Stev. 23.
Trst, v četrtek 23. januarja 1913
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
U NMjik li praznikih ob »., »b ponedeljkih ik 9. ijctnj.
. -.aaalim* It«t. b« prodajajo po 3 nvi. (6 stot.) v maegih tofeakarmek ▼ Trstu i« ok*li«i. Gorici, Kranj m, St. Petro, Poeiejai, Seiaai, Nakr«ii»i, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdev-Hfaai, Donk«p iU. Zastarale iter. po 5 nrć. (10 atet.) O&LASI 3K RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosfci 1 teloa«. GENE: Trgo rimski i« obrtni oglasi po 8 it mm. OT&rtnle«, rahrale, poslanice, ogla« denarnih zavodov po tO ab. mm. Za ogla«« ▼ tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Mdalgaa vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, naj-»anj pa 40 stot. Oglasa sprsjema InBeratni oddelek uprave pAdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo in tožljivo v Trstu.
SPINOST
Glasilo politi&naga društva „Kdlnost* m Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
»a r«k> leto 24 K, pol lata 12 K, 3 »asece • K; aa mm
roćbe bre* dopoalane naročnine, se »pxmT» ne o sira. ■aretelM aa b «4*1 Jako UiuJ. „ — fWH a TI" »♦■■» i mm
Ml* Uto Kron M«, h p«l lata Krta ISO. VwL dopisi naj se polšjo na nredoittve Mete. Nefruk» vana piaraa se n iprejenij« !■ refco#ieJ M M vrata}«.
Naročnino, oglase in reklamacije je paJi^jati na »pravo liste
B5B£BiaSTY0: ulloi ffierfie fialatJ M (laraM le«). Udarate« in odgOTorni uradnik	OOtril. Laete»
knnsoreaf UsU .Edinost". - Na.kumila TUkarma .Edim**, vpi—■■ sadruga s omejenim poroštvom v Trste, sli«« Giorgio (itlatti Hat 20.
Prfbto-b ris lin lini račun Itev. 841-652. TELFPOfl R 11-».
1AVEN SHOD
ki se bo vršil
Politično društvo „Edinost" prerezan	™ preostane nam
v v	drugo, nego da se spojimo s Srbijo.
vabi na	j Z našega stališča bi bil vsaj to uspeh
: za obe udeleženi balkanski državi, ki sicer 1 niste dosegle pri pogajaajlh poslanikov kdo ve kakih uspehov.
Zborovanje divana.
CARIGRAD 22. (Kor.) Veliki vezir |e izjavil v imenu sultanovem, da |e veliko zborovanje (divan) otvor{eno. Nato ]e pre-Čital generalni tajnik ministrskega sveta kolektivno noto poslanikov v turškem prevodu, potem pa {e volni minister očrtal položaj armade, finančni minister pa finančne razmere.
Generalni tajnik |e prečital v imenu ministra za zunanje zadeve, ki se radi prehla-
n v.t t	r _ . .. Jenja ni mogel udeležiti, ekspoze o zuna-
rorocilo SlOUenSKID mestnih nJem položaju. Temu Je bila nadovezana
^	t (razprava, ki Je bila lelo živahna. Z Izjemo
sveiouaicev O položaju. enega samega govornika so blU vsi na sta-
'lišču vlade. Vlada bo zato sprejela nasvete ODBOR, t note velesil in vzela na znanje zatrdilo, da - ■ jo bodo podpirale ftnancijelno in moralno in
v nedeljo, dne 26. januarja 1913
ob 3 7a popoldne
v prostorih „Qosp. društva" v Skednju
DNEVNI RED:
K obilni udeležbi vabi
BRZOJAVNE VESTI.
Porta je sklenila mir.
zad-
skrbele, da ostanejo otomanski državi nji ostanki.
Ob 4 popoldne so zborovanje odgodili. Razprava Je bila tajna. Takoj po sklepu zborovanja se Je sestal miaistrski svet k CARIGRAD 22. (Kor.) Zbor odlič-' seji, ki definitivno redigira noto z odgovo-nikov se je izrekel, da se naj sprejme ™m. Ministrski svet Je bil na Jutri odgoden. kolektivna nota velesil in sklene mir. Odgovor poda porta Jutri poslanikom.
Mir na Balkanu pričenja novo dobo.	Iz spoštovanja do velesili
DUNAJ 22. (liv.) Zvečer Je prodrla iz	. BEROLIN 22 (lzv.) Berliner Lokalan-
Carigrada vest, da se Je veliki ^ divan izrekel,	zeiger« javlja iz Sofije, da bode turška nota
da Je treba demaršo velesil voljno spreleti	Poudarjala, da se porta ukloni iz spošto-in se odločiti za nJim ugoden odgovor j vanja pred velesilami in da se odreka Dri-
veda Je še treba pričakovati, da zavaruje	u0P°}la- SJcmtPa1so lltudl koncesije, ki Jih
Turčija svoj odgovor z raznimi klavzulami	ona lahko dovoll» »««1«».
in postranskimi pogoji, ki bi naj omejile težko pomenljivost njene note, vendar pa ni
Turčija prepričuje svet z okrožnico?
CARIGRAD 22. (Kor.) Usti javljajo, da
dvoma, da današnji sklep velikega zborova-'je porta poslala svojim poslanikom okrož-nja znači definitiven mir.	| nfC0f u bl j0 naj izročili kabinetom. V okrož-
Turčija hoče tudi pojasniti, da ne morenfci zavraea porta grške zahteve po otokih dovoliti nikakih koncesij več, namreč nobene arhipe|a. porta poudarja, da zasedanje z vojne odškodnine, ali balkanskim državam, j vojaštvom ie nikoli in nikdar ni dajalo pra-ki so že prej tirjale celo milijardo, Je na- j V|ce do definitivnega prilaščenja in navaja pravilo premirje toliko škode, da bodo njih(Za primer okupacijo Tesaiije leta 1897, tirjatve le še večje. ^	J vojno leta 1877 In okupacijo otokov od Ita-
V Londonu se še pogajajo, ali to Je vse nje. Načelo narodnosti baje ne zadostuje, da postransko, ker mir je že zaslguran. Opti- ■ bi se opravičevala definitivna okupacija od mistično naziranje, ki se povsod uveljavlja,! stranj Grške. Če bi se to načelo pripustilo, se loteva ljudi i glede drugih vprašanj. Pra-; bl imell 2Datne izpremeue na evropskem vljo, da je romunsko-bolgarski spor Že skoro zemljevidu. Končno še pravi porta, da anek-poravnan in vprašanje albanskih mej, ki Je sua otokov po Grški ne bi bila garancija za bilo danes načeto, Je že tudi blizu rešitve, trajen mir, pač pa bi to le pospešilo tiho-čeravno sporazum še ni dosežen. Za po- tapstvo (?) V tem slučaju bi se razbur enje svetovanje služita načrta ruski In avstrijski, i med obema deželama ne poleglo, ali bolje, projekt tripleentente in trozveze,} . .. . , XJ. a	...
