GLASOVA anorama KRANJ, 25. AVGUSTA 1962 — LETO II — ŠT. 33 BERITE v tej številki PRAZNE CERKVE \\ KUBI . Med ujetniki, ki so sr izkrcali na Kubi. je bil en sam črnee. Fidel Castro se temu ni mogel načudtti. — Med njim in ujetnikom se je bri vnel pogovor: — Kaj pa ti delaš tukaj? — Človek je odgovoril, da je bil nekoč narednik v Batistini vojski. — Ali si lahko obiskoval klube belcev — ga je vprašal kubanski voditelj- - Ali si se smel kopati na kopališčih skupaj z belci. Človek je zmajal z glavo. — Torej — je nadaljeval Castro — ti si lahko uir.ir.il za belce, nisi se pa smel kopati z njimi. Reportažo o vtisih s Kube berite na drugi strani. ZADNJI SPLAVARJI NA DRINI Zadnji splavarji so se letos spustili po kraljici rek. Reka Drina je bila dolga leta prava -floserska reka«. Zdaj jo bodo zajezili in s plavarjem to ni prav. Reportažo o splavarjih na Drini berite na tretji strani. f ANIMANJE ZA LETOŠNJI »OVČARSKI BAL«, KI GA ]E ORGANIZIRALO DOMAČE TURISTIČNO DRUŠTVO NA JEZERSKEM OB PLAN-SARSKEM JEZERU, JE BILO MED LJUDMI PRECEJ ZANIMANJA. POSEBEJ SO LJUDJE OPAZOVALI, KAKO SO V STARIH ČASIH PREDLI OVČJO VOLNO NA KOLOVRATIH. KAKO SO STRI-GLI OVCE IN PODOBNO. NA RAČUN SO PRIŠLI LE TISTI GLEDAVCI.' KI SO SE ZNALI NAJBOLJE PRERINITI V OSPREDJE — FOTO: M. ZIVKOVIC Amerikanci prSpravl^a'o za polt t na Luno Jugoslovan v vesoljski ladji V najstarejšem listu slovenskih delavcev v Ameriki -GLAS NARODA. ki izhaja v New Yorku, je pred kratkim izšel razgovor t našim rojakom MAKSOM KREMZ AR J KM iz Domžal. Zo v otroških letih se je Maks Kremiar navduševal za t.iko, bil je tudi izredno nadarjen, saj je vise črke poznal, ko je bil star komaj tri leta, s štirimi leti pa je bral ze časopis. Zato ni čudno, če oo ga določili k ekipi znanstvenikov, da bi se seznanil z vsemi novimi izsledki na področju vsemirske medicine. Med drugim je povedal tudi tole: -Sem rojen Domžalčan in zaključujem študij medicine v New Yorku. Kot dobremu študentu mi je bila dana priložnost, da se podrobno seznanim z vsem: novimi medicinskimi izisledki na liCiisusUJMr« • Planšarji so včasih hodili samo peš, sedaj pa se vozijo tudi z avtomobili. Tako je bilo tudi na nedeljski prireditvi »OVČARSKI BAL« na Jezerskem. Razen tistih planšarjev, ki so prišli peš s planine in prignali ovce h gospodarju, je bilo tudi precej takih na štirih kolesih. Poslednji pas niso toliko zanimali, ampak oni z gora, med katerimi je bil tudi 75-Ietni ADAM STl'LAR, pravi Jezerjan in trenutno najstarejši planšar. 0 Koliko časa ste že planšar? »Odkar sem se rodil.« Stari planšar 0 Kdaj se najbolje počutite v gorah. »Takrat kadar najbolj treska. To so prijetni ob- J čutki, ko sediš na toplem v planšarskl koči, zunaj pa 1 llje in treska. Ce bi imel takrat orglice prt sebi, bi i prav gotovo kakšno zaigral. Nasploh planšarji raje 5 vidimo, da treska, kot da sveti sonce.« £ Včasih je prihod planšarjev s planine pomenil I velik gospodarski uspeh, zanima nas, ali velja to tudi 1 sedaj. »Za Jezersko bi lahko trdil da. saj se jih še precej 1 ukvarja z ovčarstvom. Skoda je le, ker počasi tudi to J domačini opuščajo.« t In še — kaj sodite o prireditvi »OVČARSKI -BAL«? I »Prav je, da obujamo iz po?abe stare običaje, vendar menim, da bo treba v prihodnje vse skupaj bolje pripraviti.€ MILAN 2IVKOVIC Biiiiiiiiiinuiiutti^ področju vsemirske medicine. Zato sem bil dodeljen po posredovanju profesorja patologije dr. Bernarda Wag-nerja posebmi ekipi znanstvenikov v prav zato določenem Space Centru. Dr. Wa?ncr j« namreč glavni patolog pri NASA. Obšel sem razne teste — tako telesne kot duševne — in smo konCno po teh pripravah vstopili v pravo zračno kapsulo, ki bo v bližnji prihodnosti ponesla svoje astronavte na polet okoli Lune To je bilo doživetje zase. V naši kapsuli smo preživeli 16 dni Med tem časom smo živeli v enakih okoliščinah, v isti zračni višini (pod enakimi prehrambenimi in dihalnimi pogoji) kot bodoči »lunarji«. Edini stik % zunanjim svetom so bili naši mikrofoni. Kaj vse je današ-{Nadaljevanje na 3 strani) MAKS KREM2AR, PRVI JU« GOSLOVAN V VESOLJU? PRAZNE VERUJE VVkl KI Španski književnik, ki sedaj živi v Franciji Juan Golti-solo, je preživel nekaj tednov na Kubi. S tega popotovanja Jc napisal več člankov za pariške časopise. Prinašamo nekaj vtisov Iz njegovih reportaž. I SKLAJEVANJl PREDSTAV Drugi dan po prihodu na Kubo sem spoznal, da moram spremeniti svojo predstavo o tej deželi, ki sem jo imel po preci ta nih člankih o njej. Mislil sem, da katoliška cerkev pomeni veliko nevarnost za sedanjo oblast. Gledal sem prihodnost Kube skozi oči Španije in Argentine. Kmalu sem spoznal, da so kubanske množice ravnodušne do cerkve. Kubanski narod ni versko zaslepljen. Večji vpliv na ljudi imajo vere afriškega izvora. Brez 6tika z ljudmi je imela katoliška cerkev vpliv 6amo na bogatejše meščanske sloje. Malo Kubancev se je odločalo za duhovniški poklic. Od ft<>J.ft so . »Zgodovina ne teče po veliki reki, ampak po številnih majhnih potokih.* Alberto Moravia, iuli janski književnik »Državnik se mora preveč ttkzarjati s papirji, župan pa se ukvarja z neposrednim življenjem. Bil sem bolj srečen takrat, ko sem bil le župan.* Ki..ni. .d Adc.iauer, zahodnonemški kancler vsakemu dostopen. Spoznal sem, da so ti obredi v praznih cerkvah. VELIKA SELITEV OgatO meščanstvo je kmalu po revoluciji za- Clovek je odkimal z glavo. — Torej — je nadaljeval Fi-del Castro, — ti si lahko umiral za belce, nisi se pa smel z njim kopati. Crnci in siromašni belci bi dali življenje za Fidcla, kljub pustilo otok. Cenijo, da pomanjkanju, ki ga trenutno je z otoka odšlo 180.000 do preživljajo. Ce bi bil kuban- B 300.000 ljudi. Oblasti so dale izselit veno dovoljenje vsem, razen političnim krivcem. Izseljenci, ko porabijo denar, živijo v slabih razmerah. Srečal sem fante iz visokih me- ski narod nezadovoljen s sedanjo oblastjo, bi jo prav lahko strmoglavil, ker imajo vsi ljudje orožje. Policije ni nikjer. Za javni red skrbijo FIDEL CASTRO--ZA NJE- vsi. Ženske imajo prav tako GA BI DALI ŽIVLJENJE ščanskih družin v Mehiki, ki orožje. K]jUD pomanjkanju je CRNCI IN SIROMAŠNI »Mladost je edina stvar, ki lahko zamenja življenjske izkušnje Maurice Chevalicr, filmski igravec »Menim, da lepa ljubezen razširja življenje. Ljubiti neko človeško bitje je najboljši način, da se pripravimo ljubiti vse človeštvo.« Andre Malrauz, francoski književnik »Pridobili si navado za branje, pomeni zgraditi sebi zaklonišče proti vsem življenj-tkim težavam.* Somersct Maugham, angleški književnik so delali kot lift bovi jn kot 6trežno osebje v hotelih. Dekleta iz havanske visoke družbe pa so se zaposlile v mehiških nočnih zabaviščih. Kubanci, ki so zapustili svojo deželo, niso verjeli v dolgo izselitev. Računali so z ameriškim izkrcanjem na Kubi. Toda izkrcanje, ki je kmalu Havana živo mesto. BELCI obus • globus • globus O ZAKRKNJENI SAMEC lana pred sodiščem, je skle-Nekdanji zahodnonemški nil posneti na gramofonsko zunanji minister Hcinrich ploščo svoj zagovor, s kate-von Brentano, ki je pri rvo- rim je menda rešil generala prišlo, se je končalo^ strano- *n 58 \eiih Se vedno zakrk- smrtne kazni. Ploščo so v vitim'porazom in s popolno nJen s*1«1«*. Je ntkoi le izja- Parizu že začeli prodajati. Ni vil, da je velika sreča žensko, ki je ni poročil takrat, ko bi se morala poročiti. Pred kratkim so ga novinarji zopet vprašali, kaj meni o svojem samskem stanu. Rekel je, da je zelo težko odgovoriti na to vprašanje. »»Zdaj sem precej vstran od mladosti. Toda starost ne . varuje ljudi pred neumnost-P*epustd[jih je državi m zdaj ^ Naj ne ba M presene_ vođl pođJ«tJ« tn doUjlaoko fen ce N kdo nenadoma slišal.-h Čast rov o zmago. V zapuščenih meščanskih vilah sedaj poučujejo okoli 30.000 mladih Kubancev o slikarstvu, glasbi in baletu. Bolje so napravili ljudje, ki 60 6e prilagodili oblasti. Spoznal sem nekega trgovca, kj je nekoč imel dve trgovini. še jasno, kdo bo ploščo ku-piL Križem po svetu plačo. Nekoč je imel jahto, ki jo je tudi odstopil državi. Ostal pa je kapetan te ladje. V njegovem življenju se bistveno ni nič spremenilo. Primer kaže, da so se ljudje lahko prilagodili. Elll »Slikam samo pejsaže, da trii nihče ne more reči, da drevo ni Podobno drevesu-« VVinsion Churchill. nekdanji britanski ; premier »Nikoli se ne bom odrekel "ilezije.« Luis Ferdinand, pruski princ »Ce bom prišel kdaj v Moskvo, potem bi želel spoznati ruske diplomate, ki so Stalinu svetovali napad na Južno Korejo, ne da bi upostez-ali, da ho to izzvalo pomoč ZDA-Ker ž ameriških znan-C ZAGOVOR NA PLOSCl stvenikov Je aa prvo mesto š:iriinpetdošetietni franro- posadilo osvoboditelja suž-.