja vseh.
0d
je s0deiavk in sodelavcev se Sg'.'srčno poslovil Rajko Ben-šč’nik6lavec na izvajanju skladi-Ujai .del v tovarni velikih zaga-Novnil<OV’ DO Avtoelektrika '974 ^0rica- Od 10. januarja |ani Pa vse do 30. novembra dp ,e bil med njimi, s tem up®?1 Pa je prišel čas njegove k0,k°iitve. Na skromni, a toli-Prisrčni slavnosti, ki so že|.l° Priredili, je prevladovala si™' da bi Rajko užival za-ir,Zeni Pokoj v zdravju, veselju ob adovoljstvu ter, da bi prišel ha V,Sal<i ponujeni priložnosti "Obisk.
M. R.
r ‘■>7Wvr *	—	> • •	••
Naših
štirideset
let
'
P/še:
Dušan Željeznov
Naš sobesednik ing. Milan Železnik
Potrebne so bile hitrejše zveze
Ob koncu smo našega sobesednika povprašali še o njegovem partizanskem delovanju med vojno, saj se je že enainštiridesetega leta kot mlad študent, elektrotehnike aktivno vključil v osvobodilno gibanje.
»V okupacijskem letu 1943 je z aktivnostjo prvih partizanskih odredov nastalo tudi nujna stalna povezava med njimi in vodstvom odpora v okupirani Ljubljani,« je začel obujati spomine naš sobesednik in nadaljeval:
»Kurirske zveze kmalu niso več zadoščale, potrebne so bile hitrejše zveze — radijske zveze. Partija je zato ustanovila v okviru Centralne tehnike Radijski sektor, ki je imel nalogo skrbeti za pripravo raznih izdelkov radijske tehnike kot: sprejemno-oddajne postaje, sprejemniki za ilegalno poslušanje radia, za blokirane sprejemnike adapterje, polnilce itd. (v tem okviru je bila izdelana tudi radijska postaja OF, znana pod imenom Kričač). Radijski sektor je oskrboval s tem materialom tudi partizanske odrede, kar je bilo povezano z velikimi težavami pa tudi izgubami zaradi žične ograje okoli mesta in ostre kontrole na prehodih. Vendar je to še šlo nekako do leta 1943.
Leta 1943 je prišlo do velike reorganizacije borbenih enot narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Iz majnih odredov in čet so bile oblikovane večje po vzorcu redne vojske. Pojavili so se korpusi, brigade in bataljoni s četami, torej organizacija, ki zahteva dobro medsebojno povezavo in redno oskrbo z materialom. Potrebe vojske so zrasle in Radijski sektor jim ni mogel več slediti. Glavni štab Slovenije je nakazal nujno potrebo
____Podlistek,
po organizaciji radijske delavnice na osvobojenem ozemlju.
Padla je odločitev, da se preseli dejavnost Radijskega sektorja na osvobojeno ozemlje in tam nadaljuje v Ljubljani začeto delo. Zbrali so mnogo radijskega materiala, sestavnih delov, elektronk, orodja in pripomočkov, vsega se je nabralo kar za 70 srednje velikih zabojev in odpeljali sojih septembra 1943. leta v tisti kratki pavzi ob kapitulaciji Italije proti Dolenjski in Beli krajini.
Glavni štab NOV in POS je izdal navodilo, na"j si za svojo delavnico izberejo eno izmed opuščenih kočevarskih hiš v dolini Divjega potoka na območju med Ovčicami in Črmošnjicami. Čeprav je bila dolina že precej zasedena, više gori so imeli svoje delavnice že mehaniki, še naprej puškarji in usnjarji, niže pa bolničarji, peki in intendan-ca, torej pravo partizansko gospodarsko središče, so vseeno našli še dovolj prostorno prazno hišo ob potoku, star mlin z mlinskim kolesom, potrebnim za pogon
električnega generatorja, saj je brez tega elektrotehnik kakor pek brez peči. To je bilo v bližini pod cesto. Hiše ni več, ostali so le še temelji. V tej hiši so se utaborili, uredili skladišče in delavnico ter električno centralo.
Sem so prinašali kurirji in drugi na kupe trofejnega materiala, ki je ostal po italijanski kapitulaciji, radio sprejemno-oddajne postaje, akumulatorje, polnilnice akumulatorjev, kable, žice in podobno. Tega je bilo res mnogo, vendar je bilo že takoj jasno, da za partizansko vojskovanje ne ustreza, ker je pretežko in zelo slabo gibljivo. Predstavljalo pa je veliko-zalogo materiala in sestavnih delov za nove konstrukcije aparatov, ki naj bi nastale po lastnih zamislih in naj bi bile oblikovane za partizanske potrebe.
V začetku je prišlo iz Radijskega sektorja iz Ljubljane 12 tovarišev, ki so od novega leta 1944 tvorili osnovno organizacijsko jedro delavnic, hkrati pa prvi delovni tim.
Delavnice so dobile ime Slove11® partizanske delavnice, ali 0 jšano SPARD, takšno firmo je^ vsak njihov izdelek in pa konsP tivno oznako 99-d, ki so jo upj bljali pri dopisih in drugih sti^ enotami vojske in glavnim šta6. Delavnice so bile ena izmed e glavnega štaba.	,
Naloge so se nakopičile! G18 štab je naročal sprejemnike za niče, sprejemno-oddajne p°5 za borbene enote, šifratorje z® diotelegrafiste, specialne kra „ valovne sprejemnike za obv®1

