studijska biblioteka iti 36 PottBta* list izhaj* <*» | meiMi L 33»—« poJ L 6-30 vet — P za prerogativo krone. O teh sklepih je bil St. Radić takoj pismeno obveščen. Po sestanku s Pribićevićem se je Radić udeležil seje izvrševalnega odbora demokratske unije. Ob 10. je odšel na dvor in je, kakor se zatrjuje, kralju podrobno poročal o poteku pogajanj, o stališču po edinih parlamentarnih skupin ter o zaključkih svoje misije. 'Kralju je vrnil mandat. Opoldne je bil pozvan na dvor Ljuba Dfcvldović. Kralj je J>avi-doviću ^Onudil mandat za.se-savo vteđde. Z ozirom na to pa, da Radiću ni uspelo sestaviti vlade, je Davidović mandat odklonil. Zvečer je bil pozvan v avdijenco predsednik narodne skupščine dr. Ninko Perić, da nasvetuje kroni novega manda-toKia. Jovanovtć umrl BEOGRAD, 10. Danes dopoldne je po daljši bolezni umrl Ljuba Jovanović, narodni podan«; in član radikal ske stran- ke. Pogreb se bo vršil na stroške jugoslovenske države. Mesto pokojnega poslanca bo nastopil kot narodni poslanec SeveT Varda, lekarnar v Sinju. Svet Družbe norodoo Dnevni red prihodnjega zasedanja ŽENEVA, 10. Prihodnje zasedanje sveta Družbe narodov se bo pričelo 5. marca. Včeraj je bil objavljen sočasni dnevni red zasedanja, ki obsega razna, deloma precej kočljiva vprašanja, o katerih bo moral svet razpravljati. Prerešetavalo se bo predvsem vprašanje madžarskih optantov na Sedmograškem, ki je v de-cemberskem zasedanju odpadlo z dnevnega reda radi bolezni romunskega zunanjega ministra Titulesca. Svet bo razpravljal tudi o notah, ki so jih predložile države Male antante radi monošterskega incidenta. Če bo svet upošteval predložene note, bo Družba narodov povodom te zadeve začela izvrševati nadzorstvo nad oboroževanjem premaganih držav. Na dnevnem redu so še sledeča važnejša vprašanja: Gdan-sko, Saarska kotlina, posojilo za bolgarske ubežnike, posojilo Portugalski in italijanski predlog glede ustanovitve zavoda za vzgojne filme. Stroiofl žeiezniS&anesrefa v Franciji IS mrtvih in 34 ranjenih. THIONWILLE, 10. Sinoči se je na progi Nord Loraine dogodila strašna nesreča. Od nekega vlaka se je med vožnjo odtrgala skupina vozov, ob katere je kmalu poten* trčil osebni vlak, ki je privozil H Hayangeta. Radi silnega sunka se je več vozov popolnoma razbilo. Pri nesreči je izgubilo življenje 19 osefa^ 34 pa je bilo ranjenih. Brodolom holandskega parnika. AMSTEiRDAM, 10. Iz Surabaya na otoku Java poročajo, da se j® v bližini otoka potopil holandski parnik «Zeernenn». Pri tem je u-tonilo 10 pomorščakov, 30 se j^i je pa rešilo.. Nezgoda nemškega parnika BERLIN, 10. Nemški parnik «Maria Teresa», natovorjen s premogom; je nasedel na sipino pri Leppi v Baltiškem morju. Poveljnik parnika je zaprosil potom brezžičnega brzojava za pomoč. Usoda posadke do sedaj Se ni znana. Trt žrtve plaza. DUNAJ, 10. Včeraj popoldne se je na gori Tridkopf v Vorarlbergu utrgal snežni plaz, ki je zasul štiri smučarje iz Hamburga. Rešilna ekspedicija, ki je takoj prihitela na mesto nesreče, je utegnila rešiti samo enega ponesrečenca, o-stali trije so bili že mrtvi. Njiho-hova trupla so našli šele po dolgem iskanju. Me$ia v New Yorku NEW YORK, 10. Nad pristaniščem visi gosta