-k: advokat Jean-Louis Ti- ojev Uneolna. očeta ZDA. ver Vignancourt. ki jc bra- Georga VVaihiatriona P* »* n.l voditelja teroristične or- dnu« mesto. Takoj za njima ganizacije OAS generala Sa- je Franklin Roose\velt. • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Sto petintrideset kilometrov po Drini, ki slov! kot najlepša reka v Evropi, Je pomenilo za vsakega Izmed nas nepozabno doižvetje. Globoki kanjoni, bosenske planine z majhnimi lesenimi kmečkimi hišami, divje brzice, ki jim domačini pravijo bukl, slavni kraji — kot Foča, Andrićev Vlšegrad z mostom na Drini, minareti, mahala, dimije, 25 kilometrov do najbližje železnice pa desetine novih prijateljev Iz Bosne, Poljske ln Češke, izmenjani naslovi ln roke — ožuljene od vesla — vse to se je v nas strnilo v čudovite pustolovščine. VOŽNJA NA SPLAVU NI BILA ENOLIČNA. POTNIKI SO SE ZABAVALI S FOTOGRAFIRANJEM, Z RAZLIČNIMI IGRAMI IN OPAZOVANJEM PRIRODNIH LEPOT Zadnji splavarji na Drini Kot pravijo, smo letos izkoristil zadnjo priliko za mednarodno drinsko kajak-turne-jo. Trinajst kilometrov od Bajine Bašte že gradijo veliko hidrocentralo Peručac, ki bo z velikim jezerom zalila najlepše kanjone Drine ... Udeleženci smo se zbrali v Foči. Iz Kranja nas je bilo šest. Dušan in Edo v enem kanuiu, Andrej in Darko v drugem. Borut pa v malem, enosede/nem kanuju. Marjan kot »antišportni tip« pa se jc raje vozil na splavu. Izgubljeni avtobus Prva etapa se je začela s triurno zamudo, čakali smo namreč trideset Cehov, ki so se z avtobusom izgubili nekje med bosenski-mi planinami. Ko smo končno odrinili okrog desetih (brez Cehov), se je nudil gledavcem lep pogled. Kakih štirideset kajakov in trije kanuji so spremljali tri velike splave, ki so nosili prtljago in turiste brez čolnov. Na prvem splavu se je vozilo »modro vodstvo«. Ta splav si spoznal po tem, da je bil prvi in je na njem vedno dišalo po rakiji, kar je spodbujalo ostala dva splava, da sta hrabro sledila. Na drugem splavu so bili inozemski gostje, ki so za ta užitek plačali po 2000 dinarjev, na tretjem pa so se vozili ostali. Proti večeru smo prispeli v Gora/de. majhno mesto, ki leži 32 km severno od Foče, če razdalje računamo po reki. Tam Je bilo tekmovanje v kajak-slalomu. Občinstva je bi Jo toliko, kot ga je bilo v Kranju na nogometni tekmi v tistih starih dobrih časih, ko so še znali igrati dober nogomet. Našli smo tudi Cehe, ki so se pripeljali z dvema avtobusoma. Nato smo šli v mesto pit bozo. To je pijača, ki jo pripravijo tako, da kuhajo koruzno moko v vodi. Tako mi je vsaj pripovedoval »orien- talski slaščičar« Mehmed, pri tem pa delal na moč skrivnosten obra/, da sem dobil vtis, da je dobro bozo vsaj tako težko pripraviti kot škotski vvhiskv. Prenočišče v osa t u Druga etapa je bila dolga 37 km. Pripeljala nas jc v Višegrad. Tu smoje utaborili na nekem smetišču, ki so mu pravili camping. Bilo je polno oslovskih in kozjih iztrebkov, osata, čre-pinj in kupov nekakšne odpadne pločevine. Slab \tis pa je kmalu popravil ogled čudovitega mesta, znanega iz Andričevega romana Most na Drini. Leta 1S96 je Drina narasla za najmanj 15 metrov, tako da je tekla voda čez ograjo mosta, pa jc ostal skoraj nepoškodovan. Ko se znoči, prižgejo pod vsakim obokom neonsko žarnico, ki osvetljuje loke mostu in šumečo Drino. Kraljica evropskih rek Tretja etapa nekaj kilometrov za Višegradom postane Drina kraljica evropskih rek. Stisnjena je v globok kanjon, katerega stene so visoke tudi po 800 metrov. Nekaj časa jo spremljata po levem bregu ozkotirna železnica, po desnem pa avtomobilska cesta, ki se obe zarivata iz predora v predor. Naravnost iz vode se dvigajo vrtoglave stene, v katerih so tu pa tam ogromne votline da bi v njih lahko postavil veliko hišo. Strah in groza splavarjev na Drini pa sta dve brzici, ki ležita 22 km od Višegracla, takoj za izlivom rečice Žepe v Drino. Tam ie fccgubilo življenje že mnogo splavarjev. Imenujejo jih Mali in Veliki Buk. Splavar je razložil takole: »Kadar jc voda majhna, je Mali Buk majhen in Veliki Buk velik, kadar pa je voda visoka pa je Veliki Buk majhen. Razumljivo, kajne? No, ker je bila voda okrog normale, smo Mali Buk prevozili brez velikih težav in se ustavili tik nad Velikim Bukom. Pogled na eno največjih brzic v Evropi je res grozljiv. Vsa vodna masa Drine drvi po 200 metrpv dolgem klancu preko skal in ustvarja pri tem besneče valove, visoke po 2 in 3 metre, ki se zaganjaj? na vse strani. Na desni strani je velik vrtinec. Videl sem. kako je vrtel preklicu jen kajak dobrih 10 minut, preden ga je tok odplavil naprej. Približno polovica udeležencev je raje prenesla čolne po suhem. Od ostale polovice pa je srečno peljala skozi komaj polovica. Kranjčani smo vozili prvi in vsi smo prišli srečno čez. Neko Čehinjo je vrgel val s kajakom vred na obalo, ko smo pritekli tja, smo ugotovili, da je cela in zdrava. SPLAVARJENJE PO REKI DRINT JE VSAKO LETO PRIVLFKl O TUDI VEČJE ŠTEVILO TUJIH TURISTOV. NA DEBELIH HLODIH SPLAVA SO IUJCI OBČUDOVALI TO EDIN-STVENp OKOLJ£p REKE DRJNE Zvečer smo pekli na ognju jagnjeta, ki pa so takoj nato, ko so bila spečena, skrivnostno izginila po šotorih prirediteljev. Skrb kot za lanski sneg (i etrta etapa je bila zad-■ nja. Dolga je bila 44 kilometrov in nas je privedla do Bajine Bašte. Tu se je vsa stvar končala — razen za nas. Kako spraviti kanuje in taborniško opremo do 25 km oddaljene železniške postaje Kremne, jc bilo za nas nerešljiv problem. Na avtobus nismo imeli denarja, priredi« jih niso sprejeli, za kamion telj — Brodarski savez BiH, pa se je zmenil za nas kljub prošnjam toliko kot za lanski sneg. Po dvajsetih urah čakania in prosjaČcnja okrog šoferjev kamionov smo natovorili opremo na čolne in se sami odpravili po Drini navzdol na zadnjo etapo, dolgo 90 km do Zvornika. Pri tem smo morali preveslati še 28 km dolgo jezero pred hidrocentralo v Zvorniku. Z zadnjimi močmi smo prišli naslednji dan na železniško postajo. "BORUT KOBI Prvi Jugoslovan v vesolju (Nadaljevanj« a 1. strani) nja znanost vidnega in nevidnega glede tega ustvarila«' ee v pisani besedi ne da povedati. Vse doslej lansirane kapsule, so bile v primeru a našo zračno ladjo prave orehove lupine.« Ko so ga novinarji vprašali, zakaj je bilo bivanje v kapsuli določeno prav na 18 dni, jim je Maks Krem žar takole odgovoril: -To je točno določen časv ki ga bodo bodoči »lunarji« porabili od starta, poleta okoli Lune pa do povratka na naš planet.- Naš rojak je v razgovoru med drugim tudi povedal, da se bo specializiral v patologiji s poudarkom na vsemir-sko medicino. — M. S Znani ruski biolog Gazenka je opisal, kaj zahtevajo od bodočih osvajavcev Lune, Marsa in Venere. Iz njegovega obsežnega sestavka povzemamo nekatere najzanimivejše odlomke Breztežno stanje so znan- da bitje z Zemlje lahko pre- j uje dihanje in krvotok, se stveniku poznali že pred mosta to nenavadno stanje, začne čudno obnašati. Tako poleti v vesolje, ven- Vendar pa so znanstveniki stanje pa na srečo ne traja dar niso vedeli, kolikšna je opazili, da postanejo notranji dolgo. je v preizkušnji tudi njegov živčni sistem. njegova nevarnost za bitje, organi — tako tudi srce in tivali, ki so bdle poslane s pljuča — nekoliko omahljivi, prvimi sateliti, so dokazale, Živčni mehanizem, ki uskla- MILIJARDE NASELJENIH PLANETOV Gagarin je v breztežnem A' KDO LAHKO POSTANE ASTRONAVT? stronavte ne izbirajo N* padavskem treningu, med nenavadnimi ljud- Plovbi P° morju, povsod mi. Kozmonavt lahko ^ ob vsaki priložnosti preiz-stanju preživel eno uro. V postane vsak človek, ki ima kušajo kozmonavtov živčni tem času ni bilo mogoče opa- stabilen živčni sistem, ura v- eifitem. Zelo pomembne so žiti posebnih sprememb. Po- novešen značaj in sposob- -udi specialne preizkušnje v čutil se je nenavadno, ven- nos t, da hitro in pravilno re- večjih prostorih z debelimi dar ne neprijetno. Titov je «#ra v vsaki nepričakovani zidovi, ki osamijo človeka od oar ne neP"J«n • 1 situaciji. Človekova sposob- vseh zunanjih šumov, vonjev bil v teh čudnih razmerah - ^ ovirTin » svetlobe. V tem malem 24 ur. Najprej se mu je zde- deU> 6Vetu je poskrbljeno za vse lo, kot da leti z glavo na- p^jn, pravilno in točno, je P°trebno za normalno člove-vzdol, pozneje je imel obču- ze\Q pomembna. kovo življenje in delo. Samo tek, da je na ladji, ki se . ^. ' nečesa ni - zveze z ljudmi, momo ziblje Ker drugi Sistem izbiranja kozmo- z 2Unanjim svetom. V tem astronavti tega občutka niso navtov -e zasnovan na tem, prostoru mora kozmonavt iz-imeli, še ni znano, do ko- ** vs« preizkušnje oprav- vrševati razne naloge in nji-likšne mere je to odvisno od Ijajo vzporedno z izpolnje- hovo izpolnjevanje beležijo lastnosti posameznika. Ce bi vanjem raznih nalog, na pri- posebni aparati. Tako dobijo Sovjetski znanstvenik Do- j* zelo težavna, če jo primer- bll° dokazano, da breztežno mer: v času raziskav v baro- jasno predstavo o kozmonav-brušin. ki ae ukvarja s pro- jamo s težavnostjo^sporazu- ^ ovir, delo astro- komori, mora kozmonavt iz- 7™™"« blemom sporazumevanja med mevanja med posameznimi ™vtov, bi bilo mogoče v ve- polniti tudi nekatere psiho- *~SLJ^^SS živimi bitji na posameznih narodi na našem planetu. Ta ladJL ustvariti umetno loške preizkušnje. S temi je potovanje ae namreč odvija naseljenih planetih, je pred naloga je toliko težja, ker ne sil° teže- ---.