val n o službo, adaptacije in Pri
lave raznih tujih radijskih apa1 n.pr. za Radio OF v Črnomlju Po lastnih zamislih inženM. električarjev so pričeli prihaja zadnjih mesecih 1943 in P1, mesecih 1944 iz delavnice apa» sprejemniki Hajka 1, sprejeta ^ oddajne postaje Hajka II, Hajka Invazija — imenovane. Med časom je tudi naraslo moštvo, so prihajali iz borbenih a sposobni radiomehaniki in teha Zmanjkalo je prostora.«
ep: 0^ J rit sp'1:
ip°,:
0
ibP'
ei*
sla1
gb1
,S«
ra11
ati*1
gši'
rab'
ir«1'
lil*
irj*1
ia«
gP;
)r8'
te*
ni*

I
Gozd Martuljek in Kranjska gora bosta tudi letos prizorišče Iskrinih tek'Sl<'*1 šPor,nih iger 21. in 22. februarja. Že po tradiciji bodo prvi dan k Krnovanja v vse bolj priljubljenem smučarskem teku, drugi dan pa se 0^° Pomerili najboljši Iskrini veleslalomisti.
0m'sija za šport in rekroacijo, ki dolu jo v okviru Iskri nog a sindikata Za 'gre pripravila naslednja določila:
Kot že rečeno, bo tekmovanje v tekih v petek, 21. feb-Uarja v Gozd Martuljku v popoldanskih urah.
^skrnovalni razredi
~ 10 km — tekmovalni razred A: (zajema tekmovalce, ki do 1. .986 niso dopolnili 30 let)
!	— 5 km —tekmovalni razred B: (zajema tekmovalce, ki sodo 1.
986 dopolnili 30 let in niso starejši od 40 let) j ®Kl — s km — tekmovalni razred C: (zajema tekmovalce, Ki so do 1.
ŽEN 6 doPoln'|i 40 lel)
1 iq — 5 km — tekmovalni razred A: (zajema tekmovalke, ki do 1. ŽEfd n'S0 doPolnile GO let)
1 nSKE — 5 km — tekmovalni razred B: (zajema tekmovalke, ki so do ŽEN d&Polnile lel in niso starejše od 40 let) j NSKE — 5 km — tekmovalni razred C: (zajema tekmovalke, ki so do • '986 dopolnile 40 let)
Jekmovanje v veleslalomu se bo začelo vKranjski gori soboto, 22. februarja ob 10.
m ovalni razredi
»Pškl — tekmovalni razred A: (zajema tekmovalce do 24. leta jjlar°sti)
starQ ~~ lekmovalni razred B: (zajema tekmovalce od 25. do 29. leta
Moški L
prosti)
Moški _
Mošk,0
st3rost)~~ tekmovalni razred E: (zajema tekmovalce od 40. do 44. leta tekmovalni razred F: (zajema tekmovalce od 45. do 49. leta
tekmovalni razred C: (zajema tekmovalce od 30. do 34. leta tekmovalni razred D: (zajema tekmovalce od 35. do 39. leta
.. ^i)
Moški _
prosti)
Moški _
tekmovalni razred G: (zajema tekmovalce, ki so do 1.1.1986

