ra
IZDAJA ZA GORIŠKO 15 BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
 GLAS SLO
I^VHI- • Stev. 230 (2226)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
UPRAVIČENO PRIČAKUJEMO, DA BO Z IZBOLJŠANJEM PRIJATELJSKIH ODNOSOV MED ANGLEŠKIM IN JUGOSLOVANSKIMI NARODI ODSTRANJENA DISKRIMINACIJSKA POLITIKA ZVU DO TRŽAŠKIH SLOVENCEV.
Mart
Poštnina plačana v gotovini Spediziorte in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 23. septembra 1952
Cena 20 lir
nast°Paio cd (a-Vtičih, v vseh- kommfcr-
M; ^ .ys£. dostopu,isi zna.
j" Jcrij« zavzete pi€a-'te1f J?"ncm Vbruhu ne-^*Bo if JaVjet*k° Komu-
y^mst-e10 in vcd*tV.om fortije	Komun suične
■ ^ tUdi n
,r"W ti Ld tei?3aunim tz-
5* nsoiuJf- v ziogius-Sl	,	{'Tormbiroja
'» tojtSMln %e°lCŠko osnovo plutjem	nf
cortfi obem<i aelav-
srfsra ■» «• -
?e hmZ^V0Mtvu™ sovje, *«lo pogosta in
in
ZC*f*0 Pogosta in fslasja	a-	dtlSl £u ne*
Se » tato Pr(,‘hajCLla r‘« T--
, °T se tf W	obilici,
I? Je Po a?„ ?ea;,a danes, ko ZZfitoti aJfS,1. svtL°vni vojni 9oit	3SKi l» državni
>kvSlr^il v žleznega ti	raz-
Sl80 Svetm«W so faita Prcd
K^hiZirn ? vcino v glav-fci" «0 nitrfJ'Sive'}tga razvoja * 1E(l	8ftia v biitvu
ijptoeii »„fT‘os otaletei.c/iiti
trstično i SZ na druga tete*,® vodstva, take da
ifcttsirn i ' ?a vodstva
S ,tZčerlgih mn» ob-
&°blemi	ga Je v zve'
5 m^LS0Vmskegd d'dž-2*0 nn>+“ zdVzemalo so-% to«ijsko driavn0
tč^rrie J pTvi koraki Ko-» (£ak eku-5^ W enc vesoljni) f ^ro^l; temu ie že Leti ^ m*2st°Pd in opozar-Sko^f^no napredno
S? ShS^3<« »«	p°-
o vgJ.-Mje 2a preteka-iS lfS-3ih’ fci so suoj-0&)tt rta^mskemti družbe• 4 3U- -A to Leninovo
ttit"toL0s£oI° 0lajs PPi;,c' «s»S° >Udr?U; sovjetsko par-
6 9ta	OTI° tJcdstno je
]&t»t	>» je zlasti po
^doljevalo s
,&> tw„p tri protisociali-
V^la	0 ekumenskega
2* n,.-.	-----
smer-
SS’
lin' ^tja	ereum
K "ted^^jaih -------------
«ob8iWS ?dnem« delavske-b0a|t,.Pstra' ^"ar!a so i« tiste 5 obračunavanja v te Potti,- ^ffi/i Komunistii-VieČNtlf3le<i frakcijami, ki
&^Za,teze lastne
osebnostim, \zo n '!> Trocki Buharin zadviitvi vsa-Wftn Bernike v SZ je V*! r^n^0glasii med s°-11 JdsfVI^tjsicim in držav. Vrtali! in vodstvi o sta-
SStvaninih parti^ izo-
tiojusja Pa so se nepa big,,,1 nastajajo na o-'t< t>Je rfu ls£e ekumenske riJ° s., “a se mora r
Jttn?,0 <i.7„ ’ se mora na-A teželnu0 Oibanje v Vu? Po - ravnati tz-}rertutnih gospo-ko?;lt^nth trr diplo-Kd^f.t' rfl tlfi sovjetske dr-»A	ptedpo-
koristi popsl-Iri	s	koristmi	socln-
<li(;°>ebsi aziJdja rta splojrto ftierS?.	*ociaV-
kliffia \3 koristmi social -*1;,y<čni?zv°ja in krepitve P ^Želi v vsaki po^a-tak en'
ZP^skendan)U s0Vjet'
'klffitVa na n m državne-
ly> razvcTaSar,ia s'JCia’
'^ni ^5rvji.;Vc3a tr soetu nw-Voist^l .med sovjet-
•»nit napS? m	°-
,Jru| ftjrto ^nifl delavskih St	»Mgj or-
fcvo-
--ISUTTI xn
fcroni?„«;.ti značaj , rn. ie dh ?**'• Smerno k
tiw.^nip„ Plinu razrednega Ikor ir, d et a
^ »!■	?r	fo	de’a
N !? hv2sij^sk- in knkor V-IatJstor^ j 'n pred lastit	-	drla	ja	knm.in-
Stt>1/ 1____________:
icomin-
H0	^ u humrri-
te taictiica	da	jr	no-
1- » zn . ^ najprimernejši
fe ‘■ui
,V	za
človeka C> ,gl Problema
TenomU vpr(ls
k""ličher, aer,l°krnc:je -Kr,.. n*On razvoja.
vsn-naj-ki ga 'Sanje in
iSt:»r ™S;c ” -
" Ir„e tini ^ 2,tačajem je Jorti^toslci j. sePio javnost to i. minjormovski !* tiUl.-Prn«.!.,? ent nojmoč-
I -Ul. - ztlnjll *"*' ‘'L fct se jt p^e ,	poleg ita-
"i: ^"»er hajsolidnej-Snarti, tZK' Tlllon tOlji oi?!°®rto*nn ®IaPa taj-^eih °^o ort Polttbiroja KPF
N* <e°m3ek:U v lrailc<>
»	Dr„!j	.!“ 'n 'te
N jn°tenje ,an ? analiza Nti^okazu ® *® krize pa Sem VPra^n3/“• da ostaja K* J’t>o- i Ja oečini ie ne
Tillon
segajo splošnega okvira moskovske strategije, ki uporablja po okoliščinah prvo ali drugo, in so zato zagovorniki prve ali druge taktike enako. dasi ne istočasno potrebni in koristni. Izvor nesoglasja moramo iskati v načelnem gledanju na vlogo in poslanstvo naprednega delavskega gibanja v sodobni družbi na splošno in na vlogo, ki jo mora to gibanje imeti v današnjem položaju v demokratičnem razvoju vsake posamezne dežele. Iz vsega povojnega raz troja pa je hkrati razvidno, da napredna delavska gibanja te vloge ne morejo uspešno vršiti, dokler se njihova vodstva stavljajo poslušno na razpolago trenutnim koristim in potrebam sovjetskega partijskega in državnega vodstva. Dialektično nasprotje, ki obstaja med sovjetskim aparatom in njegovimi potrebami na tej strani, in nepomirljivimi silami družbenega razvoja. ki potiskajo v smeri vedno globlje socialistične demokratizacije vsega gospodarskega, socialnega in političnega življenja na drugi strani, tvori tisto zgodovinsko nujno družbeno osnovo. iz katere se krize v kominformov-skih partijah pojavljajo kot prav tako nujna posledica sovjetskega «socializma)>. Pri teh krizah gre za razpadanje sovjetskega «socializmas, a hkrati za rast socialistične zavesti in socialističnih sil v sodobni družbi. Cim globlje in čim pogostejše so take krize ,tem bolje za razvoj delavskega gibanja, tem bolje za razvoj socialistične demokracije v sodobni družbi.
D H.
EDEN V SLOVENIJI; PRED ODHODOM NA DUNAJ POJDE DANES SE ¥ ZAGREB
Odložiti na ugodnejši čas
rešitev tržaškega vprašanja
Vse kaže, da bo to glavni rezultat Edenovih razgovorov, s katerimi soglašajo tudi v Washingtonu in ki pomenijo važno stopnjo v odnosih FLRJ z ostalim Zahodom - Sedanje stališče rimske vlade onemogoča sporazum o Trstu, mogoče pa je sodelovanje na ostalih področjih
(Od našega posebnega dopisnika)
BLED, 22. — Veliko preseljevanje novinarjev, ki se je začelo v nedeljo zvečer v Beogradu, se je danes končalo na Bledu, kjer vsi pričakujemo, da bo imel Eden jutri dopoldne še eno tiskovno konferenco in da bo — verjetno obenem — izdano tudi uradno poročilo o razgovorih.
Danes ob 12.10 je na ljubljansko letališče, okrašeno z jugoslovanskimi in angleškimi zastavami, prispelo dvomotorno letalo JAT, ki ga je jugoslovanska vlada dala Edenu na razpolago. Sem je angleški zunanji minister prispel iz Dubrovnika. kjer je dva dni prebival v vili Šeherezada, se nosil s čolnom in se celo kopal, ker je bilo vreme v Južni Dalmaciji dokaj lepše in toplejše, kot je pri nas.
Na letališču so visokega angleškega gosta pričakali predsednik vlade Slovenije Miha Marinko ter dr. Aleš Bebler, nasmejan in očitno zadovoljen, načelnik protokola dr. Slaven Smodlaka, oba v imenu zunanjega ministrstva. Ko se je Eden pokazal na vratih letala, je najprej glasno pozdravil
eHallo Bebler», nato pa mu je predsednik vlade Miha Marinko izrekel dobrodošlico v imenu slovenske vlade. Pet vojaških jurišnih letal je bilo po-strojenih v ravni črti tik zraven kraja, kjer je Eden izsto pil iz letala.
Običajen krog novinarjev in fotoreporterjev je kmalu obkrožil britanskega gosta, tako da se je komaj prerinil naprej natakar s pladnjem kozarcev, polnih vermuta in slivovke. Na željo novinarjev je Eden, oblečen v svetlosivo obleko in vedno nasmejan povedal nekaj stavkov, kjer je izrazil svoje zadovoljstvo nad bivanjem v Dubrovniku in izjavil, da bo obiskal še Slovenijo.
Nato se je dolga kolona avtomobilov napotila, po kratki vožnji skozi Ljubljano, na Brdo pri Kranju, kjer je Edena čakal maršal Tito, in kjer so se po kosilu nadaljevali in verjetno tudi končali angleško-jugoslovanski razgovori.
Novinarji s širšim spremstvom so medtem odšli na Bled, kjer so poizkušali naloviti kaj novic in pregnati čas, kakor so pač znali. Nekako ob 17, uri se je povsem nepriča-
kovano — kajti splošno mnenje je bilo, da bo Eden ostal na Brdu — pojavila na cesti, ki vozi k jezeru, dolga vrsta avtomobilov. Med prvimi smo opazili maršala Tita, ki je, veder in nasmejan, odgovarjal na pozdrave ljudi, ki so v naglici obkrožili ministra Edena z njegovim prijaznim nasmehom, ki ga ni zapustil. odkar smo ga videli v Jugoslaviji. Nato so se gostje odpeljali v dvorec predsedništva vlade FLRJ, kjer je bila zvečer svečana večerja, katere so se udeležili poleg najvišjih jugoslovanskih predstavnikov tudi številni zastopniki slovenskega javnega življenja. Po večerji je bil koncert z domačim in klasičnim programom, ki so ga med drugim izvajali; pianist Marjan Lipovšek, pianistka Hilda Časnik - Horakova in mlad toda že svetovno znan pianist Igor Ozim ter slovenski vokalni oktet. Pravijo, da so posebno slovenske narodne pesmi Edenu zelo ugajale. Medtem so švigajoče rakete razsvetljevale mirno gladino Blejskega jezera, nad katero se je odražala neonsko razsvetljena cerkvica na otoku.
KOMENTARJI BEOGRAJSKEGA TISKA O EDENOVEM OBISKU
PORAZ RIMSKIH PREROKOV
priznava sam italijanski tisk
Mosf med Beogradom in Londonom ne gre preko Rima - Edenov obisk je manifestacija odločnosti in pripravljenosti za obrambo miru in kolektivne varnosti, poudarja današnja „Borba"
l%autbin
K,ta^ču l‘Uko 0 dejan-
K; v.™ j
n!Ji V	da	bi
5q Medila mJuna,l° tako'
V Veri ie ne,”*0« na las-
0l> ? >,• V,e£'oti Mnrtyju t Witi ?kor pa jg
NiNnjR *a ne,oa?£ezo' d“ te ?*, l ttnebv Blasje med 'fcJNe .r tXe» in «trde» ni, L 0<iiti j nesoglasje nit; Podobnih tja taJr*!|l° dokotič-a*«ilce ne pre-
(Od nsiega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — Obisk Edena se v Jugoslaviji spremlja s simpatijami in z zaupanjem in meni se, da bo ta obisk prispeval ne samo k zbližanju in poglobitvi odnosov med Veliko Britanijo in Jugoslavijo, temveč tudi k utrditvi fronte miru v svetu. Italijanski tisk, ki je pred prihodom Edena hotel prepričati ne samo sebe, temveč tudi italijansko in ostalo svetovno javnost da bo Edenu z osebno intervencijo pri maršalu Titu uspelo prisiliti Jugoslavijo na popuščanje italijanskim zahtevam — poudarjajo novinarski krogi v Beogradu — je zaradi prijateljskega ozračja v katerem se razvijajo ju-goslovansko-angleški razgovori, postal zaskrbljen, da bo prišlo do neke nove male antante brez sodelovanja Italije. Te spremembe v pisanju italijanskega tiska so najboljši dokaz, da se italijanski tisk zaveda, da so njegova prizadevanja in prerokovanja doživela neuspeh.
Komentator radio Beograd poudarja v zvezi s pisanjem «Messaggera», ki meni, da imajo angleško-jugoslovanski razgovori protiitalijanski značaj, češ da so se tj razgovori med Jugoslavijo in Veliko Britanijo vodili vedno v znamenju sovi ažnosti, da je ta trditev točna, v kolikor se nanaša na bri-tansko-jugoslovansko sodelovanje med vojno, ko je Italija skupno z Nemci prodirala na Balkan. To sodelovanje, poudarja radio Beograd, je res bilo protiitalijansko in tudi dane- je takšno, v kolikor se nanaša na italijansko ekspanzijo, j «Toda nam se zdi, nadaljuje radio Beograd, da se današnja Italija ni odrekla ekspanziji, kar potrjuje tudi pisanje «Mes-saggera«, ki opozarja angleško diplomacijo, da se brez sodelovanja z Italijo ne more prodirati na Balkan, (n da mora most med Beogradom in Londonom iti preko Rima. To pomeni, poudarja radio Beograd, da je za dobre odnose med Beogradom in Londonom potrebno predhodno odobrenje Rima. Nam niso potrebni nobeni posredovalci, poudarja radio Beograd. Svetujemo Rimu, naj se že enkrat zave, da ima lahko doseže boljše odnose z Jugoslavijo, toda le na osnovi enakopravnosti in prijateljstva«.
Pod naslovom ((Prijateljski razgovori« piše nocojšnja ((Borba« v uvodnem članku, da so v razgovorih med Edenom in jugoslovanskimi voditelji pretresli mnoga vprašanja in izmenjali mnenje o svetovnih vprašanjih, zlasti pa o onih, ki zanimajo obe državi. O teh raz govorih bo izdano jutri na Bledu na tiskovni konferenci posebno poročilo. Čeprav ni znana vsebina razgovorov, vlada v Jugoslovanskih krogih veliko zadovoljstvo. Prav tako se v teh krogih izraža — poudarja «Borba» — prepričanje, da ho obisk Edena tn njegovi razgovori z jugoslovanskimi voditelji prispeval k utrditvi naporov za obrambo miru. Posebno nagla-šajo da je ta obisk zelo koristil odnosom med Veliko Britanijo in Jugoslavijo.
((Britanski in naši narodi, zaključuje «Rorba». ki so nn skup. mh pozicijah obrambe miru v svetu, tudi danes čutijo drug za drugega to, kar so občutili
med preteklo vojfio: solidar- j stvemik Schacht, ki se je pravnost, skupnost interesov, oboje- kar vrnil iz Irana. Takoj po
stransko spoštovanje in to po sebno danes, ko napadalna politika moskovskega bloka ogro-
prihodu se je Schacht sestal z egiptovskim finančnim ministrom, ki je po razgovoru izja-
ža svet in mir, kar zavzema vil: »Povabili smo dr. Schachta
glede Jugoslavije obliko nezaslišanega pritiska. Zato pomeni obisk Edena manifestacijo odločnosti in pripravljenosti za obrambo miru in vedno bolj trden' občutek kolektivne var-
v Kairo, da se posvetujemo ž njim glede izdaje zakladnih bonov za plačilo odškodnine zemljiškim lastnikom, ki bodo razlaščeni na podlagi agrarne reforme«. Schacht bo ostal v
nosti. Zato je jugoslovanska I Kairu do petka. Pozneje je
javnost s posebnim zadovolj-1 Schacht _ dopisniku agencije
stvom poz"dravila ta visoki obisk in zato z velikim zadovoljstvom spremlja potek prijateljskih razgovorov britanskega gosta z našimi najvišjimi zastopniki«.
Avstrijski minister za trgovino Greisau je obiskal danes mednarodni zagrebški velesejem. Spremljal ga je finančni minister jugoslovanske zvezne vlade Milentije Popovič, katerega gost je bil tudi na svečanem kosilu Oba ministra sta govorila o gospodarskih vprašanjih ki zanimajo obe državi. V razgovorih z novinarji je avstrijski minister za trgovino poudaril potrebo o razširitvi gospodarskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo inv izrazil upanje, da bosta zbližanje in gospodarska politika obeh držav prispevali k razvoju gospodarskih odnosov. V zvezi z zagrebškim velesejmom je avstrijski minister poudaril velik napredek jugoslovanske industri-je v zadnjih treh letih. Minister Greisau je tudi rekel, da bo Avstrija v kratkem odprla v Zagrebu svoj konzulat.
B. B.
V Bonnu demantirajo
vesti italijanskega tiska o ujetniškem taborišču pri Reki
BONN, 22. — Bonnski uradni krogi označujejo za izmišljene in neutemeljene vesti nekaterih italijanskih listov, češ da je v bližini Reke v Jugoslaviji tajno taborišče nemških vojnih ujetnikov, v katerem je baje še tisoč Nemcev, Nemško zunanje ministrstvo in nemško poslaništvo v Beogradu izjavljata da so j>ma znana imena vseh nemških vojnih ujetnikov, ki so še internirani v Jugoslaviji, ki Jih je samo 34 In ki so bili obsojeni kot vojni zločinci in kot taki Pridržani v Jugo-»laviji Vendar bodo tudi ti se do konca leta prepeljani v Nemčijo,	_____
Schacht v Egiptu
KAIRO. 22.	— V zadnjih
dr,eh se je govorilo, da hoče Na. gibova vlada odstraniti iz vaf distične stranke sedanjega predsednika Nahasa. Danes popoldne se je pri genera u Nagibu oglasila delegacija vafdlstov, da vpraša za pojasnila. Po sestanku so objavili poročilo, v ka terem le rečeno, da je bilo «ne-f.porazumljenje Rlede N®“Jsa dokončno razčiščeno«. Nahas bo lahko še dalje ostal v vafdi-stični stranki tudi po njeni ie-orpanizaclji in bo lahko ponovno prevzel predsedniško mesto.