__mog°^ ugotoviti, če je vztra- j£ tijoče k.lome ~J «d Zem- kratkim objavil članek, v ka- vemo, kako bi rešili uganko, Razen tega, da se morajo J*n in če lahko opravi deh v »iT« v t terem pravi, da je po njego- da bodo bitja na drugih pla- kozmonavti že na Zemlji zapletenem položaju. Na cen vem mnenju v vesolju naj- netih razumela naš jezik in privajati na breztežno stanje, triiugi preizkusijo vzdržlji manj 10 milijard naseljenih to, kar mi hočemo, da bi se so podvrženi tudi mnogim vost kozmonavta pod vpli planetov. S temi bitji bi se sporazumeli z njimi. drugim težkim preizkušnjam, vom preobremenitve, a hkrat bilo treba sporazumeti. Toda daljen od socialne sredine, na katero je bil navajen, ki mu je bila blizu in jo je imel rad. Ni potrebno, da bi bila to depresija ali strah, kakor so včasih mislili. Toda občutek oddaljenosti je zelo močan, kljub temu da je kozmonavt v stalni zvezi z Zemljo, da se lahko pogovarja, da posluša radijsko postajo, katerokoli želi ali da si naroči oddajo po želji. Kozmonavti morajo še skozi druge preizkušnje. Vse imajo isti cilj: da se kar najbolje, popolneje in pazljive-je prouči stanje živeno-psi-hične sfere kozmonavta-kanti i da ta in ugotovi, do kolikšne mere je pripravljen za prihodnje napore. kako? Znanstvenikova trditev sloni na predpostavki opazovanja posameznih ozvezdij. — Število zvezd v nekem ozvezdju, ki so ga opazovali In imenovali »mesto zvezd«, se lahko samo matematično približno izračuna. To ozvezdje šteje okoli 150 milijard cvezd. Najnovejša raziskovanja so pojasnila, da bi približno vsakih deset zvezd moralo imeti svoj planetarni sistem. Število zvezd, podobnih našemu Soncu, ki imajo tudi planete, cenijo na deset milijard. Ce sklepamo, da na eni izmed zvezd, ki krožijo okoli zvezde, podobne našemu Soncu, obstajajo pogoji za nastanek in razvoj bitij, potem bi v -mestu zvezd« našteli okoli 10 milijard zvezd z bitji. Razumska bitja so se na našem planetu pojavila v evolucijskem razvoju. Ta razvoj je trajal na Zemlji okoh milijon let. Ce je bil tudi v drugih ozvezdjih in na drugih naseljenih planetih vzporeden razvoj, ki je trajal približno enako dolgo kot na Zemlji in je pri vedel do razvoja razumskih bitij, potem bi v sedanjem času moralo biti v vesolju nekaj milijonov planetov naseljenih z razumskimi bitji. Način sporazumevanja z razumskimi bitji na drugih plane?.h postaja vse bolj aktualen. Ta v bistvu povsem praktična naloga, ee jo gle- novih fizičnih in mehaničnih damo s stališča znanosti, po- ŽELEZNIŠKI MOST V BASELU (ŠVICA) SO PRED KRATKIM V NEDELJSKEM DO- lastnosti pri raznih materia-staja vedno bolj zanimiva. POLDNEVU PREMAKNILI V NOVO LEGO. MOST JE TEŽAK 2.200 TON IN VEZE DVA lih in to njihovo odkritje bo Naloga sporazumevanja med BREGOVA REKE RENE. DNEVNO STEČE CEZ MOST 15 BRZOVLAKOV IN DVA EKS- najbrž imel« velik pomen v ljudmi na drugih planetih PRESNA VLAKA prihodnosti, Zanimivosti 0 REČNO LADJEVJE Skoraj tisoč rečnih ladij dnevno plove po naših rekah. To leto poteka sto let, odkar so po naših rekah začele pluti ladje. Po vojni se je teža prepeljanega blaga po rekah dvakratno povečala. — Prvo rečno ladjo je kupila kraljevina Srbija leta 1863. Ladja -Deligrad« je imela 450 ton nosilnosti. # ALUMINIJ REZE STEKLO Skupina sovjetskih strokovnjakov je s pomočjo ultrazvoka prišla do tako trdega aluminija, da z njim lahko režemo steklo. Strokovnjaki so izjavili, da s pomočjo ultrazvoka lahko pridemo do Slačenje prepovedano! Maščevanje zaradi spodrivanja z otoka, ki so si ga nudisti lastili več desetletij— Zavzetje pamplonske plaže, dolge okoli 20 kilometrov s ?•■ \c-J.. Ke nL dovoljeno. Prar tako mir- trudi. da W J.h PJMM no odhajajo na kopanje, se je ta. »javni škandal«, narav- sprehaJajJ0J mod MoCi in nost -spodil« od tod mnoge pogovarjajo. Tud, radoved-sramežijive Angleže, neko neii Ri si jih ogledujejo ne-kolonijo katoliške mladine m koliko od daleč, a zato z še mnoge druge. (Seveda pa daljnogledom, jih ne motijo, se gostje iz Saint Tropeza Tako najdemo tam 13-letno že zlepa nkso toliko zabavali Hamburžanko, ki je prispela kot letos, ko lahko prihajajo na novo plažo z zaročencem v bližino nudističnega na- in bratom. stockhol;r*.kega zdravnika z ženo in petim: otroki, starejšega bremenskega profesorja s skupino svojih učencev. 20-lotno dakti-lografk.njo iz Pariza, ki je prišla tja s starim očetom . . . Policija razmišlja, kaj naj si izmisli, nudisti pa med tem širijo svojo plažo Na-javljajo tudi številne manifestacije Trdijo celo, da je med samimi policisti precej njihovih pristašev Agentje. ki jih čez dan na videz pre- šel ja). Nudisti so s svojo invazijo na omenjeno plažo povzročili veliko začudenje, saj je bilo nerazumljivo, kako bi nudisti iz najrazličnejših držav zvedeli za to obliko maščevanja. No, tudi to je bilo pojnsnje-no. Vse znane turistične agencije so od neznanca prejele dopis — opremljen z glavo francoskega turistične- CUDNO MAŠČEVANJE ga društva, v katerem je bilo navedeno, da je nudistična ganjajo. prihajajo po službi kolonija z otoka premeščena k njim in se jim pridružijo. Pričakovati je bilo, da se na plažo v Famplonu. Agen- Zato nudisti tudi že vnaprej bodo nudisti maščevali cije so o tem obvestile vse, vedo za vse policijske name- sreči za to, da so skalili mir ki so se u to zanimali in re in lahko najdejo način, ia bilo na njihovem otoku. Letos se stvar je bila urejena. j.h onemogočijo PO NEl'SPF.I.E.Vl PRFGANJ \\.IU POLICIJI- SO -GOLT IN BREZ SRAMU* POPOLNOMA ZAGOSPODARILI VA SVOJIH KOPALIŠČIH; KI SEVEDA NISO OBDANA Z BODEČO 2 ICO Med junaki pod belo kupolo Tako kot je Bled postal v zadnjih letih jugoslovansko setih letih. Pravzaprav jih veslaško središče (seveda mu pripisujemo tudi druge last- skoraj ni. Primer, dt --se ne ■osti Izražene v različnih pohvalah, ki pa niso potrjene), bi odprlo tudi pomožno pa- tako Lesce — beri: letališče Alpskega letalskega centra — dalo. pa je izredno redek pravo letalsko središče. PRVI REPUBLIŠKI TEČAJ Pred dnevi se je na tem letališču začel prvi republiški padavski tečaj. Priredila ga je Zveza letalskih organizacij Slovenije. Mimogrede v vednost: doslej so se padavci vzgajali v tečajih, ki so jih prirejale sole areoklu-bov, teh je deset v Sloveniji. Izurilo se jih je več sto. Samo na Gorenjskem je v zadnjih petih letih postalo okoli 100 aktivnih padavcev. V tem tečaju, ki bo jutri zaključen, je 35 mladih ljudi. Skupaj bodo skočili, če seštejemo posamezne skoke, okoli 400-krat. ZAPLETENE VRVI Drugi dan tečaja, včeraj teden, se je ponesrečila mlada padavka. »Padalo se ji ni odprlo« — je zapisal s krepkimi črkami kronist. Nesreče, ki se je pripetila 17-let-ni Mariborčanki Hedviki Iv-• n:k, so redke v zadnjih de- Komisija je takoj po ne- ugotovilu: Padalo ja redu zloženo, zapletle 6o se VTVice. Zakaj? Odgovor na to bo dala^ posebna komisija, ki nadaljuje s preiskavo. Obstaja pa sum. da je bilo dekle nekoliko zmedeno. MEDTEM KO JI / \YI V\ BRNEL TELEEON... »Bil sem pred garažo. Pral i»em avtomobil« — pripoveduje Branka Rtics, šofer na reševalni postaji v Radovljici. -S kolegi 6mo se pogo- PADALSTV OJE MLAD SPORT. KLJUB ZAČETNEMU STRAHU IN TVEGANJU IMA TA SPORT VEDNO VEC PRISTAŠEV varjali o tem in onem, zdaj pa zdaj smo se zazrli v nebo, ko smo zaslišali ropot letalskih motorjev. Otro-ki glas: padavci! jo pritegnil našo pozornost proti r.ebu. — Ura je bila 17 30. Štejemo: eden. dva. trt... Številka šti.ri jo o.-*: al a neizgovorje-, na. Padalo se ni odprlo. Skok? z zadržkom? Ne! Kolega Nando Cerar je pripeljal voz iz garaže. Brž sem sezul gumijaste škornje in po najw bližji poti. z zavijajočo sireno in z vso brzino odpeljat proti letališču « Medtem ko telefon zaman brnel v reševalni postaji, ko so klicali na pomoč z letališča. -Vsa priznanje reševavcu. se preden smo se zavedli, je bil ti* — so požrtvovalnega šoferja hvalili vsi ljudje na letališču. Ponesrečenko, ki je padla s 600 metrov so s težkim« poškodbami takoj prepeljali' v jeseniško bolnišnico, od tam pa po nekaj urah na ljubljansko kliniko. Na ljubljanski* kliniki so jo operiral* in njeno stanje se je, v času ko to poročamo, izboljšalo. Ima zlomljeno nogo, re-' bra in poškodovano hrbte-; nico. i Fante in tri dekleta je ne-! sreča zelo prizadela, vendaa 6e Še vedno znova spuščajo z letala v globino. Sicer pa je v zraku bolj varno kot naj zemlji. Poglejmo samo vi kroniko prometnih nesreč?..'* Letalstvo, padalstvo — Je pd svoje zanimiv sport, vendafl ne terja samo poguma, tenu več tudi prisebnosti. j STANE S Kit AB AR j Poročila poslušajte vsak dan ob 3.03, 8., 7., 8., 10., 12., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 21, 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. ROBOTA - 25. avgusta 8.05 Poštareek v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Flavta in rog 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Zabavni kaleidoskop 9.40 Narodne pesmi in plesi iz Kosmeta 10.15 Od tod in ondod 11.00 Melodije iz Cimarosove »Tajne poroke« 11.30 Lepe melodije 12.05 Trio Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti — Prof. Franc Vardjan: Žetev semenskih rastlin 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Iz baletov Labodje jezero in Hrestač 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslusavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbena medigra 15.25 Chopinov Andante 6pianato in Velika Polo-neza 15.40 Nedvei. Flcišman in Potočnik 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Kitara v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18 10 Serenada na trobento in klavir, godala in tolkala 18 28 V plesnem ritmu 18 45 Naši popotn.ki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23 05 Radi bi vas zabavali NEDELJA - 26. avgusta 6.00 S sprejemnikom na dopust 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Drobne skladbe za mlade pianiste 8.55 Zabavna medigra 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9 45 Trije samospevi Brede Sčekove* z medigro 10.00 Se pomnite tovariši ... 