megla, ki skoro onemogočuje pomorski promet. Mnogo prekooceanskih parnikov ni moglo radi megle zapustiti pristanišča, kakor tudi ne pristati. Nad 3000 potnikpv je na ta način zadržanih. DUBROVNIK, 10. V prvi polovici meseca aprila bo prispela v jugoslovenske vode prekooceanska luksusna jahta «Stella Po- laria», na kateri dospe večje Število angleških in ameriških milijonarjev, ki si bodo ogledali jugovslovensko Primorje. Politične beležke Kerenskij tožen radi obrekovanja A. F. Kerenskij, prvi diktator v Rusiji po revoluciji, dokler ga ni vrgel Lenin in uvedel sedanji režim, izdaja v Parizu dnevnik «Dni», kateremu je obenem tudi odgovorni urednik. Njegov1 list je objavil vest, katera zadeva čast kneza Jusupova, čigar ime je znano iz zgodovine umora Rasputina. List Keren-okega je pisal o njem, da je njegovo življenje nemoralno, da je bil iz Francije izgnan ter da je bilo podjetje «lrfe», ki ga je knez osnoval, oblastveno zaprto. Sedaj pa se je izkazalo, da so trditve lista «Dni» neresnične. Knez bo tožil Kerenskega in tako l>o postala francoska sodna dvorana za en senzacionalen proces bogatejša. Knez Jusupov, grof Suniaro-kov-Elston, ni samo znan predstavnik stare ruske aristokracije in sorodnik carske rodbino, temveč je tudi eden izmed največjih ruskih bogatašev. Sedaj je postal ta politik, v čigar hiši je bil umorjen Rasputin, zopet središče javne pozornosti. To bc senzacionalen proces, ker si bodo stali nasproti na eni strani predstavniki ruske aristokracije, na drugi pa razni politiki in javni delavci. Novinarjem je knez Jusupov izjavil, da ni bil nikdar izgnan iz Francije in da firma «Irfe» n. bila zaprta, temveč jo je še razširil. Zahteval bo sodnim potom zadoščenje, ker se mora braniti proti obrekovanju, ki se zagre-ša proti njemu z namenom, tla bi ga kompromitirali. Vesti, kj so se širile, je rekel knez dalje, se niso nanašale le na moj premoženjski položaj, temveč so zadevale tudi mojo čast. Molčal sem, dokler niso našle te vesti mesta celo v časopisih, od koder so se potem razširile tudi v im>-zemstvo. To pa me je prisililo da zahtevam zadoščenja tudi pred sodiščem, kjer se bo obenem pokazalo, kdo igra glavno vlogo v tej gonji, katera naj bi me onemogočila, kdo daje uredništvu lista «Dni» lažnive informacije in iz katerih razlogov jih je uredništvo objavljalo. Jaz sem prepričan, da širijo te vesti o meni ljudje, ki nisc zadovoljni z mojo nedavno izdano knjigo «Konec Rasputina» To knjigo, ki je pisana popolnoma objektivno, sem izdal ravno sedaj zato, da odgovorim na celo- vrsto vprašanj, ki padajo 2 vseh strani in so v direktni zvezi z -vprašanjem Rasputinovega vpliva na carskem dvoru in z vprašanjem njegove smrti. 0 tem vprašanju je bilo izdanih že mnogo knjig, pojavile so se tudi glediške igre, brošure in filmi, toda skoro vsi avtorji so pretiravali v eni ali drugi smeri.