dočim so predlogi neposredno interesiracih j Visok diplomat o rešitvi spornih točk.
držav, Crnegore, Srbije in G.ške le bolj in-j DUNAJ 22. (Kor.) Visok diplomat iz-formativnega pomena.	'Javlja v „N. Fr. Pr.", da bodo pogajanja za
Zdi se, da so tudi pripravljeni na po-' mir v Londonu še trajala kakih 14 dni, na gajanje in pobotanje, kajti avstrijski načrt je kar se bode morda sklenil mir. Da bi se tak, da Srbiji ne bi ostalo ničesar. Po av- ljudstvo v Turčiji gibalo, o tem ne more strljskem načrtu naj bl vsebovala Albanija biti ni govora. Tudi v albanskem vprašanju Kosovo polje In njena meja naj bl se stikala se bode morda v kratkem dosegel sporazum. z današnjo srbsko. Tu seveda mora Vprašanje pa, komu naj pripade Solun, se priti do kompromisa, ali bati se je, bode reševalo še le po sklenjenem miru. da bo sklenjen na račun Crnegore in Verojetno je, da pripade Solun ali Grški ali Srbije. To pa nikakor ne bo razpoloženja pa da postane mednaroden. Gled? romun-na Balkanu izpremenilo Avstriji na korist, sko-bolgarskega spora Je sigurna mirna po-Kako pesimistično mislijo Črnogorci o svoji ravnava. Kar pa se tiče egejskih otokov, bodočnosti, dokazuje izrek črnogorskega de- pride del najbrže h Grški, takozvani stra-legata Vojnovića v Londonu, ki je izjavil: težki otoki pa bodo nevtralizirani ali pa Če pripade Skader Albaniji, nam je dobe neke vrste avtonomijo.
Rusija in albanske meje. DUNAJ 22. (Kor.) ,N Fr. Pr.- piše: Čujemo, da Je ruska vlada glede omejitve Albanije tako popustila, da se |e približala stališču trozveze v tej zadevi.
DUNAJ 22. (Izv.) Kakor izvemo iz informiranega vira, ni res, da bi bila Rusija že opustila Skader, res pa je, da ruski kabinet nekoliko odobrava stališče trozveze.
O nezadovoljnosti in strabu Srbov in Črnogorcev.
MILAN 22. (Izv.) Glasom .Secola« Je položaj Srbov na jadranskem obrežju kritičen. Srbske čete je baje obšel strah pred Albanci in pa nevolja, da bi se morale zopet vrniti preko njihovih pokrajin. Eibasan, kjer vladajo ustaši, so morali Srbi zapustiti. Se bolj nezadovoljni so baje Črnogorci. Čete krivijo baje kralja, da Skader še ni padel. (?)
Kralja Nikole povelje armadi. DUNAJ 22. (Kor.) „N. Fr. Pr.« Javljajo iz Kotora od včeraj: Kralj Nikola Je armadi povelel sledeče: „Junaki, še vedno ste z orožjem na bojnem polju, vklfub viharjem in nevarnostim, da osvobodite, da zasedete, kar še ni v naši lasti in da razširite našo domovino, do kamor imate pravico je razširiti. Zaupaije v vaša nadaljnja junaška dela je vredno vaših dosedajnih uspehov, Jo vredno mojih in vaših prednikov. Naša dolžnost Je, da se spominjamo slavnih prednikov in se zgrinjamo krog njihovih grobov. To Je naša nedotakljiva pravica, za njo umreti, bi bilo sladko.
Putnikova demisija.
DUNAJ 22. (Kor.) „Reichspost* Javlja, da je šef srbskega generalnega štaba general Putnik radi nesporazumljenja v znani zadevi napredovanja srbskih čet demisijoniral. Grška previdnost pred turško floto. SOLUN 22. (Kor.) Svetilnih ognjev na kasanderskem obrežju pred vhodom v solunski pristan že dva dni ni3o zanetili iz previdnosti, daslravno ne verujejo, da bi turške vojne ladje mog'e še enkrat i z pasti iz Dardanel in do sem pripluti. Straži se pa na rtiču Karaburun zelo strogo in pazljivo.
Grki v Epiru.
ATENE 22. (Kor.) Radi burje, ki divja od pretekle noči v Epiru, grške čete na celi črti le slabo napredujejo.
Demisije ministrov v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 22. (Izv.) Minister za Hrvatsko Josipović je ponudil svojo demisijo, ker Je trud za redne razmere na Hrvatskem zaman in si Lukacseva vlada ne prizadeva resno, da bi Jih izboljšala. Ministrski predsednik Lukacs si je pridržal, da se odloči, če sprejme demisijo. Tudi finančni minister Teleczki je demisijoniral In govori se, da se razide ves kabinet, že morda tekom štirih tednov. Bodoči ministrski predsednik je baje Khuen-Hedervary, ki umakne Lukacsevo volilno reformo in predloži novo.
Romunski predlog za volitve na Ogerskem.
BUDIMPEŠTA 22. (Kor.) V današnji, po božiču prvi seji ogrske zbornice je romunski poslanec Štefan Pop predlagal splošno, tajno in po občinah se vršeče volilno pravico za vsakega državljana brez ozira na spol, če Je dovršil 24. leto.
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Ncronovih Časov.
Spisal Aleksander Dam as. — Prevel P. P.
Bil je oni prijetni večerni čas, ko Je strta moč dneva, ko pa noč ni še zmagala popolnoma. Mrak, ki je ležal nad vzhodnim obzorjem, je metal svoje sence na otočje in Atiko, a na nasprotni strani se je Jonsko morje s svojimi ognjenimi valovi spajalo z zlatoobrobljenim nebom in se Je zdelo, kakor da ju ločuje samo solnce, ki Je bilo v tem času podobno razpaljenemu Ščitu, čegar dolnji konec je pričel ugašati v vodi. V daljavi Je bilo čuti iz mesta pridušen ropot, kakor da bi brenčale Čebele. Toda polagoma Je utihnil vsak šum, pokoj je legel nad hribom in dolino. Le tupatam se |e oglašalo pastirjevo petje aH klic mornarjev, ki Je vlekel svojo ladijo na suho. V travi so Jeli brenčati hrošči, In tisočero kresnic Je kakor iskre frčalo do božajoči, večerni sapici. Čutiti Je bilo, da Je narava utrujena od dneznega dela, da se Je polagoma pogrezala v spanje in da bo Čez nekoliko trenutkov vse pokojno in tiho.