10.30 Piomenadni koncert orkestra rtv Ljubljana 11.30 Dubrovniške letne igre 11.50 Vesela godala 12.05 Naši poslusavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Četrt ure s Slovenskim oktetom 14.15 Naši poslusavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Scherzo in valčki 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne 17.05 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Vaša pesem — vaša melodija 20.50 Športna poročila 21.00 Knnrrrl »oprani*!ke Marla Cebotarl 22.10 Ansambli ln aoliatl RTV LJubljana 23.03 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 27. avgusta 8.05 Zabavali vas bodo Zadovoljni Kranjci 8 20 Klavir v ritmu 8.30 Prizor iz opere Majska noč 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Vedri intermezzo 9.40 Beethovnova prva klavirska sonata 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pesem jeseni — simfonična pesnitev 11.23 Ruske narodne pesmi 11.40 Nekaj taktov za dober tek 12.05 Trio Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti — Marija Sesek: Pripravimo ozimnico bolnfikeaa m karanten škrga hleva 12.25 Mrlodije ob 12.25 13.30 Uvertura in drugI odlomki iz opere Norma 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši posjušuvej čestitajo in pozdravljajo 15.20 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 15.30 V torek na svidenje 16 00 v.s,ik dan za vas 17.05 Od Bacha do Bartoka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Popoldanski plesni koktajl 18.30 Folklorne melodije Latinske Amerike 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 »Pod južnim nebom« 20.30 Radijska igra 21.36 Zapateado 21.41 Majhna prodajalna plošč 22.15 Lisztov večer 23.05 Vam vsem, ki nas še poslušate SREDA - 29. avgusta CKTMTPM — 99. mvgu»in $.09 Godalni kvartet v f-molu 8.30 Zabavni kaleidoakop 8.55 PočitnHko popotovanje od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 9.25 Scene iz Gounodovega . Fausta 10.15 Od tod in ondod 1.00 Koncert za violino in orkester 1.30 S popevkami po Evropi 12.05 Zabaval vas bo ansambel Borisa Kovačiča 12.15 Kmetijski nasveti — Tone Potočnik: Izkušnje s pasmami prašičev 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Plesi in pesmi iz Španije 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslusavci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Glasbena medigra 15.25 Odlomki iz Seviljskega brivca 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pri Antoninu Dvofaku 14.07 Glasbeni omnibus 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.20 Dvajset minut z velikimi zabavnimi orkestri 115.40 Literarni sprehod 116.00 Vsak dan za vas 117.05 Z arijo skozi stoletja 118.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Portreti jugoslovanskih > skladateljev ' 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice ! 20.00 Z letošnjega festivala v Dubrovniku 20.45 Kulturni globus 22.15 Vrtiljak za vsakogar 22.50 Literarni nokturno 23.05 Ce želite - zaplešite! TOREK - 28. avgusta 8.05 Pesmi o rožah 8.25 2Uibavni kaleidoskop 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Sredi logov, gajev in gozdov 9.45 Narodne pesmi iz Bosne in Hercegovine 10.15 Šopek Skerjanćevih 11.20 Georgeu se zmerom kaj primeri — 1. epizoda 12.05 Deset minut s Planinskim oktetom 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Ivan Jazbec: Nujnost izgradnje porodnišnic 8.05 Jutranji divertimento 8.55 Pisani svet pravljic ZGodb 9.25 Matineja za zabavo 9.45 Basist Julij Bctetto zapoje pet pesmi 10.15 Od tod in ondod 11.C0 Narodni ansambli Radia Zagreb 11.15 Človek in zdravje 11.25 Trije dueti iz opere Madame Butterflv 12.05 Beneški fantje vam pojo 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Perce j' Selekcija govedi na pitovnost 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Fantastična prodajalna — baletna suita 14.05 Glasbeni omnibus 14 30 Prireditve dneva 14.35 Arije za bas iz Mozartovih oper 15.20 Narodni ansambli Beograd 15.40 Pevske in instrumentalne miniature Marijana Lipovika 19.46 1% naših kolektivov 19.9% Glasbene razglednice 20.00 Preizkušnja harmonije ln invencije 20.13 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Dvanajst renesančnih pesmi 21.00 Vedri potpuri 22.15 Nocoj zaplešimo nekoliko prej 22.50 Literarni nokturno 23.05 Schonberg in Lutoslavv-ski Drugi program SOBOTA - 25. avgusta Televizija SOBOTA - 25. avgusta 20.00 Z ansamblom Ljubljanske opere 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Za veselo razpoloženje NEDELJA - 26. avgusta 5 m * 16.00 17 (.G 1800 18.10 19.05 20.00 20.45 21.00 21.40 22.15 23.05 Vsak dan za vas Koncert po željah poslušavcev Aktualnosti doma in v svetu 50 minut turizma in melodij Glasbene razglednice Četrtkov večer domačih peć,mi in nrpevov Četrt ure z zabavnimi orkestri naših radijsk.h postaj Večer umetniške besede Macbeth — simfonična pesnitev Odmevi s III. jugoslovanskega festivala jazza Zaplešimo v poletno noč 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Z velikih opernih odrov 14.00 Zabavni mozaik 14.22 Veliki posnetki stoletja 15.15 Nedeljskim kopavcem za prijetno popoldne 20.20 Vaški vedež 20.40 Od menueta do jazza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Od popevke do plesnega ritma PONEDELJEK - 27. avgusti 16 00 S pori no popoldne RTV Ljubljana 19 30 Veter - serijski film JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 S kamero po domovini in svetu 20.40 Portret slikarke Na-dežde Petrovič Italija 21.05 Holidav on ice - revija na ledu 22.00 Otvoritev 23. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah RTV Ljubljana 22.30 Poštna kočija — serijski film RTV Beograd 22 30 Tretji človek - serijski film NEDELJA - 26. avgusta 1 JTV 20 00 TV dnevnik nTV LJubljana 20 20 Interpoi RTV Beograd 20.20 Poštna kočija -serijski film rtv Ljubljana I tal i Janakl ROVERA ob f 29. avguato 'GENERAL uri [10. in K. uri, francoski barv 20. avgusta Italijanski tlim /CS tlim LEPOTICA IN Cl-iENERAL ROVERA ob 18. JGAN ob 10.uri, francoski W uri NMKiJA - u. ar gmoto tMnmja ob 19. tort, mmmšms /U** > ;* i*> *. frrt,j #wt film jCrmiar - ameriški film NE- j DOKLER NAM DENAR j "-"r, Osy/« ■ j. . 20 {NADKRIUtVA PESEM ob}nAZDVOJJ ob 1$, 19 in 29. uri l.rtnl kino Partltam - premiera sov j. filma BERJOZA ob 20. uri -mi« Športno popoldne RTV Beograd 20 00 Sedem dni RTV Ljubljana 20.45 Lepe, toda siromašne italijanski igrani film RTV Beograd 20.45 Inšpektor je prišel — angleški igrani film Italija 22.15 Prenos športnega dogodka 20.00 Popevka in plesne melodije 20.45 Preproste skladbe 21.05 Zabavni pelc-mele TOREK - 28. avgusta RTV PETEK - 31. avgusta 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na poti 17.50 Narodne pesmi iz Bolgarije 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Favn in njegova flavta 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pojoči mozaik 21.42 Intermezzo z rogom in godali 22.15 Pojo priljubljeni pevci zabavne glasbe 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zadnji ples pred polnočjo 8.05 Iz manj znanih oper 8.30 Zabavni kaleidoskop 10.15 Od tod in ondod 8.55 Pionirski tednik 9.25 Poletna simfonija 9.50 Slovenske narodne pesmi 11.00 Naši stari mojstri 11.20 Georgeu se zmerom kaj pripeti; II. epizoda 11.55 Tik pred poldnevom 12.05 Od kola do kola 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Brumen — Preureditev vinogradov 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Arije in finale iz opere Fidelio 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 V narodnem tonu 15.25 Zabavna medigra 15.30 Iz baleta Romeo in Julija 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Solist tega tedna 17.40 Ob mediteranskih obalah 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Mihail Ivanovič Glinka in Ivan Susanin 20.00 Jugoslovanski skladatelji v zborih 20.30 Novosti za flavto in violončelo 21.00 Trije prizori iz opere »Janko in Metka« 21.30 Mednarodna radijska »n televizijska univerza 21.45 Jazz ob 21.45 sreda - 29. avgusta 20 50 tv obzornik 21.20 En dan na Bledu -zabavno glasbena oddaja PETEK - 31. avgusta Italija 14.45 Prenos športnega dogodka JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Dokumentarni film 20 35 Rdeči balon — igrani film Kropa 25. avgusta ameriški barv. CS film SVETLI PROGRAM ob 10. uri 25. avgusta italjanski film 2IVETI JE LEPO ob 20. uri 26. avgusta jugoslovanski CS film VOJNA ob 16. in 20. uri 30. avgusta ameriški film SkofJa Loka »SORA« 25. avgusta francoski film BABETTE GRE NA VOJSKO ob 18.30 in 20.30 uri 26. avgusta francoski film BABETTE GRE NA VOJSKO ob 18.30 in 20.30 uri 28. avgusta jugoslovanski film PIKO ob 20.30 uri 29. avgusta jugoslovanski film PIKO ob 18.30 in 20.30 uri 30. avgusta franc. Šved. film V KREMPLJIH SPI JONO V ob 20.30 uri 31. avgusta franc. šved. film V KREMPLJIH SP1JONOV ob 18.30 in 20.30 uri h Ki. 20.00 Ekvinokcij — opera 21.40 Trio Horvvedel in ansambel Johnny Maver ČETRTEK - 30. avgusta 20.00 Koreografska simfonija 20.55 Glasbeni intermezzo 21.00 Štirikrat petnajst PETEK - 31. avgusta PONEDELJEK 27. avgusta JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20 20 Tedenski športni pregled 20.55 Crainquebille — francoski igrani film TOREK - 