Nekaj misli o nemščini na c. kr. učiteljišču v Kopru. Dogodki minolib dni, ki so se odigrali na gori imenovanern zavodu, mi dajejo povod, da izpregovorim nekaj besed o gojitvi nemškega jezika, ki so ga dijaki tega zavoda dolžni učiti se. Da bode čitajoče občinstvo lagje resno upoštevalo moje trditve in izvajanja, navajam takoj, da zajemam gradivo k temu dopisu iz lastne izkušnje, ker sem bil pred leti sam dijak tega zavoda. Pred leti je bilo c. kr. učiteljišče v Kopru razdeljeno po narodnosti obiskujočib dijakov v tri oddelke: slovenski, brvaški in Iaški. Ta razdelitev se je v zadnjem času v toliko izpremenila, da se je preselil brvaški oddelek na Kastav, a slovenskemu oddelku se obeta, da bo premeščen v Gorico. Kako se potem uredi pouk nemškega jezika na teh ločenib zavodih, to pokaže bodočnost. Ali kar se tiče gojitve nemšeine, se mi zdi, da ostane sistem isti, a ta sistem ima svoje nedostatke. In te želim tu opisati tako, kakor sem jib sam izkusil. Za mojega časa (in tako mislira, da je še sedaj) smo se užili nemškega jezika v prvem tečaju po 1 uro na dan. Ves pouk se je vršil strogo v nemškem jeziku, a pri pouku so bili navzoči obenem dijaki vseh treb narodnosti. Bazen tega so se učili v tem jeziku (vsaj principialno) manj važni predmeti: risanje, lepopis, godba, petje in telovadba. Sedaj pa si oglejmo nekoliko udeležence tega pouka! Slovenci 80 bili še najboljši v primeri s svojimi brvaškimi in laškimi kolegi. Toda tudi slovenski dijaki so se pri tem predmetu ločevali v 2 tabora. Bili so med nami taki, ki so bili prišli na učiteljišče s kake srednje šole in so znali bolj nemško nego slovensko — vsaj oni sami so trdili tako — v drugi kategoriji so pa bili taki, ki so prišli na učiteljišče s kake pripravnice, kjer se je gojila nemščina le kakor predmet in ne kakor učni jezik. Ti slednji so se morali pa dokaj boriti z nemškim jezikom. Tako je bilo v prvem tečaju. Do zaključka šolskega leta je vsak, tudi slabič, dosegel toliko, da je v drugem tečaju mogel slediti predavanju pedagogike v nemškem jeziku. Do tu je žlo vse dobro. Tu pa moram konstatirati resnico, da do znanja kakega jezika se ne dospeva z enim samim korakom, ampak jih je treba več. Priučiti se kakemu jeziku toliko, da ga uraejemo ko ga slišimo govoriti, ali če ga čitamo; to bi bil po mojem mnenju prvi korak. Mnogo težji pa je nadaljni korak na tem potu, toje: ustno izražanje svoje misli v tujem jeziku. Tu so nam stale nasproti dvovrstne težkoee. Na eni strani je moral misliti učenec na nemščino in je moral loviti primerne izraze; na drugi strani pa misliti na snov, ki jo obdeluje. Le žal, da so nam v drugem tečaju jeli predavati po nemšfiini najvažnejši in skoraj najtežjipredmet,pedagogiko. — V predmetih, ki smo se jib učili v slovenskem jeziku, smo imeli povsem dobre rede, medtem ko je šlo v pedagogiki slabejše ravnozaradi jezikovne težave. Razen pedagogike se je poučevalo v nemškem jeziku tudi kmetijstvo, kemijo in v četrtem tečaju se je ponavljalo zemljepis in zgodovino tudi v nemščini. Praksa je ostala pri vseh teh predmetih ista: na račun n e ra š k e g a jezika je trpel učenecter dobil slabejši red tudi v dotičnem predraetu. Ko imam danes vso to trnjevo pot za seboj, vidim nje hibe in usojam se izreči svojo sodbo v tej stvari: Nemščina naj se le goji na učiteljišču, bodi tudi v toliki meri, kakor do sedaj; zakaj v to nas sili vsakdanja praklična potreba. Izpremeni naj se pa n a č i n u č e n j a. Na zavod iiaj se nastavi za ta predmet strokovnjak, makari Nemec, ki naj uči nemščino v zato določenih urab. Predmet pa, ki zahteva strogega mišljenja, in v katerem predmetu je opraviti s tolikimi abstraktinimi pojmi, tak predmet naj se razpravlja v materinskem jeziku, ta predmet je pedagogika. Da dobe dijaki govorno in pisno prakso v nemškem jeziku, to bodi skrb učitelja nemškega jezika, nikakor pa ne ueitelja pedagogike. Bazen tega mi je še omeniti, da ni Koper mesto, kjer bi se mogel dijak tudi zunaj šole kako izpopolnjevati v znanju nemškega jezika. Med seboj občujejo dijaki v materinskem jeziku, po raestu pa večinoma laško. MladeniS ne čuti na ta način prav nikake potrebe za učenje nemščine. V tem pogledu se gotovo obrne na bolje, ko se premesti učiteljišče iz Kopra. U 6 i t e 1 j.