Danes zjutraj je v Kairo prišel znani nacistični gospodar-
«France Presse« izjavil, da je optimist glede razvoja egiptovskega gospodarstva.
Nocoj je imela egiptovska vlada posebno sejo, na kateri so proučili noto, ki jo je sinoči izročil generalu Nagibu tajnik sudanske narodne fronte, kj je prišel v Kairo, da obrazloži sta. lišče večine sudanskih strank.
Kakor se je izvedelo, se v tej noti zahteva, naj Egipt vodi glede sudanskega vprašanja stalno in dobro opredeljeno politiko, ki naj bi ne bila podvržena uplivom vladnih sprememb.
Juinove izjave
o ..kavarniški strategiji"
PARIZ, 22. — V izjavah, ki jih danes objavlja «FLgaro». je maršal Juim, vrhovni poveljnik srednjeevropskih kopnih sil o-zračil kot ((kavarniško strategijo« pisanje nekaterih listov o zatrjevanem ((francoskem načrtu« za vojno strategijo, ki bi predvideval postopni umik čet ob Renu in ob rekah Somme in Loire ter njihovo vkrcanje v Marseilleu in v Bordeauxu. Dejal je, da ni nobegera takega načrta, pač pa samo celoten načrt SHAPE čigar del mora on izpolniti, «Razen tegja ne bi mogli Francozi doumeti načrte, ki bi predvideval zapustitev francoskega ozemlja.«
Dopisniku lista «Figaro«, ki je pripomnil, da so zadnji manevri predvidevali umik, je Juin odgovoril, da gre samo za začetno fazo. V kolikor ima Atlantska vojska obrambne namene, je potrebno pripraviti se na nepričakovani napad.
Nato je Juln dejal, da se “lahko reče, da je učinkovitost francoske vojske zadovoljiva, posebno če se primerja s pogoji, v kakršnih je bila pred tremi leti, čeprav ne more še razpolagati z vsemi potrebnimi sredstvi.
Jebbove izjave
o skupščini OZN
NEW YORK, 22. — Britanski delegat Sir Gladvvjm Jebb, ki je včeraj prišel v London, je izjavil, da bo «Koreja največ-le vprašanje v skupščini OZN«. Ni hotel nič povedati glede načrta, ki mu ga pripisujejo za rešitev korejskem vprašanja. Jebb je tudi izrazil mnenje, da bodo nekatere arabske ali azijske države verjetno sprožile vprašanje plemenske diskriminacije v Južni Afriki.
Izid volitev
na Švedskem
STOKHOLM. 22,   Dokončni
izidi včerajšnjih volitev na Švedskem so sledeči:
Socialni demokrati 109 poslancev (zgubili tri): liberalci 59 poslancev (‘pridobli, 2); kon. servativci 29 (pridobili 7); a-grarci 27 (zgubili 3); kominfor-misti 5 (zgubili 3).
Vladna koalicija, kj jo sestavljajo socialni demokrati in agrarci, je torej zgubila skupaj 5 poslancev, obdržala pa je absolutno večino. Kakor se je predvidevalo, so kominformisti zgubili več ko tretjino glasov. Utrdili so svoje položaja konservativci in liberalci. Udeležba pri volitvah je bila manjša kakor leta 1948. Tedaj je znašala 82,7%, včeraj pa 76,29%.
Kmalu odgovor
na noto SZ o Nemčiji
tVASHINGTON, 22. — Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Michael Mc Dermott je danes povedal, da bodo tri zahodne velesile «prav kmalu« odgovorile na sovjetsko noto o Nemčiji.
Sicer ni natančno povedal, kdaj bodo odgovorile, vendar pa informirani krogi pričakujejo, da bo izročen zahodni odgovor Sovjetom v naslednjih dveh ali treh dneh. Zvedelo se je, da so se vse tri zahodne velesile — to je Velika Britanija, Francija in Združene države — že sporazumele o besedilu svojega odgovora.
WASHINGTON, 22. — Dve veliki rudarski organizaciji na severu Združenih držav sta sklenili včeraj novo kolektivno delovno pogodbo z lastniki premogovnikov, s katero je bila preprečena stavka, ki je bila napovedana za danes in ki naj bi zajela 170.000 rudarjev V premogovnikih.
Jutri ob g. uri bo Eden v hotelu Toplice priredil še eno tiskovno konferenco, nato pa bo odpotoval v Zagreb, kjer si bo ogledal velesejem, na katerem dokazuje posebno letos zelo močna udeležba največjih angleških podjetij veliko zanimanje, ki vlada v Angliji za poglobitev gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Iz Zagreba bo Eden odletel v Avstrijo, kjer bo glavni namen njegovih razgovorov sicer diskusija o vprašanju mirovne pogodbe, pri čemer pa se skoraj gotovo ne bo mogel ogniti Trstu. Saj je Avstrija še posebno zainteresirana na taki rešitvi tržaškega vprašanja, ki bi zagotovila maksimalno povezavo Trsta z zaledjem. V tem okviru bodo Edenovi dunajski razgovori izpopolnili beograjske, zlasti še. kjer je na drugi strani Jugoslavija močno zainteresirana na dokončni rešitvi vprašanja neodvisnosti Avstrije. Jugoslovanski državniki so že večkrat javno obljubili Avstriji vso pomoč pri njenem prizadevanju, da končno doseže neodvisnost. To so jugoslovanski predstavniki potrdili tudi v beograjskih razgovorih, tako se Edenovo potovanje v Beograd in na Dunaj obenem tudi veže na junijski obisk avstrijskega zunanjega ministra Gruberja Jugoslaviji in utegne imeti tudi s tega stališča ugoden vpliv za razvoj tržaškega vprašanja.
Uradnega poročila ali izjave sicer še vedno ni, pač pa je precej splošno opaziti rastoč optimizem in zadovoljstvo tako v jugoslovanskih kot angleških krogih- Zlasti jugoslovanski krogi poudarjajo, da je Edenov obisk potekal nad vse pričakovanje ugodno in da upravičuje najboljše upanje tako za bodoči razvoj jugoslovanskih odnosov kot za, razvoj ostalih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu razgovorov. V vseh krogih, s katerimi so prišli v stik, so poudarili. da ne more biti govora o kakršnem koli pritisku na Jugoslavijo v zvezi s Trstom, kot je razdražen italijanski tisk na vse grlo razglasil; nasprotno smo prav glede tržaškega vprašanja opazili precej optimizma v jugoslovanskih krogih. Mnogo se govori o tem, da sedanje stališče italijanske vlade onemogoča vsako misel na bližnji sporazum o Trstu, da pa je vsekakor mogoče in koristno sodelovanje na vseh področjih, kar vse govori za to, da je rešitev tržaškega vprašanja najboljše preložiti na ugodnejši čas. Kaže, da bo to tudi glavni rezultat Edenovega obiska, kar se tiče Trsta,
Poročila iz Washingtona javljajo, da tudi tam s simpatijami spremljajo Edenov obisk v Jugoslaviji, in izražajo mnenje, da so ZDA poučene in soglašajo z njegovim delom in da se ugoden vpliv tega obiska ne bo omejil samo na jugoslo-vansko-angleške odnose, temveč da pomeni važno stopnjo v odnosu Jugoslavije z ostalim Zahodom, in to ne le v okviru sedanjega specifičnega položaja ali trenutnih političnih koristi.
Predvsem poudarjajo prijateljski stik, ki ga je Eden navezal z jugoslovanskimi predstavniki. zlasti z maršalom Titom. Ti prijateljski stiki so v prvi vrsti izraz splošnih prijateljskih vezi med angleškim in jugoslovanskim ljudstvom, ki je zrastlo tudi v orožju v dveh svetovnih vojnah, zlasti v zadnji vojni, proti napadalnosti italijanskega in nemškega fašizma.
R. CILENŠEK
VOJAŠKA DELEGACIJA FLRJ odpotovala iz Aten v Turčijo
„Mi smo proti vsaki agresiji; toda če nas napadejo, se bomo borili skupno z vsemi močmi", je poudaril general P. Jakšič
ATENE, 22. — Ro šestdnevnem, prijateljskem obisku pri grški armadi je nocoj odpotovala iz Aten v Turčijo jugoslovanska vojaška delegacija pod vodstvom generalpodpolkovnika Pavla Jakliča, p0 pregledu častne čele na atenski postaji je Pavle Jakšič izjavil novinarjem, da je obisk jugoslovanske vojaške delegacije prispeval k poglobitvi in utrditvi orijateljskih odnosov med obema narodoma ter posebno med obema armadama.
«Mi smo protj vsakemu na-oadu, je poudaril Jakšič, toda če ras napadejo, se bomo borili »kupno z vsemi močmi. Med našim obiskom, je nadaljeval Jakšič, smo »e prepričali, da grška vojska obvlada sodobno tehniko, da je disciplinirana, ir» verjamem, da bo v primeru napada znala braniti svojo deželo.«
Pozdravljajoč grški narod in armado je Pavle Jakšič ob koncu poudaril, da bo grški na. rod imel v jugoslovanskih i a-
BONN, 22. — Na podlagi ukrepa angleških okupacijskih oblasti v severni Nemčiji, sc pomilostili devet nemških voj nih zločincev, zaprtih v jetniš I roditi dobrega prijatelja, ki »e I nicl v Werlu.
bo v primeru napada skupno boril proti napadalcu.
Današnji atenski listi pišejo na vidlniem mestu o včerajšnjem sestanku grških vojaških poveljnikov z jugoslovansko vojaško delegacijo. List «Fro-odevtikos Alagi«, ki je zelo bli-zu predsedniku vlade Flastira-su, poudarja v svojem komentarju, da so na sestanku proučili vsa vojaška vprašanja, ki se tičejo obeh držav.« «Eleftena« poudarja, da je bil smoter razgovorov, da se vzpostavi stik med obema generalštaboma. Ostali listi poudarjajo, da so Se na sestanku razgovarjali o vojaških vprašanjih, ki so tesno povezana Z obrambo in ohranitvijo miru na Balkanu-
MARŠAL TITO IN ANTHONV EDEN MED RAZGOVOROM V BEOGRADU
GLAVNE TOČKE RAZGOVOROV 5A DUNAJU
Eden se ne bo mogel izogniti vprašanju Trsta tudi v Avstriji
Glavne točke razgovorov pa bodo: sklenitev državne pogodbe; sprejem Avstrije v OZN; okupacijski stroški; predvojni avstrijski dolgovi Angleški tisk pozdravlja predlog naj bi maršal Tito obiskal Vel. Britanijo
DUNAJ, 22. — Britanski zunanji minister Eden bD jutri prišel na Dunaj na lndneyue razgovore, kjer se bo verjetno govorilo o avstrijski zahtevi za sprejem v OZN, o Trstu, o prizadevanjih za sklenitev državne pogodbe z Avstrijo in za prenehanje okupacije Avstrije.
Tako v britanskih kakor v avstrijskih krogih odklanjajo vsako pojasnilo o vprašanjih, o katerih bodo govorili, toda obveščeni krogi izjavljajo, da bocio verjetno govorili o sledečih zadevah:
1. Zahodna akcijski načrt za primer, da bj Rusi zavrnili zadnjo zahodno zaht-vo za sklenitev pogoabe z Avstnjo; kako vediti pogajanja, če bi Rusi pristali na nadaljevanje razgovorov; zahodna reakcija, na morebitne nove sovjetske ugovore.
2. Avstrijska spomenica, s katero se zahteva sprejem v OZN, Obveščeni krogi pravijo, da po Eden verjetno zajanacil britansko podporo.
3. Okupacijski stroški.
4. Pripravljalni razgovori o avstrijskih predvojnih dolgovih.
5. Avstrijski gospodarski interes v Trstu. Predvidevajo, da b0 Eden poročal avstrijskim funkcionarjem o svojih razgovorih z maršalom Titom in z De Gasperijem.
Britanski list «Westem Mor-ning news» piše y zvezi z Ede-novim obiskom v Avstriji med drugim:
«Na Dunaju se minister Eden in njegovi gostitelji ne bodo ukvarjali z novimi razvojem, ampak bodo skušali ohraniti Avstrijo kot trdnjavo Zahoda v okviru srednjg in vzhodne Evrope- Avstrijo imajo še vedno zasedene štiri velesile, med katerimi je tudi Sovjetska zveza. ki se čim bolj trudi, <Ja bi svojo cono gospodarsko izmolzla, politično pa jo do kraja razcepila. V prvem je seveda lahko uspela v drugem pa je popolnoma propadla.
Sovjetska zveza si je' izmislila, da bo ovirala avstrijsko mirovno pogodbo in zadrževala avstrijsko neodvisnost z vsemi sredstvi in pretvezami. Toda tako dolgo, dokler bo Sovjetska zveza nadaljevala s tem zaviranjem in še dalje imela svoje zasedbene čete v Avstriji, bomo tudi mi. Britanci, Ameri-kamci in Francozi, ohranili svoje čete v njej. Sicer pa Avstrij. ci sami želijo da bi mi ostali pri njih tako dolgo, kot bodo ostali Sovjeti. Sovjeii pa hočejo imeti svoje čete v Avstriji iz dveh glavnih razlogov: da držijo v šahu pcdložniške države in da stoje za njimi kot večna grožnja Titovi Jugoslaviji, Sklenitev mirovne pogodbe bi imela nujno za posledico umik sovjetskih čet v treh mesecih. Zato vsa zavlačevalna ppsku-šnjai Kremlja«.
Pod naslovom': «Z nasmehom na ustnicah« pa objavlja londonski «Daily Graphics sledeče misli o Edemovemu obisku v Jugoslaviji:
«Osebni stiki so najboljši način za dosego razumevanja med narodi. Obisk v Beogradu je pokazal Edenu, kaj Tito in Jugoslovani v resnici mislijo. Predlog, naj bi Tito obiskal Ve. liko Britanijo, pa je tudi bodrilno znamenje. Ta metoda diplomacije je veliko boljša kot ona, ki smo sg. je privadili v zadnjih letih, ko smo sedeli za pisalnimi mizami in pisali spou menice. Prijateljskega nasmeha, ki često ustvarja čudeže, ni mogoče pokazati v jeziku urad nih dbpisov«.
Razgovor
Adenauer-De Gaseerl
govora niso dali nobenega pojasnila. Zvečer se je De Gaspe-ri z ostalimi člani italijanske delegacije udeležil večerje, ki jo je priredil Adenauer.
Kakor trdijo obveščeni krogi. sta Adenauer in De Gaspe-n med drugim govorila tudi o francosko-nemškem sporu glede Posarja. Dalje sta razpravljala o evropski ustavi ki jo sedaj pripravlja skupščina Schumanovega načrta, ter o ratifikaciji pogodbe o evropski vojski.
Tako v Nemčiji kakor v Italiji bodo prihodnje leto splošne volitve in prav vprašanje ratifikacije dogovorov o evropski vojski bo važno pri volilni kampanji.
Nekateri trdijo, da bo Adenauer priporočal De Gasperi-ju, naj italijanski parlament ratificira to pogodbo, ne da bi čakal, da bi o njej razpravlja, la francoska skupščina. Adenauer je namreč mnenja, da bo bolje, če Nemčija in ostale države prej ratificirajo ta dogovor, tako da bo Francija pod pritiskom in da bo zaradi tega
opozicija v francoski skupščini manjša.
Vsekakor pa se ugotavlja, da
bo za De Gasperija skoraj ne. mogoče skušati doseči ratifikacijo, še preden pogodbo odobri nemški parlament. Vse ka. že, da bo ratifikacija morala čakati v Nemčiji do konca leta. Prav tako se ne zdi verjetno) da bo De Gasperi vztrajal pri ratifikaciji v času. ko se pripravljajo spomladanske volitve, Sicer pa bodo tudi v Zahodni Nemčiji poleti volitve in Adenauer bo v težkem položaju, če ne bosta prej Francija in Italija ratificirali pogodbe o evropski vojski
LONDON. 22. — Danes so se sestali zastopniki držav C .m-monwealtha v finančnem ministrstvu in so začeli s pripravljalnim delom za konferenco ministrskih predsednikov common-vvealthskih držav, ki se bo zadela v Londonu zadnji teden v novembru.
Angleško zastopstvo vodi Sir Frank Lee stalni tajnik trgovinskega odbora.
ZAPADNI ODGOVOR NA NOTO SZ O TRSTU
Vlada ZS je onemogočala izvedbo mirovne pogodbe
Sovjetska v'ada še ni odgovorila na poziv, naj se udeleži konference namestnikov za Avstrijo, ki je določena za prihodnji ponedeljek
BONN. 22. — Italijanski ministrski predsednik De Gasperi, ki je včeraj prišel v Bonn je imel danes daljši razgovor z Adenauerjem. Q vsebini raz-1 valci so mnenja, d# odločitev,
LONDON. 22. — Velika Britanija in ZDA sita včeraj poslali sovjetskemu zunanjemu ministrstvu dve enaki’ noti, v katerih zavračata sovjetsko noto od 24. junija v zvezi s Trstom.
Sovjetska nota je obtoževala ZDA, Veliko Britanijo in Italijo, d» so kršile italijansko mi. rovno pogodbo z dogovori, ki se nanašajo na upravo cone A Tržaškega ozemlja, na podlagi katerih se nekatere upravne funkcije prenesejo na italijanske funkcionarje.
Britanska in ameriška nota, ki sla bili včeraj izrbčeni Sovjetski zvezi, se glasita:
«Vlada ZDA (Velike Britanije) odločno zavrača obtožbo v noti sovjetskega zunanjega ministrstva od 24. junija, ki pravi, da je spomeniCfi o sporazumu od. 9. maja 1952 med' ZDA, Veliko Britanijo in Italijo, ki se nanaša na upravne določbe v con A Svobodnega tržaškega ozemlja, v nasprotju z italijansko mirovno pogodbo.
Vlada ZDA opozarja dalje na svojo noto od 16. junija 1950, ki odgovarja na enakp obtožbe v prejšnji sovjetski noti, in ki Se tičejo vzdrževanja vojaške okupacije in uprave cone A Svobodnega tržaškega ozemlja s strani ZDA irv Velike Britanije.