28. avgusta 20.00 Izleti v deželo samospevov 20.30 Trideset plesnih minut Italija 21 05 Zvonik zvečer — za-bavna quiz oddaja 22.15 Prenos športnega dogodka sreda - 29. avgusta lar**, 21.00 Partita v h-molu 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 rtv Beograd 19.45 Loto in športna napoved jtv 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Kratki filmi 20.30 Po brazdah partizanskih čolnov 21.00 Dekle brez naslova — sovjetski igrani film Četrtek - 30. avgusta v Italija r4 15 Prenos športnega ** dogodka Jesenice -RADIO« 25. do 27. avgusta ruski film ALEKSANDER NEVVSKI 28. avgusta jugoslovanski barvni CS film DE2ELA PETIH KONTINENTOV 29. avgusta francoski barv. CS LUn SA K RAMENSKA FRKLJA 30. do 31. avgusta francoski film DO ZADNJEGA DIHA Jesenice -PLAVŽ« 25. avgusta ameriški barvni CS film NA SVIDENJE RIM 26. avgusta romunski film SIROMAŠNA ULICA 27. do 28. avgusta ruski film ALEKSANDER NEVVSKI 30. avgusta francoski barvni CS film SAKRAMENSKA FRKLJA 31. avgusta jugoslovanski barvni CS film DEŽELA PETIH KONTINENTOV Žirovnica 25. avgusta ruski film LOV NA AURIKO 26. avgusta francoski film LAŽNE NAIVKE 29. avgusta ruski film ALEKSANDER NEVVSKI Dovje 25. avgusta francoski film LAŽNE NAIVKE 26. avgusta ruski film LOV NA ARIKO 30. avgusta ruski film ALEKSANDER NEVVSKI Koroška Bela 25. avgusta romunski barvni film DARCLEE 26. avgusta jug. barvni CS film DEŽELA PETIH KONTINENTOV 27. avgusta madžarski film SIROMAŠNA ULICA Radovljica 25. avgusta jugoslovanski film VELIKA TURNEJA ob 20. uri. 26. avgusta franc. film KAMIKAZE — samomorilci ob 16. in 20. uri 26. avgusta jugoslovanski film VELIKA TURNEJA ob | \ 18. uri 28. avgusta francoski film NADLOGE GOSPODA DIPO-NA ob 20. uri 29. avgusta francoski film NADLOGE GOSPODA DI FONA ob 18. in 20. uri 31. avgusta francoski film MEC MAŠČEVANJA ob 20. uri I/Um PREVARANTI ob 20. uri Storile - francoski W film PLOČNIK PARIZA ob 10., 18 15 in 20.30 Letni kino Partizan - jugoslovanski film SENCA SLAVE ob 20. uri Svoboda - švedski film V PASTI VOHUNOV ob 16., 18. in 20. uri Cerklje Krvavec - i tal. barv. CS film PORTUGALSKE PERICE ob 17. in 19. uri Naklo - francoski VV film PREVARANTI ob 18. uri PONEDELJEK - 27. avgusta Storžič - češki film ROMEO. JULIJA IN TEMA ob 10., 16., 18. in 20. uri Letni kino Partizan - francoski VV film PLOČNIK PARIZA ob 20. uri TOREK - 28. avgusta Center — francoski barv. CS film BABETTE GRE V VOJSKO ob 18. in 20 uri Storžič - češki film ROMEO, JULIJA IN TEMA ob 16., 18. in 20. uri Letni kino Partizan - nemški film DOKLER NAS DENAR NE RAZDVOJI ob 20 uri SREDA - 29. avgusta Center — amer. film BRAZGOTINA NA OBRAZU ob 18. in 20. uri Storžič - četki film ROMEO. JULIJA IN TEMA ob 16., 18 in 20. uri Letni kino Partizan - nemški film DOKLER NAS DENAR NE RAZDVOJI ob 20. uri Svoboda — jugoslovanski VV film SENCA SLAVE ob 20 uri Duplica 25. avgusta italijanski film cocara ob 20. uri 26. avgusta italijanski film cocara ob 15., 17. in 19. uri 29. avgusta japonski barvni film šampion IN igralka ob 18. uri 30. avgusta japonski barvni film Šampion in igralka ob 20. uri SOBOTA - 25. avgusta Center — jug. sov j. barv. cs film mihajlo ostrogov ob 18. in 20. uri, premiera jug. filma senca slave ob 22. uri Storžič - francoski vv film pločnik pariza ob 16., 18. in 20. uri, premiera nemškega filma dokler nas denar NE razdvoji ob 22. uri Letni kino Partizan — švedski film v pasti vohunov ob 20. uri Svoboda — ameriški film ne-nadkriljiva pesem ob 20. uri Cerklje Krvavec — i tal. barv. cs film portugalske perice ob 20. uri Naklo — francoski W film prevaranti ob 20. uri ČETRTEK - 30. avgusta Center - amer. film BRAZGOTINA NA OBRAZU ob 18. in 20. uri Storžič - amer. fiim BRAZGOTINA NA OBKAZU ma- PETEK - 31. avgusta Center — jugoslovanski V V film SENCA SLAVE ob 18. in 20. url Storžič - nemški film DOKLER NAS DENAR NE RAZDVOJI ob 10., 16., 18. in 20. uri Letni kino Partizan — ameriški film BRAZGOTINA NA OBRAZU ob 20. url Športne prireditve NOGOMET Kranj — Jutri ob 17. uri bo na igrišču Mladosti v Straži-šču prvenstvena tekma II. kola slovenske nogometne lige med Soboto iz Murske Sobote in domačim Triglavom. To bo prva tekma v jesenskem delu tekmovanja, ki jo Triglav igra pred domačim občinstvom. Predtekma mladincev ist.h klubov bo ob 15.30. Tržič — Na tukajšnjem igrišču bo jutri popoldne prijateljska nogometna tekma fned gorenjskim ligašem Skof-jo Loko in njegovim domačim tekmovavcem. Tekma sodi med priprave na bližnje pod-zvezno prvenstvo. Ljubno — Jutri ob 10. uri bo tu v okv;ru krajevnega praznika nogometna tekma med TVD Partizan Ljubno in kolektivom otoškega - obrata Iskre. STRELSTVO Ljubljana — Jutri ob 8. uri se bo na strelišču ob Dolenjski cesti pričel dvoboj med strelci Furlanije (Italija) in Gorenjske, od 14. do 17. ure HOKOM/.T Morami - Jutri ob 10. uri bo v StraJUJČu rokometna tekma med moštvoma republiških 11-gaJev Tržiča in domaće Mladosti. Tekma bo osminka finala v Sloveniji za pokal flrj. Zabnica — Drugo moštvo Tržiča bo jutri dopoldne igralo prijateljsko tekmo z novoustanovljeno rokometno sekcijo v Zabnici. PLAVANJE Radovljica — Ze včeraj so je začelo republiško prvenstvo v plavanju. Tekmovanje se bo/ nadaljevalo danes, zaključilo pa jutri dopoldne. Turistični informator KRANJ: Hotel Evropa — prostih ja še 15 ležišč. Hotel Jelen — na razpolago je še 40 ležišč . V privatnih turističnih sobah, ki jih lahko dobite v poslovalnici Izletnika, ali turU Stičnem društvu Kranj je pro-' ttih še 8 postelj. Dom na Krvavcu — prostili je še 22 ležišč. Dom na Joštu — prostih je še 28 ležišč. Dom na Jezerskem - prostih je še 15 ležišč. V privatnih turističnih so-«" bah na Jezerskem je na razpolago še 20 postelj. Češka koča — na razpolago je še 30 ležišč. Grad Hrib v Preddvoru — prostih je še 14 ležišč. Dovolilnice za ribolov lahko dobite v pisarni Turističnega društva Kranj ali v poslovalnici Izletnika. Za vsa prosta mesta v hotelih v Kranju se prej še pozanimajte in jih rezervirajte. Motiv s Selške doline DOM • OKV fclNA # MOl>\ • m>.\l • 1>K1 /IN \ « MOD* f DOM « DK(7I\A « MODA • DOM # DRL/1 NA f> MODA Jesenska in zimska moda v Parizu Pariz — ob imenu se takoj modo. Vsepovsod na »vetu spomnimo, da tam mnogi želijo biti žene lepe in ved-modm kreatorji ustvarjajo no znova prerojene. Prav Zopet vprašanja o iiigi 1. če uporabljate make-up, kako si zvečer očistite Obraz? (Pravilni odgovori bodo sledili vprašanjem) Puder ali tekoči puder si odstranimo zvečer z obraza s čistilno kremo ali čistilnim mlekom. 2. Kako se zvečer namažete s hranljivo kremo? Kremo s konicami prstov vtaremo v kožo. Hianlvo lahko vdere v notranjost kože in učinek bo večji. 3. če ste se mladi, kakšno kremo uporabljate? a) polmastno kremo, b) vitaminsko kremo. Mlada dekleta naj ne razvadijo prehitro kože r. vitaminskimi kremami, zato naj uporabljajo le polmastne kreme. 4. Kako zavarujete svoj vrat pred prezgodnjimi gubami? Tako kot obraz, negujte vrat. Čistite iu hranite ga. 5. Kako oblikujete obrvi? Obrvi naj učinkujejo naravno, ne smejo spremeniti obraza kot masko. Tedensko Izpulimo dlačice, ki so odvečne in popravimo obrvi s svinčnikom za obrvi. 6. Kakaho črtalo za ustuice najbolje drži? Preden našminkate ustnice, jih napudrajte. 5 minut pustite Šminko na ustnicah, nato rahlo izbrišite odvečno šminko s papirjem. 7. Ali pravilno negujete komolce? Koža na komolcih Je bolj groba. Zato al jo bomo dnevno obribale s suho krtačo in zvečer dobro nama stile z mastno kremo. 8. Kako negujete kožo na nogah poleti? Zvečer al kožo dobro namažite z kožnim oljem in ga v trite v kožo. OMARA ZA PERILO IN LAHO TUDI POSODO PRAV GOTOVO NE B OSTISKE KAM S PERILOM. CE BOSTE LASTNICA TAKE OMARE. TAKO SESTAVLJENA OMARA LAHKO STOJI V SPALNICI, OTROŠKI SOBI ALI V KATEREMKOLI PROSTORU V STANOVANJU obleke jim pomagajo k temu. Prav zato se pa moda vedno spreminja in skuša najti nekaj novega Pariz narekuje letos modele, ki zelo spominjajo na leto 1931. Čeprav ne bomo zvesto posnemale Pariza, si bomo kljub temu ogledale modne pariške novosti. Mnogi modeli so preveč ekstravagantni in so za naše- razmere nemogoči, mnogi od njih pa dihajo mladostno svežino m lepoto Pariza. Modni baTvi sta umazano oranžna in petrolej modra. Tvveed je priljubljen material za plašče, krilo, obleke in kostime Lep kontrast opazimo med mehko vezavo bla-ga in ozkimi, strogimi silhu-tami nove jesensko-z. mske mode. Pri plaščih vidimo dve nov i l.nijl. in sicer malo nad pasom je životek lahlo oprijet ali pa je plašč ozek in raven s prevezanim pasom Prs; so rahlo poudarjene, ramena rahlo zaokrožena ali koničasta. Dnevne obleke imajo precej nov videz. Pas je zopet na svojem mestu, rokava so vstavljena. Zgornji sprednji del je središč t' pozornosti, namreč: koničasti, dolgi ovratniki, vstavljeni vložki in žepki na oprsju 60 kaj pogosti. Na rokavih so pogosto manšete. Priljubljen material je volna. Pogosto poživljajo enobarvno obleko svetli gumbi, 6vetel ovratnik. Pri kostimih 60 priljubljene dvobarvne kombinacije Razen štirioglatih ovratnikov so priljubljeni tudi mehki šali. Rame so koničaste in jopice zopet daljše in aahlo oprijete. Priljubljeni 6ta že prej omenjeni barvi, za njima pa ne zaostajajo val odtenki sive barve. Pri pozno popoldanskih in večernih oblekah so modni kreatorji enotni, da