Tudi mlada človeka sta se udajala temu razpoloženju, ki se je popolnoma prilegalo njiju občutkom; zaglobila sta se v
molk. Naenkrat se je začul iz pristanišča tako čuden glas, da Je Akta vztrepetala. Rimljan se Je naglo ozrl proti obrežju, kjer se Je gugala njegova ladja na valovih kakor zlata orehova lupina. Deklica je prestrašena hotela vstati ter bežati v mesto. Toda Lucij jo Je zadrževal. Udala se je brez ugovora in kakor premagana od višje moCi, se Je zopet naslonila na drevo ali bolje, na njegovo roko, katero ji je položil okoli pasu, ne da bi bila opazila. Nagnila je glavo vznak In zrla s polzaprtimi očmi proti nebu. a medtem je nalahko odprla usta.
Lucij je očaran opazoval krasno postavo, ki je počivala v njegovem naročju, in dasi je čutila, kako so jo objemale Rimljanove oči kakor pekoči žarki, vendarle ni imela moči, da bi se Jim odtegnila. Iz te sladke zamaknjenosti jo je predramil drug krik, toda bližji in strašnejši od prejšnega „Beživa, Luciji" je vzkliknila, vsa prestrašena, „neka zverina se potepa po hribovju. Beživa skoz sveti gaj, dospeva lahko v Venerino svetišče ali pa h gradu. Pridi, Lucij, pridi I*
Lucij se je nasmehnil. „AH se Akta boji, ko sem pri njel? Čutim samo to, da bi se za Akto boril z vsemi pošastmi, s katerimi so se borili TezeJ, Herkul in Kadem."
„Tore| veš, odkje prihaja ta krik?" je vprašala trepetajoča deklica.
„Da," je odgovoril Lucij smejoče, „to je tuljenje tigra."
Jupiter," je vzkliknila Akta in se Je zatekla v Rimljanovo naročje, „Jupiter naju obvaruj!"
V resnici, tuljenje se Je začulo tretjič, še grozneje in prav iz bližine. Lucij je nekaj zaklical in takoj nato se je prikazal iz gošče tiger, nekoliko postat in se postavil pri tem na zadnji nogi, kakor da bi pomišlja!, katero pot naj ubere; Lucij Je za-Žvigal polglasno. Mogočna žival je z enim 'skokom predrla mirtovo in oleandrovo grmovje in je veselo tuleč prihitela k nJemu. V tem hipu Je Rimljan začutil, kako težka mu je postala mlada Korinčanka. Napol mrtva od groze, se je onesvestila in se je zgrudila.
Ko se je Akta zopet zavedla, se je nahajala v Ludjevem naročju ; tiger Je počival ob njenih nogah in je svojo strašno glavo, čije oči so se svetile kakor dva rubina, naslonil na gospodarjeva kolena. Ko Je deklica to vilela, Je skrila obraz za ramo svojega ljubimca, deloma iz strahu, deloma iz sramežljivosti, in iztegovala Je roko po pasu, ki se ji je bil odpel in ki je oddaljen nekoliko korakov, ležal na tleh. Lucij Je umel ta pojav sramežljivosti, odpel tigru težki, zlati obroč, U ga Je imel za vratom, ga položil okoli nežne, gibke postave svoje mlade prijateljice. (Dalje.)
Ogrski parlament.
BUDIMPEŠTA 22. (I/.v.) Ko se Je poslanska zbornica danes prvič po praznikih zbirala, da se posvetuje o bodočih agendah, Je bila zopet zasedla policija in žandarmerija trg pred parlamentom, da ne bi mogli vrniti opozidjonalci. Ti so se v posebni seji posvetovali o svojem postopan|u.
Hrvatski poslanci v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 22. (Kor.) Danes so imeli narodno-napredni stranki pripadajoči člani kluba hrvatskih državnozborskih poslancev pod predsedstvom grofa Pejačeviča zaupno koeferenco, pri kateri so neprisiljeno razpravljali o političnem poležaju in razmerah na Hrvatskem. Storiti kak sklep so si pridržali za prihodnjo konferenco. — Hrvatski poslanci so se korporativno udeležili banketa, ki Je bil včeraj dan na Čast grefu Khuecu-HedervaryJu.
Češko-nemška sprava.
DUNAJ 22. (Izv.) Češki cesarski namestnik knez Thun je kocferlral z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom in |e razpravljal z njim o uvedenju češko-nemških spravnih pogajan', ki se nanašajo na razmere državnih oblastih.
Zdravje nadvojvode Rajnerja.
DUNAJ 22. (Izv.) Stanje nadvojvode Rajnerja se je tekom dneva izboljšalo, pa Je še vendar zelo resno. Zdravniki še upajo, da ozdravi.
Rusko tihotapstvo.
CARIGRAD 22. (Kor.) Neki list javlja, da je prelskal parnik „Ham!di|e" med Syro In Egiptom rusko ladjo in zaplenil njen tovor, obstoječ iz sladkorja in konserv, kot tihotapljeno blago.
Izbruh vulkana.
GUADALAJARA 22. (Izv.) Včeraj popoldne je začel vulkan Collina v Mehiki strašno bruhati. Na tisoče prebivalcev je groze pobegnilo iz sosedstva gore. O mrtvecih v seliŠČih daleč od železnice še ni ničesar znanega.
Najstarši Švicar.
BAZELJ 22. (Izv.) Zadnje ljudsko štetje Je dognalo, da Je najstarejši človek v Švici Italijan Mascioninl v Bernu, ki mu je 106 let. Mož je še krepek in ima šest sinov. Vsi so še živi in med njimi šteje najstarejši 88 let, dočim Jih Je najmlajšemu še le 70.
Tajinstven dogodek v Sobodki.
BUDIMPEŠTA 22. (Izv.) V Sobodki se |e pojavil pri policiji uradnik neke zavarovalne družbe in je tajinstveno namignil, da ima materijala iz srbske vo|aške pisarne. Ko mu niso hoteli verjeti, se je odstranil, drugi dan pa je odpotoval v Belgrad. Ko je videl da ga z ogrske strani zasledujejo, je vrgel v Donavo zaboj, v katerem so bile najbrže bombe.
Nezgoda albanskih prošnjikov.
RIM 22. (Izv.) „Tribuna" javlja, da so na Kifu prijeli in zaprli 10 Albancev, ki so bili namenjeni v Brindisi in so Imeli seboj prošnjo za ministra Gtolittija.
Žalostna smrt.
