SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 19 Ljubljana, peiek 16. maja 1936 Gena 250 dinarjev Leto XL!1I 955. Na podlagi 3. točke 379 člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o obveznem posojilu SR Sloveni)! v letu 1980 Razglaša se zakon o obveznem posojilu SR Sloveniji v letu 1686, ki ga -je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 7. maja 1986 in, na seji Zbora občin dne 7. maja 1986. St. 0100-174/86 Ljubljana, dne 7. maja 1936. Predsednik France Popit 1. r. ZAKON o obveznem posojilu SR Sloveniji v letu 1986 1. člen Za izpolnitev obveznosti SR Slovenije v zvezi s preložitvijo vračanja anuitet za kredite, dane organizacijam združenega dela z ozemlja SR Črne gore in SR Makedonije iz sredstev .Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin, razpisuje SR Slovenija v letu 1986 obvezno brezobrestno posojilo v skupnem znesku 998,741.545 din (v nadaljnjem besedilu: obvezno posojilo). 2. člen Zavezanci za obvezno posojilo (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) so temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki so za leto 1984 izpolnile obveznosti po zakonu o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81, 43/82, l'8/85 in 10/86) z združitvijo sredstev za skupna vlaganja in s plačilom obveznega posojila Skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin. 3. člen Zavezanci vplačajo obvezno posojilo v višini 6,60 odstotka od izpolnjene obveznosti iz 2. člena tega zakona na poseben zbirni račun pri Službi družbenega knjigovodstva. 4. člen Za vplačane zneske obveznega posojila sklene SR Slovenija z zavezanci posojilne pogodbe. Pogodbe sklene za SR Slovenijo republiški sekretar za finance. 5. člen Zavezanci vplačajo obvezno posojilo v roku, ki ga v zvezi z izpolnitvijo obveznosti SR Slovenije iz 1. člena tega zakona določi republiški sekretar za finance. Republiški sekretar za finance določi rok iz prejšnjega odstavka najpozneje v osmih dneh po uveljavitvi zveznega zakona, ki določa obveznost SR Slovenije iz 1. člena tega zakona. C. člen SR Slovenija bo vrnila zavezancem vplačane zneske 31. januarja leta 1991. 7. člen Če bi SR Slovenija morala poravnati del obveznosti pred prilivom sredstev iz obveznega posojila, se sredstva obveznega posojila do višine tako poravnane obveznosti vplačajo z zbirnega računa v proračun SR Slovenije. 8. člen Posle v zvezi z vplačilom in vračilom obveznega posojila opravlja za SR Slovenijo Služba družbenega knjigovodstva. 9. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 44-53/86 Ljubljana, dne 7. maja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r. »56. Na podlagi 19. alinee 335. člena, 1. alinee 349. člena in prvega odstavka 384. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. točke amandmaja IV k ustavi Socialistične republike Slovenije in 376. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1986 I RAZGLASILA IZVOLITEV PREDSEDNIKA in Članov predsedstva socialistične REPUBLIKE SLOVENIJE Razglaša se, da so bili izvoljeni v Predsedstvo Socialistične republike Slovenije za predsednika: France Popit, družbenopolitični delavec za člane: Alojz Briški, diplomirani potrtoiog, Ivo Fabinc, umv«:zitetni protesor, stične republike Slovenije ter 1. alinee drugega raz- Majda Gaspari, socialna delavka, delka 71. člena, tretjega odstavka 259. člena in 357. Boris Majer, univerzitetni profesor, člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Andrej Marinc, diplomirani inženir agrono- Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora zdru-mije, ženega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora Janez Stanovnik, diplomirani politolog. dne 7. maja 1986 sprejela II OBJAVILO SESTAVO PREDSEDSTVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Predsednik: France Po p i t Člani: Alojz Briški, Ivo Fabinc, Majda Gaspari, Boris Majer, Andrej Marinc, Janez Stanovnik, Milan Kučan, predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, Franc Šetinc, predsednik Republiške konference -Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. St. 02001-1/86 Ljubljana, dne 7. maja 1986. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Miran Potrč 1. r. 957. Na podlagi 20. alinee 335. člena 1. alinee 350, člena in prvega odstavka 363. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja III k ustavi Socialistične republike Slovenije ter 1. alinee drugega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 259. člena in 356. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1986 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije Za predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli: Miran Potrč, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije. It. 02 Tone Pengov 1. r. 980. Na podlagi 43. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86) ter 120. člena zakona o sistemu družbenega planiranja SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in na osnovi določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze vodnih skupnosti Slovenije, sklepajo območne vodne skupnosti, ki so združene v Zvezi vodnih skupnosti Slovenije SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1988—1980 l. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom območne vodne skupnosti zdrušene v ZVSS (v nadaljevanju: ude-'eiencil uskL jujejo in urejajo zadeve, ki so jih prenesle na ZVSS in zadeve, ki so pomembne za celotno 'enubliko SR Slovenije in sicer: — usmerjanje in usklajevanje vodnogospodarske politike v SR Sloveniji skladno z družbenim planom SRS glede varslva pred škodljivim delovanjem voda, varstva vodnih količin, varstva kakovosti voda ter drugih vodnop<;snodarskfh vprašanj, — spremljanje in analiziranje razvoja vodnega gospodarstva nn območju SRS in seznanjanje Skupščine SRS o stanju in problematiki vodnega gospo-darstvp znanstveno in študijskd raziskovalno dejavnost, ki je potrebna za smotrno urejanje vodnega režima in za vzgojo kadrov. — šode:ov nje pri pripravi republiških predpisov s področja vodnega gospodarstva ter sodelovanje z organi in organizacijami v republiki v vseh vodnogospodarskih vprašanjih, — naloge v zvezi s skladnejšim vodnogospodarskim regionalnim razvojem in hitrejšim razvojem manj razvitih, zlasti obmejnih območij v SRS z odpravo večjih škod po poplavah na vodotokih in drugih zbiralnikih vode ter na vodnogospodarskih objektih in napravah v splošni rabi in v zvezi s pomembnejšimi vodnogospodarskimi posegi, ki so dogovorjeni in določeni v družbenem planu SRS (zaščita vodnih virov, sanacijski ukrepi kritičnih točk, onesnaževanja vodotokov, zeleni plan — osuševanje, namakanje), — urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen. 2. člen V tem samoupravnem sporazumu so obravnavane naslednje zadeve: — program skupnih nalog in nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije, ki jih udeleženci uresničujejo v ZVSS, — potrebna sredstva za izvedbo nalog vodnega gospodarstva, — uporaba sredstev vzajemnosti in solidarnosti zaradi realizacije nalog dogovora o temeljih družbenega plana SRS in v skladu s tem tudi skladnejšega regionalnega razvoja obmejnih in manj razvitih območij SRS (v nadaljevanju: MRO), — izenačevanje pogojev vzdrževanja ih varstva vodnega režima na meddržavnih, medrepubliških, me ‘cgionalnih in regionalnih vodotokih ter obalnem morju, — program usposabljanja zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko pridelavo, — druge zadeve in vprašanja skupnega pomena za SRS. 3. člen Minimalni program vodnogospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena po 32. členu zakona o vodah (v nadaljnjem besedilu: minimalni program vodnega gospodarstva Sk>xenije) je ovrednoten po cenah leta 1985 na 63 mlrd din (oziroma po cenah leta 1984 na 34 mlrd din — v nadaljevanju so v oklepajih vsi znesla izraženi po cenah leta 1984), kar predstavlja 0,56 °/o družbenega proizvoda SR Slovenije. Sredstva minimalnega programa se namenjajo: v mlrd din cene (cene 1985 1984) 1. Osnovna vodnogospodarska dejavnost a) redno vzdrževanje naravnih vodotokov, hudournikov in vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter urejanje vodnega režima b) študijsko-razisko-valna dejavnost c) spremljanje stanja vodnega režima ter funkcionalni izdatki za OVS, ZVSS in ostalo d) obramba pred poplavami 34,8 (18,8) 26,2 (14,4) 1,3 (0,7) 3,7 (2,0) 3,2 (1,7) v mlrd din cene (cene 1985 1984) 2. Obveznosti vodnega gospodarstva po družbenem planu SRS in občin ter urejanje zadev, ki imajo meddržavni in republiški pomen 28,2 (15,2) — ureditev vodotokov v zvezi z melioracijami 11,1 (6,0) — zadrževalnik in zbiralniki vode 4,5 (2,4) — soudeležba za oskrbo z vodo 3,0 (1,6) — soudeležba za zmanjšanje onesnaženosti voda 9,6 (5,2) Skupaj minimalni pro- ■ gram 63,0 (34,0) 4. člen Za realizacijo programa vodnega gospodarstva Slovenije, ki vključuje usklajene prioritete iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in občin za obdobje 1986—1990 ter skladnejši regionalni razvoj vodnega gospodarstva v manj razvitih območjih, bodo območne vodne skupnosti (v nadaljevanju: OVS) solidarno združevale pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije del zbranih sredstev na svojem območju na način, ki je določen s tem samoupravnim sporazumom. 5. člen Za realizacijo programa sanacijskih ukrepov za izboljšanje kakovosti stanja odsekov vodotokov Save in Mure nad prerezi HE Vrhovo in HE Hrastje bodo OVS. s samoupravnim združevanjem sredstev vzajemno zagotavljale tisti del sredstev, ki ga zagotavlja vodno gospodarstvo Slovenije v skladu s 17. in 19. členom tega sporazuma. 6. člen Zveza vodnih skupnosti Slovenije bo na osnovi spremljanja izvajanja vodnogospodarskih vlaganj ter zbiranja sredstev, po potrebi predlagala republiškim organom sprejemanja določenih ukrepov, ki bodo veljali za celotno SRS, s katerim bo zagotovila nemoten razvoj vodnega gospodarstva Slovenije. S svojo politiko bo vzpodbujala racionalno gospodarjenje s sredstvi v skladu z dinamiko vlaganj tako, da bo udeležba vodnega gospodarstva 0,56 °/o v družbenem proizvodu. 