50. let)
tekmovalni razred A: (zajema tekmovalke do 29. leta
s,4ros _ *ekmova'ni razred B: (zajema tekmovalke od 30. do 39. leta
ŽENSKE — tekmovalni razred C: (zajema tekmovalke, ki so do 1. 1. 1986 dopolnile 40. let)
Druga tekmovalna določila pa so naslednja:
za posamezne tekmovalne razreda v tekih in veleslalomu lahko vsaka DO prijavi največ 5 tekmovalcev, oz. tekmovalk.
Rezultati tekmovanja v tekih in veleslalomu se ocenjujejo posamezno in ekipno.
Za ekipno uvrstitev se točkujejo teki in veleslalom najbolje uvrščenih iz vsakega razreda moških in žensk.
Za nepopolne ekipe se za ekipno uvrstitev štejejo KT zadnjega tekmovalca v razredu, s pribitkom 500 KT.
Pritožbe in ugovore bo reševala 5-članska komisija, ki jo bo imenovala komisija za šport in'rekreacijo pri SOZD Iskra.
Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani SOZD Iskra, ki bodo svojo udeležbo prijavili pri svojih referentih za šport in rekreacijo, pri DO SOZD Iskra.
Vse delovne organizacije morajo svojo udeležbo prijaviti pismeno do 12. 2. 1986 na naslov:
»ISKRA INVEST SERVIS«, Področje za rekreacijo, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Žrebanje štartnih številk bo v ponedeljek dne 17. 2. 1986.
Za prijavo je veljaven seznam tekmovalcev, ki ga potrdi športni referent DO.
Prijava mora vsebovati:
—	priimek in ime tekmovalca(ke)
—	rojstne podatke
—	razred v katerem bo tekmoval(a)
V	primeru pritožbe ima komisija za pritožbe pravico identidicirati tekmovalce s pomočjo dokumenta, ki ima fotografijo (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list, itd.) in potrjeno zdravstveno izkaznico.
Vsak tekmovalec mora tekmovati v svojem starostnem razredu.
V	primeru, da komisija za pritožbe ugotovi, da tekmovalec ni član SOZD Iskra, ali da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu, diskvalificira vse tekmovalce delovne organizacije tekmovalnega razreda.
Vodja ekipe je dolžan 60 minut pred začetkom tekmovanja javiti vodstvu tekmovanja vse nastopajoče tekmovalce.
Naknadnih sprememb in prijav vodstvo tekmovanja ne bo upoštevalo. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne poškodbe.
Organizator tekmovanja si pridržuje pravico, spremeniti čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevalo okoliščine. O tem bo vodstvo zimsko-športnih iger SOZD Iskra pravočasno obvestilo vse športne referente DO.
Komisija za šport in rekreacijo
yec spretnosti pomeni boljše delo in več varnosti
!!a kva ,>0.st i® Pomembna gibal-?el° in i/ 3 za šport pa ludi za U'ŠDrRtarn?stvcestnem P'Ome-todec ’en človek lahko prepreči M tek-i- sP0lzkih tleh, trčenje [^srepn .'9r' in marsikdaj ludi '0lesar; dr' delu. Spreten varno Nu , v gostem cestnem pro-'i Večj,en natakar nosi na ro-u9laienR roznikov in se zna znavhi? urr|ikati. Izkušen šofer C|J sekimR0ceniti položaj in v del-u^Dati kar najbolj pravilno košnje '■ Jake in podobne iz-NL,1 cl°vek pridobi z vajo, v Mttier i,0.rnu tudi igre z žogo, na '~sPlnh°sarka' ali namizni tenis 'gre, ki terjajo hitro zaz-
navanje in hitro reagiranje.
Učence in učenke je treba že pri šolski telesni vzgoji usposabljati, da se bodo v otroštvu pa tudi pozneje znašli v vsakem kočljivem položaju: pri igri, pri delu, v prometu, vvodi, vskalnati steni, na drevesu. Ključ do spretnosti so predvsem igre z žogami in žogicami, ker navajajo človeka na ustvarjalno reševanje spreminjajočih se gibalnih nalog. Z redno vadbo se razvijejo vse bistvene prvine spretnosti: koordinacija gibanja, natančnost, ravnotežje, orientiranje v prostoru.
Spretnost ni odvisna samo od dobro izurjenih mišic, temveč
predvsem od bistrih čutil in občutkov. Ko na primer opazujemo smučarskega učitelja, ko nam demonstrira zavoj na smučeh, sprejemamo z gledanjem vidno predstavo pa tudi občutek za ritem.
Strokovnjaki govorijo o prebujeni kinesteziji, ki ima svoje prejemnike dražljajev predvsem v mišicah, zato govorimo o mišično-gibalnem občutku. Med gibanjem, na primer med smučanjem nam ta občutek posreduje zaznave o delovanju ustreznih mišičnih skupin in zaznave glede položaja telesa in njegovih delov. Čutimo na primer, da smo nare-
dili napako in nam preti padec. Kultiviran, prefinjen občutek za gibanje nam omogoča tudi treniranje v mislih, lako imenovano mentalno treniranje.
Pri teldšni vzgoji moramo posvečati izpopolnjevanju občutka za gibanje prav tako veliko pozornost, kot jo posvečajo pri glasbeni vzgoji posluhu in ritmu. Več spretnosti pomeni bolj natančno, bolj gospodarno in tudi v estetskem pogledu bolj dovršeno gibanje. Več spretnosti pa pomeni tudi več varnosti pri delu in v cestnem prometu
Prof. Drago Ulaga