ČERNOVICE 22. (Izv.) Preteklo noč Je obiskal 17 let stari gimnazijec Horško neko javno hišo. Tam se je z nekim dekletom umaknil v stransko sobo, iz katere se Je nekol'ko časa slišala glasba, petje in smeh. Kmalu nato pa sta se razlegla dva strela. Prisotni, ki so udrli v sobo, so našli dekle z rano v črepinji ležati na pragu, nJega pa s prestreljenim sencem. Oba sta bila mrtva. Dogodek, o katerem govori vse mesto, Je povzročil strašno senzacijo.
EPILOG.
Ekskurzija „Piccolova" v davno mlno-lost, v staro zgodovino mesta Tržaškega, Je torej temeljito zgrešila svoj namen. Kako naj bi ga bila tudi dosegla ? 1 Saj „Piccolo" ni šel tja v minolost, da bi tam iskal resnice in seznanil žnjo svoje sodobnike, ampak vlači zgodovinska dejstva v svojo razpravo le z namenom, da jih pretvar|a, da jih apre-tira, da jih prikazuje v krivi luči, da bi mogel vzdrževati tisto fikcijo, ki Jo imenuje: italijanstvo Trsta !
Zgodovina Trsta beleži pač dejstvo — ki ga pa mi nismo zanikali nikdar — da ži\i tu od davnine italijanski živelj in da Je tudi zavzemal važno policijo. Jasno in odločna pa govore de|stva v tržaški zgodovini tudi to, da je poleg Italijanov bival tu od pra-davntne slovenski živelj, da gre torej tudi temu življu — Istotako kakor italijanskemu — svojstvo, oziroma veljava avtohtonega, prvobitnega naseljenja. V smislu „Piccolove" „zgodovine" ni bil torej Trst nikdar italijansko mesto! In je to danes manje, nego kedaj t
Danes 1 To naglašamo posebno. Po vsej zgodovini našega mesta se vleče —
„EDINOST * št 23
V Trsta, dne 23 januarja 1913.
kakor to dokazujejo nepobitna zgodovtsska dejstva, ki pa jih ml nikakor nismo izcrpili. ker, ako bi hoteli to, bi morali naoisati a lo, debelo knjigo — kakor rdeča nit borba mdd Trstom In Venecijo, borba za neodvisnost našega mesta od te najhuje konku-reitinje ; koliko bolj pa govore proti trditvam .Pjccola" sedanje, sodobne, moderne razmere!
Ponosen more biti narod na svojo zgodovino. Ali brezuspešen je vsak poskus, da bi zgodovino klicali kakor pričo za Italija nstvo Trsta. Ker ta zgodovina, ki jo je „Piccolo" hotel Izrabljati in filzificiratl, je zgodovina latinstva in italijanstva, ne pa zgodovina Trsta!
Pa denimo tudi — da-si ne odgovarja reinici — da je prošlost, da je zgo iovina na strani »Piccola". Čast narodu, ki se ponaša se svojo zgodovino, se svojo slavo v mlnolosti. Ali slabo izpričevalo si daja narod, ki si hoče svoja prava v sedanjosti izdajati le iz dogodkov minolosti, ki gloje le
—	oprostite banalni izraz — staro kost, ki gteda le v prošle dai, ne da bi se mogel prilagodjati sedanjosti, potrebam in razmera n sodobnega življenja, zahtevam — sit venla verbo — modernega napredkai
Ako bi se tudi .Piccolo" res mogel sklicevati na zgodovinsko minolost, na mrtva prava prošlih dni, in naj se tudi Še tako kričavo sklicuje na zakone rimskih imperatorjev, pa se ml sklicujemo na živo pravo sedanjosti, na zakone sedanjega resničnega življenja. Tu ve!|a pač — četudi v varijaciji
—	Ooethejev pouk v Faustu: Orau, teu-erer Freund, ist alle Theorie — Und giun de s Leb^ns goldner Baum. Da, dragi prijatelji v italijanskem taboru: vašemu baha-tenju z minolostjo, tudi če bi bilo opravi Ceno, jemlje podlago sedanje življenje. V t^ra življenju je vir našemu narodnemu pravu, iz življenja rastejo naše narodne aspiracije, na življenje opiramo ml svoje zahteve za obstanek in za bodočnost slovenskega naroda na tem tržkaškem ozemlju. Moč tiste nacijonaine ideje, ki jo hoče „Pic-colo" podtakniti minolosti je vzrastla Iz sodobnega življenja in ta ideja daja zopet življenje. To je tisto naše življenje, ki se pojavlja v našem številnem naraščanju, v našem snovanju, v naSem gospodarskem jačenju, v našem kulturnem povzdiganju, v našem političnem dozorevanju! Vi mrtvo pravo umrlih dni, ml živo pravo današnjega življenja ! Vi v zaduhlih arhivih, kjer trohne vaši namišljeni prašni dokumenti, mi pa iščemo svoje bodočnosti na svežem zraku — življenja. Vi sanjači o nekdanji slavi, ki pa ni bila Vaša, mi otroci moderne sodobnosti.
Nasilje na zgodovini je to, da hočete Vi v davni zgodovini iskati podlage nacijo-nalai ideji. To Je dete sodobnosti — moderen otrok Je to. Le glejte Vi v minolost, mi pa zremo na sedanjost in v bodočnost!
No, proti Vašemu pretendlranemu ita lijanstvu Trsta govore tudi zgodovinska dejstva; sedanje življenje pa kriči proti njemu. Moderna Ideja nacljonalizma odka-zuje nam ob Vaši strani življenje enakopravnih z Vami J Prilagodite se življenju! Odnehajte od poskusov, da bi z davno premi-nolo slavo — drugih ubijali sodobno življenje !
Čast narodu, ki Je ponosen na svojo minolost; vendar gorje mu, če ne more živeti z živimi! In mi Slovenci na tržaškem ozemlju smo žive priče, da Trst — da-si žive tu tudi Italijani — ni italijansko mesto! I
Življenje je tako razsodilo. Proti tej razsodbi je brezvpešno vsako upiranje. Pravdo je dobii dr. Rybaf se svojim klicem, da Trst ni italijansko mesto!
PODLISTEK.
Nebesa na zemlji.
Burka v treh dejanjih. — Spisal Juli H o r s t.
K nocojšnji premijeri v tržaškem slovenskem gledališču.
Julij Horst ni novinec pred našim občinstvom. Pred par leti se Je igrala namreč na našem odru že »Pereant možje 1", ki Jo |e spisal Horst s svojim literarnim tovarišem Eaglom. Eagel in Horst sta sploh v poslednjih letih na vseh odrih dominirala * in delala mogočno konkurenco znani .tovarni* burk Kadeiburgu in Schdnthanu. Imata namreč nekaj, v čemer nadkriijujeta omenjena avtorja in to je — svežost. Kadelburg in Schčathan sta se preveč ponavljala. Vedno in vedno iste komične situacije so končno postale občinstvu malce dolgočasne. Engel in Horst pa sta šele začela. Mladost in svežost j!ma je mnogo pripomogla do njunega uspeha.