7. člen S svojo politiko bo Zveza vodnih skupnosti Slovenije delovala v smeri vzpostavljanja pogojev za višjo strokovno raven dela v vodnem gospodarstvu s tem, da bo vodila ustrezno kadrovsko politiko ter zagotavljala družbenoekonomsko ocenitev ter obvezni strokovni pregled tehnične in druge vodnogospodarske dokumentacije. 8. člen Zveza vodnih skupnosti Slovenije bo s svojo politiko vzpodbujala aktivnost k večjemu varstvu okolja in zaščiti vseh pomembnejših vodnih virov ter z drugimi ukrepi preprečevala nastajanje novih virov onesnaževanja voda. II. POGOJI VZDRŽEVANJA IN VARSTVA VODNEGA REŽIMA STANDARDI IN NORMATIVI 9. člen Za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi se uporabljajo naslednji standardi: , 1. Za zahtevnejše objekte, kot so jezovi, talni pragovi, obrežni zidovi, jezbice (takih objektov je 60°/»), je treba vlagati za vodotoke s: Q 100 večji od 500 m3/sek (70 »/o) 2,2 »/o OS (vrednost ob j.) Q 100 manjši od 500 m3/sek (30 Vo) i,6% OS. 2. za obrežne ureditve, skalomete, tlake, visoko-vodne nasipe, lesene kašte, biotehnične utrditve: (takih objektov je ca. 30 %>) za vodotoke s: Q 100 večji od 500 mVsek (70 Vo) 1,8 Vo OS Q 100 manjši od 500 m3/sek (30 Vo) 1,5 Vo OS 3. za manjše vodnogospodarske objekte in naprave na manjših vodotokih (talni pragovi, jezovi itd.): (takih objektov je ca. 10 Vo) za vodotoke s: Q 100 večji od 100 m3/sek (80 Vo) 1,5 VoOS Q 100 manjši od 100 mVsek (20 Vo) 1,2 Vo OS 4. za hudournike 1,86 Vo OS 5. za odpravo eventualnih večjih škod po visokih vodah na vodnogospodarskih objektih in napravah ter na vodotokih se k gornjim standardom doda: za vodotoke s: Q 100 večji od 1006 m3/sek 0,2VoOS Q 100 manjši od 1000 m3/sek večji od 100 m3/sek 0,4 VoOS Q100 manjši od 100 m3/sek večji od 10 m3/sek 0,2 Vo OS za hudournike 0,4 Vo OS 6. za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov v splošni rabi na morski obali 2,2 VoOS 10. člen Za redno vzdrževanje naravnih strug, hudournikov in erozijskih žarišč se uporabljajo naslednji standardi : 1. večji pomembnejši regionalni in med regionalni vodotoki (medrepubliški in meddržavni), ki niso še energetsko in vodnogospodarsko urejeni, kot so: Meža, Dravinja, Mura, Ledava, Savinja, Sotla, Sava, Krka, Kolpa, Ljubljanica, Sora, Soča, Vipava, Notranjska Reka, Dragonja v skupni dolžini okoli 800 km — 148.000 (80.000) din/km/leto 2. regionalni in medregionalni vodotoki s p rite*! Q IVO večji od 200 m3/sek ljl.000 (60.000) din/ km/leto 3. regionalni in lokalni vodotoki s pritoki Q100 je enako 20 do 200 m3/sek 74.000 (40.000) din/km/leto 4. za hudournike z erodibilno strugo in zaled- jem, brez razvite hidrografske mreže 1.853 km — 148.000 (80.000) din/km/leto 5. za urejanje zaledij hudournikov, kjer je specifično sproščdVije od 150—300 m3/km2/l 37.000 (20.000) din/km/leto večje od 300 m3km2/l 55.500 (30.000) din/km/leto 6. lokalni vodotoki (razen meddržavnih in medrepubliških s pritoki) Q100 manjše od 20 m3/sek — urejajo priobrežni lastniki sami, razen za odsek skozi strnjena naselja 7. za redno vzdrževanje morske obale — 370.000 (200.000) din/km^leto 11. člen Za urejanje vodnega režima se smatra: — zagotavljanje hidrogeoloških raziskav načrta obrambe pred poplavami in izdelave podlag za zaščito vodnih virov ter izvajanje stalnega programa spremljanja kakovosti voda (monitoring, intervencijske enote). — nadomestilo vodnogospodarskih objektov, ki ureja vodni režim na daljšem odseku, — urejanje vodotokov na daljšem odseku (preko 100 m), preseki meandrov, utrditve s kamnometi, jezbice in vzdolžne in prečne zgradbe, — izboljšanje odtočnih razmer visokih voda (ureditev retenzijskih prostorov, male akumulacije), — sodelovanje pri urejanju razmer za izboljšanje kakovostnega stanja vodotokov, — urejanje erozijskih žarišč nad 2 ha s p roti-erozijskimi zgradbami in ozelenitvijo. Uporabljajo se sledeči standardi z ozirom na idnatost območja: km/km2 večji od 0,6 km/km2 od 0,3 do 0.6 km/km2 manjši od 0,3 za hudournike 111.000 (60.000) din/km2/leto 74.000 (40.000) dln/km2/leto 37.000 (20.000) din/km2-leto 74.000 (40.000) din/kms/leto 12. člen Za študijsko-raziskovalno dejavnost se uporabljajo naslednji > standardi: — za regionalne potrebe 2.960 (1.600) din/km2Zleto — za med regionalne in meddržavne potrebe 9.250 (5.000) din/km2deto 13. člen Za spremljanje stanja vodnega režima, zaščite vodnih virov (zbiranja in obdelava za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov: zbiranje podatkov o vodnih količinah in priprava vseh strokovnih in planskih podlog za zaščito vodnih virov, ugotavljanje kakovostnega stanja voda s pripravo strokovnih podlog za sanacijo virov onesnaževanja, pripravo strokovnih osnov in elementov za planiranje, opravljanje nalog investitorja, rečni nadzor, izdelava vodnogospodarskih mnenj, finančno-računovodska opravila) vodenje katastra voda (vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, vodnih virov in vodotokov, snežnih plazov in onesnaževalcev) se, uporablja naslednji standard: 24.230 (13.100) din/km2/leto 14. člen Za funkcionalne izdatke, za poslovanje OVS, SLO in ostale obveznosti (odplačila posojil) se namenja 11.280 (6.100) din/kmMeto. 15. člen Na področju rednega vzdrževanja objektov in naprav v splošni rabi ter rednega vzdrževanja naravnih vodotokov, jezer in obale se upošteva: a) za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi: — opravljanje rečno nadzorne službe z rednimi mesečnimi pregledi vodnogospodarskih objektov in naprav in poročil, obveznimi pregledi vodotokov po vsaki več kot enoletni visoki vodi in neurjih, — redno vzdrževanje poslopja (ni poglobitev), — redno vzdrževanje objektov (redno 2-krat letno košnja brežin nasipov in odstranjevanje zarasti), — tekoča popravila poškodb vodnogospodarskih objektov: — površine jezov in prelivi so gladki in nepoškodovani, — obloga in tlaki so intaktni, kamenomet! odgovarjajo, po količini (m3/m), — redno barvanje kovinskih delov zapornic zaščitenih ograj in podobno, tekoče vzdrževanje mehanizmov na črpališčih in jezovih, — odstranjevanje plavin (po visokih vodah), — odstranjevanje vseh naplavin in zarasti, ki bi ogrožale objekte, — obratovanje na zadrževalnikih in akumulacijah v skladu s pravilnikom. b) za naravne struge in hudournike: — redno čiščenje strug vseh plavin, naplavin, ki ovirajo odtok vode oziroma povzročajo globinsko ali lateralno erozijo, — odstranitev zarasti, ki ovira odtok v koritih, brežinah in sipinah, — odstranjevanje druge zarasti v strugi in na priobrežni h zemljiščih tako, da bo izboljšan pritok visokih voda, — košnja enkrat letno na vodnih in priobrežnih zemljiščih (kemično uničevanje zarasti je prepovedano). Brežine in korita bodo vzdrževana tako, da zajede ne bodo večje: — pri pomembnejših medrepubliških in meddržavnih vodotokih — pri regionalnih in medregio-nalnih vodotokih — pri regionalnih in lokalnih vodotokih — odstranjevanje naplavin, ki ovirajo normalni odtok ali ovirajo stabilnost struge — redno čiščenje — čiščenje zaplavnih pregrad skladno z namenom — redno čiščenje — dopolnjevanje ozelenitve podtaknjene;, razpr-šilne zgradbe — pregrade na erozijskih površinah — redno v pred vegetacijskem obdobju. 16. člen Na splošno se bodo pri izvajanju vseh vrst vodnogospodarskih storitev in programa vodnogospodarske dejavnosti obvezno uporabljale splošno veljavne gradbene norme, tehnični normativi prirejeni za novejšo mehanizacijo ter realne izkustvene norme, ki so se doslej uporabljale v vodnem gospodarstvu. III. POGOJI IN MERILA ZA OPREDELITEV OBVEZNOSTI VODNEGA GOSPODARSTVA PO DRUŽBENEM PLANU SR SLOVENIJE 17. člen Pogoji in merila za določitev prioritete za gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav, ki se financirajo iz sredstev za vodno gospodarstvo so: 1. Obramba pred poplavami a) za naselja večja od 200 prebivalcev Q 100 b) za kmetijske površine na MRO, če se s Q10 brani kompleks večji od 50 ha oziroma 30 ha/km, širina dolžina 3—5 m 10 m •i 3 m 10 m Im 5 m 2. Osnovno odvodno omrežje- za izvajanje programa usposabljanja zemljišč za družbeno, organizirano kmetijsko predelavo: a) i km regulacij naj omogoči najmanj J5Q ha hidromelioracij. izjemoma. 20 ha hidromelioracij ob upoštevanju renenosli ureditev in ugodnih kmetijskih donosov, katere naj ne presegajo vrednosti hidromelioracij. t * 3. Meddržavne in meddrepubliške. skupno sprejete obveze pri urejanju vodotokov. 4. Nadaljevanje že začetih gradenj akumulacij in objektov za obrambo pred poplavami (nasipi). 5. Izgradnja akumulacij s primarnim vodom na območju namakanja, v sodelovanju s koristnikom (50 : 50) v primeru, če se s tem zmanjšajo vzdolž vodotoka ureditvena dela. 6. Sodelovanje pri gradnji regionalnih vodovodov (ki potekajo preko območja dveh sili več občin) na vododeficitarnih območjih v višini do 300/o pod pogojem. da je predhodno sklenjen dogovor o skupnem financiranju. 7. Finančna pomoč pri gradnji vodovodnih objektov in naprav, kjer je njihova gradnja nesorazmerno draga, območje pa ni ekonomsko razvito (redno naseljena območja, kjer je napeljava neekonomska, je pa strateško in gospodarsko pomembna) do 30 "/o pod pogojem, da je predhodno sklenjen dogovor o skupnem financiranju. 8. Sodelovanje pri gradnji industrijskih vodovodov, ki sprostijo pomembne količine virov pitne vode. na vododeficitarnih območjih do 3p°/ — vodnogospodarske ureditve povodij (po seznamu iz strokovnih navodil) 50% — vodnogospodarske ureditve dela povodij 100 % — iz sredstev OVS za urejanje vodnega režima in redne vodno gospodarske dejavnosti 463 (250) mio din — izdelava podlog — vodnogospodarski katastri (vodnih virov, objektov in onesnaževalcev) 75 % — katastri kakovosti površinskih in podzemnih voda 75 % — hidrogeološke raziskave 75 % 22. člen Zveza vodnih skupnosti Slovenije bo za potrebe vodnega gospodarstva sofinancirala izvajanje s-ed-njeročnega programa geodetskih del 1986—1990 in to ' zlasti za svoje potrebe: — izdelavo in reambulacijo temeljnih topografskih načrtov 1 : 5.000 in 1 : 10.000. — topografskih kart 1 : 25.000 in 1 : 50.000. — preglednik kart SRS 1 : 250.000, 1 : 400.000, 1 :750.000, — izvedba cikličnega aerosnemanja in — izvedba prostorskih evidenc. 