Objave
Iskra
Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n, sol.
o.,
Izobraževalni center Iskre,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
V okviru izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne ■ izobrazbe in usposabljanja delavcev v RR dejavnosti razpisujemo:
4. Raziskovalno — razvojno šolo v Iskri
v času od 8. 4. do 18. 4. 1986 in v času od 12. 5. do 16. 5. 1986
Izobraževalni program je namenjen vodjem razisko-valno-razvojnih enot v Iskri in vodjem projektov in projektnih skupin.
Vsebina:
Program tvorijo izbrana poglavja iz naslednjih tematskih področij:
1.	Vodenje inovacijskih procesov
2.	Informatika v raziskovalno-razvojnem procesu
3.	Vodenje, komuniciranje in delo z ljudmi Program vsebuje posebna interdisciplinarna znanja, ki so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega raziskovalno-razvojnega dela s končnim poudarkom na Iskrini problematiki.
Organizacija:
Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgovornejša dela in naloge v raziskovalno-razvojni dejavnosti Iskre.
Nosilec programa:
SOZD Iskra, Področje za raziskovalno dejavnost, Ljubljana
Vodja programa: dr. Jože Vugrinec Čas in kraj:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 8. 4. 1986 ob 8. v hotelu Transturist v Škofji Loki.
Prijave:
Izpolnjene prijavnice naj TOZD, oz. DSSS pošljejo najkasneje do 20. 2. 1986.
L
Iskra
Iskra — SOZD elektrokovinske industrije' n.sol.o.,
Izobraževalni center Iskre,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje posebno obliko višjega izobraževanja za izpolnjevani6 strokovne izobrazbe v sklopu programa:
2. Šola za načrtovanje mikroelektronskih vezij v Iskri
v času od 25. 3. do 25. 4. 1986
To strokovno izpopolnjevanje je namenjeno mladim in perspektiv-nim razvijalcem kompleksnih elektronskih sistemov z uporab0 unipolarnih uporabniških obsežnih integriranih vezij.
Vsebina: Program dela pokrivajo naslednje teoretične in praktičn6 tematske skupine:
1.	osnove načrtovanja unipolarnih integriranih vezij
2.	standardne metodologije načrtovanja integriranih vezij
3.	računalniška programska oprema za načrtovanje obse' žnih unipolarnih integriranih vezij
4.	načrtovalska naloga
ORGANIZACIJA: Šola bo potekala pod vodstvom izkušenih pr6" davateljev in načrtovalcev integriranih vezij iz Iskre in s Fakultet® za elektrotehniko v Ljubljani. Pouk bo celodneven, pet dni v tednu-Namen šole je. da da udeležencem osnovna teoretična znanja 5 področja načrtovanja integriranih unipolarnih vezij ter s področja uporabe računalniške programske in strojne opreme za načrte-vanje integriranih vezij. Praktične vaje bodo potekale v zadnje01 delu šole v obliki teamskega dela na konkretnih načrtovalskih primerih. Udeleženci bodo po uspešno opravljeni šoli in preskusih znanja usposobljeni za razvoj unipolarnih uporabniških integrira-nih vezij na najmodernejši opremi Iskre DO Mikroelektronika za distribuirano računalniško podprto načrtovanje.
ČAS IN KRAJ: Program šole se bo pričel 25. 3.1986 ob 9. v hotelu Transturist, Škofja Loka, kjer bosta v prvem tednu potekali prva ih druga tematska skupina.
Šola se bo nadaljevala v Iskri, DO Mikroelektronika, Ljubljana-Stegne 15 d, kjer bosta od 7.4. do 25.4.1986 potekali tretja in četrta tematska skupina.
PRIJAVE: Prijavnice pošljite na Izobraževalni center SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI, Sonji Vrhovec najpozneje do 4. 3 1986.
Druge podrobnejše informacije o organizaciji seminarja dobite p° telefonu (061) 222-212 (Sonja Vrhovec), vse ostale informacije pa po telefonu (061) 576-311 (dr. Franc Runovc).
Iskra
Iskra Commerce, n.sol.o.,
TOZD — Marketing, n.sol.o.,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
dejavnost inženiringov vabi k sodelovanju sodelavca za opra' vljanje naslednjih del, "oz. nalog, za nedoločen čas
Komercialist
(za komercialno obdelavo projektov in ponudb prl prodaji kompleksnih sistemov)
Pogoji:
—	dipl. ekonomist
—	2 leti delovnih izkušenj
—	aktivno znanje tujega jezika
—	3 mesečno poskusno delo
Kandidati naj vloge v roku 8 dni po objavi z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov: Iskra Commerce, Ljubija' na, Kadrovski sektor, Topniška 58
Tei?3 ^0mrnerce> n. sol. o.,
6ioq? Zunanji trg, n. sol. o.,
vab l Ljubljana, Trg revolucije 3
vabi k
^3lOg;
sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del, oz.
nedoločen čas
Uvozni referent
P°goji:
—	tehnik, ali administrativni tehnik
—	?n^ll delovnih izkušenj
—	? P)e 9err|škega jezika