Od začetka sta pisala pod francoskim psevdonimom in sta takoj v začetku svo-Jega literarnega delovanja imela uspeh za uspehom, ki je pa dosegel svoj višek z njuno velezabavno burko »Modra miška", ki jo z velikanskim uspehom igrajo povsod. Potem so prišle burke »Njegova mala", »Sreča pri ženskah" „Brezžična telegrafija" in še mnogo drugih veselih burk, brez literarnih pretenzij. Kritika jima je le očitala njih francoski psevdonim, češ da svoje burke lahko preneseta na nemško ozemlje. In tako se je zgodilo. Odtlej sta pisala brez
Spor med Čehi in SLS.
Dunaj, 22. januarja. Kakor smo poročali včeraj med brzojavnimi vestmi, je prišlo v včerajšnji seji narodnogospodarskega odseka do resnega «oora med Češkimi poslanci in člani dr. Šušteršlčevega kluba. V seji je bila namreč na dnevnem redu vladna predloga v stvari ustanovitve splošnega kreditnega zavoda za pridobitne in gospodarske zadruge, ki je zlasti zelo pri srcu SLS, ker pričakuje od t?ga zavoda znatne pomoči svoji zadružni organizaciji, ki zadnje čase potrebuje vedno izdatnejše podpore in Je takorekoč izgubljena, če izostane ta tako zaželjena podpora
Referent v odseku o tej stvari Je bil dr. Krek, ki je predložil odseku obširen referat. Sprejem vladne predloge bi pomenjal za dr. Šušteršičevo stranko, kakor rečeno, veliko pridobitev, ker bi pomenjal sanacijo kranjskega zadružništva in seveda pred vsemi zadružništva SLS, ki je v rokah pristašev SLS. Dr. Šušteršičeva stranka je rešitev tega vladnega predloga že zdavnaj zahtevala ia Je svoj čas tudi nastopila z obstrukcljo, ker se jej je zdelo, da stvar napreduje prepočasi, oziroma nikakor ne. Sedaj pa, ko je stvar že prišla do razprave v odseku, so bili klerikalci prepričani, da je v dobrem tiru in da zaželjeni uspeh nikakor ne more več izostati. Tu pa se je kar naenkrat pojavilo proti vladnemu predlogu odločno na^protstvo med Čehi.^
Resnica je, da tudi na Češkem trpi zadružništvo vsled splošne gospodarske krize, toda nikakor ne v toliki meri kakor pa na Kranjskem, k|er |e zadružništvo v veliki meri takorekoč edino sredstvo stranke v svrho doseganja strankarskih koristi in uspehov, torej le nekako strankarsko agitacijsko sredstvo, dočim pa zasleduje na Češkem pred vsemi splošne narodne koristi, po-vzdigo splošnega narodnega blagostanja, in |e kot tako tudi izzveto iz strankarskih bojev. Češki poslanci smatrajo vladni načrt splošnega kreditnega zavoda za pridobitne in gospodarskega zadruge za preveč centralističen, za zavod, ki bi bil v svoji centrali na Dunaju pač stekališče zadružnega kapitala, ki bi pa le kolikor mogoče malo oddajal zadružništvu tistih narodov, katerih zastopstvo ni najbolje napisano, pri centralni vladi. To pa so pred vsemi Cehi, ki ima|o poleg vsega tega itak že sami dve deželni zadružni centrali.
V včerajšnji seji narodnogospodarskega odseka Je češki poslanec dr. Franta vsestransko pojasnjeval stališče Čehov v navedenem smislu in Je končno predlagal, naj se da dr. Krekovo poročilo tiskati in naj se razprava v odseku odgodi za štiri tedne. Predlog ima potemtakem pred vsemi zavla-čevalno tendenco.
Za poslance SLS pomenja ta predlog velik udarec, kajti bili so prepričani, da bo vladna predloga sprejeta v odseku in potem tudi v zbornici, kar bi pomenjalo zanje v resnici neprecenljiv strankarski uspeh. Ta udarec pa je bil še tem oDčutnejši, ker je bil predlog posl. dr. Frante tudi v resnici sprejet. Poslanci SLS so ogorčeni zapustili se|no dvorano in so klicali Čehom: „Pri Filipih se zopet vidimo!" — kar naj bi gotovo pomenilo, da hoče]o vrniti milo za drago Čehom v vodnogospodarskem odseku, kjer gotovo zopet zastavijo z obstrukcljo proti vodnocestuim predlogom, ki pomenjajo za češke dežele velike pridobitve.
Za predlog dr.a Frante so glasovali tudi Nemci, ki zatrjujejo, da jih je pri tem vodila le želja, da se morejo natančno poučiti o stvari in potem definitivno zavzeti
francoskih Imen In njune burke se lahko lo-kallzlrajo ter so lažje umevne.
Tudi današnja naša burka je loValizi rana in se godi dejanje deloma v LJubljani, deloma na posestvu Upovcu. Barko »Nebesa na zemlji" Je spisal Horst sam in je s tem burka postala bolj enotna. Rad priznam, da še dolgo ni bilo tako zabavne stvari na našem odru kot so »Nebesa na zemlji*, da, upal bi se celo trditi, da toliko situačne komike, kolikor je nahajamo v tej burki, nI v nobeni drugi burki, in humor, ki vlada v njej, bi zadostoval za tri druge burke. Cela stvar Je tako zapletena, da mi |e težko povedati celi sujet.
Dr. Vesel, uradnik v Ljubljani, Je nalagal svojega tasta, da je kupil blizu Ljubljane neko posestvo, a s tem denarjem si le poplačal svoje samčevske dolgove, in tast ki živi v Mariboru, obišče svojega zeta in hoče po vsej sili videti to posestvo. Vesel ima šolskega tovariša Podržaja. Ta pa ima v Bosni teto, ki mu zapusti vse svoje premoženje pod pogojem, da se oženi. Po drža) je v zadregi, ker nima žene in zdaj se dogovorita takole: Podržaj ima posestvo »Lipovec". Tako dolgo, dokler bo tast na L'potcu, bo veljal Vesel za lastnika, in Podržaj za oskrbnika, ko pa pride teta, posodi Vesel Podržaju svojo ženo in se pred teto izda za oskrbnika. To Je uvod. Kaj vse se ne izleže iz tega, koliko zmešnjave pride, ni mogoče povedati. Občinstvo ne pride iz smeha in veselega razpoloženja.
Burka bo tudi pri nas zelo ugajala le ne ponovi se ne, ker imamo še mnogih drugih novitet na repertoarju.