>» Knez Jusupov smatra ta proces za neprijeten, toda za neod-klonljiv dogodek. Grem pred sodišče zato — je rekel na koncu svojega pogovora z novinarji — da branim čast svojega imena. DNEVNE VESTI Dohodki od tobaka Kot poroča agencija «Volta», so dohodki, ki jih ima uprava državnih monopolov od tobaka, narast li tudi v preteklem mesecu januarju. Kljub temu, da so cene tobaku na splošno iste kot prej in jih ni zajelo gibanje splošnega nižanja cen in ojih prilagojevanja novim valutnim* razmeram, se je «konsum dima» povečal za precejšnjo svoto. Prodaja tobaka v notranjosti države, ki tvori ogromno večino vsega razpečavanja, so dale v letošnjem januarju za ištiri milijone lir več nego v istem mesecu lanskega leta Rilo v dan Predsednik nacionalne trgovske konfederacije posl. Lantini je posla} vsem pokrajinskim federacijam; sledečo okrožnico: ^Konfederacija opozarja članice n&«.predstoječi italijanski «rižev dan«. Vprašanje proizvodnje našega rila, industrije njegovega predelovanja ter notranje in zu- nanje trgovine z njim je tako znano, da bi bila odveč vsaka beseda v svrho pojasnjevanja potrebe in koristi te pobude. Vsi trgovci in gostilničarji morajo ta dan predstaviti ta naš proizvod z okusno in inteligentno reklamo, da se obrneta nanj pozornost in zanimanja konsumentov.» NOV . SKI KONSUL Gospodu Ivani Phileunon je začasno dovoljeno izvrševanje poslov grškega generalnega konsula v Trstu v pričakovanju kr. eksei-kvaturja. Časnikarski dom. > Predsednik Zedinjenih držav Sev. Amerike Coolidge je slovesno otvoril nov državni časnikarski dom. To poslopje, last časnikarskega krožka, je veličastna palača, kjer imajo sedež uradi štirih sto listov in onih agencij, ki imajo v glavnem mestu svoje zastopnike in dopisnike. Poslopje šteje štirinajst nadstropij, v njem se nahaja tudi kinematograf in obsežna knjižnica StroSki za njegovo gradnjo so znašali deset milijonov dolarjev. - - ■ - OBBpgps"« HL •EDINOST* V Trsta, dna 11. februarja 1928. Bojstra, smrti ln poroka v Tinta da« 8. februarja 1028. Rojeni: 12 (mod njimi 4 mrtvi); mi CH: „ ^ » poroke: 4. -s? : i tz tržaškega žMjenia Z akaa Je padla. V hipu, ko -je ostala bree tiad-joor&tva, se je 44etna Marija Torsi-d> »ta&ujoča t ulici Šalita al Promontorio št. 39, včeraj zjutraj skobacala aa okno ter začela opa-sovati Trvenje na ulici. Zdajci se -le dekletce preveč nagnilo, izgubijo ravnotežje ter padlo z višine par metrov — k sreči se stanovanje nahaja v pritličju — na ulico. Pri padcu si je revica zlomila levo roko. Bila je prepeljana v mestno bolmšinico, kjer se bo morala zdraviti kake tri tedne. Razne nezgode V tovarni olja pri Sv. Andreju je 26-Ietni mehanik Angel Toso, stanujoč v Rocolu in Monte št. 863, včeraj popoldne hotel odmaši-ti cev nekega rezervoarja, v kateri (je zamrznilo olje. Ko je v ta namen segreval cev s plamenom svetilke na bencin, se je olje užgalo in plamen, ki je pri tem nastal, je mladeniča hudo opekel po obrazu. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je sam zatekel. — Na glavni postaji, kjer je pokrivaj novo lopo na peronu, je 29-letni klepar Henrik Gottinger, stanujoč v Rojanu - Vernielis št. 339, včeraj zjutraj padel s strehe lope, visoke kake štiri metre, ter si pri tem zlomil levo roko nad komolcem* in ei pretresel možgane. — Zdravnik rešilne postaje, ki je bil tetefonično poklican na lice mesta, je podal nesrečnemu miadeni-fru prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v 4 tednih. — V spremstvu svoje sestre je pri£el sinoči iskat pomoči v mestno