thesecno poskusno delo
0rQspondent
p°goji:
—	'l^fhinistrativni tehnik
—	p m’0 delovnih izkušenj
uesecno poskusno delo
Za določen čas 6 mesecev
togV0°Zn/ ^ferent
—	i^utnomski tehnik, ali administrativni tehnik
-	zna ° deiovnih izkušenj
—	2 mje an9leškega, nemškega, ali francoskega jezika
esečno poskusno delo
Za dol°čen čas 8 mesecev
^Mnistrator
p°goji:
—	2-letna administrativna šola
-	1 mJ d®lovn|h izkušenj
osecno poskusno delo
6fon3 ^upnost skupnih služb,
Ljubljana, Trg revolucije 3
Za n®določen čas
^goj?3 °ddelka dinarskih sredstev
d?1, el<onomist •
-	3 m d?lovnih izkušenj
esečno poskusno delo
niigovodja blagajnik
“09oji:
Z ®konomski tehnik
—	p nZSe-ev delovnih izkušenj
vseeno poskusno delo
^iigovodja ZT
Z Romski tehnik
-	? mJ?ne delovne ikušnje
esecno poskusno delo
6i°oo? iZ,Marketin9’ n- soL ° *
HUbljana, Trg revolucije 3
L9 nedoločen čas
-^uiucen cas
^rnercialist
Prodai?1^rc'alno obdelavo projektov in pon pogojf kornPleksnih sistemov)
" 2?etiertk^nomist
aktivnZ °Vnih lzkušenj 3 mesečnn30'6^3 jezika and,da, Poskusno delo 0bjavlipn!hnai vlo9e v roku 8 dni pool na, Kadrov Z°90*ev Pošljejo na nasl ^jdjovslosektor, Topniška 58.
Iskra Široka potrošnja Škofja Loka
Razpis zimskošportnih iger za leto 1986
v smučarskem centru Cerkno na pobočju Črnega vrha, 8. februarja 1986 s pričetkom ob 9.30.
Zimske športne igre DO ŠP obsegajo tekmovanje v veleslalomu. Udeleženci tekmovanja iz posameznih TOZD DO ŠP se lahko prek svojih referentov za šport in rekreacijo prijavijo v naslednje tekmovalne razrede:	,
ŽENSKE — tekmovalni razed A: (zajema tekmovalke do 29. leta starosti)
tekmovalni razred B: (zajema tekmovalke od 30. do 39. leta starosti)
tekmovalni razred C: (zajema tekmovalke, ki so do 1. jan. 86 dopolnile 40 let)
MOŠKI — tekmovalni razred A: (zajema tekmovalce do 24. leta starosti)
tekmovalni razred B: (zajema tekmovalce od 25. do 29. leta starosti)
tekmovalni razred C: (zajema tekmovalce od 30. do 34. leta starosti)
tekmovalni razred l>. (zajema tekmovalce od 35. do 39. leta starosti)
tekmovalni razred E: (zajema tekmovalce od 40. do 44. leta starosti)
tekmovalni razred F: (zajema tekmovalce od 45. do 49. leta starosti) tekmovalni razred G: (zajema tekmovalce, ki so do 1. jan. 86 dopolnili 50 let)
Rezultati tekmovanja se ocenjujejo posamezno in ekipno.
Za ekipno uvrstitev se točkujejo najbolje uvrščeni iz vsakega razreda moških in žensk.
Za nepopolne ekipe se za ekipno uvrstitev štejejo KT zadnje uvrščenega tekmovalca iz vsakega razreda, s pribitkSm 500 KI. Pritožbe in ugovore bo reševala tri članska komisija, ki jo bo imenovala komisija za šport in rekreacijo pri Iskri DO ŠP. »Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani Iskre DO PO, ki bodo udeležbo prijavili pri svojih referentih za šport in rekreacijo v TOZD - DO ŠP.
Za prijavo je veljaven seznam tekmovalcev, ki ga potrdi kadrovska služba.
■t
PRIJAVA MORA VSEBOVATI:
—	priimek in ime tekmovalca
—	letnica rojstva
—	razred, v katerem bo tekmoval
V	primeru spora ima komisija za pritožbe pravico identificirati tekmovalca s pomočjo osebne iskaznice, ali kateregakoli dokumenta, ki ima fotografijo in potrjeno zdravstveno izkaznico. Vsak tekmovalec mora tekmovati v svojem starostnem razredu.
V	primeru ugotovljene nepravilnosti, komisija diskvalificira vse tekmovalce TOZD tekmovalnega razreda.
Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne poškodbe.
Predsednik komisije: Frenlc Ivanuša
Iskra Avtomatika
Razpis
zimskih športnih iger
Tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih bo 15. februarja na Zatrniku. Odhod z avtobusi ob 7. izpred Kotnikove 6.
Prijave in startnino 1.000 din (prehrana preskrbljena) zbirajo do 3. februarja športni poverjeniki v TOZD in DSSS.
Vabljeni!
Služba za družbeni standard
Kofce — Kladivo
Planinska sekcija DO ISKRA Kranj bo priredila v soboto 8. februarja 1986 zimski pohod na Kofce in 2093 m visoki vrh Kladiva.
Ob 7. zjutraj nas bo avtobus peljal izpred hotela Creina do zaselka Dolina pri Tržiču. Od tu bomo šli čez Kal do doma na Kofcah (1505m — 2 uri zmerne hoje), kjer se bomo odpočili. Tisti z boljšo kondicijo bomo nadaljevali z vzponom po razu Kovce gore ter vrhnjem grebenu na Kladivo (1,5 ure zahtevnejše hoje). Vračali se bomo po isti poti do Kofc in mimo Matizovca v Podljubelj.
Cena prevoza bo 200.— din.
Oprema: zimska pohodna, cepin, ali smučarske palice.
Prijave in vplačila sprejema V. Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822 do srede 5. februarja.