Vlada ZDA želi končno v zvezi s pogodbo z Avstrijo objasniti. da ostane ona prepričana da za one določbe, ki se nanašajo na Svobodno tržaško ozemlje in ki niso bile izvedene. je treba glavno odgovornost pripisati zadržanju in obnašanju sovjetske vlade, ki sta od vsega začetka onemogočili izvedbo postopka, ki ga predvideva pogodba«.
Sovjetska vlada je pozneje obtožila zahodne vlade, da so odgovorne tudi zaradi zavlačevanja sklenitve državne pogodu be z Avstrijo, ker da niso iz« polnile obveznosti ki jih nalaga mirovna pogodba a Italijo glede Trsta.
Londonski diplomatski opazo.
da se sovjetski protest zavrne z uradno noto, kaže, da nameravata britanska in ameriška vlada pripraviti pot za konferenco namestnikov za Avstrijo, ki je doiocena za prihodnji ponedeljek.
Sovjetska vlada ni še odgovorila na zahodni poziv, naj se udeleži tega sestanka. Kakor je znano, je sovjetska zveza v noti od 17. novembra 1951 izjavila, da se ne bo udeležila drugih razgovorov o avstrijskem vprašanju, ker šo ZDA in Velika Britanija kršile mirovno pogodbo z Italijo glede Trsta. Sovjetska vlada je zatrjevala, da ne more imeti zadostnih jamstev, da bi zahodne vlade spoštovale morebitno državno pogodbo z Avstrijo.
Yor Brentano-predsednlk
začasne skupščine Schumanovega načrta
STRASSBURG, 22. — Posebna zbornica Schumanovega načrta, ki izdeluje ustanovno listino za politično federacijo šestih držav Schumanovega načrta, sl je izvolila danes za predsednika Heinricha von Brentana iz Zahodne Nemčije.
Zasedanju zbornice je prisostvovalo tudi 13 opazovalcev tistih držav članic Evropskega sveta, ki ne pripadajo Evropski jeklarski in premogovnj skupnosti ali Evropski obrambni skupnosti.
PARIZ, 22. — Prihodnji mesec bo v Parizu generalna skupščina Mednarodne avtomobili, stične in motoristične zveze. Skupščine se bo udeležila tudi jugoslovanska delegacija pod vodstvom generala Branka Obranoviča. Jugoslovanski delegati bodo podali na skupščini dva referata o možnosti razvoja avtomobilskega prometa v Jugoslaviji ter o vprašanju prometa in carin.
PRIMORSKI DNEVNIK
Skupna borba proti Jugoslaviji
osnova za kominformovsko-SDZ-jevsko bratenje
Poučen primer novega predsednika ANPI v Doberdobu Čadeža
GORICA, 22. — Kominformi-sti imajo vedno prav; vse, kar napravijo, je v interesu svetovnega miru. Tako so doberdob-ski kcminformisti izvolili za piedsednika garibaldinske italijanske organizacije svetovalca na listi Slovenske demokratske zveze, prejšnjega zavezniškega župana, skratka «agen-ta angloameriškega vojnohuj-skaškega imperializma«, kakcr bi se takemu človeku lahko reklo z besedami iz kominior-mističnega izrazoslovja.
Koir.informistično «Delo» ne vidi v izvolitvi takega človeka na poležaj predsednika nobenega nesmisla. Nasprotno, še skuša dokazati da so v krepitvi sovjetskega tabora «za mir» neverjetno široki
Kcminfomistično ravnanje opravičuje glasilo tudi s tem, Qa je bil Čadež med vojno partizan. V resničnost teh besed kar najbolj dvomimo, odnosno jim splch ne verjamemo, ker st: rosd doberdobskimi partizani širijo govorice, na podlagi katerih je mogeče sklepati, da je bil Čadež med vojn0 vse drugo sj;mo partizan ne.
Tako prihajamodojedra celotnega vprašanja, in sicer kaj je pripravilo kominforrr.iste do takega dejanja in kaj si pri vsem tem mislijo okcli SDZ, ko ustvarjajo kominformistič-no — SDZ-jevsko bratstvo.
Doslej smo našli v kominfor. mistični taktiki, zlasti v taktiki keminformističnega časopisja že precej dokazov, kako gredo bratci kcminformisti in SDZ-jevci skupno pot. Ne zadnji med njimi je nabrežinski sporazum, ki je prvi primer odnosno prva posledica dolgotrajnega snubljenja in skupne borbe proti novi Jugoslaviji. Platforma ščuvanje proti jugoslovanskemu sesedu, ki je pri kominfermistih in SDZ-jevcih skupna, je kajpak najbolj hvaležno področje na katerem je mogoče združiti svoje sile, da b, se predvsem nikoli ne izgubil protijugoslovanski duh tudi med slovenskimi protijugoslovanskimi krogi v zamejstvu. Pri tem ne predstavlja dejstvo, da so SDZ-jevci predstavniki in zagovorniki «zahodnega imperializma«, nobene prepreke niti za linijske kominformistič-ne pridigarje.
Po drugi strani pa sg to zavezništvo kuje tudi z namenom. da se doseže koalicija proti Demokratični frontj Slovencev v Italiji kot napredni organizaciji Slovencev na Goriškem.
Kdor pozna naravo obeh or-
ganizacij, odnosno strank, ta bo moral priznati, da ne gre za «enctnost antifašističnih sil» in za «očuvanje bratstva in prijateljstva med tu živečimi Slovenci in Italijani« ker je bilo bratstvo razbito ravno zaradi kominformističrtega sektaštva in poslušnosti moskovskim direktivam,
Vse te lepe besede so samo forma in krinka, za katerimi se skriva slovenskim interesom sovražna vsebina, sovražna politika bratenja. SDZ-jevski voditelji se zdijo zaslepljeni in mislijo, da bodo s tako svojo taktiko prepričali keminformi-
ste o pravilnosti svoje politike, ali pa se mislijo polastiti cele organizacije, ker imajo v njej predsednika. V resnici pa odpirajo duri kominformi-stom, potem ko jih je slovensko ljudstvo na zadnjih volitvah skozi vrata zapodilo iz slovenskega doma.
Velika odgovornost pada na ljudi, ki so zašli na tako nevarno pot za politiko slovenskega naroda. Dcgodil bi se pravi zločin, če bi se potem, ko se je ogromna večina slovenskega naroda otresla kom-informističnega objema, prišlo slovensko zamejstvo v objem sovjetskega brata.
mummrnt
Spomenik Adelaide Ristori v Čedadu
Hudournik odnesel v Reziji tri tisoč stotov drv
Dvanajst delavcev je ob ves zaslužek celega poletja dela
Velika naravna nezgoda je hudo prizadela skupino delavcev v Terski dolini. 2e večkrat smo opisali način dela naših gozdnih delavcev. Ti delavci se združijo v skupino, ki potem skupno poseka določen gozd. Pri tem veljajo enaki pogoji za vse družabnike. Vsak delavec mora tudi prispevati za stroške v enakem obsegu, da se delo lahko sploh začne (kavcija lastniku gozda, plačilo prispevkov bolniški blagajni in zavarovalnemu zavodu proti nezgodam itd.) Na koncu si razdelijo delavci zaslužek na osnovi opravljenih ur dela. Na ta način morajo delavci v začetku precej prispevati, na koncu pa je njihov trud po-
TUDI S TURIZMOM BI OZDRAVILI težki gospodorski položaj v Čedadu Kolesar \
NESREČA NA ŠTEVERJANSKI CEST
99
lambretto64 -
NOVI FILMI
Danes, torek, 23. septembri
Tekla, Slavna Sonce vzide ob 5.52 <n zatone ob 18.1. Dolžina dneva 12.9. vzide ob 10.29 in zatone ob nu Jutri, sreda, 24. septembra Marija D. Radivo]
bongo"
NE.se	se	s.-dai n,ma n.bene9. hotcIa dva Standrežca lmdo ranjena
i7bolišati bi morali avtomobilske zveze za turiste —-------------——■	——-	;	——	.
J-------------------------—------------------------Kolesar	si	je	zlomi	kljucnico,	«lambrelhst»	pa	prebi.	lobanjo
Danes zvečer
prva predstava cirkusa „Apollo
Opozarjamo prebivalstvo, da se mu nudi velik užitek: danes bc na Rojcah razstavil svojih tri sto živali znani nemški cirkus Apollo, ki je prejšnje dni z velikim uspehom nastopal tudi v Trstu. Poleg velikega števila redkih in velikih živali bo nar stopilo tudi okoli tri sto ljudi velikih akrobatov in telovadcev, humoristov itd., ki bodo zabavali občinstvo. Cirkuške predstave bodo trajale štiri dni.
Danes zvečer ob 21. uri bo otvoritvena predstava.
ČEDAD — Svoj čas smo proučili težki gospodarski položaj čedadsikega mesteca. Pri tem smo	naznačili	nekaj
načinov, kako bi izšli iz te slepe ulice. Danes bemo omenili še eno možnost, ki bi lahko vplivala na gospodarsko obnovo tega mesteca. Menimo turistične možnosti, ki bi se pri r.as lahko razvile.
Znano je, da prihaja poleti na tiseče ljudi iz vse pokrajine in tudi od drugod na kopanje v Nadižo ter uživat lepeto naše okolice. Seveda gre za ljudi, ki niso ravno preveč petični in ki se zvečer vračajo z vlakom ali avtobusom v svoj kraj. Tu nam bo morda kdo ugovarjal, da ti nedeljiski turisti ne morejo mnogo prispevati h gospodarskemu izboljšanju Čedada in da bj naš položaj lahko izboljšale take skupine ljudi, ki imajo dovolj denarja in ki sedaj raje gredo na beneški Lido ali pa v Sesljan in Grljan. Res je, da ima ta ugovor tudi svojo osnovo teda pri tem je treba upoštevati še druga dejstva. Kako naj bi zahtevali, da pridejo k nam petični turisti, ko Čedad, to naše lepo mestece, nima niti enega hotela. Kdor pride k nam. mora namreč prespati v gostilnici.
Mi mislimo, da mnogo ljudi ne pride v Čedad prav zate, ker ni hotela. Poleg tega se ljudje, ki pridejo k nam dolgočasijo in zato rajši kmalu odidejo. Zakaj n. pr. nobeno mestno prevozniško podjetje ne (Ja turistom vsak dan na razpolago avtobusa, ki bi jih prepeljal v lepe doline Nadiže in Tera ali pa na razne gričaste predele okoli mesteca? Z nekaj dobre volje bi lahko pritegnili turiste, tako da bi se jim prikupil kraj in prepričani smo, da bi se še vračali k nam, če bi jim dtobro postregli. Ob Nadiži bi n. pr. lahko zgradili hotel, v katerem bi bilo poskrbljeno tudi za razne zabave in ples, kar bi gotovo privabljalo tujce. Ne bomo tu poudarjali zlasti večernih lepot Nadiže, v kateri se koplje nešteto luči čedadskega mesteca, saj vsi poznamo te lepote.
Na vsak način bi morali
mestni možje začeti malo resneje misliti na to. Cg nima nihče sredstev za take pebude, naj bi se tega lotili pa zadružno. Prepričani smo. da bi poživljen tujski promet precej czdravil naše finance. Ne pričakujemo od tega čudežev, toda tujski promet je vsekakor eden izmed onih virov dohodkov, ki jih ne smemo zanemarjati.
Uspel praznik grozdja
GORICA, 22. — Včeraj je bil v našem mestu praznik grozdja. Organizirala ga je Zveza trgovcev ter dosegla velik uspeh. Veliko število izložb goriških trgovin js bilo za ta dan prijetno okrašena z velikimi grozdi. Mnogi so iziožbo o-premili v skladu z značajem njihove trgovine. Menimo, da so v tem pogledu dosegli velik uspeh v traovinj Beltrame na Korzu. Pogled na razgretega fanta ki «pešta grozdje«, • je nadvse prijeten in človeku se zazdi, kot da ima pred seboj človeka, ki se trudi s tem prijetnim opravilom, da bi čim-prej pritekla kapljica iz soda.
Na trgu pa so brarfjevke razstavile razne vrste grozdja. O-meniti moramo, da je bilo za to priliko v Gorici precej šte verjani'kega in tudi oslavskeaa grozdja, katerega Goričani zelo cenijo.
Z ..vesoo v ..Voikswap[en
GORICA, 22. — Včeraj okrog 14.45 je prišlo v Ul. Duca d’Ao-sta in sicer na ovinku z Ul. Rossini do prometne nesreče.
V avtomobil «Volkswagen» z evidenčno tablico K 374, ki ga je vozil dr- Kurt Delich, ki je počasi hotel zaviti v Ul. Rossini, se je zaletel 23-letni Marij Gutteri iz Ul. Garibaldi 20 Gutteri je v tistem trenutku naglo privozil iz Ul. N. Sauro in se namenil v Ul. Manzano. V naglici ni videl pred seboj avtomobila, ki je zavijal v Ul. Rossini, potem ko je dal potrebni znak. in Se z «vespo»
zaletel v njegov prednji del.
Pri nesreči sta ostala dr. Kur* in njegov sopotnik dr, Friede-rich Alpj nepoškodovana. Gutteri pa je zletel daleč proč od vozila. Prvo pomoč mu je nu dil zdravnik dr. Alpi. Nato ga je rešilni avto Zelenega križa odpeljal V bolnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali številne rane in praske po obrazu, rekah in levi nogi. Ozdravel bo v desetih dneh.
Otrok si ie v kutrnji izpahnil ključnico
GORICA, 22. — Pri igranju v kuhinji je včeraj nerodno padla 1 leto stara Bloker Marija Terezija iz Ul. Orzoni 20. Pri padcu si je deklica izvinila desno ramo.
GORICA, 22 — Rešilni avto [ zagrabil spanec, ki jo je silil k Zelenega križa je včeraj po-1 neprestanemu zehanju. Nekaj-poldne pripeljal v mestno bol , krat je pred koncem filma za-nico Brigata Pavia dva Stever- j zehala že tako globoko, da jo janca, ki ‘Eta se nesrečno zale- j je kar v prsih zatiščalo. Toda tela na števerjanski poti.	j	slednjič, ko je zehnila, so ji
Okrog 17. popoldne je 14-iet- ostala usta odprta in jih ni Bruno Maraš dirjal s kolesom po števerjanski cesti proti Gorici. Na ovinku pri Grojni' se je nepričakovano naletel na 21-letnega Franca Komjanca, ki se je vozil na lambreti v nasprotno smer. Maraš je v tistem tjenutku izgubil prisotnost duha in se zaletel v .sovaščana. Pr: nesreči sta oba zletela na tla in so jima morali priskočiti na pomoč nedeljski izletniki.
V bolnici so ugotovili, da si je Maraš zlomil desno ključnico ter se ranil v ramo in | desno nogo. Komjanc pa si je |
mogla na noben način več zapreti.
Njeni sorodniki so jo vzdiha-jočo (kajti spregovoriti ni mogla ničesar) pospremili v rešilnem avtu Zelenega križa do mestne bolnice, kjer ji je služ-bu^či zdravnik takoj spravi'! čeljust na mesto.
Starši so malo ponesrečenko prebil lobanjo in si pretraiel prinesli v mestno bolnico Bri- j možgane. Oba so pridržali v gata Pavia, kjer so ji izpahnje- bolnici na opazovanju.
nj ud spravili na mesto. Ozdra j	-'-------
vela bo v sedmih dneh.
Obvestilo čedadskim
vinogradnikom
Cedadski župan sporoča vsem vinogradnikom, lastnikom in naiemnikom, ki so oproščeni trošarine ali ne. da morajo pismeno prijaviti na posebnem obrazcu trošarinske-mu uradu naslednje:
a) do 10. oktobra morajo prijaviti svoje zaloge pridelkov
b) do 20 oktobra morajo prijaviti kakršno koli količino vina, ki ga pridelajo ob tej trgatvi; če se trgatev podaljša čez 20. oktober, morajo to prijavo opraviti deset dni po trgatvi. Kršitelji bodo morali odgovarjati po zakonu, poleg tega pa bodo napravili pri njih uradni pregled.
Od oreslobokep zehanja ni mogla zapreti ust
Padec z voza
GORICA, 22. — Danes zjutraj je mala Brumat Marija iz Ul. Brolo 15, kj je stara komaj 1 dve leti, ko jo je mamica za \ nekaj trenutkov spustila izpred j oči. splezala na kmečk’ voz. ki je ©tal na dvorišču. Se v tistem trenutku pa je hotela zopet na tla. Toda pri tem ji njena
Po daljši odsotnosti se je zopet vrnil v naše kinodixrram Walt Disney z enim, svojih del. «Bcngo» j« zgodba malega medvedka, rojenega i>. cirkuškem suženjstvu, ki nenadoma začuje vabljivi glas pragozda in zbiži v svobodo, poln navdušenja teka mtd stoletnimi drevesi, brezskrben in vesel kot vsako mlado bitje. A kmalu pridejo tudi težave. V pragozdu domujejo tudi hudobne živali, najhujša med njimi je stari medved, ki mn ugrabi družico. Vendar se Bongo ojunači in jo reši. Druga zgodb a istega filma nam prikaže rodovitno deželo, katero nenadoma opustoši velikan, ko ukrade zlato harfo, ki je s suojim petjem osrečavala pokrajino. Vendar trije prebivalci te dežele srečno najdejo velikanov grad in odnesejo nazaj zlato harfo. Zc-pet zasije sonce v dolino in ljudje zopet živijo srečni in veseli kot prej.
Od obeh zgodb je po našem mnenju najboljša prva, tako po shkah in barvah kot po zamisli. Vendar pa moramo reči, da to niso več filmi za otroke in jih more le odrasel človek v celoti razumeti. Ze «Pepslka» se je precej oddaljila od «Sneguljčicen, da ne govorimo o «Skr in ji sedmerih bserovn, «Saludos amigos», «Dumbc» in drugih njegovih filmih. O rok se pri njih lahko samo čudi barvam in prijaznim živalcam, ki v njih nasopajo, ne more Pa v celoti dojeti zgodbe same in se v njo vživeti kot pri navadnem pripovedovanju.
Filmu dedi dokumentarni «V kraljestvu severnega jelena», iz serije ((Narava i” njena qudc>». Prikaže nam življenje jelenov na visekcgcr'sk’li pašnikih. Kci pri ((Dolini bc-brov», «Otcku tjulnjovy> in ostalih, ki smo jih že - videli, moramo tudi tu pohvaliti trud Disneya in njegovih sodelavcev. Filmska leča nam odkriva prazno	slsmo	stvari, katere bi s prostim oče-
SOVODNJE.	22.	—	Komin- sem tudi na kram prezrli. Naj-
formistično «Delo» se noče vda-
plačan. Ves zaslužek je namreč razdeljen med delavce, ne da bi podjetniki vtaknili v žep mastne dobičke.