bolnišnico 14-lefani Ermand Scher, kateri se je v svojem stanovanju v ulici Sapone št. 5 precej hudo oparil po nogah. Rogovi lil je" namreč okoli ognjiSČa, pa je bil tako neroden, da je prevrnil pisker vrele vode. Ko je dobil potrebno pomoč, je bil deček prepuščen domači negi. MoŽ jo je pretepel. Sinoči je bila prepeljana v mestno bolnifinico 53-letna Pavla Grassa, vratafica hiše št. 7 v ulici Gin-nastica; imela je hudo poškodbo na levem boku ter najbrž tudi poškodovan prsni koš. Ženska je povedala, da jo je na ta način zdelal »ijen mož, 42-letni Čevljar Gerola-mo Grassa, ki jo je pred mesecem dni zapustil in ga od tedaj ni bilo več na spregled. Meneč, da se mož sploh ne bo več vroil, je Grassa oddala njegovo čevljarsko delavnico v najem nekemu drugemu čevljarju. Radi tega jo je njen muhasti mož., ki je medtem zvedel za stvar, preteklo sredo zvečer napadel v ulici Tarabocchia ter jo iz jeze in maščevanja kruto pretepel. Nesrečno žensko so sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo morala par tednov, ako ne bo hujšega. Vesiljz Istre IZ JBLŠAN Lani smo imeli kmetijske tečaje, kateri so za nas kmete velikega pomena in so se prav dobro obnesli. Posebno pa v Novokračinab je bil v lepem številu obiskovan sadjarski tečaj, kjer smo slišali marsikaj dobrega in poučnega za povzdigo sadjarstva. Sedaj že vidimo lepe uspehe. Ti tečaji so bili teoretično-prak-tični, vodil pa jih je in poučeval naš domačin g. Z. Frol. Omeniti moramo, da se je omenjeni zelo eanimal za povzdigo kmetijstva in sadjarstva. Potem se je preselil v inozemstvo, a mi ga na tem polju pogrešamo. Potrebno je, da se takšni tečaji ponovno organizirajo ter da se dobi za to sposoben Človek, da nam v pogledu sadjarstva drži predavanja. katera so za nas kmete neprecenljive vrednosti. Kmet. Goriškega Goriški kmetijski urad javlja, da se bo jutri, v nedeljo, dne 12. k m., vnHUo praktično poskusno in poučno cepljenje bresk vinih dreves, in sicer ab 9. uri dopoldne na sadovnjaku gosp. Antona karja v VaJerišĆu pri dtererianu it. 125, ob 2. popokine pa na sadovnjaku upravitelja baronov Laćate lli v Laagorteu pri Krminu. Bližnji posestniki in kmetovalci iz Brd se tega praktičnega poizkusa lahko udeleže. Občina Renče iiaine pmnjlla 2004M Ur. Renška občina )e najeJa pri zavodu Cassa Nazionate detle Assi-curazioni v Rimu posojilo 200.000 lir, ki ga je upravni odbor omenjenega zavoda na svoji seji dne 7. t. m. odobril. Avtomobil po vosi kolesarja Goriški Zeleni križ je moral prepeljati v goriško mestno bolnišnico nekega Franca Landri ja, starega 53 let, ki je po poklicu gostilničar. Ko je vozil Landri na svojem kolesu proti Gorici, ga je na mostu «9. avgusta» v bližini Gorice povozil avto, ki ga je vodil neki Domenik Cesarin. 27-leten, iz Me-stre. Landri je vozil za nekim vozom in ni zapazil avtomobila. Ko pa je hotel čez cesto, je prihitel ravno proti avtomobilu ter se močno potolkel po glavi in po rokah. Moral se bo zdraviti nad 40 dni. Izpred sodHCa Ura mu Je zmanjkala, ks m |a kopal v Vipavi. 