23. člen Vodno gospodarstvo potrebuje pri svojem delu za oceno in za proučitev ukrepov, ki so potrebni pri usmerjanju .vodnega režima — hidrografske in hidrološke podatke. V ta namen bomo skupno z Hidrometeorološkim zavodom SR Slovenije in ob sodelovanju z OVS usposobili 6 avtomatskih vodomerskih postaj (Soča-Kršovec, Vipava-Ajdovščina. Ljubljani-ca-Komin, Reka-Tmovo. Idrijca-Tdrija, Jadransko morje-Piran-mareografska postaja) ter sodelovali pri nabavi instrumentalne opreme (limnografi). mio din 925 (500,0) 207 (112,0) 1.132' (612,0) 462 (250,0) Hidrometeorološki zavod SR Slovenije bo skupaj s strokovno službo zveze,in OVS pripravil letni program modernizacije hidroloških postaj ter dogovor o posredovanju letnih podatkov. z Za zagotovitev strokovnih podlog in za pripravo po enotni metodologiji izdelanih vodnogospodarskih osnov SR Slovenije bosta vodnogospodarski inštitut in strokovna služba ZVSS izdelala program njune modernizacije, ki ga bo preko SaS o svobodni menjavi dela sofinancirala ZVSS. 24. člen Vodno gospodarstvo bo v skladu z mednarodnimi in medrepubliškimi dogovori spremljalo kakovostno stanje voda, naravnih in umetnih jezer in morja. V ta namen bo zagotovilo stalne raziskave na Savi in morju (v skladu s programom SRH), Dravi, Muri in Soči s pritoki (v skladu z mednarodnim dogovorom) ter naravnih in umetnih jezerih. Limnološka postaja bo spremljala dogajanja v Blejskem jezeru in drugih naravnih in umetnih zadrževalnikih po določenem programu in sicer: — stalno spremljanje kakovosti Blejskega jezera in njegovih dotokov (po letnih programih), — upravljanje" odvoda hipolimnijske vode iz jezera ter dovoda Radovne in ugotavljanje vpliva izvedenih sanacijskih ukrepov na kakovost jezera ter Save Bohinjke, — spremljanje kakovosti drugih naravnih in umetnih jezer. Limnološka postaja nudi tudi drugim institucijam in raziskovalcem osnovne podatke ter možnosti raziskovalnega dela s svojimi osnovnimi sredstvi na področju limnologije. 25. člen Potrebno strokovnost za delo samoupravnih organov ZVSS in OVS in za njihovo delovanje, zagotavlja skupna strokovna služba, ki - deluje kdt delovna skupnost strokovne službe Zveze vodnih skupnosti Slovenije s sedežem v Ljubljani in z izpostavami na sedežih OVS, v skladu s 78. členom zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. 26. člen Iz temeljnih usmeritev možnosti razvoja mladinskih delovnih akcij v srednjeročnem obdobju 1986— 1990 sledi: — da mlada generacija želi s prostovoljnim delom neposredno prispevati h krepitvi materialne osnove družbe in samoupravljanju, — da bo upoštevala družbene ukrepe in potrebe, — da bo usmerjala akcije na manj razvita področja in območja in tako prispevala k skladnejšemu razvoju, — da bo pripravila družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah. 27. člen V skladu s sprejeto politiko bo potrebno na področju dela na obrambnih pripravah in podružbljanju te dejavnosti v srednjeročnem ojpdobju 1986—1990 opraviti naslednje: — spremljati 'obrambne priprave in ’ načrte na nivoju OVS in ZVSS, — spremljati opremljanje enot CZ ter pripraviti materialno zasnovo za izpeljavo organizacije v v vseh pogojih vojne, — prilagajati obstoječi in projekciji predviden sistem vodnega gospodarstva za delovanje v izrednih in vojnih razmerah, — sodelovati pri izgradnji manjših akumulacij in odkrivanju novih vodnih virov za potrebe SLO. V ta namen se bodo zagotavljala sredstva v višini 0,5 %> od sredstev za vodno gospodarstvo. VI. PROGRAM USPOSABLJANJA ZEMLJIŠČ ZA DRUŽBENO ORGANIZIRANO KMETIJSKO PRIDELAVO 28. člen Na osnovi dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 se s tem sporazumom dogovori program usposabljanja kmetijskih zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko pridelavo in sicer: ha 1. Hidromelioracije: — osuševanje 27.000 — namakanje 8.000 — (akumulacija s primarnim vodom: Močilnik, Dragonja, Martjanski potok in zadrževalnik v Goriških Brdih 50 %> predračunske vrednosti) 2. Agromelioracije: 60.000 3. Komasacije kmetijskih zemljišč 60.000 4. Delež za sofinanciranje ureditev kmetijskih zemljišč za potrebe Slovenije v drugih republikah v vrednosti 2.000 mio din. Ta program je usklajen s planskimi dokumenti investitorjev, občin in kmetijskih zemljiških skupnosti ter predstavlja v seštevku global, predviden z dogovorom o -temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990. Gornji pregled ne vsebuje deleža programa obveznosti iz leta 1985, nastalega vsled razkoraka med zahtevami investitorjev in dejanskimi materialnimi možnostmi v letu 1985. Pregled teh obveznosti bo odbor za melioracije definiral posebej in bodo imeli prioriteto v letu 1986. Program usposabljanja zemljišč je razviden iz posebne priloge, katera daje pregled za obdobje 1986 —2000 in 1986—1990 pp OVS, občinah, investitorjih in ožjih lokacijah ureditev s hektarskim obsegom za posamezno ureditveno območje. Program hidromelioracij za obdobje 1986—1990 je prikazan tudi z vidika vodnogospodarskih ureditev glede na pričakovane materialne možnosti ga to obdobje. Za zagotovitev kontinuiranega izvajanja dolgoročnega programa bo v primeru objektivnih razlogov dovoljen premik urejanja posameznih območij iz leta po 1990 v srednjeročno obdobje 1986 do 1990 in iz druge v prvo prioriteto ter obratno. Pogoj temu bo sprotno ugotavljanje materialnih možnosti in vodnogospodarska urejenost. 29. člen Sredstva za izvedbo programa usposabljanja zemljišč iz prejšnjega člena bodo zagotovljena z zakonom o kmetijskih zemljiščih, z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 in tem sporazumom. Z zakonom o kmetijskih zemljiščih bo zagotovljeno Z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990: — s programom bank — z lastnimi sredstvi kmetijskih organizacij S tem sporazumom kot vračilo premostitvenih sredstev vodnega gospodarstva za osnovno odvodnjo v obdobju 1981—1985 Odbor za melioracije pri ZVSS bo zagotovil sredstva za: a) Sofinanciranje programa usposabljanja zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo s pripadajočimi ureditvami: — (1986—1990) v SR Sloveniji — (1981—1985) v SR Sloveniji — v drugih republikah b) Študijsko raziskovalna dejavnost c) Ostali odhodki (funkcionalni in ostali poslovni stroški, strokovna služba ZVSS, sofinanciranje ZKZSS) 30. člen Cene 1985 V mio din 26.504 4.121 2.303 576 33.510 24.207 514 2.000 95 264 27.080 Program študij in raziskav je naslednji: 1. idejna zasnova in program melioracij v okviru kompleksne vodnogospodarske rešitve za povodje: Spodnje Save in Sp. Krke Reke v Goriških Brdih Reke Ilirska Bistrica Pivke z Nanoščico; 2. študija o potrebnosti namakanja kmetijskih zemljišč na podlagi proučevanja evapotranspiraci je s posebnim poudarkom na talne in klimatske pogoje za pridobitev ustreznih parametrov za projektiranje namakalnih sistemov: na območju Savinjske dolinq; 3. poskusno osuševanje polj na tipičnih ogleje-nih tleh v Sloveniji; 4. kontrola rodovitnosti tal in gnojenja z nastavitvijo ustreznih računalniških evidenc od leta 1973 dalje (nastavitev katastrov); 5. sofinanciranje izdelave pedološke karte in komentarja za območje SR Slovenije: 6. proučitev najustreznejše namakalne opreme. 31. člen Zveza vodnih skupnosti Slovenije bo zagotavljala sredstva nosilcem programa usposabljanja zemljišč — kmetijskim organizacijam združenega dela kot nepovratna sredstva po naslednji strukturi: V — za hidromelioracije, agromelioracije z urejanjem nasadov in nakup zemljišč — 80 %> od predračunske vrednosti, a maksimalno od limitirane vre3-nosti/ha — komasacije — 90 °/o predračunske vrednosti, a maksimalno od limitirane vrednosti/ha — sredstva za sofinanciranje programa v drugih republikah bodo zagotovljena v okviru sredstev po zakonu o kmetijskih zemljiščih in dodeljena po dogovorjenih merilih. 32. člen Za izvedbo programa iz 28. člena tega sporazuma bodo sredstva zagotovljena na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih: — od odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (18. člena zakona o kmetijskih zemljiščih), — iz dohodka organizacij združenega dela, delovnih skupnosti iz 95. člena zakona o združenem delu ter 149. do 155. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Sredstva iz 2. alinee prejšnjega odstavka se zbirajo pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije po stopnji: — 1,5 °/o od osnove za obračun davka od dohodka za organizacije združenega dela in delovne skupnosti, — 0,6 »/o od osnove od katere se odmerja davek iz dejavnosti za delovne ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so tast občanov in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, in se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek iz samostojnega opravljanja gospodarske oziroma poklicne dejavnosti. Poglavje VI. tega sporazuma velja, ko ga sprejme večina uporabnikov. VII. FINANCIRANJE MINIMALNEGA PROGRAMA VODNEGA GOSPODARSTVA IN PROGRAMA USPOSABLJANJA ZEMLJIŠČ ZA DRUŽBENO ORGANIZIRANO KMETIJSKO PRIDELAVO 1. Financiranje minimalnega programa vodnega gospodarstva 33. člen Sredstva za financiranje minimalnega programa vodnega gospodarstva zagotavljajo v skladu z zakonom o vodah temeljne in druge organizacije združenega dela. ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljevanju: zavezanci). Povračila se plačujejo na način in v obdobjih, ki so določeni s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov OVS. 34. člen Sredstva zagotavljajo zavezanci s povračili, ki se obračunajo od naslednjih osnov: a) Količinske osnove: — od proizvedene električne energije — KWh — od uporabljene vode — m3 — od onesnažene vode — E — od toplotne polucije — t0/m3 — od pitne vode — m3 — od odvzetih naplavin — m3 b) Vrednostne osnove: — od katastrskega dohodka — od dohodka od obrtne dejavnosti — od davčne osnove 35 člen Vsa povračila se obračunavajo po vseh gornjih osnoVah s tarifami, ki jih določijo uporabniki in izvajalci s SaS o temeljih planov ZVSS ir OVS. Uporabniki in izvajalci določijo tarife ob sprejemanju Enotne tarife: — od proizvedehe električ- ne energije 0,0246 — od uporabljene vode 6,17 — od onesnažene vode 211,02 dodatno po letih: 1987 86,52 1988 208,50 1989 380,46 1990 624,20 — od topi. poluc. J to = (td0 - 280) — od pitne vode — od odvzetih plavin — od obrtne dejavnosti — od kmetijske dejavnosti — od davčne (72,20) din/E osnove (174,00) din/E 165 (110) din/sfcop./m3 2,70 (2,20) din/m3 150,00 (100) din/3 2,3 °/o dohodka 2,8 °/o kat. doh. 2,3 ”/0 po osn. 85 (2,04 “/o po Osn. 84) (317,50) din/E Izračun sredstev po gornjih osnovah je podan v (520,90) din/E naslednji tabeli: letnih planov (od 15. 12. vsako leto) in jih objavijo v Uradnem listu SRS. (0,0206) din/KWh (5,12) din/m3 (176,10) din/E ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA MINIMALNI PROGRAM VODNEGA GOSPODARSTVA SLOVENIJE (upoštevaje enotne tarife) v mio dln Območna vodna skupnost... Mura Drava Savinja Sotla Dolenj- ska Ljublja- nica Sava Gorenj- ska Soča Primor- ska ZVSS Skupaj cene din din din din din din din din din din 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1. Povračila a) od proizv. 85 4 487 792 818 209 54 87 — 2.451 el. energije 84 (2) (263) (428) (442) (113) (29) (47) — (1.324) b) od uporabljene 85 475 1 326 662 803 1.846 853 474 425 6.866 vode 84 (257) (717) (358) (435) (998) (461) (256) (230) (3.712) c) od onesnažene 85 814 1.793 895 1.499 3.176 733 684 668 10.262 vode 84 (440) (969i (484) (810) (1.717) (396) (370) (361) (5.547) d) od pitne vode 85 26 226 154 81 546 215 52 146 1.446 84 (14) (122) (83) (44) (295) (116) (28) (79) (781) i) od naplavin 85 7 22 7 — 148 37 52 — 273 84 (4) (12) (4) — (80) (20) (28) — 148 f) od obrtne dejav. 85 43 178 83 141 500 194 48 96 1.283 84 (23) (96) (45) (76) (270) (105) (26) (52) (693) g) od kmetijske 85 257 209 63 181 120 63 63 98 1.054 dejavnosti 84 (139) (113) (34) (98) (65) (34) (34) (53) (570) Skupaj povračila 85 1.626 4 241 2.656 3.525 6 545 2.149 1 460 1.433 23.635 84 <879i (2.292) (1.436) (1.905) (3.538) (1.161) (789) (775) (12.775) 2 Splošno povrač. 85 1.334 6.439 4.864 2.435 15.715 4.041 2 090 2.447 39.365 84 (720) (3.481) (2.626) (1.314) (8.490) (2V134) (1.088) (1.322) (21.225) kvfa.i SREDSTVA 85 2.960 10 680 7.520 5.960 22.260 6.190 3.550 3.880 63.000 84 (1.309) (5.773) (4 062) (3.219) (12.028) (3.345) (1.877) (2.097) (34.000) Struktura v °/o 4,7 16,9 12,0 9.5 35,4 9,8 5,5 6,2 100,0 Dodatna povračila 85 977 2 512 1.075 1.798 3.811 879 821 801 12.674 od onesnaž. vode 84 (528) (1.163) (581) (972) (2.060) (475) (444) (433) (6.656) 36. člen Zavezanci, ki v svojem proizvodnem procesu rabijo nad 5,000 000 m3 vode letno, imajo lahko popust pri tirifi za uporabljeno vodo, ki je enoten po panogah. 37. člen Za izračunano vrednost povračil po vseh količinskih osnovah prejme zavezanec za vsako leto račun, ki ga poravna z mesečnimi akontacijami. Za vrednostne osnove pa se smiselno uporabljajo določbe zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov... (Uradni list SRS, 8t. 82/90 In 2S/83). Tehnično izvedbo opravi delovna skupnost strokovnih služb ZVSS. Zavezanci bodo posredovali strokovni službi do 31. januarja tekočega leta vse zahtevane podatke, na osnovi katerih se Izračunava višina povračil. 2. Financiranje programa usposabljanja kmetijskin zemljišč 38. člen Za izvedbo programa iz 28. člena tega sporazuma bodo sredstva zagotovljena na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih: — od odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (18. člen zakona o kmetijskih zemljiščih), —- iz dohodka organizacij združenega dela, delovnih skupnosti iz 95, člena zakona o združenem delu ter 149.—155. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Sredstva iz 2. alinee prejšnjega odstavka se zbirajo pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije po stopnjah določenih v 32. členu. VIII. ZDRUŽEVANJE IN PRELIVANJE SREDSTEV ZA SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ VODNEGA GOSPODARSTVA 39. člen V skladu s 4. in 22. členom zakona o vodah in 4. člena tega sporazuma, bodo OVS za uresničitev dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 in programa skladnejšega razvoja vodnega gospodarstva Slovenije združevala sredstva iz vseh povračil pri ZVSS. Globalno opredeljeni nameni vlaganj iz združenih sredstev pri ZVSS so naslednji: — pomembnejši vodnogospodarski posegi za prestrukturiranje proizvodnje in za varstvo okolja, — urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen, — skladnejši vodnogospodarski razvoj na manj razvitih območjih Slovenije, — redna dejavnost ZVSS in zagotovitev obveznosti do osnovne dejavnosti OVS, — odprava večjih škod po poplavah, — osnovna odvodnja za program urejanja kmetijskih zemljišč. 40. člen Za realizacijo skupnega programa bodo OVS združevale sredstva v višini 10.034 (5.424) mio din ali v povprečju 15,9 % od celotnih zbranih povračil in sicer: OVS Drava — 13,02 %> od zbranih povračil na OVS OVS Savinja - Sotla — 10,76% od zbranih povračil na OVS OVS Dolenjske — 12,33 % od zbranih povračil na OVS OVS Ljubljanica - Sava — 21,15 % od zbranih povračil na OVS OVS Gorenjske — 16,74% od zbranih povračil *a OVS Ta sredstva bodo prejele: OVS Mora — 32,23% od združenih sredstev ped ZVSS OVS Soča — 30,01% od združenih sredstev pri ZVSS OVS Primorske — .12,78 % od združenih sredstev pri ZVSS ZVSS — 24,93% od .združenih sredstev pri ZVSS OVS bodo obračunavale združevanje sredstev v posameznem letu planskega obdobja pa enotnih tarifah, pristojni Odbor Skupščine ZVSS pa bo najkasneje do konca februarja tekočega leta sprejemal procent združevanja sredstev ob upoštevanju enotnih tarif, glede na -dinamiko izvajanja programov. (Zaradi predhodne zagotovitve -.red. v v so iz člena 19 tega sporazuma izločeni tu,e objekti: regulacija Kučpice — OVS Mura, AK Kiivmk - OVS Primorske. zmanjšane predračunske vrednosti pa so pr naslednjih objektih: regulacija Vipave — OVS Soc. in sofinanciranje regionalnega Primorskega vodovoda — OVS Primorske. V primeru, da bo dotok združenih sredstev drugačen, se lahko gornji procenti adektvatno spremenijo.) 41. člen Pri določanju višine zbiranja in združevama sredstev ter strukture prelivanja sredstev v posameznem letu planskega obdobja se bodo v izračunu tari! in združevanja upoštevali le tisti objekti ki bodo do 30. 11. tekočega leta imeli potrjeno n vesticij-ko- tehnično dokumentacijo. 42. člen Sredstva, ki se zbirajo kot dodatna povračila od onesnaženja voda po naraščajoči tarifi se združu ejo pri OVS za sofinanciranje sanacijskih programov čiščenja odpadnih voda, ki so v skladu s prioriteto družbenega dogovora o temeljih plana SRS jn zakona o zaščiti reke Soče ter se ne upoštevajo pri združevanju sredstev. e IX. SPREMLJANJE IZVAJANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 43. člen OVS in odbor za melioracije so dolžni spremljati izvajanje planskih dokumentov in analize posredovati ZVSS, da lahko le-ta pripravi za republiške organe skupno. poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije na področju vodnega gospodarstva. . Za pripravo poročila o izvajanju nalog v preteklem letu je rok 31. marec za' pripravo poročila o izvajanju nalog v prvi polovici tekočega leta pa 31. julij. 44. člen OVS in ZVSS bodo svoje plane valorizirale tako. da bodo upoštevali vsakoletno dejansko rast cen v SR Sloveniji, tarife povračil pa bodo letno korigirali tako, da bodo zagotavljali sredstva za izvedbo tako ovrednotenega programa. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 45. člen Določbe tega samoupravnega sporazuma bodo ustrezno vsebovane tudi v samoupravnih sporazumih o temeljih planov OVS za obdobje 1986—1990. Poglavje VI. tega sporazuma se kot izvleček iz tega sporazuma predloži v sprejem uporabnikom sočasno s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana OVS. Strokovna služba ZVSS preko izpostav na sedežih OVS vodi in spremlja proceduro sprejemanje obeh sporazumov. 46. člen O reševanju sporov, ki bi nastali vsled neizpolnjevanja določb tega s simo upravnega sporazuma odloča pristojni samoupravni organ pri ZVSS. Spremembe in dopolnitve tega Samoupravnega sporazuma se sprejmejo po enakem postopku, kot je določen za sprejem sporazuma. 47. člen Območna vodna skupnost ' ' Mura, Murska Sobota Območna vodna skupnost Drava, Maribor Območna vodna skupnost Savinja - Sotla, Celje : n - ' - Območna vodna skupnost Dolenjskei Novo mesto Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava, Ljubljana Območna vodna skupnost Gorenjske, Kranj Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in Območna vodna skupnost začne veljati osmi dan po objavi, ko ga predhodno Soče, Nova Gorica sprejmejo pristojni organi OVS in ZVSS in podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki, uporablja pa se od Območna vodna skupnost 1. 1. 