Tako se je tudi letos v Beneški Sloveniji ustanovilo precejšnje število takih delavskih družb, ki so se organizirale za sečnjo gozdov. Zal pa je imela družba, naslovljena na Battoia Graziana, hudo smolo. Člani te družbe so z velikim trudom posekali nekaj tisoč stotov drv. Ta drva so spuščali po vzpenjači v dolino, in sicer v Rezijo. v tej dolini teče, kakor v mnogih dolinah Beneške Slovenije, potok. Ta potok pa hitro naraste, če traja dež del j časa, kajti zemljišče je zelo prodnato in ne vpija vode. Pretekli teden pa je divjala nad vsem tem področjem huda nevihta. V mnogih krajih je toča uničila pridelek. Tu v Reziji, pa je nenadni hudournik odnesel s seboj vseh 3000 stotov drv, ki so jih spravili gozdarji v dolino, 12 mož je tako zgubilo ves svoj zaslužek, ki je stal toliko mesecev dela. Za ta drva bi dobili tri milijone lir, kar predstavlja celotno imetje teh delavcev.
Kaj bodo delali njihove družine pozimi? Odgovor ni lahek. Zal pa je beda za naše ljudstvo postala že nekaj običajnega. V tem primeru pa presega običaj že vse mere Ti gozdni delavci so morali izplačati ob začetku več sto tisoč j lir kavcije za gozd ter prispevke za zavarovanje proti nezgodam. Ta denar pa so si prav gotovo izposodili. Te velike nezgode, ki so jo doživeli, pa jim ne krije nobeno zavarovanje	—-----
čim. to je najmanj tri mesece-Vsi tisti, ki P«krsl)0gl°obo.
bo. bodo kaznovani z Občinska uprava bo o P gledu obvestila samo tiste> nike mul. K, bodo svoj prijavili občinskemu nabor«
mu uradu.	rl.
Vsi ostali lastnik, mul mo* jo svoje živali prignati na P
gled. tudi če ne prejmejo panskega obvestila.
Natečaj za častnike poM{
Z ministrskim	bil
dne 20. aprila 1952, K objavljen v Uradne«" štev. 188. je bilp0d. tečaj za 40 službenih
očnika pri policiji-
pori
Natečaja
poročniki
lahko
udelež'
orožnikov. P^.
konjenice, topničars ■ ^oV. riziranih vojaških podporočniki vojne
iarice-
»orni
letalstva in finančnih spS^lje Natečajniki mor«« v0jaj)re ’ i ttif
imeti vse telesne
„Delo" miati
smejo
sposobnosti ter ne - -ne ti manj kot 1,68 1,1
Vozni red vlokov
na pragi
Videm •
ob
nikih
Odhodi iz Čedada:
(ob nedeljah in Pr*,,0 30. sept.), 7.00. 818,, U- 'a 1.03 (°b
4.58 do
14,15. 'deljah
17.30, 19.20. 22.r ------------
in praznikih)	.j, 6.2®
Odhodi iz Vidma:	iltih).
(ob nedeljah 'n ,?.n 18^' 7.40, 9.20. 12.28,	\:all I«
20.30 in 23,20 (°b n praznikih).
N
zv00*'
| prezgodnja urnost ni mnogo i dnevniku)).
ti, čeprav smo ga pritisnili z rameni ob zid. Dokazali smo mu, kako se je zlagalo, ko je trdilo (in si še upa trditi), da zaradi županove brezbrižnosti Sovodenjci niso dobili podpore zaradi škode po toči. Toda glasilo «večne resnice« velikega Stalina trobi vedno svojo, ker se mu zdi nespametno dati prav «titofašistienemu Primorskemu
pomagala in kaj kmalu se je GORICA, 22. — Sinoči je 25- j res znašla na tleh z ranjeno letna učiteljica Ema Santa šla glavico.
S sorodniki, pr, katerih je na Starši so jo pripeljali v mest-oadihu, v našem mestu, v kino. no bolnico Brigata Pavia, kjer Med dolgočasno predstavo je | so ji skrbno obvezali rano. mlado učiteljico ob določeni uri i Ozdravela bo v šestih dneh.
Nam ni do tega, da bi ured nike «Deia» prepričali o njihovi zmoti. Zadovoljni smo. da so Sovodenjci, tudi kominformisti, spoznali resnico. In s terr);, za-, ključujemo vsako razpravljanje o tem vprašanju. —
večja vrednost teh filmov pa je, da so vsi slikani res iz narave brez n:kakih scenskih pri-pav ali kaj podobnega.
Splošni pregled mul
Ministrstvo za narodno o-brambo je na podlagi za-KOna o rekviziciji kopitarjev odredilo splošni pregled mul obeh spolov v območju vojaške komande v Padovi.
V Gorici bo omenjeni pregled dne 4 oktobra ob 9.30 v .Ul N. Sauro štev. 5.
Pri pregledu ne bodo rekvi-rirali nobene živali
Vojaškim komisariatom je privesti vse mule obeh spolov, ki so stalno v goriški ob-
K I
VERDI. 17: «Samostanjk^
C. Colbert in A a „ VITTORIA. 17:	«Zel
VeSa>)-	,	P1**3
CENTRALE. 17: «Hel
dolg«, L. Darneil. Hei MODERNO. 17: «Sest z (6n :« rika VIII., C.
M. Oberon.
i
ADEX
r?
iI
Z NEDELJSKE PRIREDITVE OSVOBODILNE FRONTE V SESLJANU
Slovenci nabrežinskega okraja
odobravajo besede maršala Tita v Dolenjskih Toplicah
ŠPORTNE vesti
Pro Gorizia zmagala v Tržiču
Frihodnjo nedeljo 28. t. m. se bo začelo prvenstvo IV. serije. ki bo letos prvič. V tem prvenstvu bo sodelovala tudi Pro Gorizia, za katero upamo, da bo pokazala zobe vsem ostalim petnajstim enajstericam, ki bodo z njo igrale, da se bo znala tako povzpeti do vrha lestvice ob koncu prvenstva in preiti v višje prvenstvo, kamor bi morla po vseh pravilih tudi spadati. Kot znano, je večina starih igralcev Pro Gorizie odšla igrat z drugimi moštvi, a sedanje moštvo je skoro izključno sestavljeno iz mladih moči, ki prihajajo iz manjših moštev dežele. Pred začetkom prvenstva je trener Vael preizkusil novo goriško enajstorico v tekmah s številnimi renomiranimi moštvi, kot so na primer Udinese in Tre-viso le tekme so dale še precej jasno sliko, kakšna bo letošnja goriška enajstorica. V nedeljo pa so Goričani odšli v Tržič, da bi tam odigrali zadnjo predprvenstvo tekmo, ki naj bi bila tudi nekaka odskočna deska za prvo tekmo prvenstva, ki jo bodo Goričani odigrali v nedeljo proti prenovljeni Mestrini v Mestrah. Goričani so v Tržiču nastopili v sledeči postavi; Buttignol (Brandolin); Medeot. Ciulin, Bosco, Agosto, Castelli; Pischi, Tubisši, Gratto (Morello)( Ra-petti (Gratton). Castellani (Di Biagio). Pri Goričanih smo o-pazili precejšnjo sigurnost v obrambnih vrstah, kar utrjuje naše upanje v dobri potek pr venstva. Odlikoval se je tudi centerhalf Agosto. ki je znal uspešno voditi igro V napadu pa se še vedno opažajo po-
manjkljivosti, razen pri dveh krilcih, ki sta večkrat pripeljala žogo do nasprotnikovih vrat. Obratno stanje pa smo videli pri domačinih, ki so bili precej dobri v napadu, a niso mogli goriški obrambi do živega, šibki pa v obrambi, kar je tudi prineslo zmago Goričanom,
Po začetnih preizkušnih strelih so domačini prešli v 13. minuti v vodstvo, ko je njihovi desni krilec Degli Innocen-ti zabil prvi gol. Čeprav so Goričani skušali izenačiti, se jim to ni posrečilo do 24, minute, ko je Pischi ukanil tržiškega vratarja Sklausiča. Sedem minut pozneje je Gratton, ki je bil medtem zamenjal Rapetti-ja, povečal rezulat v prid Goričanom. V drugem polčasu pa sta obe enajstorici igrali, ne da bi se utrudili in le po pol uri igre so se Goričani vrgli divje v napad, ki se je končal z golom, katerega je z razdalje dvajsetih metrov zabil znova Gratton Rezultat je potem ostal neizpremenjen do konca igre, čeprav so domačini skušali zmanjšati razliko golov.
Zadnja kolesarska tekma
prvensfva ..Amatori''
V nedeljo popoldne so goriški kolesarji kategorije «ama-tori» zadnjič tekmovali na cestah naše pokrajine v letošnji sezoni. Tekmo je organizirala znana goriška restavracija «Central» .ki je tudi dala na razpolago pokal «Central», teh-nično organizacijo pa je prevzel klub CRAL iz Strašic. Tekma je bila veljavna za pro-
glasitev deželnega in pokrajinskega prvaka kategorije «ama-tori» za leto 1952. Tekači so morali napraviti deset krogov okrog dveh goriških mostov, IX. avgusta in Pevmskega, le po osmem krogu so se morali po Oslavju povzpeti do Stever-jana in nato nazaj po Grojni. Dočim je bila tekma ob začetku umirjena, se je pokazala razlika v moči posameznih tekmovalcev na trdi poti v Ste-verjan. Tehnični rezultati so naslednji: 1. Petrei Silvano, G. S. Doni iz Vidma, ki je prevozil 94 km v 2 urah in 30 minutah, s srednjim časom 37,600 km na uro. 2. Tedesco Duilio, Acegat-Trst, 3. Apollo-nio Bruno, Acegat-Trst, 4. Ca-sagrande Silvano, športno društvo Inter iz Gorice, 6 minut in 15 sekund od zmagovalca, 5 Petrei Ermes. G. S. Doni-Videm, 6. Bregantini Giordano, CRAL-Strašce, 7. Zafferini Mario. Acegat-Trst, 8. Sgobba-ro Aloj, S D Inter iz Gorice.
Za deželnega prvaka Julijske krajine je bil proglašen Petrei Silvano iz Vidma, za go-riškega pokrajinskega prvaka pa Casagrande Silvano, član športnega društva inter iz Gorice. ki je bil letos v stalni borbi na vseh kolesarskih tekmah z omenjenim Petreiem Pokal «Central» pa je osvo jilo društvo Acegat iz Trsta.
# * sli
V kolesarski tekmi za tržaško prvenstvo «allievi», ki je bilo v nedeljo v Trstu, je dospel na cilj prvi Goričan Silvij Godina, član Crala iz Stra šic. Drugi Goričan Avgust Žara, tudi Crala iz Strašic se je plasiral na osmo mesto.
Govor tov, Janka Furlana Nastop harmonikarjev iz Ljubljane Planinci na Tolsti vrh! in pevskih zborov iz Gorice, Podgore, Barkovelj in Šempolaja
SPD v Gorici priredi v nedeljo 28. septembra izlet na Tolsti vrh v Reziji.
Vpisovanje sprejema Darko Šuligoj - urar na Travniku. Voznina stane za člane 650 in 700 za nečlane. Z vpisovanjem zaključijo v četrtek 25. t. m.
Vesti za starše
šolskih otrok
Starše osnovnošolskih otrok obveščamo, da bodo izpiti drugega roka na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom od 25. do 30. septembra t. 1.
Istočasno bo tudi vpisovanje. Pri vpisovanju za letnik 1946 sta nujno potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju koz.
Šolsko leto 1952—53 se prične dne 6. oktobra t. 1.
Rudarji v Belgijo
Okrožni namestitveni urad v Čedadu, k; ima svoj sedež na sodniji, sporoča, da sprejema prijave delavcev, ki bi hoteli iti v Belgijo kot rudarji. Sprejemajo moške med 23. in 50. letom.
Vesti za učitelje
Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da so na občinski razglasni deski na vpogled lestvice prosilcev za začasno namestitev na osnovnih šolali v goriški pokrajini.
Vpisovanje v strokovno šolo v Čedadu
Cedadska strokovna šola sporoča, da sprejema vpise za šolsko leto 1952-53 v svojem tajništvu do 30. septembra t. 1.
tfhitp in
thmmihlu dimmili!
Nedeljska vrtna veselica, ali bolje rečeno tabor Osvobodilne fronte za devinsko-nabre-žinski okraj v Sesljanu, je privabil številno množico prista. šev. predvsem mladine. Lepo vreme je privabilo tudi mnogo Tržačanov, tako da -je bila prijazna kotlinica okrog in okrog obdana od ljudi, ki so pozorno sledili izbranemu programu. Na dnu kotlinice je bil pripravljen oder za pevce, poleg njega pa veliko plesišče, kjer se je mladina še pozno v noč vrtela ob zvokih dobrega orkestra. Na vrhovih dreves so plapolale velike slovenske in tr-
žaške zastave ki so bile vidne daleč naokrog.
Udeležence tabora je pozdravil tov. Janko Furlan, ki je še posebej pozdravil goste-harmo. riikarje iz Ljubljane, goriške pevce in domače pevske zbore, l^i so sodelovali pri kulturnem sporedu. Potem je v kratkih besedah prikazal potrebo združevanja. ki pride na najlepši način do izraza ravno na tabori'! in večjih zborovanjih.
Precejšen del svojega govora ie tov. Furlan posvetil politič. mm vprašanjem, predvsem pa nenasitnemu pohlepu imperialistične Italije po našem ozem-
Pogled na del
množice, ki se. je o Sesljanu
udeležila prireditve
Ljubljanski harmonikarji so v Sesljanu ogreli poslušalce
lju. Pri tem je prikazal vse njihove spletke okoli rešitve tržaškega vprašanja in jedrnato razčlenil, kaj vse naj bi po. menilo, če bi prišlo res do plebiscita ali drugačnih rešitev, kot jih predlaga in zahteva Italija.
Nato je govornik dejal, da Slovenci takih predlogov in rešitev tega vprašanja ne moremo sprejeti Mi se pridružujemo besedam tov. Tita, ki jih ie že večkrat izrekel in zadnjikrat ponovil pred 200.000-glavo množico v Dolenjskih Toplicah, da se tržaškega vprašanja ne sme in ne more rešiti na škodo tržaških Slovencev in Jugoslavije.
Kaj pa pravijo ki temu kom. informisti? Ne bo jim všeč, voditeljem namreč, da pošteni ljudje odobravajo Titove besede in obsojajo predloge italijanske vlade.
Nato je govornik poudaril, da je enotnost želja in volja vseh poštenih Slovencev, pa naj so tega ali onega političnega mišljenja. Onim, ki si danes prizadevajo, da bi enotnost razbili, povemo, da izvira njihova namera iz sovraštva do Jugoslavije, ki nam je in nam bo vedno najtrdnejša opora in garancija. Njihovo sovraštvo je plod njihovih osebnih in strankarskih interesov, ki so vedno v navzkrižju z interesi naše narodne skupnosti. Zato so in ostanejo ti ljudje sovražniki slovenskega naroda, pa naj se še tako laskajo in dobrikajo. Razvoj dogodkov jih bo prej ali slej razkrinkal. Temu <?P?” minu je posvečena današnji prireditev, ki naj tudi izpriča, da smo in ostanemo ?iva veja na našem narodnem telesu, da nismo več pripravljeni hlapčevati in da hočemo živeti enakovredno in enakopravno življenje z ostalimi narodi ter tako prispevati k. resnični demokraciji, napredku in kulturi.
Po ploskanju, s katerim so ljudje pozdravili jedrnate bt-sede tov. Furlana, je nastopil najprej oktet iz Šempolaja pod vodstvom tov. Zidariča, za njim pa moški in mešani zbor iz Standreža pod taktirko tov Lupina. Pela sta še mešani in mladinski zbor iz Podgore pod
vodstvom pevovodje Klavčiča in barkovljanski mešani zbor pod vodstvom tov. Pertota. Vsi zbori so za svoja izvajanja želi burno priznanje. Posebno pa so ugajali harmonikarji iz Ljubljane, ki so zaigrali več pesmi pod vodstvom prof. Kuharja,
Sledila je splošna zabava, ki je trajala pozno v noč
Nov ravnatelj
Zavezniške čitalnice
Ameriški državni departma je imenoval za ravnatelja Zavezniške čitalnice prof. Hamiltona A. Mathesa, ki nadomesti dosedanjega ravnatelja Danie. la J, Hergeta. Gospod Herget je bil namreč imenovan za pomočnika g. Donalda Dunhama, novega ravnatelja PIO.
DVODNEVNI '^„7 V 11, IN 12. OKTOBRA
Opatijo
Postojno	„
St. Peter na KrSS 11. Bistrico
Vpisovanje do
PETDNEVNI	V
Z AVTOPULMAI^u
beograJ!
OD 23. DO 27.
Spore
1. DAN:	tJ;
cb 5. odbed n \ i(tV, »	14. prihcd v
2. DAN:
ob 8. cdhod i* ycC8ra »	13. prihod V
3 DAN: ogled mfcita B*05 4. DAN:
OKT00
f-
fleoJ^v,-cb 13. odhcd W D^jreB’ ii 19. prihod v 5. DAN: ob 9. cdhcd 'z .uL.
»	13.	pr:hcd v ^
n 15. odhod H *"rSt, n 19. prihod v ^
__________ —**"“	Jpf6*
Prijave za i^j0’ jemajo ™.jfa\i Pa
prenočišče j0.
mo za ' ,2 seP**.
Vpisovanje od ‘ bra dalje pr« |eVero press», Ul. c- 3
in
OBIŠČITE
mednarodni zagrebški
od 13. do 28.
ki ima letos *■***! trgovski zna^
 S ---------------------------—"
Razstavljene bodo bogate zaloge
najrazličnejši"
proizvodov, ki bodo zanimali vsafc vseti Za potnike in prevoz bi»Ka 50% popusta °a
slovanskih urevoznih progah. j t Brezplačne vstopnice za velesejem dobit« /J r pred*1* sejinsko legitimacijo pn vseh jugoslovansK
v vseB
di'
za pri
nlštvlh v Inozemstvu.
Udobna prenočišča po zmernih cenah v Zagrebu.
Obvestila prejmete pri Jugoslovanskih trgffVa|j plomatskih predstavništvih v inozemstvu ^ Upravi zagrebškega velesejma. Savska cesta
DNEIII ZA SKLEPAIIJE KUPČIJ
skiD ,0 pri
fijatelje^edO0 Naznanjamo vsem sorodnikom, v za znancem z neizmerno žalostjo, da nas zapustila naša draga	rr oH
MARIJA ŠTOLFA roj. Tr ^
v 48 le^u »tarosli.	v Trstu
Pogreb bo danes iz glavne bolni*-'
9. uri.	a	A*1**’
Žalujoči: Mario, sop.[jUtka in
DSrico. *va^dkinji.
Trst, 23. septembra 1952.