2e lansko poletje se je noki Ličen iz Rihemberka kopal v raki Vipavi. Na bregu je pustil sv«jo obleko, uro, neka) denarja hd. Toda, ko se je mislil obleči po ko»-čanem kopanju, je sapazil, da mu je zmanjkala ura, pet lir, svinčnik in drugo. Takoj je šel k orožnikom in osumil nekega Jožefa Bizjaka iz Riheonberka, češ da je iz šolskih klopi znan radi podobnih tatvin. Ko so nato orožniki vpračali Bizjaka, je ta žvrgel krivdo na nekega Alojza Besednjaka, češ da je on ukradel uro. Ko pa Te dni se je v bližini naše vasi v Fojani, vnel v hiši Ivana Štur-ma požar, ki bi kmalu imel hude posledice. Zanimivo je, kako je o-genj nastal. Povzročil ga je namreč maček. Prevrnil je svetiljko, ki se je vnela in se je na ta nački ogenj razširil po podu in sobni o-pravi. K sred so ljudje takoj o-genj že v kali zamorili, tako, da je Stunn utrpel le nekaj sto lir škode. RAZNE ZANIMIVOSTI .Sto tisoč pevcev V času od 19. do 23. julija 11. pridejo nemški pevci iz vseh delov »veta na Dunaj, da proslave stoletnico rojstva znamenitega glasbenika Franca Schu-berta. Dunaj se že pripravlja z mrzlično naglico na to slavje. Doslej je priglasilo že 130.000 pevcev svojo udeležbo m če se k tem Štejejo še člani družin, se lahko trdi, da bo zbrana skoraj ena četrt milijona gostov na Dunaju. 100.000 pevcev jih pride iz Nemčije, 15.000 iz Avstrije, 8000 PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roman v Štirih delih Iz ruščine prevedel X. V- (10) Celo smrt edinega sina ni streznila kneginje, ni se otresla lahkomiselnosti, dasi je iskreno ljubila mladega kneza in prenesla vso svojo ljubezen, kolikor je je zmogla, na osirotela vnuka. Toda srčnim vzrivom se ni mogla upirati, v tem pogledu je ostala takšna, kakršna je bila pred tridesetimi leti. Svečenik, ki je sedel kneginji nasproti, je bil Človek srednjih let. Glava in brada sta mu bili že posejani s sivimi nitkami, iz velikih sivih oči mu je sevala dobrota in razum, a iz vse njegove notranjosti Je vel Čist in resen mir poštenega, trrezgreSnega življenja. — Torej morem računati na pomoč vaše svetlosti za stvar, katere potrebnost in korist #9« vam imel čast razložiti? — je vprašal, zaklju- čujoč svoj vneti govor, ki ga je kneginja precej pazljivo poslušala. — Prav gotovo, oče Nikander. Začnite z zidanjem dole, jaz bom še danes velela oskrbniku, naj vam da za zidanje potrebni les in dvesto lir za pripravljalne stroške. Za knjižnico pa vam pošljem knjige in ilustrirane časopise. — No, prosim, nikar se ne zahvaljujte, — je prekinila svečenika, ki ji je hotel izraziti svojo hvaležnost. — Jaz sem se vam pridružila z vsem srcem in vem, da bosta šola in knjige najboljše orožje proti propagandi štundistov. Šele tedaj ko bo prosvetljeno se bo moglo ljudstvo upirati nevarnim izpreobračevalcem. Svečenik je vzdihnil. — Ah! Težka je borba z ljudmi, kt se ne ustrašijo nobenih sredstev za pridobivanje pristašev, ter razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi in spretno izkoriščajo revščino, trenotke slabosti ln obupa, a v glavnem dušno temo kmet-skega ljudstva, da ga odvračajo od pravoslavne vere. Seveda, napravimo, kar je mogoče, Gospod pa napravi ostalo. Jaz zelo računam na šolo in pospešim zidanje. Vsled radodarnosti vaše svetlosti bomo takoj začeli in prihodnji teden postavimo temelje. _Seveda, če ne pride kaj vmes. Vi veste, is Ctadetov, 3000 te Amerike in ostanek se razdeli na ostale države. Poleg 55.000 zasebnih stanovanj bodo gostom na razpola-mo vse šole, v»e proste vojašnice. 