1986 dalje. Primorske, Koper PROGRAM USPOSABLJANJA ZEMLJIŠČ v SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1986—1990 IN DO 2000 (Zbirni prikaz iz detajlnega programa) Program melioracij v ha Program vodnega gospodarstva za obdobje 1986—1930 OVS občina 1986—2000 Sku- paj. 1986—1990 H5, vodotok m odsek ureditev alj drug objekt km ureditev cene 1984 v mio din I. prior. n. prior. I. prior. n. prior. I. prior. n. prior. I. OSUŠEVANJE SRS 70568 41673 27060 14613 508 6564 Mura 15832 8550 4992 3558 77 1110 Drava 15467 10120 6105 4015 73 950 Savinja - Sotla 7064 4263 3253 1015 61 734 Dolenjska 7142 4438 2196 2142 49 767 Lj. - Sava 12190 7288 4085 3203 106 973 Gorenjska 1255 845 665 180 8 250 Soča 6477 3023 3023 — 70 780 Primorska 5141 3141 2741 400 64 1800 H. NAMAKANJE SRS 30154 14391 12091* 2300 Mura 4520 2520 1620 900 akumulacija Marijanski potok Drava 6170 1470 1470 — Savinja - Sotla 1516 906 906 — Dolenjska 6001 2395 995 1400 Gorenjska 150 — — — Soča 13047 5650 5650 — akumulacija Močilnik in zadrževalnik Brdih Primorska 1450 1450 1450 — akumulacija Dragonja * bo izvajano do obsega 8000 ha OVS Občina Skupaj 1986— 2000 Skupaj 1986—r 1990 Hriboviti predeli Nižinski predeli ' Nasadi 1986— 2000 1986— 1990 1986— 2000 1986— 1990 1986- 2000 1986- 1990 III. AGROMELIORACIJE SRS 111828 46831 52269 25325 50887 17761 8672 3745 Mura 8510 5250 — — 8510 5250 Drava 24835 5317 5844 2561 15110 997 3681 1759 Savinja - Sotla 15630 7145 7123 4709 8207 2136 300 300 Dolenjska 15558 6654 5989 2452 6080 2848 3489 1354 Lj. - Sava 14109 7801 8229 4501 5880 3300 Gorenjska 7147 3345 6969 2467 1178 878 Soča 12510 5660 12510 5660 — — Primorska 13529 5659 6605 2975 5922 2352 1002 332 1 V. KOMASACIJE • SRS 124828 57919 Mura 36800 21808 Drava 39136 10054 Savinja - Sotla 7898 4681 Dolenjska 13151 7325 Lj. - Sava 15495 8210 Gorenjska 2895 1555 Soča 5122 2340 Primorska 4331 1946 V. NAKUP ZEMLJIŠČA V SRS 5000 Opomba: Ta pregled je seštevek podrobnejšega pregleda Programa uporabljanja zemljišč: OVS, občina, investitor, ureditveno območje ter objekt in bodo sestavni del tega sporazuma in Plana ZVSS za obdobje 1986—1990. Okvirni program gradenj CN OVS MURA: — CČN G. Radgona — CČN M. Sobota — CČN Ljutomer — CČN Lendava OVS DRAVA: — Ptuj (CČN) — Oljarna Slov. Bistrica (CN) — Usnjama Slov. Gradec (ČN) — Tovarna vozil in toplotne tehnike (ČN) — Zlatorog (ČN) — Železarna Ravne (ČN) — AGIS Ptuj (ČN) — Sladkogorska TOZD Lepenka Prevalje (ČN) OVS SAVINJA - SOTLA: — Cinkarna (tehnol) — EMO (ČN) — IUV Šoštanj (ČN) — Metka OVS DOLENJSKE: — KRKA (ČN) — D juro Salaj (ČN) — Straža (CČN) — Mirna (CČN) — Črnomelj (CČN) — Radeče (CČN) — Belt (ČN) — Semič (ČN) OVS PRIMORSKE: — TOK (ČN) — Koper (CČN) — Perutninski kombinat Pivka (ČN) — Sežana KČN — Piran KČN OVS LJUBLJANICA - SAVA — Kem. ind. Hrastnik (tehnol.) — REK Trbovlje (eh + ČN) — UTOK Kamnik (ČN) — DONIT — Fenolit (ČN) — Farma Ihan (ČN) — Šmartno — Litija (CČN) — Farma Klinja vas — Kočevje (ČN) — KOTO Ljubljana (tehnolog) — Papirnica Vevče "(ČN) — AERO Medvode (ČN) — Domžale (CČN) — Kaolin Črna (ČN) — IUV Vrhnika (deponija) OVS GORENJSKE: — Bohinj (ČN) — Bled (CČN) — Gorenja vas (CČN) — Radovljica (CČN) — Kranjska gora (CČN) OVS SOČA: — Cementarna Anhovo (ČN) — MIP Nova Gorica (ČN) — Bovec (CČN) — Kobarid (CČN) — Kanal (CČN) 981. Na podlagi 43. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) ter na podlagi 28. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Drava (Uradni list SRS, št. 4/85) je Predsedstvo skupščine Območne vodne skupnosti Drava na svoji 10. seji dne 23. aprila 1986 sprejelo UGOTOVITVENI SKL EP o veljavnosti samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Drava Maribor za obdobje 1986—1990 1. Ugotovi se ,da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne vodne skupnosti Drava Ma- ribor za obdobje 1986—1990, ki je bil sprejet na XXII. zasedanju skupščine Območne vodne skupnosti Drava dne 30. 10. 1985 (Uradni list SRS, št. 39/85) podpisalo več kot polovica članic Območne vodne skupnosti Drava. 2. Glede na gornjo ugotovitev je v skladu s 56. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Drava Maribor za obdobje 1986—1990 sporazum sklenjen. Maribor, dne 23. aprila 1986. Predsednik skupščine Območne vodne skupnosti Drava Maribor Albert Verdnik, dipl. inž. L r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 982. Na podlagi 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SR Slovenije, št. 18/84) sklenejo skupščine občin SR Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane in Skupščina mesta Maribor (v nadaljnjem besedilu: podpisnice) DOGOVOR o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila 1. člen S tem dogovorom podpisnice določamo enotna merila za opredeljevanje območij, na katerih bomo s svojimi odloki uvedle plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) in enotna merila, na podlagi katerih bomo določale višino nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč. S tem dogovorom podpisnice določamo tudi enotna merila za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila za občane z nižjimi dohodki in za občane, ki so organizirano vlagali sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav. 2. člen Podpisnice se zavezujemo, da bomo v svojih odlokih upoštevale dogovorjena merila za določanje območij, na katerih bomo uvedle nadomestilo in dogovorjena merila za določanje višine nadomestila. 3. člen Pri določanju območij po drugem odstavku 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih, na katerih neposredni uporabniki plačujejo za uporabo stavbnega zemljišča nadomestilo, bomo podpisnice upoštevale: a) na območju mest in naselij mestnega značaja: — pozidane površine, — površine, ki so s srednjeročnim družbenim planom občine določene za 'širitev naselja; b) na drugih območjih, določenih za kompleksno graditev: — površine določene za kompleksno stanovanjsko graditev, — površine določene za graditev industrijskih, turističnih, energetskih in drugih podobnih objektov (industrijska območja, turistična območja, območja strnjenih počitniških naselij); c) na območjih naselij, ki nimajo mestnega značaja in na drugih območjih za poselitev: — pozidane in nepozidane površine, ki jih zajema zažidalni ali ureditveni načrt; č) na drugih območjih: — pozidane površine v naseljih in drugih območjih za poselitev, ki so dejansko opremljene najmanj z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem; lahko pa tudi na območjih, ki nimajo kanalizacije, imajo pa drugo komunalno opremo. Podpisnice bomo območja označile z ustreznimi grafičnimi kartami. - 4. člen Pri določanju višine nadomestila bomo podpisnice upoštevale naslednja merila: a) opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami, b) lego in namembnost ter smotrno ' uporabo stavbnega zemljišča, c) izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, č) večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča. 5. člen Pri ugotavljanju opremljenosti stavbnega zemljišča bomo podpisnice upoštevale opremljenost zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in dejansko možnost priključka tako, da je razmerje med maksimalno in minimalno opremljenostjo lahko 1 :5. Opremljenost stavbnega zemljišča bomo vrednotile podpisnice zlasti po naslednjih stopnjah: a) s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne rabe I. stopnja (maksimalna) Zemljišče ima: — toplovod ali plinsko omrežje dimenzionirano za ogrevanje, kuhanje in pripravo tople vode, :— vodovod s hidrantno mrežo, — kanalizacijo, — električno distributivno omrežje, — telefonsko naročniško omrežje. II. stopnja (visoka) Zemljišče ima: — plinsko omrežje dimenzionirano za kuhanje in pripravo tople vode, — vodovod s hidrantno mrežo, — kanalizacijo, — električno distributivno mrežo, — telefonsko naročniško omrežje. III. stopnja (srednja) Zemljišče ima: . — vodovod s hidrantno mrežo, — kanalizacijo, — električno distribucijsko omrežje, — telefonsko naročniško omrežje. IV. stopnja (zadovoljivo) Zemljišče ima: — vodovod brez hidrantne mreže, — električno omrežje, — kanalizacijo za fekalije. V. stopnja (minimalno) Zemljišče ima: — vodovod brez hidrantne mreže, — električno omrežje. b) s komunalnimi in drugimi objekti in napravami skupne rabe I. stopnja (maksimalna) Zemljišče ima: f — sodobno cesto ali ulico s hodniki za pešce, — urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo, — urejene večje centralne zelene površine z otroškimi igrišči in prostori za rekreacijo, — motorni promet je strogo ločen od prometa pešcev. — javne površine so sodobno hortikulturno urejene. II. stopnja (visoka) Zemljišče ima: — sodobno stanovanjsko cesto s hodniki za pešce, — urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo, — urejene javne parkirne prostore. III. stopnja (srednja) Zemljišče ima: — sodobno prometno stanovanjsko cesto s hodniki za pešce, — urejeno cestno kanalizacijo in cestno javno razsvetljavo. IV. stopnja (zadovoljivo) Zemljišče ima: — javno cesto z asfaltiranim cestiščem brez hodnikov za pešce, — odvodnjavanje je površinsko, — javno razsvetljavo. V. stopnja (minimalno) Zemljišče ime: — javno cesto v makadamski izvedbi, — površinsko odvodnjavanje. 6. čien Pri ugotavljanju lege in namembnosti stavbnega zemljišča ter njegove smotrne uporabe bomo podpisnice zlasti upoštevale: a) pri legi zemljišča: — oddaljenost zemljišča od ožjega mestnega centra oziroma od drugega oskrbnega središča, — konfiguracijo območja; b) pri namembnosti zemljišča: — opredelitev namena po srednjeročnem družbenem planu občine ter po zazidalnem ali ureditvenem načrtu, — neskladnost obstoječega namena s predvidenim namenom po prejšnji alinei; c) pri smotrni uporabi zemljišča: — gostoto zazidave, — skladnost obstoječe zazidave s predvideno po zazidalnem ali ureditvenem načrtu. Glede na namembnost podpisnice lahko opredelimo tipe območij, in sicer: za stanovanja, za počitniške objekte, za družbene dejavnosti, za proizvodne namene in za poslovne namene, znotraj vsakega območja pa lahko določimo več stopenj glede na lego, namembnost in smotrno izrabo zemljišča. 7. člen Pri določanju' izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih podpisnice' upoštevamo: — ugodnost lokacije poslovnega prostora glede na možnosti ustvarjanja dohodka v nekaterih dejavnostih (zlasti trgovina, gostinska dejavnost, obrtna dejavnost ipd.), — možnost intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov oziroma storitev. 8. člen Za večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča za stanovanja podpisnice upoštevamo zlasti: — stalen prekomeren hrup (bližina prometnic, industrijskih in drugih hrupnih objektov), — trajnejšo onesnaženost zraka, — moteno dostopnost glede na konfiguracijo terena in prometni režim. 