poudarjajo ženskost. Pri teh modelih ni sledu o strogih silhuetah in modeli so prikupno dekliški. Poudarjen pas. na-borki, trakovi in gube so spremljevavci teh oblek. Zamet in svila prednjači ta pred drugimi materiali. Strogo črno poživlja bela kombinacija, rdeča in bela sta vodilni barvi večernih oblek. Komu naj se predstavimo Smo na počitnicah. V hotela ali gostišča se srečamo t mnogimi novimi ljudmi. .Ali se bomo vsem predstavljali in ob odhodu posla vi ja-li? Predstavimo se samo tistim, s katerimi smo skupaj pri mizi. Da bf se vsem prisotnim predstavljali, ni potrebno. Poslovili pa se bomo tudi samo od tistih, s katerimi smo se ob časa bivanja družili oziroma spoznali, DNEVNA OBLEKA Z VSEMI PARIŠKIMI ZNAČILNOSTMI. OZEK. PODALJŠAN OVRATNIK, OPRIJET PAS IN ENOBARVNO VOLNENO BLAGO Nali nasveti PREKAJENO MESO se dobro drži in se ne izsašJ. če ga hranimo zavitega v per-gamentnem papirju, ki smo ga prej uro dolgo namakali v lesnem Usu. RJASTE MADEŽE v volnenih in bombaževi nas ti h blagih namočimo v limono-vem soku, vinski kislini ali oksalni kislini. Nekajkrat iz-perimo. RJASTE MADEŽE na kovinskih predmetih namažemo s petrolejem in počakamo, da se rja raztopi. Potem namočimo krpo v najfinejši čistilni pesek in madeže z njo zdrgnemo. Nato predmet le temeljito zdrgnemo s časopisnim papirjem. ALI JEMO JAJČNE JEDI (mešano jajce, rusko jajce, jajce na volovsko oko) z nožem ali samo z vilico? Vse te jedi jemo samo z vilico. Razen jajca, pripravljenega s šunko, jemo tudi s pomočjo noža. Zapomnimo si, da le jedi. ki jih ne moremo razkosati z vilico, jemo z nožem in viUco. Nekaj o gladiolah Ker so gladiole precej visoke cvetice, zahtevajo, da jih imamo v višjih vazah. Po pravilih japonske cvetlične šolo pa se stavijajo v nizke vaze. Gladiole, ki preplavljajo v vseh barvah, od bele do vijolične cvetlične grede, so zelo hvaležne cvetlice in lep sobni okras. Držijo kakih 10 dni. Ko spodnji cvetovi usahnejo, jih odtrgamo, gladiolin cvet je sicer zmanjšan, vendar je dlje videti svež. Prijetno bo videti, če tak skrčen svet damo v nižjo vazo. Mladina. krivda in stroi i ČLOVEK SE JE VES OBDAL Z MEHANIZMI. NA VIDEZ JE RES SKORAJ POSTAL SAMO NJIHOV DEL. TODA, ZAENKRAT JIM SE VLADA... Fritz Lang o svojem filmu Veliki režiser nemškega nemega filma in od leta 1936 dalje v HoIIvuoodu cl«, ujoči Fritz Lang ima v načrtu film o mladini in njenih problemih. Kot se vidi iz naslednjih njegovih besed, bo tudi v tem filmu razčlenjeval »osnovno temo svojega ustvarjanja: resnično ali umišljeno krivdo človeka, ki ga preganja zaslepljena tolpa, nerazumevanje soljudi, kruta usoda« (Sadoul). Razen tega pa bodo zanimivi tudi nekateri drugi pogledi velikega ustvarjavca filmov Ni-belungi, Metropolis, M (Morivec) in Bes. Po mojem je režiser neke vrste psihoanalitik. Splaziti se mora pod kožo svojih oseb. Nedavno tega mi je prišlo na misel, da je tudi neke vrste psihoanalitik. V svojem delu najde stvari, za katere še sam ne ve. Prej sem 6e smejal, kadar so mi ljudje pravili, kaj sem hotel v svojih fil- Važno je — boriti 6e. Ohraniti si borbenega duha. Ce 6e ti zdi, da ni niti najmanjše možnosti za uspeh, moraš vsaj propagirati to, za kar misliš, da je prav. Morda je to neke vrste mučenrštvo — kar pa se meni ne zdi. ker je bistvo življenja, da se boriš za stvari, v katerih pravilnost verjameš. Film mih povedati. Potem pa mi je prišlo na misel, da je morda res mogoče, da podzavestno nekaj storiš, kar zelo inteligenten kritik odkrije, ^pa čeprav o tem nisi niti 6am gotov. Belo in črno Začel sem že z nekaterimi pripravami za svoj novi film. Gre za mojo lastno idejo. Nisem še videl filma, ki bi se problema mladine res lotil na pošten način. Vsi so beli ali črni. Ce jih imenuješ Teddy Boys, mladoletni prestopniki -ali če Jim rečeš, kot v Nemčiji, —die Halbstarken-, jih je lahko grajati in reči, da so zelo pokvarjeni. Uporabimo primerjavo. Kaj pa se je dogajalo nam v mladosti? Ali smo imeli kakšno oporo? Film bo postavljen v kriminalno ozadje, toda pokazal bo probleme mladih ljudi, kako jih skušajo razrešiti. Razjasniti skušajo svoje razmerje do staršev, 6voje razmerje do prihodnosti. Tu je tista izjava, da ni več in-duidualistov. Dejstvom se ne da izmakniti. To je isto, kot če bi me vprašali, ali obžalujem, da so z izumom pisalnega stroja ljudje pozabili umetnost le-popisja. Televizija jemlje čas za branje knjig. Tako bo ostalo. Ne more ti biti tega žal, lahko se samo prilagodiš takim stvarem. Človeku je nečesa žal vedno, če je nekaj dosegel in upa, da bo to ostalo za večno. Toda ničesar Problem mladih oj prihodnji film, ki [\/| me zelo zanima, se bo ukvarjal s problemi mladine. Ena izmed mojih ceeb bo dejala, da danes nI prostora za individualizem. Časov, ko je Lindberg s staro škatlo preletel Atlantik, edinstvenega dejanja enega samega človeka, ni več. — Glenn in Gagarin sta samo vrh skupinskega dela, ki zajema tisoče in tisoče ljudi. V »Metropolis- sem na simboličen način pokazal, kako je človeško bitje skoraj del strojev, in premišljujem, če ni bila to podzavestna slutnja dejstva, ki danes obstoja. Ce pogledate slike Glen-na — saj je praktično živi del mehanizma! Pri Grkih in Rimljanih je bila usoda bog. Danes je to nekaj drugega: bodisi diktatura ali pa boj proti nekemu aspektu družbe, ki posameznika pritiska k tlom ali ga skuša pogoltniti. Ta misel je v vsem mojem delu in je MARINA VLADY JE PRED NEDAVNIM ZAIGRALA V FIL-zanj temeljna... MU »ZENA NA OKNU« ne ostane za večno. Vse gre naprej in naprej. Evropa in Amerika VParizu in Rimu je sedaj videti željo, da bi začeli nekaj novega v filmih. Ljudem je to lahko vseč ali pa jim ni \-M~ umetnina? Kdo laKfeo odloča, kaj je umetnost? Danes odločamo, da je to umetnost, ono pa ni umetnost. —" Ali n: samo čas tisti, ki lahko odloči, ali je nekaj umetniško delo? Zame jc važno doscC': najštevilnejšo publiko. In to zato, ker hočem nekaj povedati s svojimi filmi . .. Človek ne dela filmov za dva ali tri razsvetljene ljudi. Napravi jih za filmsko publiko. Mislim, da neka'eri ljudje precenjujejo možnosti filmskega režiserja. To je skupinsko delo. Toda rcž;ser ima res vpliv na delo. Naj vam povem zgodbico. Ko smo končali -Bes«, me je producent po poskusnem predvajanju poklical v svojo pisarno in me obtožil, da sem spremenil scenarij. Rekel sem mu, kako naj bi spremenil scenarij, ko niti ne znam angleško! Takoj je dobil scenarij in ga prebral,' pa mi rekel: -Presneto, prav imate; toda na platnu zveni drugače.«« Mogoče tudi Js — namreč njemu. Ilovo doma Skopski »Vardar-film« Je Izrabil priložnost, ko ae mudi v Skopju na specializaciji za Izdelovanje perzijskih preprog enajst deklet lz Malija, ln posnel o njih kratek dokumentarni film. Znani karikaturist Zulfikar Džumhur Je napisal tekst za humoristični kratki film »Svapski adet und bosniše vilajet«, ki ga je v Sarajevu posnel večkratni festivalski zmagovavec režiser Branko Ranitović iz Zagreba v sodelovanju s sarajevskim mestnim muzejem. Osnova filmu so namreč akvareli o življenju Sarajeva v prvih dneh avstro-ogrske okupacije. Na avtentične risbe in karikature se jc oprl tudi režiser Slobodan Jovičić, kl se Je poslužil partizanskega tiska za svoj film »Uporna linija« po scenariju Branka Y. Radičeviča. Pil >MliH«\*sto\Atvhl t» vrč iwn*».i.tiu-rgodbe, ki j« postavila mojega prijatelj« licivula Pohota pred celo zanj čisto nov« probleme, nt«em upošteval povsem svojih do-aVdanjih nitmi. Doslej sem namreč prlpovcdo* Tal zmeraj le take prigode, ki tem jih doživel tam aH pri katerih tem bil vedno sam poleg, tu pa so nekatera poglavja pisana v tretji osebi — doživljal jih torej nisem sam. Toda ne glede na to, da sem se prt opisovanju misli in čustev raznih ljudi Izražal nekoliko svobodneje, mislim, da lahko jamčim za resničnost in popolno verodostojnost dogodkov, o katerih pripovedujem — tudi tistih, ki jih nisem sam doživljal — razen tega pa je zapiske pregledal in popravil tudi moj prijatelj Hercule Polrot. Iz vsega tega sledi, da se od resnice nisem preveč oddaljil in tudi ne od dosedanjih svojih smernic, po katerih sem ae namenil, da bom vedno pripovedoval le o prigodah, ki sem jih doživel sam. Pri tem primeru se mi je namreč zdelo Skoda, da bi ga izpustil In zamolčal, ker je po vsem svojem bistvu tako Zapleten In psihološko tako globok, da ga je mogel rešiti samo moj dragi stari prijatelj na svojevrsten in njegovim velikim sposobnostim odgovarjajoči način. 1. PISMO junija preteklega leta sem zapustil svoje po-I sestevce v Južni Ameriki ln se za šest me-secev vrnil v staro domovino, o dogodkih tam onstran pa me je obveščala moja žena. Med prvimi, ki sem jih po prihodu v London obiskal, je bil seveda moj stari prijatelj Hercule Poirot. Krepko ml je stisnil roko in pokazal svojo radost nad snidenjem z menoj na nJenu lasten, prisrčen način, ki ga je delal tako prikupljtvega vsakomur, kdor si je lahko štel v čast, da mu Je prijatelj. Sedla sva v udoben kotiček, ponudil ml je cigaro in takoj pristavil na kuhalnik posodo za kavo, zakaj nadvse na svetu je Imel rad močno kavo, vedel pa je, da je tudi jaz nikoli ne odklanjam ln priprava te prijetne pijače je bila njegov konjiček. Po prav posebnem ceremonialu je potekala ta priprava ln domišljal si jc, da ni pod soncem boljše kave, kot Je njegova. In ne čisto neupravičeno, zakaj njegov a mocca je bila res Izvrstna. Med najinim pogovorom, v katerem sva na lahkoten in šegav način obravnavala dogodke obdobja, ki naju je ločilo, sem ga povprašal, če se le kaj ukvarja s svojim starim poklicem. Počasi, z odkritim uživanjem starega sladokusca je srknil prijetno dišečo črno tekočino, pridr.