60.000 popolnih postelj pošlje nemško vojno ministrstvo s posebnim vlakom s 36 vagoni na Dunaj, ki je zraven tega nakupil .vso letošnjo žetev slame za siamnjake. Za prevoz gostov bodo dale tudi čehoslovaške železnice svoje vozove na raspo-lago. V Fratru se zgradi pevska baraka, ki, bo največje leseno poslopje na svetu. Dolga bo 187, široka 110 m. Stroški bodo znašali en mHijon Šilingov (2 in pol milijona lir). Porabili se bodo štirje tisoči m* lesa, t. j. 200 železniških vagonov. Na ocBru bo istočasno 40.000 pevcev, 400 članov orkestra. Dirigent bo vodil s štiri metre visokega stolpa. Sprevod po mestu bo trajal od 10. ure predpoldne do 6. ure zvečer. V sprevodu bo dve sto umetniških voz, predstavijajo-čih nemftko pesem. Vsakih 187 let. Državni meteorologični zavod v Uccle v Belgiji se bavi z dejstvom, da nastopa po preteku vsakih 187 let huda zima. Leta 1740. je bila zelo huda zima« ki je nastopala, nekaj ponehala, da je potem še huje razsajala. Bila je tako huda, da je drevje vi pravem pomenu besede pokalo. L. 1533. je bila prav taka zima. Pri obleganju trdnjave Metz po Karlu V. so zmrznili neštetim vojakom udje. Tudi v tem letu se je menjavala temperatura pozimi. O letu 1366. manjkajo podatki, toda o letet 11TB: se zopet ve o zimi, ko so vse reke zmrznile. Kaka je letotaja zima 18£7.-1$28. vemo ser mi, in eedaj se že naznanja nov (tretji) val mraza, ki pa poj de proti vzhodu. V pokrajini Dalekarlien na Švedskem že imajo 35-40 stopenj, v Angecmannlactdu pa ceio 50 stopanj pod ničlo. Vestna Katfigovodkinja potsdam skega uradniškega društva je poneverila 18.000 mark in zbežala. Se prej je naslovila na sodnijo pismo, v katerem navaja s strogo natančnostjo vse postavke, ki jih je bila poneverila, in sicer komu, kdaj in koliko. Nadloge. Palestino nadlegujejo sedaj svetopisemske nadloge. Potresu je sledila suša. Prvi dež je padel komaj v januarju mesto v novembru. Sedaj groze kobilice, ki so zasedle egipčansko-sudansko mejo in vpa-dajo v velikih rojih v severno Sirijo. Vlada se pripravlja, da obvaruje arabske vasi in židovske naselbine pred poplavo kobilic. U-stanovil se je mednarodni urad, ki je že imel prvo sejo v Damasku. Te seje so se udeležili zastopniki Turčije. Iraka, Sirije, Palestine in Egipta. Tu se je izdelal obsežen vojni načrt zoper kobilice. V tem boju koraka na prvem mestu Egipt ki se bojuje uspeSno proti kobilicam s številnimi krdeli letal, ki izpuščajo strupene in kobilice uničujoče pline. Izborna jajčazfca. Neki kmet v bližini Berna v Švici ima kokoš, ki mu nosi redno povprečno pet in osemdeset gramov težka jajca. Lastnik, 1$ se mnogo bavi s perutnina tvom, se je začudil, ko je opazil te dneve v njenem gnezdu jajce, težko sto in pet gramov. Dre mahi hkrata. V Ameriki se je dal železniški most črez reko Pedec v Severni Karolini armadnim letalom kot tarča za streljanje na razpolago. Nad 60.000 funtov bomb so pometali letalci na to tarčo. Na ta način so se prihranili stroški za razdira-nje mostu, ki je bil 2e precej star, po drugi strani se je pa nudila vojaškim