KUMORSKI DNEVNIK
— S —
23. septembra 1952
C?E~KRATEK sprehod po zagrebškem velesejmu ")
Mf iz Liloslro a do zamašene stružnice
..      .,     .
dji prevladujejo povsod: v jugoslovanskem delu. zlasti pa pri tujcih. Zobna ambulanta, univerzalni Jenski aparat,«maček» iz Litostroja. čeljustne škarje... kdo bi naštel vse nove odlične proizvode ^pslpuanske industrije. Anglija je zasedla največji paviljon - Nemci pa so izzvali senzacijo z avtoko-I olksu/agen -Jtalijani tudi letos zamudili in je v njihovem paviljonu samevala zaprašena stružnica
*!«*> je opisati vseh Z?' kva<iratnih metrov, ki ®vtema letošnji zagrebški P,em' toliko je na tem preko, razstav*ljenih zanimivih ^ '|V^avtomobilov, proizvo-
da bi
:e	in	težke	industrije,
se zapadlo v suhopar-naštevanje. Zlasti velja to H, vni razstavljeni proiz-stroj, katerega lahko sn-i	Povsod	in to	tako v	ju-
1»	kot v	tujem	dete	Laik	se na	vse
'az'*®°Vrstne stroje le malo b,Vn' ' Vendar je tudi nestro-<Wai U topl° Pfi srcu zlasti us t . Pomisli, da je veči-sttoje^ ib jugoslovanskih i( , ' °tPreme, avtomobilov im j18'*1 tovrstnih izdelkov ne j,,* »«ve. po vojni zgraje-^ Slovanske industrije.
'timi	temi jugoslovan-
ski izdelki srečujemo mnogo li N nancev, katere smo ime-videti že na prejšnjih
^^iniih. Tako vidimo tudi •Iskra*	kinoprojektorje
odličm
is ^istrski izdelek kranj
tovarm
tavali S° tani znatno napre ® ne zaostajajo več za tiranih”1* izde,lki ostalih reno-tt)v :t tovarn po svetu. Ce-Sh. , e.vi'° «starih znancev« U)e’ Pa lahko občuduje i a Ve^es®imu tudi čisto
Vkv e’ katere 3e iu8°' Hivjf a.industrija pričela iz-ebse- 1 sele letos v večjem tako> da jih lahko že a*i Pa so najnovejši sBarat,,-aka izredno zanimiva
•e, avtomobile TAM,
‘•uta
		
Od
Jo rentgenski aparat,
in«1 um mn n,i,	i,	minuli
E VESTI
P do
*0l) r.
1. oktobra bo v - h kon9res književniki Pr, ®0s}aviie, za katerega
l5*!«,.®6! Jugoslaviji veliko W?’e, Referat o delu tostj 2d ^vnikov in delav-■Jjk ftj ,ruzertja bo imel taj-.de;. ,a Tošovič. Miroslav
■^Iturg k° B°voril o svobodi
'iti.
opic. Miroslav
m
'd umetniškega u-■'.%* 8 svetu ter v Ju-refem»„Sledilo bo še več
90,“
^ htigr Snovno vprašanje iiS n„resu. književnikov p«
^"•tšalo nn je~čentra-
\
|\.j ionizacije knjizev
i ,la‘utaV n' S tem ^
*e h . Drugo vpraša-\l0ž°.tikalo materialne-. °)a književnikov.
.\ni f * *■'*
«,,,ei ki ncoski slikar Ma-' ti le dovršil 82 let, zi-'■ Se iJ' k'ši v bližini Ni-i °ja! nelcaj meseci je ® sa«in Vrt' zdaj pa ostalo . Se «6,
*a premakljivo
'arjo „8a°jt sobi. Z daj u-j°	0	štensko	sliko
in" 'd ze|aU^a30 rdeče, mo-,, cCetj„ en°. Palmovo listje »* »Ubulr vmes lePe žen-hC '	delu	mu
it "o n l z novinarp m «■ Ja	zniv:	izgovarja
r»nie8o„i "J"nanjkuje časa.
kodif tovni sobi mo-uJdi še *.P0 prst tli in po-
tir-etniJc -n a^6’ kajti veliki f,i Z^no hiti, da do-Z‘vljenjsk0 delo.
. °d j7
.SHra j avBusta do 7. srpih 9 fesu , v Edinburgu S I,. , tt«ald glasbe in dra-
r	S
a tCrern .I. mstci festival, na
kovali tudi
,“farji
S
:»tip
alu
lik “titorij o,	'
te, tjudie , !	v	m ne t0'
h?*' i, , r0ovškimi in-K .r“*hku<	se ta festi-
"dajo h	0(1 drugih, Ta-
'%st \u9°slovanslci
«Ke-na Drini» in edinburškem
sodelujejo pred-
Cl». N,
''S^Zu3' Taz^irif° tudi
filmi
k ek
si ,
■i' * s-.
c«lc kuj1,('ilev‘z’isl''a družba ha ’Zkl^no
pravi-
tJrlVa. dela^iu 'n televiziji hS bl - Marka Twai
s1
l,< ftZTvrsto te-
°vo m
pod skup-
)»(,lo Vr5t„ M,a,rka Turama*. n“jbr,inou b°do
“Televizijsko
f*U,::Ze p,,ice zeenari-]ee. igralce in teh-
P. rej1 i*1
k0e,s-r •la ”5ek
'Zrin“ sest°ii iz 36 *
' aiših° "Veitih
°5ebie ‘M,,UL'e tn tel;
fe^i»r^f8a k»i
Sl« 1 del
"u" r'iankov, iz in večjega ih -^enih pisem m- Z“Piskov.
cA j« ,***
V!in orQ^'1. ,e Cbarlie ^l»an,\:ZJ"'enk., v
Ona! ^ b° Chaplin
Lo"donu
svnje-
filmu
S lVSe ljumu eume-tre^.otiiiu e da bo ue-
Bo”eo*0/ ,Udi
^jo 1 P° mu že
L"‘C-CSli»Pr,Je,en» po-
Sen.n!ešlc” d, .namreč še Ir	)e	že	n	,	avlfan in
H”.SI2I ...........
®« t), ”Q °*«bneon nn.
«ž0;>ne 3e-
1 Ch Pu,Ut t-napp-
menda edinstven na svetu, ki ima posebno napravo za povečanje in zmanjšanje vidljive plošče. S tem aparatom se lahko opazujejo vsi organi, sa mo na poseben gumb je treba pritisniti in aparat se sam avtomatično pravilno naravna. Ko smo že pri zdravilstvu naj omenimo še kompletno zobno ambulanto, izdelek tovarne «Jugodent» iz Novega Sada, ki s svojimi poniklanimi površinami in zapletenimi pripravami že kar na velesejmu zbuja strah bodočih pacientov.
Litostroj se tudi letos postavlja s svojimi turbinami, poleg teh pa razstavlja tudi novega omačka«, dvigalo za tvorniške delavnice, ki ga je prvič pripeljal na velesejem in katerega izdeluje v serijah. «Rade Končar« razstavlja poleg svojih stalnih proizvodov — velikih in malih elektromotorjev — tudi vertikalni elektromotor, ki se uporablja pri proizvodnji nafte in nekaj manjših novih proizvodov. Pozabiti ne smemo seveda tudi drugega industrijskega velikana, tovarno o-rodnih strojev «Ivo — Lola Ribar«, ki ima poleg prejšnjih proizvodov razstavljen tudi prototip velikih čeljustnih Škarij, s katerimi lahko režejo železo, debelo 7 centimetrov.
Kljub temu, da pričenjajo tudi v jugoslovanskem delu velesejma prevladovati stroji se še vedno pozna velik delež lesa pri izvozu, kar je prišlo tudi na velesejmu do posebnega izraza Vendar letos prevladujejo lesni izdelki in ne več debla ter deske. Več slovenskih tovarn se že dalj časa odlično uveljavlja na tujih trgih in zla sii v Angliji, za katero izdelujejo pohištvo po angleških načrtih. Ne moremo reči, da to pohištvo odgovarja nekoliko futurističnemu tržaškemu okusu, vendar govore ugodne kupčije, sklenjene na angleškem trgu. da odlično odgovarjajo željam in navadam konservativnih angleških kupcev. Poleg tega je pohištvo narejeno za čim lažji prevoz in lahko vso spalnico sestoječo iz dveh postelj, dveh omar, dveh nočnih omaric, mizice in dveh stolčkov zlože v eno'samo omai-o: Slabše se postavljajo na velesejmu ostale tovarne lesnih izdelkov in posebno pohištva, ker še vedno niso našle estetsko zadovoljive moderne oblike, vendar je tudi pri njih viden močan napredek.
Pred jugoslovanskimi paviljoni vzbujajo posebno zanimanje dve zložljivi hiši in dva terenska doma. Zložljivi hiši sta že renomiran izdelek, ki ga na veliko izvažata tovarni «Trud-benik« in «Krivaja». Kombinat «Trudbenik» pa se ponaša tudi s terenskim domom, to je hišica na kolesih, ki kljub tesnemu prostoru nudi svojim stanovalcem vse odobnosti: spalnico z vsem pohištvom, kuhinjo, predsobo z vgrajenim telefonom in kopalnico z ogrevalnim agregatom. Kljub vsem tem napravam tehta cela hiša ie šest ton.
V prvem nadstropju paviljona v novem delu velesejma so razstavljene razne dobrote in med njimi tudi slavne kranjske klobase, salame «Gavrilovič», ostali deli prekajenega prašičjega me^a itd. Tam tudj poča-ste obiskovalce različne tovar ne žganih pijač z odličnimi likerji in še boljšo «slivovico» ter «travarico» — jugoslovanskima žganima specialitetama. V tem delu jugoslovanske razstave so razstavljeni številni izdelki lahke industrije, kože, tkanine, izdelki domače obrti, preproge in podobno.
Celoten vtis, ki ga zapušča v obiskovalcu, jugoslovanski det zagrebškega velesejma je zelo ugoden. Ze na prvi pogled je ureditev paviljonov mnogo napredovala, razstavni prostor je pametneje izkoriščen, razstavljeno blago prihaja bolje do izraza, predvsem pa preseneča velika kvaliteta blaga. Lahko rečemo, da je jugoslovanska industrija in to velja tudi za lahko, v skoraj vseh panogah dohitela, v mnogih pa celo prehitela, svetovnoznane tovarne na Zahodu.
Oez cesto, v starem delu velesejma, so dobila za dva tedna svoj življenjski prostor tuja podjetja. Teh je letos mnogo več, saj je samo Angležev toliko, kot je bilo lani vseh tujcev skupaj. Angleži se sku šajo na vse kriplje utrditi na zagrebškem velesejmu in na jugoslovanskem trgu sploh. Zdi se. da so jim Nemcj odjed’: najboljše kupčije, ker niso 1948. leta oklevali in so vnovič poplavili Jugoslavijo s svojimi dobrimi in cenenimj proizvodi. Zato je Anglija zasedla največji paviljon in ga. sicer tipično angleško, vendar za iz btu v ZDA I jemo zelo okusno uredila. Tu-1 di v njenem paviljonu, kot
sploh po vsem inozemskem oddelku, prevladujejo stroji. Stroji za rudnike, majhne dizel-lo-komotive, dvigala, proizvodi optične industrije, avtomobili, kamnioni itd. to je osnovni artikel, ki bi ga Anglija rada izvažala. Poleg tega pa še odlični proizvodi kemične industrije in vse mogoče drobnarije. Anglija se na velesejmu tudi ponaša z nekaterimi zanimivostmi, ki jih Nemcj vseeno ne morejo pripeljati, Tako je vedno velika gruča ljudi pred reakcijskimi motorji «Rols Roys» in turboreaktorji na vijak «De Havilland«. Kljub izredni ostri konkurenci ' kaže, da se Anglija uveljavlja zaradi izredne kvalitete in trpež-nosti svojih izdelkov. Tako bodo kmalu pričeli voziti po jugoslovanskih cestah originalni avtobusi na prvi pogled brez motorjev. Motor so namreč skrili v pod tako, da je za potnike ostal ves ostali prostor.
Nemci so na jugoslovanskem trgu že pravi veterani. Zato so tudi letos poskrbeli za svojevrstno senzacijo — avtokolo-no «Volkswagen», ki med drugim razstavlja prvič nov model malega odprtega avtomobilčka. Dva cilindra, izredno mala poraba bencina, cenenost, enostavnost in zraven enaka u-dobnost, kot jo daje na primer «FIAT 1100», poleg tega pa še naravnost smešno nizke cene so prednosti avtomobilov te znamke in ni čuda, da se pred to avtokolono ustavlja vsak dan množica radovednežev.
Pred temi Avtomobili smo tudi ujeli na fotografski trak jugoslovanskega notranjega ministra Rankoviča, ko si je z velikim zanimanjem ogledoval to čudo nemiške tehnike. Seveda pa sodelulejo na velesejmu tudi druge nemške firme kot «Zeiss,» «Mercedes Benz« itd.
Avstrija se je namestila v prvem paviljonu na levo ter razstavlja množico raznih obdelovalnih strojev, poljedelskih strojev, traktorjev in kemične izdelke. Skoro z enakimi izdelki so prišle na velesejem tudi ostale države, med katerimi vzbuja posebno pozornost ko, da je uhajal vodik. Francija, ki je svoj paviljon opremila naravnost francosko okusno. Edina država, ki ni po-večala od lani svoje udeležbe na zagrebškem velesejmu je Italija. Letos je sicer vnovič prišla z že tradicionalnimi dobrimi izdelki, kot so tovorni avtomobili, dvigala in poljedelski stroji, vendar so prišla mnoga italijanska podjetja prepozno. Na zagrebškem velesejmu, namreč velja nenapisan zakon, d= mora biti uro pred svečano otvoritvijo vse na svojem mestu. Se v ponedeljek (to je bil tretji dan velesejma) pa je v kotu velike razstavne dvorane samevala zaprašena stružnica pokrita s starimi časopisi. Skoro ni treba povedati, da je ta prostor zasedla Italija in da podjetja verjetno zaradi nagajanja italijanske vlade niso mogla priti prej. ,
S. B.
Pogajanja o Posarju
še niso v zaključni fazi
Posarje naj dobi statut, podoben onemu v Tangerju - Francija dovoli evropeizacijo Posarja, ki naj ostane z njo še nadalje gospodarsko združeno - Nemčija noče priznati Francozom prednosti
Jugoslovanski minister Rankovič si ogleduje v spremstvu direktorja zagrebškega velesejma dr. Snidaršiča najnovejši model odprtega avtomobila znamke «Volkswagen».
Posarsko vprašanje loči Francijo in Nemčijo nekako tako kot loči tržaško vprašanje Jugoslavijo in Italijo. Nemci in Italijani nočejo priznati, da so izgubili zadnjo vojno, Italija še posebej, da so po suhem proti volji našega naroda leta 1918. zasedli našo zemljo in stopili na goriška tla ne, kakor zatrjuje reški fašistični propagandist Edvard Sušmel, z zmagovitim orožjem v roki, temveč z belo zastavo na čelu svojih vojaških edinic; to nam
Vi
Pred. nami je avstrijski paviljon. Avstrija je prišla na velesejem s številnimi proizvodi težke in tudi lahke industrije ter že dalj časa zelo ugodno trguje z Jugoslavijo.
IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII||||lllllllliaillllllli(illllllMIIIIIIIIIIII|||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||M<lllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllll1llllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllll1illllllllllllIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Grof Zeppelin zgradil zrakoplov
na osnovah zagrebškega samouka Schivarza
Delo v Petrogradu - Poskus pred člani nemškega vojnega ministrstva na Tempeihofu Smrt preprečila Schwarzu popolno zmago . Grrof Zeppelin priznaval Sclnvarzuve zasluge
Ime grofa Ferdinanda Zeppe lina - je znano po vsem Svetu. Njegovo ime nosi zrakoplov, na katerega so Nemci zelo ponosni, v prepričanju, da so oni pivi narod, ki gradi zrakoplove tako velikih dimenzij. To-do človek, ki je prišel prvi na misel, da gradi take zrakoplove --i& to misel . tudi uresničil, je bil skromen zagrebški trgo ves z lesom, samouk David Schwarz. Ni bi! niti tehnik niti fizik ne mehanik, vendar ie v svojem delu uspel, da je postal pionir zrakoplovstva. — Letos poteka stoletnica Schvvar-zovega rojstva. Umrl je pred 55 leti za kapjo na Dunaju pred
r»	r	r/ortvoh.
in zmagoslavja, kri mu udari! z zrakoplovom. Kako so ti po-v srce. Zagrabi se za prsi, kjer. skusi uspel; iv ali se je zrako
je občutil bolečino in še enkrat krčevito stisne pesti. Toda smrt mu je prekinila tek življenja...«
Tam, kjer se je mrtvi usta-
plov dvignij v zrak, ni znano. Češki inženir Jan Kučera misli v svojem članku v «Pra-škem slovu« 14. III. 1937, da poskus; v Petrogradu niso u-
vil. je živi nadaljeval. Na te-j speli zato. ker je bil balon
slabo napolnjen in grajen tako da je uhajal vodik:
V Nemčiji ga je čakala večja sreča. Sestal se je s prvim producentom aluminija, tovar narjem Carlom Beckom iz Eve-kinsa v Westfaliji. Ta se je
melju Schrvarzovega dela se je Zeppelin iahko dvignit v zračne višave. Franz Lehnhol je najtočneje izrazil odnos Schwarz — Zeppelin z naslednjimi besedami:
«Zrakoplov Zeppelin ni izum grofa Zeppelina, temveč Davida Schvvarza. Grof Zeppelin ni niti oče niti tvorec zrako plova, temveč ga je samo adop-
Ob treh popoldne, vreme je mark. Ce v-^m l&ta de.ngr ,še ni bilo neugodno, se je zrako-, pil . izplačan, je temu. razlog plov dvignil. Vodil ga je stroj- j smrt Kueblerjeyp .ipatere in ni ključavničar podoficir Ja- s bolezen njegovega očeta, o če-gels. Dvignil se je v višino nad \ mer sem zvedel na poti. Upam,
znajo še danes povedati naši Goričani...
V Posarju imamo domačo vlado, ki noče ničesar vedeti o priključitvi k Nemčiji in se zavzema za samostojnost. O-čitno jo miče zgled bližnje Luksemburške. Tako je ta — Hoffmannova vlada zavrnila že dvakrat prošnjo za ustanovitev krščansko - demokratske in socialdemokratske stranke; svojo odločitev je utemeljila na kratko s tem, da se voditelji omenjenih strank še do sedaj niso izjavili glede osnovnih načel posarske ustave, ki predvideva politično ločitev Posarja od Nemčije in ustanovitev posarsko-francoske gospodarske, denarne in carinske zveze. U-pravno sodišče je samo zaradi tega, češ ker so v teku franco-sko-nemška pogajanja, preložilo razpravo o pritožbi obeh političnih strank za mesec dni. Vlada pa noče določiti volitev v skupščino. V vseh teh potezah je očitna težnja zavlačevati notranjo politično rešitev Posarja.