9. člen Podpisnice soglašamo, da bomo neposrednim uporabnikom stavbnega zemljišča višino nadomestila določile: a) z metodo točkovanja. b) z določitvijo vrednosti točke. Pri določanju točit c lede meril v 4. členu tega dogovora bomo podpisnice upoštevale zlasti naslednja razmerja: za opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami v okviru stopenj opremljenosti po 5. členu tega dogovora, kot jih bo določila vsaka podpisnica za posamezno stopnjo oziroma območje, se na število točk, ki bo določeno za posamezno stopnjo opremljenosti, lahko doda ali odbije določen odstotek točk in sicer: — za lego in namembnost ter nesmotrno uporabo stavbnega zemljišča, — za izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, — za večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča. Pri nezazidanem stavbnem zemljišču bomo podpisnice upoštevale le tista merila, ki jih je na dolo- čenem zemljišču glede na dejanske okoliščine možno uporabiti. 10. člen Podpisnice se sporazumemo, da bomo glede oprostitve plačevanja nadomestila zaradi premoženjskega stanja občanov, kot neposrednih zavezancev, upoštevale smiselno Izhodišča In merila, ki jih uvaja samoupravni sporazum o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Vratini list SRS, št. 26/84) za delno nadomestitev stanarin. 11. člen Podpisnice bomo pri oprostitvi plačila nadomestila zaradi organiziranih lastnih vlaganj občanov v izgradnjo komunalnih objektov in naprav upoštevale uvedene krajevne samoprispevke in določile odvisno od višine teh samoprispevkov delne ali popolne oprostitve za čas, kot velja po zakonu za občane, ki so neposredno ob gradnji ali ob nakupu stanovanjskih objektov plačali prispevek k stroškom urejanja stavbnega zemljišča. 12. člen Za spremljanje Izvajanje tega dogovora podpisnice pooblaščamo sekcijo za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo pri Skupnosti slovenskih občin. 13. člen S pričetkom veljavnosti tega dogovora preneha veljati dogovor podpisnic o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 1/80). 14. člen Ta dogovor začne veljati, ko ga podpiše večina podpisnic. Dogovor se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. LJUBLJANA 983. Na podlagi prvega odstavka 84. člena in devetega odstavka 117. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) volilna komisija mesta Ljubljane objavlja POROČILO o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane Na glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane, ki so jih volili družbenopolitični zbori občinskih skupščin na območju mesta Ljubljane, dne 14. aprila 1986 so bili na podlagi liste kandidatov, ki jih je sprejela Mestna konferenca SZDL, doseženi naslednji rezultati: delegat. DPZ glasovalo Zap. št. Občina vseh navzočih na seji za listo proti listi i. Ljubljana Bežigrad 30 27 27 / 2. Ljubljana Center 25 22 22 / 3. Ljubljana Moste-Polje 19 17 17 / 4. Ljubljana Šiška 25 24 24 / 5. Ljubljana Vič—Rudnik 30 28 28 / 129 118 118 / Na podlagi volilnih spisov, ki so jih poslale občinske volilne komisije je volilina komisija mesta Ljubljane ugotovila, da je bila kandidatna lista sprejeta v vseh občinah na območju mesta Ljubljane, da so bili vsi delegati s te liste izvoljeni za delegate družbenopolitičnega zbora Skupščine mesta Ljubljane in so dobili skupno naslednje število glasov: Delegat St. glasov 1. Janez Bafcis 118 2. Matija Božič 117 3. Maks Cebek 118 4. Janez Elikan 117 5. Darja Er ha tič 117 6. Franc Golobič 117 7. Leon Ivanovič 118 8. Jože Kerekeš 118 9. Bojan Klenovšek 118 10. Zoran Kos 116 11. Jelka Kutin 118 12. Janez Lah 117 13. Bojan Lepičnik 118 14. Nada Majcen 118 15. Maks Močnik 118 16. Zmaga Obštetar 118 17. Matjaž Prinčič 118 18. Miroslav Samardžija 114 19. Jože Slokar 118 20. Mojca Slovenc 118 21. Djurdja Šegula 118 22. Alojz Škufca 117 23. Mjaks Tajnikar 118 24. Matjaž Torkar 118 25. Tone Turnher 118 26. Janez Učakar 118 27. Stane Vlaj 118 28. Metka Verbič 116 29. Pavel Vindišar 118 30. Valter Zavec 118 Kandidatno listo je predložila Mestna konferenca SZDL Ljubljana. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov je bilo 14. aprila 1986. St. 013-2/86 Ljubljana, dne 29. aprila 1986. Namestnica tajnice Predsednica Meta Potrč 1. r. volilne komisije Darinka Šetinc 1. r. Člani , Anton Jagodic 1. r. Stane Rokavec 1. r. Namestnik člana Miran Blaha 1. r. LJUBLJANA VIC-RLDMK 984. Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in 27/82) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik ter 113. člena statuta SIS za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina SIS za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik na 18. in 19. seji z dne 9. decembra 1985 in 25. marca 1986 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA SIS za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen V statutu SIS za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 39/83 in 14/85) se 15. člen spremeni tako, da se četrta alinea v tretjem odstavku črta. „ 2. člen 16. člen se spremeni tako, da se besedilo drugega odstavka črta. V tretjem odstavku se za besedama »skupnosti določa« dodajo besede »število delegatskih mest in«. 3. člen V osmi alinei 18. člena se črta besedi »in podeljuje«. 4. člen V drugem odstavku 19. člena se za besedo »najmanj« črta beseda »štirikrat« in nadomesti z besedo »dvakrat«. 5. člen V 21. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Kadar skupščina obravnava zadeve s področja štipendiranja, mora predsednik skupščine povabiti na sejo skupščine tudi predstavnike OK SZDL, OS ZSS in OK ZSMS, kot predstavnike udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, ki imajo, skupaj z ostalimi delegati, pravico in dolžnost razpravljati in sklepati o vseh točkah dnevnega reda, ki obravnavajo. problematiko štipendiranja.« 6. člen 29. člen se spremeni tako, da se glasi: »Predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsedniki odborov skupščine in njihovi namestniki sestavljajo predsedstvo skupščine. Predsedstvo skupščine sklicuje predsednik skupščine zaradi priprave programov dela skupščine in spremljanja uresničevanja teh programov, priprave in obravnave gradiv za seje skupščin in za urejanje drugih organizacijskih vprašanj med sejami skupščin. Predsedstvo obravnava finančne, kadrovske in splošne zadeve skupnosti ter oblikuje k obravnavanim zadevam svoja stališča, predloge in pripombe. Predsedstvo obravnava tudi periodične obračune ter finančna, kadrovska in splošna vprašanja, pri katerih skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organi. Po potrebi vabi predsednik skupščine k obravnavi na predsedstvo tudi strokovne delavce strokovne službe za zaposlovanje, predsednika odbora samoupravne delavske kontrole in druge vabljene.« 7. člen 45. člen se spremeni tako, da se glasi: »Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje predvsem: — skrbi za pravočasno in strokovno pripravo letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov in drugih samoupravnih dokumentov skupnosti s področja zaposlovanja, usposabljanja in poklicnega usmerjanja; — skrbi za pravočasno in strokovno pripravo poročil in drugih gradiv s področja zaposlovanja, usposabljanja in poklicnega usmerjanja, ki jih obravnava skupščina skupnosti ali druge skupnosti in organi; — spremlja gibanje zaposlovanja in stanja zaposlenosti v občini z vidika uresničevanja planskih in drugih samoupravnih dokumentov skupnosti; — obravnava planske in druge samoupravne dokumente mestne in medobčinske skupnosti za zaposlovanje ter zveze skupnosti za zaposlovanje in s tem v zvezi oblikuje svoja stališča, predloge in pripombe; — spremlja in sprejema usmeritve za strokovno delo pri pripravah delavcev za zaposlovanje, pre-usposabljanje in reševanje tehnoloških in ekonomskih viškov delavcev ter potrjuje programe za izvajanje dogovorjenih nalog; — spremlja varstvo naših delavcev na začasnem delu v tujini in skrbi za njihovo organizirano vračanje in zaposlitev; — spremlja razvoj poklicev ter daje pobude za spremembe in dopolnitev nomenklature poklicev; — razpravlja o vseh gradivih s področja zaposlovanje in širše kadrovske politike, ki jih v občini, mestu Ljubljana in republiki dajejo v obravnavo druge samoupravne skupnosti in organi ter oblikuje k obravnavanim gradivom svoja stališča, pripombe in predloge. Odbor opravlja tudi druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Odbor ima 5 članov.« 8. člen 46. člen se spremeni tako, da se glasi: »Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov predvsem: — skrbi za pravočasno in strokovno pripravo gradiv, ki jih s področja socialne varnosti brezposelnih oseb in problematike invalidov obravnava skupščina skupnosti, ali draga skupnost, ali organ; — spremlja izvajanje zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter po potrebi predlaga ustrezne ukrepe; obravnava in usklajuje kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje in predlaga socialnovarstvene korektive s področja zaposlovanja; — odloča o pravicah in izgubi pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti: — odloča o pravicah in izgubi pravic invalidnih oseb v skladu z določili zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb: — spremlja izvajanje sistema solidarnosti na področju zagotavljanja socialne varnosti iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti; — razpravlja o vseh gradivih s področja socialne varnosti brezposelnih oseb in problematike invalidov, ki jih v občini, mestu Ljubljana ali republiki dajejo v obravnavo druge samoupravne skupnosti in organi in oblikuje k obravnavanim gradivom svoja stališča, pripombe in predloge; — razpravlja o vseh gradivih, ki jih skupnosti socialnega varstva pošljejo v delegatsko obravnavo skupnostim ustanoviteljicam ali skupnosti za zaposlovanje in sprejme h gradivom skupnosti socialnega varstva svoja stališča, pripombe in predloge. Odbor opravlja tudi druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina. 9. člen 47. člen se spremeni tako, da se glasi: »Odbor za štipendiranje predvsem: — skrbi za