POŠKODB
DUŠEVNI
SRBSKO


RASTUN


LASTNO!
OSTREG.
GLASNIK
UGANKE
ČRKOVNI-
PROSLUU

ZLOGOV

Z
HARRV)


OTOK OB SEV. ZAH.


S stabilizacijskimi prizadevanji gre na bolje! Tiste nerentabilno varne, katerim smo doslej morali posojati devize, so dobile tivo, da morajo jemati tudi dinarje
>B
GANDHI


(ARISTO-
TEL)

Mali oglasi
Gramofon BENVTONE P-50 (Z
drive), prodam. Tel.: 213-213.1 34-69.
.šol«?
4-strunski banjo Musima in sv^ 4-strunski banjo, prodam. 213-213, int. 34-69.
čili
PRODAM nov vrhunski tuner^ j, SUI TU-S 55 X. Tel. 061-316'“'
Sprejmem kakršnokoli delo f dom, najrajši obrezovanje PlaS.gi ali tudi kaj drugega. Ponudbe r, »Vestna«. Naslov v redakciji ca piša Iskra.
.
1
Občni zbor planinskega društva Iskre
Obveščamo člane Planinskega društva Iskra in vse ostale ljubitelje gora, da bo letni občni zbor v sredo, 5. II. 1986 ob 17. v poslovni stavbi Iskre, Trg revolucije 3 v Ljubljani. Sprejeli bomo program izletov za leto 1986 in predvajali diapozitive z lanskoletnih izletov.
Nasvidenje!
ISKRA
,dz
glasilo delovnega kolektiva iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja . odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Oj' , Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubu®
Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto! Tisk: ČTP Pravic8,„ Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je 9la oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.