Vzporedno tečejo že dolgotrajna .pogajanja med Francijo in Zahodno Nemčijo, ki pa se ne premaknejo v zaključno fazo. Schuman in Adenauer sta sicer pokazala veliko vztrajnost, morda bi že zdavnaj sklenila sporazum, če bi šlo zato. da zadovoljita samo lastni stranki, toda za seboj imata parlament v Bonnu in Parizu ter javno mnenje obeh držav, ki so nepopustljivi. Anglija in ZDA se v ta spor nočejo vmešavati, edino De Gasperi se je na zadnjem zasedanju evropskega jeklenega in premogovnega poola v Luksemburgu rinil v tem vprašanju v ©sprednje in poskušal posredovati za spravo.
Tu moramo pripomniti, da so nastopile zlasti med socialdemokrati cele krajevne skupine pristašev, ki očitajo vodstvu, da ni v svoji pasivnosti prispevalo ničesar za rešitev posarske-ga vprašanja in za izboljšanje francosko-nemških odnosov. To pomeni, da ima socialdemokratska stranka v Posarju že več tisoč odpadnikov.
Schuman in Adenauer sta v zadnjem času «do vratu zapeta« in nočeta povedati kako daleč so prišla njuna pogajanja. Le Schuman je na zadnji seji zunanjepolitične komisije republiškega sveta dejal, da bo že obstoječa gospodarska zveza v svojih osnovah še nadalje, obstajala in da -si po njegovem mnenju sama pcsarska vlada, ki je spoznala, da je umestno odložiti Volitve, želi, da se okrepi ppsarska avtonomija pod zastav"© evropske zveze. {(Francija, tako je nadaljeval franco-sk- zunanji rmihistei', noče Posarju diktirati rešitve, mnogo
400 metrov. Toda z levega v,- da imate sedaj odprto pot k j
jaka je pade! pas, tedaj sta se odpela tudi dva druga pasova in zrakoplov je bil prepuščen sam sebi. Jagels je hitro iz pustil plin, iariia je nagi0 padala in se razbila. Tako se je v nekaj minutah končal prvi let zrakoplova, ki je bil skonstruiran po načrtih Davida
navdušil za gradnjo zrakoplo-1 Schvvarza.
hotelom «Zur Linde«. Zagreb-1 tiral in mu bil očim. Res je, ški in dunajski časopisi so ob- j da sta se tako eden kot dru-javili kratko vest o njegovi j g; trudila okrog zrakoplova ob smrti, ki ga je doletela v trenutku. ko je dobil od pruskega vojnega ministrstva obvestilo, da mu omogoča poskusni let 'z aluminijastim zrakoplovom v navzočnosti nemškega cesarja na Tempelhc.fer Feldu.
Ista brzojavka mu je tudi javljala, da bo ministrstvo, če bo v svojem poskusu uspel, odkupilo izum pod sijajnimi po-g°ji	,	,
Feliks A. Theilha-ber je v knjigi «Usoda in delo« (1931) napisal:
«Začetek 1897. Sedaj bo David Schvvarz, lesni trgovec iz Zagreba, pred svetom v Berlinu osvojih nebo in se dvignil na svojem velikem zrakoplovu. Njemu, neznanemu samouku je uspelo, da je iz mehanike izčrpal veliki izum...
V tem trenutku je zajelo
podpori državnih oblasti. V tej tekmi je zmagal tujec: popolnoma nepoznani David Schvvarz je premagal zaslužnega vojaka, ki je užival največji ugled in spoštovanje — grofa Zeppelina.«
O Schvvarzu vedo naslednje podrobnosti. S svojimi načrti, zaradi katerih je njegova družina postala siromašna, je Schvvarz najprej odpotoval na Dunaj in ponudil svoj izum avstrijski vojski. Toda vojno ministrstvo in glavni štab nista pokazala za njegove načrte prav nobenega zanimanja.
Verjetno ' so dvomili v u-speh. Kar so odbili Avstrijci, so sprejeli Rusi. Vojaški ataše ruskega poslaništva na Dunaju je poslal Schvvarza v Petrograd, kjer je dobil denar bil nameščen pod gondolo na in po dveh letih izdelal zrako- j pravokotni osi. Vsi vijaki so
va Bil je prepričan, da bo uspehu cena aluminija zrasla na tržišču. Beck ni podpiral samo Schvvarza. temveč celo njegovo družino. Za gradnjo zrakoplova je žrtvoval precejšnjo vsoto 200.000 mark. Beck in Schvvarz sta -postavila metalni zrakoplov na tempelhof-sk(> letališče. ,Nek0 nemško kemijsko podjetje je obljubilo poslati najboljši plin za polnjenje zrakoplova. Toda Schvvarz ni dočakal te vesti. Podlegel ie srčni kapi.
Po njegovi smrti se je lotila posla njegova energična vdova. Podpisala je z Beckom pogodbo, ki ji je zagotovila visok odstotek od produkcije zrakoplovov. Delali so s polno paro, toda preteklo je vendar pol leta. da je bil 3. novembra zrakoplov pripravljen za let. Schvvarzov zrakoplov je bil dolg 38,32 metra in motor s 13 HP, poganjal je tri vijake na vodoravni osi, en vijak pa je
pri-
ania.	,
tudi
prost
Schvvarza razburjenje od sreče I plov. V Rusiji so bili poskusi ‘ bili spojeni s pasovi.
RIMSKA ENOTNOST
Vsa poročila prič, ki so razpravljale o letu Schvvarzovega zrakoplova, se strinjajo v naslednjem: Schvvarzov zrakoplov je sposoben za let.
Neugodno vreme je bilo krivo neuspeha, mnogo pa tudi Jagels, ki se prei spioh nikoli ni ukvarjal z aviacijo. Nihče drugi si namreč ni upal v gondolo.
Jagels se je za t° odločil, ker so mu dobro plačali. Veter in naglo dviganje sta povzročila, da so jermeni popokali. Jagels se je ustrašil, prehitro izpustil plin in tako je bi! zrakoplov uničen. Govorilo se ie tudi, da je bila kriva sabotaža, da se let ni posrečil.
Let je opazovalo le majhno število strokovnjakov s poseb-j nimi propustnicami. Med gle-' dalci je bil tudi grof Zeppelin, ki se je tajno približal letališču. Tedaj so ga imenovali «ne-ozdravljivi norec z Bodenskega jezera«. Je sicer napravil nekaj poskusov z zrakoplovom že leta 1876, toda vse do Schvvarzovega izuma se ni dvignil niti za ped nad zemljo. Po dolgih pogajanjih sta Beck in Zeppelin dobila patente od Scharzove vdove, ki je dobila za to znatno odškodnino. Strokovnjaki se strinjajo v tem, da je Zeppelin uporabil mnogo idej in tehničnih principov iz Schvvarzove zapuščine!
Svetovalci in sodelavci grofa Zeppelina so trdili, da ni nobene zveze med zrakoplovom Zeppelina in Schvvarza. B’ranz Lenhnhofl' piše v knjigi «K vprašanju gradnje Zeppelina« naslednje:
((Resnici na ljubo je treba priznati, da je grof Zeppelin, kar je izviralo osebno iz njega, bil korekten, objektiven in pošten, vse dokler ni prišel pod vpliv Colsmana (Colsman je bil direktor podjetja za gradnjo Zeppelinov), in mu celo dopuščal, da je njegovo ime izrabljal Bil je celo primoran v javnosti objaviti, da ni odgovoren za Colsmanove postopke.
O Zeppelinovem priznanju Schvvarzu in njegovi lojalnosti do njega govori tudi naslednje pismo, ki ga je poslal Schvvar zovi vdovi v Zagreb:
((Spoštovana gospa Schvvarz!
Pred mojim odhodom sva jaz in g. Kuhn dala pismeni nalog g, Kueblerju. da vam izplača na račun 2500 do 3000
„	,	ska	država	politično	avtonomi-
sreci. Z-elim vam, da bi bila^^ prj tem pa ohrani še napre;
ta sreča popolna, grof Zeppelin«.
Vaš vdam j gospodarsko združitev s Fran cijo. Nikakor pa ne bo Franci
Zeppelin	je	še	naprej	pisal	j ja sprejela posredovanja	kakš-
Melaniji	Schvvarz	in	ji	pošiljal1 tuie sile...«
denar Samo dejstvo, da je V ostalem se zavzema Fran
cija za tale načrt: Evropeizacija Posarja, ki naj obstaja v tem. da se, Francija odpove voditi zunanjo politiko tudi v imenu Posarja in dovoli, da prevzame nadzorstvo nad to deželo	ta ali
drugi mednarodni orSan.	S tem
b: se okrepila avtonomija Posarja tudi nasproti Franciji. Poleg carinske in valutne zveze naj bj veljali v Posarju v gospodarskih zadevah še nada-
Schvvarzova vdova prejela 15 tisoč mark. dokazuje, da je bilo delo njenega moža solidna osnova za nadaljnje delo grofa Zeppelina.
Gotovo so Schvvarzovo slavo -zatemnili tisti ljudje, ki so se strinjali z izjavo cesarja Viljema: «Izum zrakoplova mora ostati nemškim možganom.«
lje francoski zakoni. Francija je tudi za to, naj bi za nemški izvoz in uvoz veljale razne olajšave. Tako bi bila ureditev Posarja podobna statutu, ki velja za Tanger.
Kaj rečejo k vsemu temu Nemci? Vemo samo to. da ie na željo nemške delegacije, ki jo vodi zunanji minister Hell-stein, predložila francoska vlada svoje predloge pismeno, da so izposloval;, Nemci daljši rok za odgovor, posebno pa zato, ker bodo sporočili Francozom svoje protipredloge. Adenaur noče prenapenjati svojega stališča in tudi ne želi da bi pritožba Posarcev prišla pred evropski svet v Strassburgu. On pač noče, da bf silil Francijo pred mednarodni forum; to bi pomenilo preziranje svojega nasprot nika. Adenauer tudi upa, da bo montanska unija, ki bo u-blažila nasprotstva z gospodarske strani, vplivala ugodno tudi na končno rešitev mednarodnega položaja Posarja.
Vsekakor je važno že to, da se pogajanja med obema vladama nadaljujejo. V kolikor se zdi, da je prišlo med Schuma nom in Hallsteinom glede statuta evropeiziranega Posarja do sporazuma, so ostala nerešena gospodarska vprašanja. Bonn-ska vlada noče priznati Francozom jposebnih prednosti v Posarju. Ne dopustijo, da bi obveljal francoski razlog, da sme Francija neomejeno razpolagati s Posarjem samo zaradi tega, da s tem izravna nemško premoč. Nemci zatrjujejo, da so Francozi pred premočjo svojega vzhodnega soseda zavarovani že z montansko zvezo, v kateri je Francija močneje zastcn pana kakor pa Nemčija. — Ureditev gospodarskega dela pogajanj pa je že zato težja, k--r je treba rešiti zamotana vprašanja valute, zakupa rudnikov, Warntovega — premoga, železnic itd.
Adenaur je izjavil v Luksemburgu, da hoče spraviti sarsko vprašanje s sveta; toda kanclerjeva moč je omejena in nastane vprašanje, če mu bo uspelo premagati opozicijo in del vladne koalicije. Težkoče so pokazali že zadnji dogodki v Luksom burgu, kjer so nemški socialni-demokrati onemogočili izvolitev nemškega krščanskodemokra*-skega delegata za predsednika skupščine montanske zveze in so oddali svoj glas za Spaaka. V svojem odporu proti klerikalizmu in reakciji so bili raiši za belgijskega socialista kot pa ze nemškega buržuja. Socialni-demokrati so svoje ravnanje z lahkoto utemeljili in strankin forum jim je dal prav. Prav t^ko'hiso hoteli sodelovat; pri predlogih o notranjem statutu montanskega parlamenta, ker so se bali, da bj s tem priznali evropsko obrambno skupnos:.
Po zadnjih vesteh je povabil Adenauer voditelje glavnih posavskih strank na razgovor v Bonn. Nemški politični krogi mislijo, da se bo sukal razgovor zlasti o delovanju teh strank, ki jih posavska vladi noče priznati jn o njihovi sploš ni taktiki glede na mednarodni položaj t celotnega posavskega vprašanja. 'Medtem išče Hbff-mann disidente v strankah svojih nasprotnikov ter dela na to, da razmahne v širino in globino avtonomno gibanje. Zin; je vsekakor 'ugodneje, da ne pride do sporazuma med Francijo in Zahodno Nemčijo in da ostane pri statusu auo!
Potres v Assanm - liai veži i v zooilovini
V preteklem poletju, ravno ob času ko so kitajske rdeče armade zasedale Tibet, se je razširila vest o velikanskem potresu na ozemlju Himalaje, k: naj bi celo predrugačil višine Mount Everesta.
Poznejša poročila so bila bolj umirjena, a vendar niso dala o potresu jasne slike. To kar se je 15. avgusta pripetilo v neobljudenih pokrajinah Tibeta, je bilo šele sedaj po znanstvenikih točno dognano. V resnici so seizmografi — potre-someri zaznamovali največji potres, odkar ti aparati obstajajo.
Angleški strokovnjak Ernest Tilloston opisuje ta potres v reviji «Nature». Po njegovih izsledkih se ie ta potres pričel 15. avgusta 1950 ob 14. uri, 9 minut in 30 sekund po green-w;chskem času. Središče največjega nam znanega potresa je bilo mogoče točno določiti s poročili 86 , seizmograf:čnih postaj. Središče potresa je bilo v Assamu, to je v pokrajini med Tibetom, Burmo in Bengalijo. Samo redko naseljeni pokrajini se je treba zahvaliti, da ni ta, nam največji znanj potres, zahteval ogromnih človeških žrtev.
Pri mnogo manjšem potresu v Sagamskem zalivu na Japonskem 1. septembra 1923, ki je traja! samo eno minuto, je bila povzročena škoda v Tokiu, Jokohami in drugih mestih: tragična bilanca tega potresa ,ie bilo 142.805 mrtvih, 103.733 ranjenih in 576.262 porušenih hiš.
Potres v Assamu je vpovzro-či; posebno v gosto naseljeni dolini reke Brahmuputre velik preplah, ki je trajal več tednov, zaradi poznejših zemeljskih tresljajev.
Glavni potres je trajal de vet minut. Temu so sledili do
26. avgusta še manjši sunki. Niti v septembru in celo v novembru se ni zemeljska skorja popolnoma umirila.
Okrog 20.000 kvadratnih milj ozemlja je trpelo zaradi tega potresa. Brahmaputra in druge reke so prestopile svoje bregove in poplavile rodovitna polja. Mnogo jezov, mostov in železniških prog je bilo uničenih. Celo v Kalkuti in v Ranggonu je nastaj med ljudstvom preplah. Človeških žrtev je bilo k sreči samo 1500, a materialna škoda je bila ogromna. Ta škoda, predvsem na ri ževih poljih je še bolj prizadela že itak revno ljudstvo.
Prestrašeno prebivalstvo še zaradi nenehnih sunkov si dolgo ni upalo v svoje polpodrte koče. čeprav je razsajal prav v tistem času monsum «Mon-zum«, to je neka vrsta vetra, pomešana z dolgotrajnim deževjem.
Evropskih očividcev glavnega potresa je zelo malo, ker se je središče tega nahajalo, koL že omenjeno, v neobljudenih krajih Himalaje. Neki angleški kapetan, F. Kington Ward, ki je bil s svojo soprogo na raziskovalnem potovanju, se je slučajno znašel nad epicentrom potresa.
Angleža sta se tedaj nahaja la pod šotorom v gorski kotlini Rimi na 1600 metrih višine, v neposredni bližini malih vasi. Okoli Rime se dvigajo proti nebu stopničaste gore do 6000 metrov Višine, ki dajejo pokrajini zelo pestro sliko. U-trujena Angleža sta v rriraku legla pod šotor, ker sta hotela drugo jutro nadaljevati pot v spremstvu 16 nosačev. Kar naenkrat, okrog 8. ure po krajevnem času. se je začela zemlja v spremstvu močnega pod-' civiliziran svet, kjer sta pove. zemeljskega bobnenja tresti, j dala svoje dogodivščine,
Krngton je skoči; iz šotora in videi vrhove velikanov, ki so
nihali sem in tja.
Zemeljski sunki pa niso dovolili, da bi človek stal na nogah. Ležeč na tleh je kapetan imel občutek, kot da se nahaja na premikajoči se ledeni plošči, ki ne plava, temveč ki jo nevidne moči vlačijo v notranjost zemlje. Kamniti plazovi, ki so se usuli po strmih pobočjih gora v dolino, so s svojim bobnenjem še povečali grozo navzočih.
Močan pok je kar naenkrat naznanil konec prvega podzemeljskega sunka, Angleža sta pri vsem tem ostala nepoškodovana. Tudi šotor je ostal na svojem mestu. V malih vaseh pa je bila sleherna koča poškodovana in tudi obsežni samostan s svojim visokim obzidjem je bil porušen.
Smer glavnega potresnega sunka je tekla od zahoda proti vzhodu. K sreči so najbližje gore ležale tako. da se niso kamniti plazovi usuli na kapetanov' šotor in na bližnje vasice. Dve uri po tem potresu je bila pokrajina zavita v gost oblak prahu, kj je jemal sapo navzočim. Prej čista in prozorna reka tiste doline se je spremenila v hudournik poln blatne vode. ter je odnesla tri vodne mline in edini most. tako da so bilj do 6. septembra odrezani od ostalega sveta vsi tisti, ki so bili na tisti strani.
Poznejši potresni sunki so se vrstili v nerednih presledkih, oznanjajoč se z močnim pokom. T; niso bili tako močni kot pr vi. toda kamniti plazovi so se še vedno kotalili v dolino.
Sele po več tednih prisilnega bivanja v tistem kraju sta se Angleža lahko povrnila v,
\ir\Pi J	P	Vremenska napoved za	danes:
lf W L KA	la	pooblačitev z znižanjem	tem-
Tl\ L/VlL	perature. — Včerajšnja	najvišja ten>peratura v	Trstu
je dosegla 18, najnizja pa 10.4 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
23, SEPTEMBRA 1952
i:::l
a. *ji
j [i:
i ^ »i ?
.			
i ■	k	■::	
	i ::::	lilHiil	
	;i		
			ha
			iiiiilii:
		*•«	
::::	n j !	Ha
	sjHjijir	
:		1
		1 &
9K		
NimmnniiouiiiidinnnnngHBBH
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 20.00:
Pietro Mascagni:	«Cavalleria
rusticana«; Ruggero Leoncaval. lo: «Glumači». — Trst II.: 21.00: Pregelj-Breda, 3 nad — Trst I.: 11.00: Simfonična Sla ba. — Slovenija: 18.30: Koračnice iz oper. ^J.i ■ Orkestralni koncert del Emila Adamiča, Bravničarja in Demetrija Zebreta.