-al v roki skodelico ln dejal: »Razveselil sera te, ko sem zvedel za vašo vrnitev v staro domovino in takoj sem si mislil, kako bi bilo, če bi Se pripetilo kaj takega, kar bi spet združilo dva stara prijatelja. Moralo pa bi biti sevč kaj prav posebno izbranega, da bi naju spravilo na lov kot v starih, dobrih časih ... le to ne vem, če ...« Skoro prestrašeno me Je pogledal ln prenehal gestikulirati. Na glas sem se zasmejal: »Prijatelj, saj govorite o zločinih, kot bi si jih želeli, sanjate o njih kot o izvrstnem kosilu v Ritzu!« »Da, da,« Je odvrnil, »dobro kosilo v Ritzu lahko naročite, medtem ko zločina ne mo-ijete naročiti, toda Jaz zaupam svoji dobri zvezdi An verujem, da sva prav midva Izbrana od usode, da rešiva kako prav zapleteno zagonetko, pri čemer ml boste stali vi ob strani, da bi me obvarovali pred najbolj neodpustljivo vseh n> >;ik.« »Katera pa Je ta napaka?« sem ga vprašal. »Prezreti tisto, kar je najbližje ln na dlani!« Smehljal sem se, ne da bi ga čisto v vsem razumel. »No, ln —« sem ga vprašal potem, »ali 4t Je tisti, posebno izbrani zločin že dogodil?« »Se ne ... vsaj ... to se pravi .. .« Umolknil je; značilna, zamišljcnost znaneča se mu je pojavila na čelu. Mehanično je* i ta vil nazaj na staro mesto predmet, ki sem v raztresenosti premaknil. »Ne vem čisto natanko,« je dejal potem počasi. Nekaj v njegovem glasu me je presenetilo. Potem je odločno poklmal, stopil k pisalni mizi ob oknu, Id Je bila v vzornem redu, se vrnil spet počasi k meni, držeč v roki odprto pitano, ki ga je preletel z očmi. »Povejte, dragi prijatelj, kaj menite o temle?« Ponudil ml Je list — močan bel pisemski papir — na njem pa s pisalnim strojem v kurzivni pisavi napisano naslednje: lir. Hercule Poirot 1 V zagonetnih kriminalnih zadevah, ki so pretrd oreh u tuso trdoglavo angleško policijo, mislite, da tte mojster, kajne? Zdaj pa pokažite enkrat, prebrisani Mr. Poirot, kako prebrisani ste v resnici! Morda bo pa tale oreh pretrd tudi za Vas? Pazite 21. t. m. prav posebno na Andoveri s spoštovanjem ABC Tudi naslov na kuverti je bil napisan v Isti kurzivni pisavi s pisalnim strojem. »Poštni okraj W. C. 1.« Je dejal Poirot, ko sem si natančno ogledoval poštni žig. »No torej?« /mignil sem z rameni, ko sem mu vračal pismo. »Kak slaboumne! bo ali kaj podobnega,« sem odvrnil. »Sicer nimate nič pristaviti?« »AH se tudi po vašem nazlranju ne bere kot proizvod kakega slaboumnega?« »Da, dragi moj,« Je odvrnil tako resno, da sem ga presenečeno pogledal, »tega norca Je treba resno upoštevati! Ta slaboumnež utegne biti nevaren!« »To je res ... na to nisem niti pomislil! Po mojem mnenju zveni kot čisto prismojen dov-tip. Kak bedak, ki je pognal nekaj kozarcev preveč po grlu.« v »Tako, tako,« je dejal moj prijatelj zamišljeno In zrl negibno v pismo pred seboj. »VI ste verjetno drugega mnenja, prijatelj Poirot,« sem ga zbudil lz zamišljenosti. Molče in neodločno je odmajal z glavo. »Kaj pa ste ukrenili?« »Kaj sem mogel ukreniti? Pokazal sem pismo šefu Inšpektorju Jappu lz Scolland Yarda. Istega mnenja je kot vi. Kriminalna policija dobiva vsak dan taka pisma. Tudi jaz... »Pa kljub temu mislite, da bi tole vendarle utegnilo biti resno?« Počasi ml Je odvrnil Poirot: »Tole pismo, dragi Hastings, ima v sebi nekaj posebnega, kar ml nikakor ne ugaja ...« Njegov poudarek v glasu mi je vzbudil izredno pozornost. »In kaj mislite, da bi bilo to? Kaj slutite?« Zmajal je z glavo in položil pismo na mizo nazaj. »Tudi okrajni policiji sem ga pokazal. Tudi ona ga ne jemlje resno. Nima niti prstnih odtisov niti kakih drugih pomembnih znakov o osebi pisca.« »Sledite torej zgolj svojemu Instinktu?« »Instinkt — slabo izbran izraz, Hastings! Svojemu znanju sledim, svoji izkušenosti, ki ml pravita, da s tem pismom ni nekaj v redu.« Z živahnim gestikuliranjem rok je dopolnil svojo izjavo. »Morda delam iz muhe konja in ni vse skupaj vredno plikavrg* oreha V»ekakor tt rav enkrat ne da nič drugega storiti kot čakati« »Enaindvajsetega Je v petek. Ce se bo na ta dan dogodil v bllilnl Audovra ogromen vlom — potem bi bila to velika tolažba -« »Tolažba?« gledal sem ga debelo v tvojem začudenju. »Ne razumete me, dragi prijatelji Vlom bi bil tolažilen, ker bi me rešil bojazni pred nečem drugim.« »Pred čem pa?« »Umor,« je dejal kratko Hercule Poirot. II. KOLONEL HASTINGS NI BIL POLEG MAleksander Bonaparte Cust se je dvignil 9 ln se kratkovidno razgledal po dokaj preprosti spalnici. Ves čas je sedel sklonjen ln hrbet mu je bil ves trd. Vzravnal se Je v vsej svoji velikosti ln opazovavec bi bil lahko videl, da Je bil visokorasel mož. Upognjena drža in kratkovidnost sta varala. Iz žepa ponošenega površnika, ki je visel na vratih, je vzel zavojček cenenih cigaret ln vil-Tatice, si prižgal cigareto in spet sedel k mizi. Idstal je po knjigi kurzov, potem pa posvetil vso pozornost natipkanemu seznamu imen. Nato je pomočil pero v črnilo ln napravil pri prvem imenu na seznamu kljukico. — Bil je Četrtek, 20. junija. III. ANDOVER Pilrotovo pripovedovanje o anonimnem pismu me je sicer presunilo, vendar sem na zadevo pozabil, ko se Je pisalo 21. junija, .'šele ko naju je obiskal šef inšpektor Japp od Scotiand Yarda, sem se spet spomnil nanjo. Z Jappom sva se poznala že vrsto let in prisrčno me Je pozdravil: »I, saj to Je vendar kolonel Hastings! Prav Je, da ste prišli! Vidva z g. Poi-rotom bosta kot svoje dni spet Ižatevp uganila. Oh, saj res! AH vam Je monsiour Poirot že pravil o skrivnostnem pismu?« »Seveda ml Je pravil, pa sem že skoro pozabil nanj. Čakajte no, katerega dne je že bilo?« »Dvajsetega! Saj zato sem danes tu. Danes je enaindvajseti in prav iz radovednosti sem zjutraj pozvonil policijskemu komlsarlatu v Andovru in povprašal po novicah. Res je bilo vse skupaj potegavščina. Zgodilo se ni prav nič. Pobita okna — smrkavci so lučall kamenje — neka] motenj Javnega miru — pijanci! Naš francoski prijatelj Je to pot sprožil napačen alarm!« »Res je bUo nespametno, da sem iemal pismo tako resno!« je pripomnil Poirot. »Priznati moram, da se ml je odvalil velik kamen od srca!« »Nič kaj prijetno vam nI bilo pri srcu, kaj?« Je prisrčno vprašal Japp. »Lejte, ml pa dobimo teli -.o take korespondence vsak dan! Ljudje, ki nimajo drugega dela, gredo ln napišejo take stvari. Saj ne mislijo ravno tako hudo! Morda v zgornjem nadstropju nimajo vse v redu! Nekaka sla po senzacionalnosti Jih žene k takim dejanjem. Sami sebi se potem zazde silno važni. — Toda zdaj moram res iti! V bližini imam opraviti. Skočil sem semkaj, da se ne bi po nepotrebnem vznemirjali.« Smeje se je poslovil kriminalni inšpektor. »Vedno je enak, ta dobri inšpektor Japp, kaj?« je pripomnil za njim moj prijatelj. »No, pa pustiva zdaj to! Anonimno pismo je bila res pote gavščina in jaz sem se res enkrat zmotil! Zdelo se mi je, da s pismom nekaj nI v redu, da . .. da je nekaj narobe — no, pa sem se zmotil!« Udobno se Je zleknil v fotelju in si prižgal cigaro ter srknil iz skodele. Potem pa se je nasmehnil in neposredno nadaljeval: »Skoro mi je žal, da nI drugače!« Smehljaje me je pogledal. Razumel sem ga. V svoji plemenitosti seveda ni želel zločina, le najinega skupnega dela se je spominjal. Kako prav sem imel, so pričale njegove naslednje besede. »Ali se še spominjate, mon aml, kako sva po trudapolnem delu, ki naju je dodobra izčrpalo, sedela prav v teh naslanjačih, pila kavo in rekonstruirala zadevo. Ali se na primer spominjate »Partije bridgea«?« (Nadaljevanje prihodnjič) Slik z živalmi Otroci v SvlcI vsake počitnice spoznavajo žJvall in rastline • Počitniški pouk o živalih ln rastlinah Je v najlepšem predelu dežele V Švici starejši ljudje zelo radi povedo otrokom pregovor. -Kdor živali pozna, jih mlada rast tudi ljubi-. Za otroke, ki živijo v mestih in med šolskim letom nimajo priložnosti, da bi spoznali z.vali. prirejajo v Švici v počitnicah razna mladinska diubtva letovišča, na katerih se otroci seznanjajo z živalskim svetom. Letos so imeli takšen zanimiv počitniški pouk v najlepšem predelu dežele - v okolici gorskega sveta Montana-Crans. Otroke poučujejo učitelji pri-rodopisa. ki jim zanimivosti iz živalskega f.veta pokažejo v prirodi. Mestni otroci, ki marsikatere živali prej niso poznali in videli z lastnimi očmi, se živo vključujejo v to obliko nazornega pouka. S svojimi učitelji preiščejo otroci bližnjo okolico in živali ter rastline spoznavajo v njiho-\ em 6vetu, zakaj osnovno znanje o živalstvu in prirodo-pisu učenci lahko dobijo v šolskih klopeh, ne dobijo pa vzporedno s tem tudi ljubezni do živali in rastlin. Vse, kar okoli nas raste, moramo znati ceniti in zaščititi. Otroci pri spoznavanju različnih živali, ki se plazijo, hodijo in letajo, dokončno vzljubijo svet. v katerem živijo. Z ODPRTIMI USTI OPAZLJEJO OTROCI VRANO PRI JEDI. TUDI ŽIVAL SE LAHKO OD LJUDI MARSIKAJ NAUCI TA VRANA SE JE NAUČILA JESTI IZ KROŽNIKA. SVOJE HIŠICE, KJER SO PREŽIVELI POUČNE IN PRIJETNE DNI, SO SI ŠVICARSKI OTROCI OKRASILI S SLIKAMI