Leon Draguttaovlć.
svoje stališče. Resnica bo pa menda vendar le ta, da so Nerad zato glasovali za od-goditev, ker vidijo v sprejetju vladne pred-ioge uspeh in pridobitev Slovencev in prav posebej uspeh In pridobitev slovenskih klerikalcev.
Pri Cthih Je stvar drugačna. Predlog dr. Frante Je bil pač odgovor na obstrukcljo SLS v vodnogospodarskem odseku, kar je jopolnoma Jasno razvidno iz govora posl. dr. Kramafa zadnjo nedeljo na shodu v Nimburku, kjer je dejal, da vodnocestnim predlogam ne nasprotuje toliko vlada, kolikor Slovenci in pa alpski Nemci. Zagrozil |e pa obenem dr. Kramar, da pokaže češka delegacija zobe, če ne bo drugače. Izrecno Je poudarjal, da boli Čehe to nasprotovanje Slovencev in to le tembolj, ker so Cehi vedno podpirali Slovence; In če bodo Slovenci ie obstrulrali vodnocestne predloge, da določijo Cehi svoje nadaljnje postopanje brez ozira na druge stranke, slovanske ali neslo-vanske.
Kakor je torej razvidno iz vsega tega, je spor resen in zna imeti najdalekosežnejše posledice. Sij radi priznavamo, da je zadružništvo nujno potrebno vladne podpore, saj gotovo želimo našemu zadružništvu najuspešnejšega razvoja, toda, da bi se ta temelj našega narodnega gospodarstva izkoriščal le v strankarske namene, in da bi se Slovence osovražili tamkaj, k|er edino moremo dobiti podpore za naše najvažnejše, najvitalneJŠe potrebe, pri češkem narodu: ne, to pač ne gre!
Sovraži nas itak vse. Odzgoraj Nemec, odspodaj Italijan, vlada nikdar naklonjena ; sedaj še resen spor s Čehi: za posledice rake politike naj le nosi odgovornost SLS. Slovenski narod Jej bo res lahko hvaležen zanjo I
Domače vesti.
Himen. Danes se poroči blagajnik šentjakobske Čitalnice g. Jos. Pečar z g.co Rožo Tominčevo. Bilo srečno.
Mestni občinski svet tržaški ima danes, v četrtek, sejo točno ob 7 zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Nadaljevanje razprave o občinskem proračunu za leto 1913.
Furijozni so postali naši socijalni deraokratje. Kar si ne morejo dati miru. V »Zar|i* prlobčujejo take neskladnosti, take neslanosti, rta je res težko resno odgovarjati. Kadar jim zmanjkuje argument, zagraja vrzel — žaljivka. Odgovori Jim, dokaže Jim — vedno imajo oni prav. Pravijo, da so močni, nedosegljivi, nepremagljivi. Čemu torej tista nervoznost, tista furijoz-nost?l Kako nam razlagajo dejstvo, da Je danes mnogo socijalnih demokratov, ki so kaj veljali v stranki, a so sedaj nekako na strani?! Njihov bolji okus, njihov bolji smisel se jim rebelira proti načinu boja, kakor ga vodi danes socijalna demokracija proti drugomišljenikom.
Pisec teh vrstic bi mogel povedati marsikaj iz lastnih izkustev. Dosti sem skusil, dosti videl in bil sem v stikih z ljudmi, ki so toplo simpatizirali nekdaj s socijalno demokracijo. Ali reči moram, da se v nobeni drugi stranki ne zlorablja tako po|ma dlsci-ollna za najgrše demagoštvo. Teorija socijalne demokracije je lepa; ali to je le firma, pod katero se razpečava drugačno blago. Po tej teoriji bi mogel biti tudi socijalni demokrat odkrit in odločen Slovenec mdi nasproti sodrugom druge narodnosti ?! Ali, koliko jih je takih ? Jih je gotovo tudi takih, ki v srcu res čutijo za svoj narod! ! Toda taka skrita ljubezen bore malo koristi narodu. Ljubezen se mora uveljavljati v praktičnih dejanjih !! V praktičnem postopanju pa ne vidimo nikjer odločnega dejanja proti odkritemu nacijonaiizmu italijanske socijalne demokracije v Trstu, vidimo slepo pokorščino nasproti centrali na Dunaju, da-si je očito in izrazito nemška. V Trstu glasuje Czerniutz za podpore Legi, se navdušuje Pue-cher za Lego in jej govori častno primanje, a na Dunaju pozdravlja Pernerstorfer nemški Schulverein! Kdaj pa je še kak socijalen demokrat izustil dobro besedo o naši šolski družbi?! Kdaj je še vzel v obrambo tiste cilje, za katere deluje naša Družba ?!
Še neko vprašanje. Ko so že tako močni, zakaj pa ne porabijo te svoje moči, da bi odpravili enkrat tistega znanega postajnega načelnika Schneiderja na Pragerskem, ki tako muči Slovence in — socijalne demo krate ?! Proti temu človeku so sicer uprl zarjall velike gonje, vse socijalnodemokra-tično časopisje Je bilo polno škandalov o tem možu, toda on pašuje tam slej ko prej.
Da, da, cenjeni sodrugi, teorija je lepa stvar in besede v »Zarji" tudi zvene. A kje so dejanja na takih mestih, kjer bi kaj izdalo, ako govore — močni ljudje ? 11
Demokrat
Dne 1. februarja se bo vršil Ciril-Metodov ples 1 Opozarjamo ponovno slavno občinstvo, da se bo vršil letošnji veliki Ciril Metodov ples v soboto, dne 1. februarja. Upamo, da bodo ta dan v prid naše pre-koristne Družbe mirovala vsa druga društva in klubi v Trstu, okolici In po bližnjem Krasu. Tega dne naj ne prireja nihče svojih plesnih zabav in venčkov, ker bi se s tem le škodovalo naši največji dobrotnici, marveč naj se 1. februarja združi vse, kar res slovansko čuti, v prijateljskem krogu v prostorih »Narodnega doma" na prireditvi naše
mladine, ki se bo vršila v toli plemenit namen.
Upamo, da se bo ta opomin vsestranski vpošteval ter 1. februarja združil vse Slo vil« pod streho hiše — ene !
»Brivec* izide danes! Danes izide edina številka šaljivega lista .Brivca* v 10 000 izvodih, ki vabi na Clril-Metodov ples ter vsebuje nešteto času primernih satiričnih dovtipov, šaljivih notic in pesmic. Kdor se hoče za dvajset vinarjev prijetno pozabavati in nasmejati, naj ne zamudi kupiti »Brivca", ki ga bo dobiti po vseh tobakarnah, kjer se prodaja »Edinost".
Opozarjamo še enkrat, da pripade ves Čisti dobiček — izvzemši tiskarske stroške
—	družbi sv. Cirila in Metoda. Zato, segajte pridno po nJem!