Mlada
Matija
JUGOSLAVIJA JE V NAPMOČNI IGRI ZMAGALA 4«2 (1-0)
Dolgo pričakovano maščevanje
nad avstrijskim nogometom je uspelo
(»ustje s« zaui niiva,
bili nevarni v času krize Jugoslovanov - Tekma je bila na trenutke lepa - Veliko zanimanje med občinstvom
JUGOSLAVIJA: Be*ra( Stojanovič), Stankovič, Crnkovič (Ze-kovič), Čajkovski, Horvat, Boško v, Ognjanov, Mitič, Vukas, Bobek, Zebec.
AVSTRIJA: Zeman, Roeckl, Happel, Hanappi, Ocwirk, Schle-1*1, Ceika, Huber, Dtpnsi stoja spal, (Riegler), Koerner II.
SODNIK: Ewans (Anglija).
Gole so dali: Bobek v 14. min. prvega polčasa ter Bobek v 5., Vukaj v 10., Koerner v 17., Cejka v 29. in Bobek (enajstmetrovka) v 42. min. drugega polčasa.
(Nase posebno poročilo)
Jugoslovanski gledalci, ki so čakali na tekmo proti Avstriji z naravnost svetopisemsko potrpežljivostjo, domov grede niso bili razočarani. Plavi so zmagali zasluženo, igra je bila zanimiva in včasih celo lepa.
Avstrijci so pokazali vse to, kar smo predvidevali. Za vi dno tehniko, velik smisel za skupno igro in ■ . ■ počasnost. Pri jugoslovanskih nasprotnikih so tekli igralci, pri «plavih» žoga. Zmagovalec dvoboja med člo-
vekom in žog o je pač lahko samo slednja. Avstrijci nis0 u-speli, da bi s svojim Ocvoir-kom, čigar naloge so zelo nedoločene, zmešali domačine. Ti sc obdržali v svojih vrstah red (razen nekaj minut drugega polčasa, ko so Avstrijci znižali na 3-2) in Zadovljiva forma vseh enajstih mož je naredila ostalo.
Beara je imel nekaj zelo u-spelih parad, včasih pa je nepotrebno zapustil vrata. Pq poškodbi zaradi trčenja z Dien
MEDNARODNI LAHKOATLETSKI DVOBOJ V SKOPLJU
Jugoslavija - Avstrija 107:94
SKOPLJE, 22. — Jugoslavija je v lahki atletiki premagala Avstrijo z razmeroma tesnim rezultatom 107:94. Rezultati drugega dne:
400 m ovire: Heideggar 55,4, Emhart 56,2. Zupančič 56,6 in Kopitar 59,2;
škofe s palico; Milakov 4,10, Fritz 3,60, Roca 3,50, Schmidt 3,30:
kladivo:	Galin	54, Pasler
49,40, Berec 48,48, Zadrazil 41,45;
200 m: Wimmer 22,4, Sabolo-vii 22,5, Strueokl 22,9, Račič 23,5;
troskok: Milovanovič 13,90, Radovanovi^ 13,83, Sturm 13,38 in Pilhač 13,07;
800 m; Laseh 1:54,7, Suppan 1:55,1, Ottenheimer 1:55,1, Mu. goša 1:55,8.
10.000 m; Mihalič 30:19,6, Ce-tinič 30:48, Stueble 31:12,4, Perc 32:30.
4 x 100 m: Avstrija 3:22,9, Jugoslavija 3:24,0,
kopje: Dangubio 63,76, Pavlovič 62.93, Deboef 62,90, Sack 56,72.
Rezultati tudi v nedeljo niso bili nadpovprečni. Omembe je vredno 54 m Galina, ki pa je žal nestalen. Milakov je po. novno preskočil svojo normalno mero 410 cm, ni pa dosegel 420 cm, kar bi predstavljalo nov državni rekord. Presenetil je dvojni poraz Jugoslovanov na progi 800 m. Zopet je bila kriva napačna taktika.
Jugoslavija-Francija
38-36 (24 • 24)
CARIGRAD, 22. — V nadaljevanju košarkarskega turnirja jg Jugoslavija porazila Francijo z 38:36. Turki pa so odpravili Italijo s 54:42. Ker so Jugo. slovani izgubili nepričakovano proti Turčiji, imajo mplo možnosti na prvo mesto. Do njega bi jim lahko pripomogla edino zinaga Francije nad Turčijo.
Lahkoatletska nedelja
BUKAREŠTA :	Mednarodna
prireditev vzhodnih dežel: 100 m: Goldovany (Madž.) 11.0; 400 m; Szendgaly (M.) 48.8; 800 m: Bakos (M.) 1:52.8; 5000 m; Bereš (M.) 14:39 0 3000 m
ovire: Jeszenszky (M.) 9:06.6; skok v višino:	Soter (Rom.)
190; kladivo; Nemeth (M.) 58.68, Csermak (M.) 57.39; disk: Klics (M.) 49.88.
BERLIN: 110 ovire: Hildreth (V. Britanija) 14.7; 100 m: Mac Donald Bailey; (VB) 10:8; 200 m; Bailey 20.9; 5000 m: Gude (Nemč.) 14:16; 100 m ženske: Blankers Koen (Hol.) 11.7, Strickland (Avstral.) 11.7, 80 m ovire ženske; Strickland: 11.1. Blankers 11.1; skok v daljino ženske: Blankers 589.
SODERTALLE : Na lahkoatletski prireditvi je svetovni prvak Sverre Strandli vrgel kladivo 57.75 m.
MOSKVA: Olimpijska prvakinja v metu krogle Galina Zi-bina je dosegla nov svetovni rekord z rezultatom 15.37 m.
PRAGA: Jirij Skobla je postavil nov češki in evropski
stom ga je zamenjal Stojanovič, ki ni imel prehudega dela. Stojanovič je še letos bil vratar jun-orsk-ega moštva Partizana. V nekaj mesecih je naredil pot, za katero so navadno potrebna dolga leta. Od obeh branilcev je Stankovič bil za-nevljivejši čeprav Crnkoviču ne moremo očitati hujših napak. Obadva sta igrala čisto, na prvo žogo, njiju odbojni u-darci so bili točni. Isto velja tudi za Horifata. Od obeh krilcev je Čajkovski bolj padel v oči. Dobro je povezoval napad in obrambo, vnašal red in v kritičnih fazah kril svojega direktnega nasprotnika. V napadu sta največ aplavzov požela Bobek in Vukas. Srednji napadalec splitskega Hajduku je igral stalno v ozadju in je dobro izpolnil nalogot ki jo je imel v načrtu «anti Ocvoirkv. Bobek je bil mnogo boljši od Mitiča, ki zadnje čase ni v formi. Krili sta: v glavnem zadovoljili; Zebec jg bolj ugajal od Ognjancnxit čigar udarna moč je bila oslabljena zaradi nezadostne igre Rajka Mitiča.
Pri Avstrijcih je igral prvo violirio Ocvoirk. Zvest svoji nalogi je meril igrišče v dolžino in širino in neprestano nevarno posluževal tovariše v napadu Kritike avstrijskega tiska na račun Stojaspala so se pokazale upravičene in Nausch je v drugem polčasu s težkim srcem nadomestil svojega protežiranea z Rieglerjem. Leva stran napada je bila s to zamenjavo v drugem polčasu boljša od desne. Zeman ni kriv Za gole, Hanappi in Schleger sta dobro čuvala jugoslovanski krili, niso razočarali ostali. Za poraz, let bi lahko po zamujenih prilikah bil še mnogo hujši, ima največ krivde zastareli sistem Avstrije. Po zadnjih porazih je jasno, da je kriv način igre in ne tisti, ki ga izvajajo.
Nekaj kronike
Zgodaj zjutraj so prvi lastni-
1—»---j	-j-- J	i-" vu
ki neoštevilčemh prostorov začeli polniti stadion Partizana v
Ročic prvi na dirki
po Slovenskem Primorju
V nedeljo je bila po cestah Slovenskega Primorja kolesarska dirka v čast šestega kongresa KPJ Nastopili so najboljši kolesarji Trsta, Kopra in Jugoslavije. Proga je bila razdeljena v dve poletapi; St. Peter - Ajdovščina - Col - Idri. ja (70 km) ter Idrija . Tolmin-Kanal - St. peter (82 km). Zasluženo je zmagal Zagrebčan Ročič, prvi na obeh poletapah. Drugo mesto nepoznanega Bajca iz Nove Gorice predstavlja veliko presenečenje. S požrtvo. valnostjo je prehitel mnoge znane dirkače, med njimi Koprčana Lonzariča, ki je bil tretji in Tržačana Sclausera, ki se' je plasiral na peto mesto. Apollonio zadnje čase ni v dobri formi in je bil šesti. Brajnik, Rinaldi in Muran so zaradi okvar odstopili.
Takoj po začetku dirke sta zbežala Ješič in Ilič. V Ajdovščini sta imela 90 selc naskoka in šele na težki cesti proti Colu so Ješiča prehiteli Ročič,
Godnič in Valčič. Za gorskim ciljem je imel defekt Išič in v Idriji je tako privozil prvi Ročič pred Bajcem in skupino.
Apollonio je iskal sreče v drugi poletapi. Imel je že eno minuto naskoka, ko mu je o-kvara na prednjem kolesu onemogočila nadaljnji beg. Potem je napadal se Polak in končno Lonzarič, katerega je šele tik pred ciljem prehitel Ročič. Za njima so se plasirali Rožman, Bajc, Sclausero in Apollonio. Izvrstna organizacija Železničarja iz Nove Gorice.
Rezultati: 1. Ročič Vid (Lokomotiva, Zagreb), ki je prevozil 152 km v 4.48:48 (povprečno 31.62 km na uro); 2. Bajc Alojz (2elezničar, Nova Gorica) 4.51:13;	3.	Lonzarič
Peter (Proleter, Koper) 4.51:46; 4. Sironi Ivan (Uljanik, Pulj) 4.53:44,	5. Sclausero (Trst)
4.53:51; 6. Apollonio (Koper) 4.54:23 Sledijo Godnič, Blažun in drugi. Pokal je osvojilo moštvo Nove Gorice.
PNS
Beogradu. Opoldne so ti prostori bili zasedeni do zadnjega kotička. Cene kot običajno ob takih priložnostih visoke, zanimanje ogromno. Stadion nudi veličastno sliko. Pol ure pred začetkom ni več praznega mesta. Na tribunah mnogo Avstrijcev, ki so prišli v tujino za svojo enajsterico ter inozemskih novinarjev, v prvi vrst i seveda zopet Avstrijcev. Sodi Anglež Eioans, ki Po odigran ju himen in pozdravih da znak za začetek. Jugoslovani imajo tradicionalne sinje majice	A t>
strijci bele. Vreme je lepo, igrišče v brezhibnem stari ju.
V prvih minutah je igra neure, jena, ne rvoza je na obeh stra-nih enako velika. V štirinajti minuti je Bobek dal edini gol polčasa. V tem delu igre so Ju-goslovarii imeli dve idealni priliki, da bi rezultat povišali. Po odmoru je v 6. minuti Bobek dobil žogo oi Stankoviča, se prebil med dvema branilcema in prodiral proti Zenanu. Avstrijski vratar se mu je vrgel v noge, toda zaman. 2-0. Morda najlepši je bil Vukasov tretji gol. Po izmenjavi žoge z Bobe-kom je plavolasi napadalec iz skoraj neverjetnega položaja presenetilZemana.Naigrišiu začenjajo domačini igrati za občinstvo, toda ^Avstrijci se ne vdajo Kljub deficitu treh golov začnejo z nevarnimi napadi. V 17. minuti jugoslovanska obramba ne reagira. Čajkovski in Stankovič sla. pričakovala sodnikov žvižg domnevnega off-sidea in Koerner II. je tako brez posebnih teža/v zabil prvi gol v svoji mednarodni karieri. V 29. minuti je Horva-
MranosLiwsLcon?
Prvi je mlad, drugi izkušen
Dr. Joseph Bartone je ugotovil, da je Joe Walcott * izvrstnem telesnem stanju in sposoben za borbo na 15 krogov
FILADELFIJA, 22. — Rocky Marciano, ki bo nastopil jutri ponoči proti Joeu Walcottu za naslov svetovnega boksarskega prvaka težke kategorije, je favorit z 8:5. Ob začetku stav so Marcianove akcije stale še višje. Kvotirali so ga 13:5. V zadnjih tednih se je Walcottov položaj znatno izboljšal. Temu so pripomogli izvrstni vtisi, ki so jih obiskovalci odnesli ob njegovem treningu.
Marciano je «fighter», ki se ne boji borbe, a je tehnično neuglajen. Walcott boksa previdno in ne spada med posebne ljubljence občinstva, ker običajno nerad napada.
V korist prvega govorijo predvsem leta, Marciano je star 28 let. medtem ko Walcott o sebi govori, da jih ima 38, faktično pa jih ima mnogo več. Prvi tehta 185 liber, Walcott pa deset več, vendar to ni odločujoče važnosti. Dvoboja ne bodo prenašali televizijsko po privatnih aparatih, marveč sa-
mo po najvejih kinodvoranah Združenih držav.
NEDELJSKI IZIDI v italijanskem nogometu
•Inter-Ataianta						1-0	
Bologna-*Juventus						2-1	
•Novara-Lazlo						2-2	
•Pro Patria.Triestma						3-2	
MiIan-*Palermo						1-0	
*Roma-Fiorentina						1-0	
»Sampdoria.Napoli						0-0	
•Spal-Como						0.0	
•Udlnese-Torlno						1-0	
Milan	2	2	0	0	3	0	4
Bologna	2	2	0	0	6	2	4
Inter	2	2	0	0	2	0	4
Udi nese	2	2	0	0	3	1	4
Roma	2	2	0	0	4	2	4
Napoli	2	1	1	0	2	0	3
Torino	2	1	0	1	2	1	2
Spal	2	0	2	0	1	1	2
Pro Patria	2	1	0	1	4	6	2
Como	2	0	1	1	0	1	1
Fiorentina	2	0	1	1	1	2	1
Palermo	2	0	1	1	1	2	I
Juventus	2	0	1	1	2	3	1
Sampdoria	2	0	1	1	0	2	1
Lazio	2	0	1	1	3	4	1
Novara	2	e	1	1	2	4	1
Atalanta	2	0	0	2	0	3	0
Triestina	2	0	0	2	4	7	0
ZADNJA POROČILA
SINDIKALISTI ZDA PROTI FRANCU \SPOPADl NA KOREJSKEM BOJIŠČU
lUocoj se k odločila usoda senatorja Itona
Ameriška delavska zveza poziva vlado, nai ukine vsako pomoč «lalangističnim sovražnikom demokracije«
Severnokorejski poročnik pobegnil k zaveznikom
KINO
v TBS TF
Rossetti. 15.45: «Lady Hamilton B. Leigh, L. GHvier. Excelsior. 1600: «Amerikan* Parizu«.
Nazlonale. 16.30: «RdeCa gl ^ Fenice. 16.30: «Tolpa ^ avtomobila«, A. Vernou. Fllodrammatlco. 16 00.	“
srajce*.
Arcobaleno. 16.00: »Akcija ro», James Mason.
Astra Rojan. 17.0* *Dd0m sumov*, Y. Wayne.
Alabarda. 16.00: nlle«, W. Beery.
Armonia. 15,30: »Krvavo
Aurora. 15.30: (iDogodJV*™ pitana Hornblowefj». ^ Arijton. 16.00: «Lete«* ***
L. Tiemey.	,
Garibaldi. 15.00: «Ct W milijon«, G. Cooper.
Ideale. 15.30: «Kim».	^
Impero. 16.00: »Kapt13”
Italla. 15.30; «Knef»i“
Viale. 16.00: «Za*iJa 8<
li 3dahs»-
»Večni x*"
, 8ren»'
moi*11 . nesr*
Agencija Tass obtožuje zaveznike, da so z bom bardiranjem uničili zgodovinsko mesto Phenang
WASHINGTON, 22. — Gen.
tu spodrsnilo; njegovo napako EisenhoVer se bo danes odlo-3e izkoristil Cejka in mimo
Beare zadel prazno mrežo. Nastopile so tri kritične minute. V 32. minuti smo bili na nogah: zdelo se nam je, da se bo dogodilo nekaj podobnega kot na tekmi proti Rusiji. Da bo namreč Po nadmočni idri jugo• slovanska reprezentanca prisiljena na dflitev točk, ako ne še na kaj hujšega. Dienst je nezadržno prodiral, proti njemu je tekel Beara. Avstrijec ni našel prave rešitve in žoga je postala plen jugoslovanskega vratarja, ki pa je ob tem trčenju bil poškodovan in je moral zapustiti igrišče. Nekaj minut odmora je koristilo moštvu ki se je zbralo in začelo s končno ofenzivo, četrtega in zadnjega gola. V 43. minuti je streljal Boškov, vratar je žcg0 odbil do Ognjanova; ta je našel prazna vrata. Roeckl je sicer v zadnjem trenutku vjel žogo z rokami a sodnik je brez odlašanja dosodil enajstmetrovko. Ob veliki tišini je streljal Bobek. Zalet... strel... Zeman je za.man letel po zraku, žoga je že bila v mreži. Rezultat se v zadnjih dveh minutah n; spremenil.
Maščevan je dvakratni visoki poraz in avstrijski nogomet za Jugoslovane od nedelje dalje ni več «tabu».
MLADEN MITROVIČ
LOS ANGELES, 22. — Na teniškem prvenstvu Pacifika je Vic Sexsas porazil Avstralca Franka Sedgmana z rezultatom 6:4. 6:4, 6:4.
Maurem Connolly je ohranila naslov ženske prvakinje z zrna. go nad Doris »Hrtovo s 6:4, 3:6. 6:1.
* * *
MEDNARODNE NOGOMETNE TEKME:	Svedska-Finska
8:1 (3:0). Švedska B-Finska B 7:1. Danska-Holandska 3:2 (2:2).
čil za ukrep, od katerega bi lahko bil odvisen uspeh ali neuspeh njegove volilne kampanje. Bivši poveljnik severnoatlantskih sil v Evropi bo moral namreč odločiti, ali bo za republikansko stranko koristneje odstaviti senatorja Nixo-na in ga prepustiti usodi, odnosno ga še nadalje pridržati kot volilnega kandidata za podpredsedniško mesto.