letalom prilika, izuriti se v vojnih vajah in zadevati dane cilje^^ _ ____^ Pariška pozabljivost V minulem letu je Mlo v Parizu oddanih 153.350 najdenih predmetov tozadevnim uradom. Med temi je bilo 30.000 dežnikov in točno 4616 obročev s ključi. Davek, ki ga pobira (mesto za vse predmete, ki se odajo v prej omenjene urade I in ki se izročijo pravemu lastniku, je prinesel vsoto 270.000 frankov. Nagrade, ki so jih dali srečni lastniki poštenim sprevodnikom in kočljažem, so znašale 135.000 frankov, h katerim pride še pet tisoč frankov, ki eo se Uročili naravnost najditelju. Med iag ubij onimi predmeti poleg dežnikov in ključev se vrste zaporedoma palice, ure, zapestnice, ročne torbice, pozimi kožuhi in rokavice. Žetev najdenih predmetov, ki prihajajo v urade, je posebno velika ob nedeljah in praznikih. Neka mlada dama je iagubila v enem popoldnevu svojo torbico, dedfcnik, kožuh, klobuk in vratno verižico in se je v resnici začudila, ko je dobila vseh pet predmetov na uradu pariške policije. Industrija ob Mrtvem morju Pred nedavnim časom smo poročali, kako skuša angleška industrija izkoristiti ogromne zaloge sofi v Mrtvem morju in da se računa v bližnji bodočnosti na to, da bo pusta samota ob Mrtvem morju prenehala in da jo bo nadomestilo čilo in neprestano industrijsko obratovanje. Sedaj je prišel v Palestino predsednik angleškega kemičnega trusta, sir Alfred Mond in izjavil po kratkem proučevanju na licu mesta, da se nahajajo kalijeve zaloge ob Mrtvem morju vsekakor le predaleč od vsega svetovnega prometa in da radi tega ne bodo mogle na svetovnem trgu tekmovati. Brez dvoma je promet med Mrtvim morjem in obaljo Sredozemskega morja doslej še zelo težaven, toda upati te, da se približa ta oddaljena pokrajina v kratkem času svetovne-| mu prometu, to pa ne toliko z železniško zvezo, pač pa z avtomobili in letali. Nova repatica. Astronom Kilipan je odkril v kieiski zvezdarni v noči med 28. in 29. januarja v ozvezdju dvojč1-kov novo repatico, prvo v tekočem letu. Repatica stoji glede svetlobe na enajstem mestu in je vidna le skozi dobre daljnoglede. To so vražji, ti samci. Neki državni uradnik v Detroitu (Zed. države Sev. Amerike) je statistično ugotovil, da so samci mnogo slabši ljoidje nego poročenci. Od dve sto tisoč moških, ki so bili v področju omenjenega gospoda v teku sedmih let zaprti, je bila večina samskega stanu. Število samcev, prijetih radi potepuštva, je enajstkrat večje od števila poro-čencev, aretiranih radi istega prestopka. Med roparji je bilo šestkrat toliko samcev, med pijanci jih je bila trikrat toliko samcev kot poročencev in radi javnega pohujšanja. je moralo v ječo dva in po Ikra t toliko samcev kot za- konskih mož. Iz tega sklepa drž. uradnik, ki je na vsak način poro-čeft. da so samci nadležr.i državljani, radi česar se morajo poročiti. Zračni velikan na Angleškem Gradnja doslej največjega vod-« ljivega zrakoplova na svetu pridno napreduje in bo v dveh mesecih popolnoma dovršena. Zrakoplov meri v dolžino 216 m in zavzema 141.600 m" prostornine. Prevažal bo lahko sto potnikov in 35 moštva. Za potnike kakor tudi za moštvo bodo napravljene, kabine z dvema oziroma s štirimi posteljami. Zrakoplov