DOMAČIH IN DIVJIH 21 VALI Velikan na Blesošu LE NOBENEGA STRAHU. POGLEJTE ENKRAT LEPE Oc I KI JIH IMA 2ABA. TAKRAT BOSTE RAZUMELI, ZAKAJ SE V PRAVLJICAH ZAČARANI PRINCI VEČKRAT SPREMENIJO V ŽABE LEP PRIMER KOBILICE, KI MIRNO SEDI NA ROKI TEGA DEKLETA TOč NO SI LAHKO OGLEDAMO DOLGE IN TANKE NOGE, ZANIMIV II PA VEL IN TEMNI; DR0B-TIPAVEC IN TEMNE DROBNE OCI ' Na Rlegošu je v neprodir-nih hostah živrl v starih časih velikan, ki je bil takšen teleban, da se je povsod, kamor je stopila njegova noga, udrla zemlja v drago; zato je še današnji dan okrog Blegoša toliko dolin. Na vrhu Blegoša si je velikan uredil ognjišče, kjer je pekel jagnjiče. Le-te je kradel pastirjem, ki so na pašnikih Malenskcga vrha pasli ovce. Dolinici ob Selščici pripovedujejo, da si je velikan ukradeno jagt'.tjre pekel samo v ja.snih. zvezdnatih nočeh. Na ognjišče si je nane-sel dračja, si nagrabil v bližnji hosti suhega mahu, stopil na \rh Blegoša in stegnil dolgo kosmato roko do samih zvezd na jasnem nebu. da se je suhi mah vnel. ki ga je nato podtaknil pod gomilo dračja — in imel je ogenj, da je nad njim na ražnju s pele J j. i gO je. Le žeje tJ siti velikan ni mogel nikjer pogasiti. Do Selšeice je bilo daleč, zato je x vrha Blegoša odtrgal dve ogromni .skali in ju zalučal proti dolini, da sta se zapi čili sredi nepregledne ravnine. Tako sta nastali novi gori: Mali B!e?oš in Ko-privnik. na kateri se je velikan oprl z rokam!, kadar se je stoječ na Blcgosu pripomnil in pil iz Sclščice. A četudi je bil velikan i Blegoša takšen hrust, se je le bal ljudi in se pred njimi skrival v temnih hostah. Njegova kraja jagenjcev in ovac pa je ljudi na Malen-skem vrhu nagnala, da m» pričeli iz dneva v dan razmišljati, kako bi velikana ugonobili ali prepodili z Blegoša. Takrat je v debri pod Ma-lenskim vrhom živel star kočar, ki jc imel tri sinove, vse tri takšne korenjake, da so z drvarjenjem po bližnjih gozdovih prislužili hrane več ko preveč ne samo zase. ampak tudi za onemoglega očeta. Ti trije pogumni mladci so velikanu obljubili pogin. Prvi jc šel nad velikana najstarejši brat. S seboj je vzel drvarsko balto, da bi spečemu velikanu odsekal glavo. Hodil je in hodil po hostah Blegoša tri dni in noči, dokler ni kredi tretje noči zaslišal, kako velikan smrči. Sel je za glasom dr-njohajočega velikana, a preden se mu je približal na doseg, se je velikan prebudil, pograbil velikansko skalo in jo vrgel v drvarja, da ga je pokopala pod seboj. Minili so trije dnevi in ker najstarejšega brata ni bilo domov, «/ Je drugi brat zadel drvarsko balto na rame in se odpravil nad velikana. Hodil je in hodil po hostah Blegoša sedem dni in noči. dokler ni sredi sedme noči zaslišal njegovega drnjoha-nja. Približal se mu je in že dvignil sekiro, da bi spečemu velikanu ©drobil glavo — takrat pa je gorja n med spanjem VJhnii in sapa je drvarja odnesla visoko v /rak. da ■e je ubil. ko je padel na črno zemljo. Minilo je sedem dni in ker drugega brata ni b:Io domov, je najmlajši sin dejal oče-«u: -Velikan na Blrgošn mi je ubil dva brata. Zdaj grem še jaz v blegoške hoste. da ga najdem in mu odsekam glavo.- Stari oče pa je sinu modro svetoval: i < pojdi, sinko! A s plen-kačo velikanu ne boš kos! Zato poslušaj moj nasvet: Pusti balto doma, s seboj pa rajši vzemi vrečo, vanjo pa potisni zajca! Kadar boš naletel na gorjana, pa izpusti zajca iz vreče in zmagal boš!- Temu nasvetu pa se je tretji brat smejal, da je kar poskakoval. Tolkel se je po kolenih, se dušil od smeha in vzklikal: »Oj, oče, oče, že vidim, da se vam od starosti kisa pamet! Ce se velikan ne bo ustrašil moje balte, se tudi plašnega zajca ne bo! Ne, tega že ne bom storil, da bi šel z zajcem nadenj! Bolj se zanesem na drvenjačo!« »Pa stori, Itakor vej in znaš!« je stari oča užaljeno smrknil. »A pomni, da je stara pamet — modra pamet!« Nazadnje pa je tretji brat Je nbog-al svojega očeta. Preden je odšel z doma, si Je na eno rame zadel balto, na drugo pa vrečo, v katere je potisnil zajca. Hodil je in hodil po hostah Blegoša devet dni in noči. dokler ni sredi devete noči /avlišai velikana, ki je med spanjem dmjohal in «.mrral. da se je tresel vrh Blegoša. Hotel je že nadenj, se je spomnil na očetove beda bi mu odsekal glavo, pa sede. Spustil je vrečo z ramen in v crno noč izpustil zajca. Ti«ti čas jc za bližnjo pečino zabevkala lisica. Preplaši ni zajec jo je ucvrl v dir. Misleč, da se je skril pod grm. je praščil kar pod kodeljo speče»a velikana. Velikan se je prebudil in pričel oteoati po br^di. Ko pa je zajček zacvilil, se je gorjan t.iko prestrašil, da je planil na noge in se ves dre-moten ter motoglav od smr-ščečega spanja spustil v noč. Skočil je dvakrat, trikrat ter padel v Selščieo, kjer se je utopil. Se zdaj leži v Selščici pri Zalem logu velikanska skala — velikan, ki je v rečni strugi okamenel, da bi ga ne požrle ribe. Se dandanašnji pa pastirji brezskrbno pasejo ovčje črede po lazih in tratah zelenega Blegoša. LOJZE Zl/PANC Kaznovana radovednost Na svoj/ poli okoli sveta Jo kabina, v kateri je ameriški kozmonavt John Členu letel okoli Zemlje, -pristala* tudi v glavnem mestu Tajlanda — v Bangkoku. Razstavili so je v mestnem parka. Med šlo* vil ni mi obiskovavci in radovedneži je bil tudi majhen deček, ki ga je kabina prav posebno zanimala. Da bi bolje videl, j« potisnil glavo skozi dve železni palici. A ko je hotel oditi, glave ni mogel izvleči. Le z veliko težav« so prisotni raztegnili palici in rešili malčkovo gla- TEKMA Z ŽABAMI V nekem belgijskem mestu vsako leto organizirajo tekmovanje, v katerem sodelujejo odrasli in otroci. Pred sabo vozijo vozičke, na katere položijo žabo. Zmago« vavec tega nenavadnega tekmovanja je tisti tekmovavec, ki mil žaba do konca proge ne skoči z vozička. Križanka št. 53 II (Ml VIK mi fiiiitimet IT" 3 1 4 i 1 7 • U *• h |_ <* 11 n dokumenti • dokumenti Skromen, zadržan in preprost francoski državljan nosi visoko britansko odlikovanje »Disttngul-shed Service Order«, najvišje priznanje, ki ga Velika Britanija lahko podeli tujemu državljanu. Francoski državljan Michel Hol-Iard si Je to odlikovanje nedvomno tudi zaslužil. Sir Brian Hor-roeks, britanski armadni general, ki dobro pozna njegove zasluge, jc nekoč dejal: »Zdi se mi, da je v Londonu mnogo spomenikov velikim ln zaslužnim ljudem, Id imajo manj zalsug. kakor Hollard.« Ne gre za duhovit paradoks, temveč za resnico . .. Anonimni junak V naslednjih nadaljevanjih bomo govorili o Michelu Hollardu hi njegovih junaštvih med drugo svetovno vojno. Opisali bomo zgodbo, ki je v resnici zgodovinski drobec — čeprav pomemben za Veliko Britanijo in njeno usodo. V tej drami je bil glavni igravec človek izrednih sposobnosti in odločnosti, moči in požrtvovalnosti. Vojna je bila polna slučajnih dram. Tu ne gre za »slučajnost«, v dobesednem pomenu besede. Do- godki. o katerih nameravamo pisati, so hudo napeti. Na prvi pogled običajni, povprečni Parižan, ki ne mara junaške drže ln p/tolike. Je postal junak v trenutku, ki Je terjal odločnost ln pogum. je moral služiti v bolničarski enoti. Bil je slabotne rasti in šele čez leto dni so ga slednjič poslali v aktivno enoto na fronto. Boril se je na raznih frontnih odsekih. Dve leti kasneje, ko je nosil na prsih Vojna v zaledju Vendar je bolje, če pustimo zanosne besede ob strani ln opišemo njegova dejanja tako, kot bi želel on sam — skromno ln brez pretiravanja. Izkušeni borec Michel Hollard ima danes 63 let. Ob začetku druge svetovne vojne je bil star 41 let, toda seči Je treba dlje v preteklost... V začetku prve svetovne vojne je imel šestnajst let. Pobegnil Je zdoma, da bi stopil v francosko armado, zakaj Nemci so ogrožali njegovo domovino. Bil je fant In tako ga niso mogli poslati na fronto, kar si je zelo želel. Leto dni visoko odlikovanje »Vojni križec«, je veljal že za starega borca. S svojo enoto je sodeloval v zadnji ofenzivi proti nemški armadi Je seni 1918. Nato so proglasili premirje .. . Spet v civilu V treh letih bojevanja si Je »zelenec« Hollard nabral več izkušenj kot marsikdo v vsem življenju. Spet je oblekel civilno obleko, nositi je smel odlikovanje, toda treba je bilo živeti. V vojni je zgubil štiri najboljša leta in tako ni mogel študirati. Hollardov oče je bil ugleden znanstvenik, toda družina je bila velika, zakaj mla- denič je imel še pet sester. Tako se je moral sam znajti. Tudi z ljubeznijo je imel težave. Dekletovi starši, strogi protestanti, niso dovolili, da bi se družila, ker ni Imel poklica. Poslali so jo v tujino, ker so upali, da ga bo pozabila. Toda VVoIlard in dekle sta se skrivaj zaročila. Michel je sklenil dokazati dekletovim staršem, da nekaj zna. Začel je študirati in postal industrijski risar. Rodbinsko življenje Tako je lahko uresničil svojo željo — poročil se je z zaročenko. V štirih letih so se jima rodili trije otroci. Pošteno je moral delati, vendar pa ni zapustil glasbe, književnosti ln politike, Id ga je posebej zanimala. Na večernih tečajih je dobil diplomo strokovnjaka za mehaniko, strojništvo in metalurgijo. Menjal je več služb in prekomerno delal, da bi preživljal družino. Nekaj časa je imel celo majhno prevozno podjetje. Prišla Je druga svetovna vojna. Michel Hollard je bil tiste dni — 1939. leta — predstavnik majhne tovarne z avtomobilskimi deli. (Nadaljevanje prihodnjič) r