Mali CIRIL-METODOV PLES pri Sv. Jakobu se uril o soboto 25. lan.
Glede na »otroško veselico", ki Jo priredi šentjakobska „Čitalnica" predpustno nedeljo, je politično društvo »Edinost" prejelo od društvenega odbora zadostne garancije, da se opusti pri tej prireditvi vse ono, kar je izzvalo pri lanjskem otroškem plesu neugodno kritiko in kar Je bilo povod posredovanju našega političnega vodstva. Posebno je z veseljem poidraviti, da odpade ples kot tak in tekmovanje v kostumih. Naše ljudstvo nima posebno v teh resnih časih niti volje, niti — žalibog — sredstev, da bi jih trošilo za kostume in plese. S tem pridržkom torej odpiramo predale našega lista sledeči reklamni notici:
Druga predpustna otroška veselica se bo vršila tudi letos na pustno nedeljo v veliki dvorani .Narodnega doma". Že lansko leto je ta prireditev uspela nad vse sijajno, letos pa bo gotovo Še veliko bolj, ker je tudi spored veliko zanimivejši od lanskega. Letos nastopi tudi prvič v „Narodnem domu" novi orkester šentjakobške .Čitalnice". Pripravite se torej vsi, otroci in odrasli na to najlepšo predpustno prireditev.
Maškarado priredi letos „Vrdetski Sokol" v soboto, dne 25. t. m. Ta prireditev |e postala najlepša vsakoletna plesna prireditev „Vrdelskega Sikola". Umevno, saj je sedaj pustni čas, čas zabave in naša družabna zabava je ples. Naša mladina je sedaj na delu in gotovo ne zamudi te prilike, da s svojo spretnostjo pripravi vse, kar je primerno, da nudi kar največ raične zabave njej in vsem tistim, ki se v tem času hočejo pomladiti. Prostorna dvorana „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu bo lepo okrašena z vsakovrstnim zelenjem in cvetjem, salonski orkester bo svlral najlepše valčke in sploh bo vse tako lepo, da se bo vsakemu zdelo, da je v raju. Pridite torej vsi, da ne zamudite tega večera, ker celo leto gotovo ne bo več takega.
Šola „Glasbene Matice" v Trstu. Gospod Peter T e p 1 y, bivši kapelnik ljubljanske „Filharmonije", je nastopil službo učitelja gosli In klavirja pri tukajšnji "Glasbeni Matici" s prvim januarjem.
Mali CM ples pri Sv. Jakobu, ki ga priredi v soboto, dne 25. t. m. v okrašeni dvorani »Delavskega konsumnega društva" šentjakobska Ciril - Metodova podružnica, mora prinesti vsaj toliko dobička, kolikor ga podružnica pogreša vsled tega, ker se letos ne priredi ples šentjakobske mladine. Predpriprave so v najlepšem teku: nova dvorana »Delavskega konsumnega društva" se spreminja v prijetno zabavišče, mandoli-nistična skupina .Viktor Parma" ie pridno vadi, ker nastopi prvikrat pred toliko množico občinstva, ciganka že sedaj meša karte, da bo povedala „srečo" itd. Ples bo vodil g. Anton Požar. Vstopnina k plesu Je: za gospode K I*—, za dame 60 stotrak. Radodarnostl se ne stavlja meje. Začetek ob 9 zvečer, konec pa ob 2 popolnoči. Ker mora šentjakobska podružnica vzdrževati otroški vrtec, vljudno prosimo daril za srečolov, ki jih sprejema postrežnica v otroškem vrtcu. Ker je z ozirom na namen prireditve želeti čim največjih dohodkov, so se tudi opustili veliki izdatki za reklamo.
Slovensko gledališče.
Danes zvečer ob 8*15, Je premijera ve-lezabavne burke
»NEBESA NA ZEMLJI".
Ta predstava se vrši v abone-mentu B.
V predpustnera veselem času bo vsakemu prav, če se enkrat prav iz srca nasmeje. Burka „Nebesa na zemlji" se ne bo več ponavllaia kot večernja predstava.
—	Vstopnice se dobe pri olagajni v „Nar. domu-1.	_
Tržaška mala kronika.
Trst, 22. januarja.
Nesreča. Trgovec Angel Ferrazutto, star 53 let, stanujoč na nabrežju Pescatori št. 18, je spremljal v Llcydov arzenal voz, na katerem so bile naložene velike železne cevi. Ko so v arzenalu razkladali voz, Je cev zdrknila z voza, zadela Ferrazutta o<* ada J ter ga podrla na tla. Ferrazutto h ^ jbil težke notranje poškodbe in mu f gomilo desno ramo in tri rebra. Prvo p^moč ma |e podal zdravnik rešilne postaje, potem so ga pa prepeljali v bolnišnico.
V Trstu, dne 23. januarja 1913.
„EDINOST" št. 23.
Stran m.
Zveza JitioslouansKlii Železničarjev
sklicuje
v petek, dne 24. januarja 1913
ob 8 zvečer v veliko društveno dvorano v ulici sv.
Frančiška Asiškega 2, II. nadstr.
javen
železničarski shod
s sledečim dnevnim redom:
1 Poročilo državnega posanca gosp. dr. Ryb4fa o 17 milijonskem predlogu v državnem zboru in socijalno demokratična zavijanja.
2.	Poročilo o delavnosti konference slovanske železničarske »Lige".
3.	Razno.
ŽELEZNIČARJI! Dnevni red tega shoda ie iako važen in vaša stanovska dolžnost zahteva, da se polnoštavilno udeležite tega shoda, kjer se temeljito razkrinkajo vsa gnusna zavijanja gospodov socijalnih demokratov I	ODBOR.
Tatvina živil na debelo. Tvrdka M. Trobec, ki trguje s poljskimi pridelki, ima 5vo|e skladišče v ulici Campanile št. 5. Nekaj časa sem so že opažali, da zmanjkuje različno blago iz sklćdišča, toda nikakor niso mogli dognati, kako prihajajo tatovi v skladišče in kako odvažajo blago. Ze dal|e časa sem se je bavil s to zadevo policijski nadzornik Remec in končno je njegovo prizadevanje vendarle obrodilo uspeh. Snoči je namreč zagledal nekako okrog poliosmih v ulici Vincenzo oellini tri možake, ki so peljali samotež vozič, na katerem »o se naha|ale tri vreče fižola. Na vprašan|a, kaj in kako je s tem fižolom, so oni trije odgovarjali tako zmedeno, da so bili vsi trije aretirani.
Aretirancl so trdovratno tajili tatvino, kar jim pa seveda nI pomagalo prav nič. Bili so pa to 34!etni Emil Totich, dninar, stanujoč v ul. del Crocefisso št. 11, 19letni voznik Herman Degasperi, stanujoč v ul. Nuova št. 11, in 30ietni dninar Marij Bre-sigher, stanujoč v ul. S. Maurizio št. 14. Vsi trije so Tržačani.