Eisenhower in mladi senator sta imela danes zjutraj 20 minut trajajoč telefonski razgovor. Razgovor je moral biti zelo pomemben, kajti kmalu za tem je Nixon oznanil, da namerava prekiniti zaenkrat volilno potovanje in da se bo vrnil v Los Angeles, od koder bo po televiziji obrazložil A-meričanom svoj primer
Se pred razgovorom z gen.
Eisenhowerjem se je Nixon sestal z generalovim osebnim pomočnikom. O čem sta razpravljala, se ni seznalo, toda domneva se, da je hotel Eisenho-wer do podrobnosti poznati vzroke, zaradi katerih je Ni-Xon pristal na prejem denarja in v kakšne namene je bila vsota uporabljena. Eisenhower je dal razumeti, da bo Nixona prisilil k odstopu, razen v primeru, da se bo iz nečedne zadeve izmazal s popolnoma čistimi rokami Najtesnejši Ei-senhowerjevi sodelavci še vedno ne vedo, kakšno stališče naj zavzemajo nasproti Nixo-nu Nekateri bi ga hoteli namreč takoj odpraviti, drugi pa so mnenja, da bi to ne bilo na mestu in da se bo zadeva uredila z isto naglico, kakor se je pojavila. Senator Carl-son iz Cansasa, vpliven član «strateškega» odbora republikanske stranke je na pr, izjavil, da so v zadnjih urah pre- ’ ka odločno zanika.
jeli številne brzojavke važnih
republikanskih osebnosti, ki so proti temu, da bi odstranili senatorja Nixona.
Zaradi Nixonove afere skoraj ni bilo opaziti dejstva, da bo Eisenhower imel nocoj v Cincinnatiju morda enega najpomembnejših govorov, kar jih je imel v sedanji volilni kampanji. Kakor je javil, bo razpravljal predvsem o zunanji politiki.
S svoje strani pa se je demokratski kandidat Stevenson v imenu svojih pristašev izrekel proti zakonu Taft-Hartley in vse kaže, da bodo demokrati že nocoj nastopili javno s predlogom o reorganizaciji ministrstva za delo.
Odbor za mednarodne delavske odnose ameriške delavske zveze je sestavil poročilo, ki bo v ponedeljek poslano zboru AFL in v katerem se priporoča ZDA, naj nadaljujejo s pomočjo Evropi na podlagi dvoletnega načrta. Na drugi strani pa zahteva poročilo ((odpoved pogajanj s Francom za ustanovitev oporišč na Španskem in prekinitev vsakršne pomoči falangističmm sovražnikom demokracije, dokler ne bodo izpuščeni iz zaporov svobodni sindikalisti in vzpostavljene demokratične pravice španskega naroda«.
Televizijska oddaja, ki bo trajala po našem času od pol dveh do dveh ponoči, in na kateri se bo skušal Nixon oprati očitkov, bo stala republikansko stranko 75.000 dolarjev-Nixon bo govoril iz Los Angelesa.
Danes so pričeli nekateri listi tudi Stevensonu očitati, da je uporabil privatne fonde v korist svoji politični delavnosti. kar pa demokratska stran-
TOKIO, 22.	—	Zavezniško
peveljstvo javlja, da se je včeraj delavnost na korejskem bojišču zmanjšala. Vsekakor pa s0 tudi včeraj Severnokorejci napadlj na vzhodnem bojišču, da bi otipali vzdržnost zaveznu ške fronte. Nekaj spopadov je bilo tudi v bližini griča Keli, zapadno od Jcngčona in na srednjem bojišču.
Peta letalska sila je razširila danes dopoldne poročilo, v katerem javlja, da so skupine letečih trdnjav preteklo noč bombardirale vojaške objekte v bližini piongjanga. Odvrgle so rujd sto ton bomb. Ameriški bombniki so naleteli le r.a šibko protiletalsko obrambo. Letala z letalonosilk so veeraj napadla številne objikte med Vori^sangom in Congjir.om vse do polotoka Congjin ter ponovno pošikedovala električno centralo v Cosenu. Zavezniške voj. ne ladje so obstreljevale j topništvom obalne vojaške zgradbe.
Agencija Tass poroča iz Piongjanga, da so 13. septembra ameriška letala uničila me. sto Phenang. ki je bogato na zgodovinskih spomenikih. Isto Doročilo trdi da so zavezniki 18. septembra napadli piong-jang in da so bile Fri tem številne žrtve med civilnim prebivalstvom.
Naknadno poročilo osme a-meriške armade javlja, da so Severnokorejci danes zjutraj po silovitem napadu zavzeli vi. iino severnovzhodrio cd ((globine Inie». Poročilo dodaja, da so zavezniške čete izvedle več protinapadov, ki pa so ostali brez uspeha.
Devetindvajsetletni poročnik severnokorejskih čet, Lee Dong Yup, član elitnih čet v Pan Mun jomu, kaiterih namen je, ščititi moštvo severnokorejskega zastopstva za pogajanja, je 5. septembra pobeg-nil na stran Združenih narodtov. Pred krat-
kim je dal v radiu izjavo, v kateri med drugim poudarja predvsem naslednje:
Do pobega ga je pripravilo to, kar je slišal pred vrati pan. munjomskega šotora kjer so se vršiila pogajanja. Odločno stališče zastopnikov ZN v vprašanju vojnih ujetnikov ga je pripravilo do odločitve, da je zapustil visoko zaupno mesto, ki ga je imel s severnokorejski vojski.
Življenje v Severni Koreji je za vse prebivalstvo silno težko. Nad njim bdi skrbno organizirana tajna špijonska organizacija, katere član je bil tudi po. ročnik Lee. Naloga te organizacije je paziti, da se ne pojavijo kaki «domoljubni» nastopi — kot jih je označil poročnik Lee — alj ((protikomunistični nastopi* — kot jih nazi-vajo Severnokorejci.
Smrtne obsodbe v Varšavi
LONDON, 22. — Vojaško so-dišče v Varšavi je danes obsodilo na smrt na vešalih štiri moške in eno žensko. Obtoženi so bili, da so umorili radijskega komentatorja Stefana Mar-tyka. Nadaljnji trije obtoženci so bili obsojeni na dosmrtno ječo in na 16 let prisilnega dela.
V obtožnici je bilo rečeno, da je obtožence pripravilo do tega dejanja hujskanje «Glasa Amerike* in da so umorili radio-komentatorja, ker je ((razkrinkaval laži ameriške oddaje*. Poleg tega so bili obtoženi, da so posredovali ameriškemu poslaništvu informacije vojaškega značaja.
Kakor je izjavilo sodišče, je bil vodja skupine ubit, medtem ko se je upiral aretaciji. Na sodbo čaka še nadaljnjih enajst obtožencev, med temi dva uradnika ameriškega poslaništva.
Kino ob morju. 16.30: < Moderno. 16.00: «Krv>^1 T. Povver.
Savona. 15.30:
Vittorio Veneto.
od ljubezni« J.	^
Azzurro. 16.00: «Raz|M®,c JenJe*.
Belvedere. 16.00: sanj«, G. Rogers.
Marconi. 16.00: «Sed«m ur če», Totč.
Masslmo. 16.00:	«1^**
Farley Grarvger.
Novo cine. 16.00: «Cma Odeon. 16.C0: «Trage<llj» Scotta«.
Radio. 16.00: «TrgOW* 1 R. Montalban.	I.
Venem. 16.00:	«2rtv^a# '
Ford, J. Wayiw.
RADIO
254,6 m ali nn «
TOREK, 23. septeffl0'* ^
7.00 Poročila. 7.15 Sl°vf$jV rodne. 13.30 Poročila. mači zvoki. 18.15 IS1^* u dt*J JLA iz Portoroža.
Frana Levstika. uverture. 19.15 P°r(>rlleri» £ Pietro Mascagni «Cava • sticana*; Ruggero ^ «Glumači». 22.50 PlesnLj 23.10 Glasba za la11140 Zadnja poročila.
T BS T
306.1 m ali 9 7.15 Poročila.
Ib
glasba. 11.30 Lahki or&Lt<£ Novi svet. 12.10 Za kaj. 12.45 Poročila.	>*.,
po željah. 14.00 « Veseli ritmi. 17.30 PleS"j8« 18.15 Komorna deželski motivi. laS6>. ljudje. 19.15 Pestr* V Poročila. 20.00 glasba. 20.30 AldujK^j: Lahka glasba. 21.00 P (jlaSO™ da Breda, 3. revij. 22.00 Koncert v-troviča. 22.20 VeJe^jj.jS
23.00 Valčki in tanlk^a. čila. 23.32 Polnoč n* *
TB*!5jutr»nM$
7.30 poročila. T.« giasti3' *' |5 ba. ll.oo Simfonična Napolitanski orKeSj" t Avit pesmi pod vodstvom ItaliJ3■ ^
13.00 poroč.la. 13.^ risa > pesmi. 14.25 Pojeta pon<ilnr> d »liso in Giacotno oo po'„ 18.30 Plesna	rn'lolW
la. 20.30 Glasovi in^aMjr Culver Ciyja. 23.00	^	foP
in njegov orkester.
la. 23.30 plesna
M li « V K S1	id
327.1 m 202.1 »	•	£
12.00 Mali konce* 00 „r» , be. 12.30 Pon^Vora***?<&
Ski kvin“_t. I8-3®.,	jO.l5.^
per. 19.30 Poro«"5‘-gmila ^ stralnl koncert del	^5
ča, Matija Bravni« rt>eil». trlja Zebreta. 2"V.nCert.
Nočni solistični Wc'
r
Challeb
ŠiclieiiA
89.
Mrei/edel prof. dr. Fr. Bradač
					
«Cele tri tedne je ležal v strašni vročici, toda tudi v vročici se je zavedal izgube in mislil na svojo obljubo. Pred očmi se mu je menjaval prizor za prizorom, dogodište za dogodHcem, dogodek za dogodkom s pravo mrzlično naglico. Vse pa se je tako ali tako združevalo s tisto veliko stvarjo, ki ga je zdaj vsega prevzemala. Zdaj je plul po neizmerni gladini morja, oblaki nad njim so bili krvavordefll ln divja voda je vrela in se penila vsepovsod. Druga ladja je plula proti njemu In se borila na vso mo” z bučečim viharjem. Jadra so trepetala, ja-drnikl so hreščali in na krovu Je bilo polno ljudi in vsak hip Je koga mogočen val splaknil v peneče se vodovje. Skozi bobnelo vodo so pluli z naglico in silo, ki se ji ni moglo odo upirati; zadeli so v sprednjo ladjo tetr jo potlatili v vodovje pod hrbtico. Nastal Je strašen vrtinec, ki Je vzkipel okrog potapljajoče se ladje, odmevalo je pronikavo in grozno kričanje (obupno kri čanje sto in sto nesrečnikov, ki so se potapljali v valovju), da Je pregluSevalo celo tuljenje razbesnelega elementa in Je odmevalo, kakor da reže zirak, nebo in morje. In kaj Je bilo? Star siv mož se Je pojavil nad gladino ln klical obupno tn boreč se s smrtjo na pomoč v boju zoper valovje. Samo hip in skočil je
s krova in plaval na vse pretege, da bi dospel do njega. Priplaval je do njega, bil Je že prav blizu. To Je bil njegov obraz, starec ga je videl da prihaja, in mu je skušal zaman uiti. On pa ga Je trdo zgrabil ter ga potegnil pod vodo. Doli, doli z njim, petdeset sežnjev doli... njegovi poskusi, da bi se mu iztrgal, so bili zmerom slabejši, dokler niso popolnoma prenehali. Bil je mrtev; on ga Je usmrtil ln izpolnil svojo prisego.
Ali pa je šel bos in sam po vročem pesku neskončne puščave. Pesek ga je du?.il in slepil. Drobni prah je pronikal njegovo kožo tn ga dražil do blaznosti. In velikanska množina peska, ki ga je nosil veter in ga je ogrevalo pripekajoče sonce, se je pomikala v daljavo kakor živi ognjeni stebri. Kosti ljudi, ki so poginili na žalostni puščavi, so ležale tu pa tam pred njegovimi nogami; vse okrog njega je strašno žarelo in kamor mu je seglo oko, sama groza in strah. Jezik se mu Je prilepil na nebo ln zaman se je trudil, da bi poklical na pomoč; kakor besen je letel odtod. Z nadčloveško močjo Je blodil po pesku, dokler se ni utrujen in žejen zgrudil na tla. Kakšen osvežujoč hlad ga Je oživil? Kakšno žuborenje Je slKal? Voda! Bil je resničen studenec. Jasen, svež tok se mu Je razlival pri nogah. Pil je v dolgih požirkih, legel utrujen na travnik ln krepilno spanje ga je objelo. Neki starec sivih las se Je opotekal sem, da bi pogasil žgočo žejo. Spet je bil to on! In on je zdaj objel telo starega moža in ga odrinil. On se je zvijal v strašnih krčih in prosil vode; on je potreboval samo kapljico, da bi si re>il življenje Toda on Je trdno držal starca in se pasel na njegovi agoniji ln, ko mu je mrtva glava klonila na prsi, Je sunil mrliča od sebe.
Ko ga je vročica minila in se je spet zavedel, je bil hipoma svoboden in bogat. Izvedel Je, da so njegovega očeta, ki ga je hotel pustiti, da bi umrl od lakote v ječi, in ki je pustil, da je umrla njegova žena in dete — ki sta mu bila dražja ko lastno življenje — v bedi in pomanjkanju, našli mrtvega sredi pernic
iz najboljšega puha.
«Oče je sicer hotel, da bi ostal njegov sin na svetu berač, toda zanašal se je na svoje zdravje ln svojo moč ter je odlašal oporoko tako dolgo, da je bilo prepozno. In zdaj je lahko na onem svetu škripal z zobmi, kakor je hotel, ob misli, da je zamudil vzeti sinu vse imetje; bilo Je že prepoano.
In razen tega je prebudila bolnika misel na nalogo, ki jo mora izvršiti, to je maščevati se nad očetom svoje lastne zene, ki ga je spravil v ječo in ki je svojo lastno hčerko, ki je z otrokom beračila pri njem za milost, pognal na cesto! O, kako je preklinjal svojo telesno slabost, ki mu doslej ni pustila, da bi vstal in se maščeval! Dal se je odpeljati s kraja hude Izgube ln bede ter se je nastanil v mirnem kraju na morski obali, ne da bi spet našel mir in srečo, zakaj oboje se mu Je že razpršilo, temveč da bi nabral novih sil in premišljal o svojem sklepu ln načrtu. In tu mu je ponudil zloben duh prvo priložnost za strašno maščevanje.
„ <<B11° Je poletje; v mračne misli zatopljen je zapustil proti večeru svoje osamelo stanovanje ter šel po ozki stezi med skalovjem, skozi divji ln pust kraj, ki mu Je na lzpreliodih neizmerno razburjal domišljijo. Potem je sedel na skalo ln z obrazom v dlaneh ostal tam po cele ure! često se Je znočilo in so dolge sence skal nad njegovo glavo vse zagrnile v gosto temo.
«In tu je sedel tudi nekoč ob tihem večeru, z obrazom v dlaneh kakor navadno; zdaj pa zdaj je dvignil glavo, da bi o-pazoval let galeba ali sledil rožasti progi, ki se je začenjala sredi morske gladine in se vlekla do obzorja, kjer Je ravno zahajalo sonce. Zdajci je globoko tišino prekinil pronlcav klic na pomoč. Poslušal je, ali je prav čul, m klicanje se Je glasneje ponavljajo. Tedaj je naglo poskočil in hitel proti kraju, od koder je prihajalo klicanje.
«Kaj se Je zgodilo. Je takoj spoznal; razmetana obleka Je
ležala na bregu. Ne daleč od brega se je prikazala va nad valovi ln star mož na bregu je begal sem	*	$
v smrtnem strahu roke in kričal na pomoč. Bi'-?| J pjori11' se mu spet vrnile moči, Je slekel suknjič in teke^1	^
bi skočil v valovje in rešil potapljajočega se Clove • p.
«Hitro .gospod, za Boga hitro! Pomagajte^ P starec 0 vse, kar vam Je drago. To Je moj otrok,* je krlča1 1	t).
no. «Moj edini sin umira pred	mojimi očmi-* tujeC
«Po prvi besedi, ki jo Je izgovoril stari mož.	-1® j!m.	.(>•
vil korak, prekrižal roke ln obstal negibno PrefL.ma se «MoJ Bog, moj Bog,» je vzkliknil starec, WP° nlvši, «Heyllng!» Tujec se je nasmehnil in mo1^1’Heyiin«' «!
«Heyling,» Je divje rekel starec, «moj otrok,	$%■*■
edini otrok! Glejte, glejte...* —	in nesrečni oče	J®' .,enje-	(t
kazal na kraj, kjer se Je ubogi	deček boril »a	,	, Hey*
»Slišite, že spet kliče,« je rekel starec. 7lv • site ga, prosim vas, rešite ga...»
«Tujec se je spet zasmejal ln stal kakor
stebW
«Grdo sem z vami ravnal,» Je klical
altor a del 1,3 V
*lTmcSe
na in sklepal roke; »maščujte se, vzemite vSe ."I^mrje111' “ ^ mite si moje življenje, vrzite me v vodo, rad jjeyiin£' to. Heyling, samo sina mi rešite, tako mlad Je>
mlad-»
V0?,
ld-*	,nko	«JaZtr<*
«Ne!» je rekel tujec in zgrabil starca za jtfoJ otJ
življenje za življenje in tu imam prvo Prllo2.n.^s'mrtl' * V”
umrl pred očmi svojega očeta daleko strašni* zcfaj £
ra zdaj mladi zapravljivec imetja svoje sesir • vo»rsW?
hipu. Vi ste se smejali, .smejali ste se svoji h sme]^ gieF
je ž.e segala po njej smrt s svojo koSčeno^rOK^' ^j? Vu
takrat našemu trpljenju. In kaj pravite tem«	^
le poglejte!.	(Nadal^e
Glavni urednik BRANKO BAHIC - Odg. urednik STANISLAV RENKO.	—	UKF.UNISTVO ULICA MONTECCH1 St. 6,	III	nad. — telefon Stev. »J-«ua
In 94-638 — Poitnl predal 502 — UPRAVA l'».ICA SV. FRANČIŠKA St.	20.	— Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 •	12 ln od	15 . 18 — Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mrn vl5tne v Sfrml 1 stolpca: trgovski	60,	flnančno-upravnl 100, osmrtnice »0 lir. —	Za	FLRJ: za	vsak mm Strine 1
stolpca r.a vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski ravod ZTT —	Podrnž.: Gorica Ul S Pelllco l-II.. Tel 11-32,	—	Rokopisi	se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: intsečna 390, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod • ■ enlSKeg» PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo triaSkega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokrailčn«* ^ p.Z<jZ' ’ Llubltana TvrSeva 34 • tel. 200« tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 5-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trl»Sk''ra 115