bo vozli z br zino 75 milj na uro, bo lahko ostal v zraku šestdeset ur neprestana in bo vezal po zračni poti Anglijo in njene dominijone. BORZNO POROČILO Trst, 10. febr. 1028. Amsterdam 758-764, Belgija 261-265, Francija 74.10-74.40, London 91.95-92.15, Nev/ Yurk 18.84-18.90, Španija 318-324, Švica 3G2.E0-364 50, Atene 24.75-25.25, Berlin 448-454. Bukarešt 11.40-11.80, Praga 55.90-56.20, Ogrska 327.50-333.50, Dunaj 263-269, Zagreb 33.10-33.40. Vcjnoodškodn. obveznice 74.iiO. KROMPIR «kamnik - oneida» v večjih množinah proda Manfreda, Volzana. 146 BABICA sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich, Madonna del Mara žt. 19, II.__J39 PRODAM pohištvo radi selitve. S. Michele 25, vrata 6. 149 C TARNA Albart Pevh Trst, Vin Mazzini 46 kupuje krone po 1*37 spravija in prodaja zlateniuo. ZDRAVNIK ordinira v Trstu Via S. Lazzaro 23/11 (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V Habrežini erfliaiia sama popoldne od 14—18 (na lastnem domu) oče Nikander, v kaklno zadrego me je postavila nenadna bolezen gospoda Freja. Ne vem, kje naj dobim novega vzgojitelja; ne morem pustiti otrok pod oskrbo bivše dojilj© in sedanje pestunje. Bojim se, da bom morala zaradi tega Se v Petrograd. _ Mislim, da vas morem reSiti te skrbi in vam predložiti zelo primernega človeka. Je to neki Verigin. Ima vseučillško izobrazbo in je dolgo časa živel v Nemčiji, sluieč za tajnika pri bogatem trgovcu; toda drufcinske razmere »o ga prisilile k povratku v domovino in zdaj se nahaja v težkem položaju, ker mora skrbeti za mater in nekaj mladoletnih bratov in sester. Za njegovo po&tenje jamčim. Kneginja je oživela. _ Tb je izvrstno! Vaše priporočilo, oče Nikander, ml je največje poroštvo. PoSljite mi takoj goepoda Verigina. — Pravi gotovo, vafia svetlost, jutri ga pošljem. V tem trenotku je vstopil lakaj ln podal kncrfnjl pisma na srebrnem podnosu. — Gospod Uberman, oskrbnik Vsesvjatskega, je prilel z nečakom ln Izročil pismo sa r*šo svetlost, — je povedal. Kneginja je preletela s o4mi pismo. — Liberman mi priporoča, svojega nečaka za vzgojitelja in me prosi, da bi ga sprejela. Ivan, spremite ju v višnjevo sprejemnico in prosite Ju, naj me počakata. Svečemkovo obličje je potemnelo. — Ta Človek ne zaslužuje vašega zanimanja, preveč zlorablja zaupanje svojih gospodarjev. A kar je glavno, zelo je krut z bednimi kmeti. Zmožen je najhujših spletk in grdobi j; poleg tega je on trdna opora in pomočnik, štundistovskib propovednikov! Jaz se samo čudim, kako f*j drzne priporočati svojega nečaka važi svetlosti. Meni je dobro znano, da je lani privedel s seboj svoje sorodnike; to so priprosti ljudje, skorajl mužiki! Hudo je to, da more vsak pri te peneč iz inozemstva nekaj postati pri nas. Kneginja se je nasmehnila. _Vi ste črez mero strogi, oče Nikander. Dasf je težko priznati, vendar je v inozemstvu izh obrazba ljudstva mnogo vefija kakor pri naj?, a x\ Nemčiji, verujte mi, ni mužikov v našem pomenu besede; najvtooftnejši delavec »e zna lepo vesti, je dovršil kakfioo Solo in je razvit. Kako naj izhajamo brez inozemcev? Potrebni po nam za) vzgojitelje, guvernante itd., da se nam otroci nauče govoriti tuje jezike brez našega naglasa,