pravočasno in strokovno pripravo gradiv, ki jih s področja štipendiranja obravnava skupščina; — razpravlja o finančnem poslovanju s sredstvi, zbranimi v sklad združenih sredstev v občini ter o uresničevanju solidarnosti na področju štipendiranja in oblikuje ter posreduje skupščini skupnosti, drugim skupnostim ali organom svoja stališča, pripombe in predloge; — spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini in skrbi za pravočasno in strokovno pripravo poročila o uresničevanju sporazuma za obravnavo na skupščini skupnosti ali drugi skupnosti ali organu ter po potrebi predlaga spremembe in dopolnitve sporazuma in ukrepe za izvajanje dogovorjene štipendijske politike; — odloča o podelitvi štipendij in o prenehanju pravic do prejemanja štipendij iz združenih sredstev in podelitvi razlik h kadrovskim štipendijam o prenehanju pravic do prejemanja razlik; — pdloča o podelitvi štipendij Titovega sklada in o prenehanju pravic do prejemanja te štipendije; — ugotavlja morebitne kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, seznanja skupščino s kršitvami in predlaga ukrepanje; — skrbi za pravočasno pripravo seznama sufi-citamih in deficitarnih poklicev kot eno od podlag za poklicno usmerjanje in štipendiranje mladine. Odbor opravlja tudi druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela in naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Odbor ima 7 članov, od katerih: — 4 člane izvoli skupščina izmed delegatov temeljnih delegacij v občini, — 3 člane pa delegirajo OK SZDL. OS ZSS in OK ZSMS kot udeleženke samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini — vsaka po enega delegata.« 10. člen Za 84. členom se doda nov 84. a člen, ki se glasi: »V skupnosti se oblikuje tudi sklad združenih sredstev za štipendiranje in se v sredstva sklada v občini stekajo: — sredstva, ki jih združujejo udeleženci samoupravnega sporazuma o štipendiranju iz dohodka po kriterijih »amouDravnega sporazuma, — sredstva občanov, ki opravljalo samostojno gospodarsko. poklicno ah kmeti iško dejavnost, — sredstva iz vračil štipendij, — druga sredstva.« 11. člen 87. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: »Med letom ugotovljena prosta finančna sredstva skupnosti lahko do končne namenske porabe skupnost uporabi za eskontiranje menic oziroma jih lahko veže za določen čas pri poslovnih in internih bankah.« 12. člen Besedilo 88. člena, ki vsebuje določila o rezervnih sredstvih skupnosti, se črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »Sredstva sklada združenih sredstev za štipendiranje v občini so predvsem namenjena izvajanju štipendijske politike po določilih samoupravnega sporazuma o štipendiranju.« 13. člen V drugi vrsti 116. člena se črtata besedi »osmi dan«. 14. člen Te spremembe statuta so sprejete, ko jih sprejme skupščina skupnosti in začno veljati po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 25. marca. 1986. Predsednik SIS za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik Stojan Gomezelj 1. r. LOGATEC 985. Na podlagi zakona o 'obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43,85) in določb samoupravnega '-porazu ma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Logatec za obdobje 1986—1990 je skupščina na seji obeh zborov dne 24. aprila 1986 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. 1. 1986 dalje 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo: 1. delavcev v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, Iti izvaja investicijska in druga dela v tujini; 2. delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju; 3. občanov, zaposlenih v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja; 4. občanov, ki so- zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupno«ti; 5. delovni ljudje, ki na območju skupnosti samostojno z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje; 6. delavci zaposleni pri delovnih ljudeh, fizičnih in civilnih pravnih oseb; 7. kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: združeni kmetje); 8. drugiif kmetov in članov njihovih gospodar- stev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico (v nadaljnjem besedilu: drugi kmetje); 9: in drugih občanov. 2. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega vdrstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebni življenjske in delovne razmere v tujini. 3. člen Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva obračunava tako kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini (2. člen tega sklepa). 4. člen Občani zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske. 5. člen Občani, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo. Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti. Ce občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje ki plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Ndrodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov. 6 6. člen Višina prispevkov za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregled ti stopenj davkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih ht samoupravnih to terpenih skupnostih na področju družbenih dejavnosti aa teše 1*83 hi njegovih aprtmetnb. Osnova za obračunavanje prispevkov za dalwwm ljudi iz prvega odstavka tega Sena je določene ▼ zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. '33'80, 43/85). 7. člen Delovni ljudje, ki se jirn ugotavlja dohodek plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se določijo v okviru Skupnosti pokoj moškega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske. 8. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s fizičnimi m ‘civilnimi pravmrn. osebami, je osnova za obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 101 % oziroma 106'Vo zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Le-tega določa in objavlja v Uradnem listu SR Slovenije, izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti. 9. člen Združeni in drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 10 %>, b) pavšal za kmetijsko gospodarstvo 3.000 din, Prispevek v znesku 3.000 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, Iti je obremenjen s preužitkom, — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njegove družinske člane, lastniki zemljišč. 10. člen Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se določi v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto. 11. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter drugi občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 1.400 din mesečno na posameznega upravičenca. 12. člen Skupnosti pokojninskega in ievatidekega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti po-ktymnskega in Invalidskega zavarovanja ▼ SR Slo-veeiji plača je je za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14*/*. 13. člen Za delavce, Id delajo manj kot. polovico delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6% bruto prejemka v breme dohodka. 14. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali. ko ti opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, kc je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka ie„a člena. 15. člen Višina prispevka od osnov, določenih v 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10. in 14. členu, se obračimava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah. 16. člen j.a sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ustu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 19R6 dalje. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št, 16/85). St. 06-5/86 Logatec, dne 24. aprila 1986. Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Logatec Alojz Sajovic 1 .r. MURSKA SOBOTA 386. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na podroriu družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986—1990 je Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota na seji obeh zborov dne 25. aprila 1986 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1986 1. člen S tem sklepom se določijo osnove. in višine pri- spevkov. za zdravstveno varstvo delovnih ljudi ter drugih občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejavnost. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje: a) od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 27,5 °/o, b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 5.000 din. 3. člen Za - preužitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca — kmeta, uživalce stalnih pokojnin ter članov družinske in gospodarske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca — delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in tudi nimajo lastnosti družinskega1 * * * * člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki plačuje preži im i no, prispevek 980 din mesečno. 4. člen Združeni kmetje, ki se na podlagi posebnega sklepa skupščine prijavijo z,a pridobitev pravice do socialne varnosti, plačujejo prispevek po stopnji 0,50 °/e od povprečnega bruto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. 5. člen Delovni ljudje, ki se jirn po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (paVšalisti) plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko zavarovanje in osnove za odmero pravice ter obračunavanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovance iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 6. člen Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom, opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so la-' struna občanov in delo\7ni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnove za obračunavanje in plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 7. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo intelektualne in druge storitve ali drugo poklicno dejavnost, ki ni navedena v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje. 8. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani detovo) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovl jeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. 9. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Ce oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se bo le za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo, preračuna v dinarje po tečajni Usti NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko stopi ta sklep v veljavo. 10. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena za-„na o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po objavljeni veljavni prispevni stopnji. ^ 11. člen Za delavce, ki so odsotni z dela (opravičeno ali neopravičeno) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, po predpisih o delovnih razmerjih pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo iz bruto osebnega dohodka po veljavni prispevni stopnji. Skupščina krajevne skupnosti Jevnica je na 18. seji dne 27. februarja 1986 sprejela POPRAVEK SKLEPA o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica 1. Popravi se 2. alinea 3. člena sklepa o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica (Uradni list SRS, št 43-1842/85), ki se pravUno glasi: »— po stopnji 2 •/• občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od osebnega dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke.« 2. Popravek sklepa o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica velja od 1. januarja 1986 ter se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Jevnica Ivan Rus Lr. VSEBINA SKUPŠČINA SK SLOVENIJE Stran 12. člen Občani, ki uživajo pravico izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo v višini 10% preste pokojnine v preteklem letu. 13. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in pokrajin, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po' stopnji 14 %. 14. člen Za delavce, ki delajo manj kof polovico delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenje za poklicne bolezni po stopnji 8 •/» od bruto prejemka. Zavezanec za plačilo prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. St. 96/1986-1-1/1 Murska Sobota, dne 25. aprHa 1986. Predsednik skupščine OZS Murska Sobota Karel Karba L r. »55. Zakon o obveznem posojilu SR Slovenije v lertu 1»86 1565 95£. Razglasitev izvolitve Predsedstva Socialistične republike Slovenije in objava njegove sestave 1565 957. Odlok o izvolitvi predsednika Skupščine SR Slove- nUe 1666 958. Odlok o izvolitvi podpredsednikov Skupščine SR Slovenije isee 959. Odiok o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije 1566 960. Odlok o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora občin Skupščine SR Slovenije 1566 961. Odlok o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije 1567 962. Ukaz z odlokom o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine SR SIo- . venije 1567 963. Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Skupščine SR Slovenije 1568 964. Odlok o izselitvi predsednika, podpredsednika in članov Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije 1568 965. Odlok o imenovanju generalnega sekretarja in na- mestnice generalnega sekretarja Skupščine SR Slovenije 1569 966. Odlok o imenovanju sekretarke Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije 1569 967. Odlok o imenovanju sekretarja Zbora občin Skupščine SR Slovenije 1569 968. Odlok o imenovanju sekretarke Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije 1569 969. Odlok o razrešitvi namestnika predsednika Repub- liškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora in o imenovanju namestnikov republiških sekretarjev in namestnikov predsednikov republiških komitejev 1576 976. Objava izvolitve delegatov Skupščine SR Slovenije xa Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ Stran 971. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov In članov odborov Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije 972. Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi delovnih teles Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije 973. Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi delovnih teles Zbora občin Skupščine SR Slovenije 1572 974. Samoupravni sporazum o sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju 1573 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 975. Program priprave prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih bo v skladu s srednjeročnim družbenim planom SR Slovenije za obdobje 1986—1990 sprejel Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 1575 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 976. Odredba o ugotovitvi vrednosti znamkic solidarnosti 1576 977. Pravilnik o številu izdelkov uporabne umetnosti in drugih avtorskih del, ki v smislu zakona o davkih občanov štejejo za izvirnik 1576 978. Navodilo o vodenju kataloga podatkov iz evidenc o naravnih lastnostih prostora in o vodenju evidence dejanske ribe prostora 1576 979. Spremembe in dopolnitve predloga pregleda davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebne- Stran ga dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih :n samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986 1579 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 980. Samoupravni sporazi m 3 tem c. jih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 1581 981. Ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega spo- razuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Drava Maribor za obdobje 1986—1990 1593 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 982. Dogovor o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila 1595 983. Poročilo o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane 15:)7 984. Spremembe in dopolnitve statuta SIS za zaposlovanje Ljubljana Vič-Rudnik 985. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1 1. 1986 dalje (Logatec) 1599 986. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo za lete 1986 (Murska Sobota) 1601 — Popravek sklepa o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica (litija) 1602 1570 1571 Po enajstih letih je bil sprejet nov zakon o gozdovih, ki je plod dolgih ir temeljitih ražprav Izhodišča temeljijo na realnih predpostavkah izhajajo iz objektivnih ocen dejanskega stanja, potrebah ter interesih delovnih ljudi in občanov ter iz proučitve vseh posledic sprejetih rešitev, ki so rezultat sodobnih strokovnih spoznanj, razvoja družbenoekonomskih odnosov in razvoja gozdarstva kot celote. Avtor Lojze Janko je v uvodnih pojasnilih razdelal temeljna izhodišča novega zakona ter posamezne poglavitne vsebinske rešitve (gozdovi — dobrina splošnega pomena: gozdarstvo kot dejavnost posebnega družbenega pomena: samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo — mesto dogovarjanja interesno organiziranih uporabnikov in izvajalcev; gozdne gospodarski načrti — osnove optimalnega gospodarjenja; družbenoekonomski odnosi v gozdarstvu: prompt z gozdovi in arondacija; vloga organov družbenopolitičnih skupnosti), v zadnjem delu pa je opozoril na naloge in aktivnosti za uveljavitev zakona, katerih v prverr razdobju ni prav malo, roki pa so zelo različni, od enega meseca do dveh let Cena 300 din Cena 300 din (012833) ZAVOD SR SLOVENIJE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE in URADNI LIST SRS pripravljata publikacijo DOLGOROČNI PLAN SR SLOVENIJE za obdobje od leta 1986 do leta 2000 Publikacija je namenjena vsem, ki se ukvarjajo in razmišljajo o dolgoročnih razvojnih problemih Slovenije. Predvsem je nepogrešljiva za vse nosilce pla- / niranja tako družbenopolitičnih skupnosti kot organizacij združenega dela m drugih samoupravnih organizacij, ki pripravljajo oziroma bodo spremljali uresničevanje dolgoročnih planskih dokumentov. Publikacija je med drugim opremljena s kartografskim prikazom dolgoročnih razvojnih odločitev, z obširno analiticno-projekcijsko dokumentacijo dosedanjega in. prihodnjega razvoja SR Slovenije, z obširno bibliografijo in metodološkimi teksti. V publikaciji DOLGOROČNI PLAN bo objavljeno besedilo dolgoročnega plana SR Slovenije s kartografskim delom plana, v katerem so v sistemih 5 kart v merilih 1 : 250.000 in 1 : 500.000 prikazane razvojne odločitve na posameznih "področjih in območjih SR Slovenije. Poleg dolgoročnega plana bodo v publikacijo vključena tudi naslednja poglavja: Družbenoekonomski razvoj v preteklem obdobju; Strateški elementi družbenoekonomskega sistema in razvojne politike za uresničevanje dolgoročnega razvoja na osnovah programa gospodarske stabilizacije: Analitično-projekcijska dokumentacija; Prikaz dveh ekonometričnih modelov, ki sta bila uporabljena pri pripravi dolgoročnega plana SR Slovenije, ter Dolgoročni plan SR Slovenije — temeljna izhodišča. Publikacija bo vsebovala tudi izčrpno bibliografijo, kratko vsebino dolgoročnega plana v treh jezikih ter stvarno kazalo. Publikacija bo vrsto let nepogrešljiv pripomoček zlasti — predsednikom občinskih skupščin in predsednikom in članom izvršnih svetov, — predsednikom in članom komitejev in vodjem strokovnih služb, —- strokovnim sodelavcem zavodov za družbeno planiranje, — direktorjem in članom kolektivnih poslovodnih organov v OZD, — direktorjem oziroma vodjem gospodarsko-računsičih sektorjev in računovodstev, — planerjem in analitikom, — članom organov samoupravljanja in — še mnogim tistim strokovnim delavcem, ki načrtujejo ali spremljajo izpolnjevanje planskih nalog. Publikacija, ki bo izšla v maju 1986, bo tudi izredno primerno darilo poslovnim strankam oziroma gostom! (013188) Cena: 4500 din Naročila sprejema: CZ Uradni list SHS, 61000 Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379/vn. Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SKS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1MB 8500 din. Inozemstvo «»6» din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo to uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 37C/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323. prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-603-40383 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 23-85