Oškodovana tvrdka je konstatirala, da je izginilo v dveh dneh 15 vreč fižola v vrednosti K 550 —, vsega skupaj pa raznega blaga v vrednosti najmanj 2000 K. Tatovi so skoraj vsak večer po zaprtju skladišča s pomočjo ponarejenih ključev vdrli v skladišče in potem odvažali blago. Oblast še nadal|u|e poizvedovanja, kam so tatovi oddajali ukradeno blago.
Tatvine. Ani ArnerlČevi, stanujoči v ul. Piccardi št. 19, so ukradli neznani tatovi iz kovčega, kl ga je imela shranjenega v kleti, moške in ženske obleke v vrednosti nad 500 K
— Natakarici Oiordanl Marronljevi, ki Je včeraj popoldne zaspala za mito v Rfgatti-jevi gostilni v ul. Ugo Foscolo štev. 4 je neznan tat ukradel dve srebrni uri in zlat zakonski prstan, ki ga je imela na prstu.
Samoumor tujca. Včeraj jutro so našli biku pomola Cedas pri Barkovljah truplo prilično oblečenega mladeniča, ki se je ustrelil v sence. Je to neki tujec z imenom Luigi Rizzi.
Kaznovana oderuhinja. Neka Uršula SlopŠek, iz PiŠec na Štajerskem, stanujoča
v ul. Molin Plccolo, ima nekaj denarja in ga je prav rada izposojevala na pravcate oderuške obresti. Za posredovalko je imela neko Pavlo Doplicherjevo, stanujočo v ul. Alfieri št. 10. Dopllcherjeva je hodila k Slopšekovl po denar, češ, da ga posoja drugim osebam. IzpoČetka je tudi prinašala vračila, potem pa le še obresti in končno tudi teh ne, tako da jo je Slopšefcova ovadila policiji. Doplcherjeva je bila nato aretirana. Ko so jo zaslišali, je izpovedala, da so bila vsa imena „dolžnikov", ki jih je napovedala Slopšekovi, izmišljena in da je denar porabila zase. Tako je opeharila Slopšekovo za 759 K, s čimer je ta oderuhinja prece| dobro plačana za svoje ode-ruštvo.
Prebrisan tat. V stanovanje Marije D' Andri v ul. Madonnlna Št. 21 Je prišel včeraj neki neznanec in jej je povedal, da se je njen soprog ponesrečil v prosti luki in jo kliče k sebi. D'Andrl|eva se je hitro oblekla in odšla z neznancem. Ta pa Je med-potoma rekel, da ima še neki opravek in je izginil. Ko le D'Andrijeva prišla v prosto luko, je našla soproga popolnoma zdravega. Vrnila se je domov, a tu je videla, da je bil medtem v stanovanju tat, ki je odnesel nekaj dragocenosti, en grški zlatnik in 80 K denarja, vsega skupaj škode nad 200 K.
Loterijske Številke, izžrebane dne 22.
januarja:	____
Gradec	36	14	50 79	20
Brno	55	73	53 14	87
Inomost	68	49	45	84	3
Društvene vesti.
»Učiteljsko društvo za Trst In okolico" ima danes ob 5 popoldne sejo.
Šentjakobska Ciril - Metodova podružnica Vđbi vse odbornike in odbornice k zelo važni izredni seji, ki se vrši danes ob 8'30 zvečer v društvenih prostorih, Kjarbola Zs». št. 11 (stara polici|a).
Društveni ples ŠentjakobŠke „Čitalnice" se vrši v nedeljo, 26. t. m. Začetek ob 6 zvečer. V nedeljo torej vsi k Sv. Jakobu v novo dvorano „Konsumnega društva"!
Klub dramat čnih diletantov na Prošeku vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26 t m. ob 1 popoldne v Pontarju. Ker se tega dne razdele uloge za velikonočno predstavo, so vljudno vabljeni vsi oni, ki želijo sodelovati na tej prireditvi.
Pevsko društvo .Lipa" v Bazovici
priredi v nedeljo, dne 26. t. m. svoj plesni venček v prostorih gostilne „Pri lipi" v
Bazovici.
Pevsko društvo „Višava" na Kon-konelu priredi svoj redni občni zbor v soboto, dne 25. t m. ob 7 zvečer v prostorih gostilne g. Štefana Ferluge po običajnem dnevnem redu.
Na velikem plesu, ki ga priredi odbor pekovskih mojstrov v soboto, dne 25. t. m. v „Narodnem domu" na korist slovenske obrtne šole, se obeta lepa in animirana zabava. Prijetno presenečenje bo nudil kotiljon — dunajska novost.
Vrdelski Sokol. Novoizvoljeni odbor se Je sestavil sledeče: Starosta Jos. Kernev, podstarosta I. K., načelnik Dtqual Dragotin, tajnik Negole Miljutin, blagajnik Birsa L., gospodar Rauber Anton, zapisnikarica Sa-badln Ivo, odborniki Požar VI., O Obening Ad j f, UdoviČ Fran, namestntki Kolombin U.9 Velkavrh I , Birsa L , preglednika Ne-gode Jos. in Hinko Schmidt.
del. orgamzaeija*
Delavstvo tehničnega zavoda »Sv. Andrej" je vabljeno na sestanek, ki se bo vršil danes, v četrtek ob 7 zvečer v društvenih prostorih NDO, ulica sv. Frančiška štev. 2. Z ozirom na gibaDje v tem zavodu, pričakujemo obilne udeležbe.
Skupina pekovskih pomočnikov NDO vabi na sestanek, ki se bo vršil danes, v četrtek, ob 10 predpoldne v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška št. 2. Ta sestanek je velike važnosti. Nadejamo se radi tega, da pridejo nanj člani, pekovski pomočniki v obilnem številu.
Skupina čistilnice petroleja N. D. O. sklicuje za nedeljo, točno ob 4 popoldne občni zbor v „Konsumnem društvu" pri Sv. Ani. Dnevni red: 1.) Poročilo o delovanju skupine; 2.) Volitev odbora; 3.) Slučajnosti.
Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč. Danes odborova se|a.
cd* .
Ceneje
gospodinjite, ako pripravljate
kavo za zajutrek, malico in večerjo s j ravim Franckom s kavinim mlinčkom, ki je po okusu zrnati kavi najbolj s ličen.
In zakaj ?
Ker ima pravi Franck slasten okus, ker povzdigne vonj zrnate kave in je pri vsem tem vendar najceneji, ker je najizdatnejsi kavin pridatek.
[POHIŠTVO
\am—BKu ii —■——im^mam^mm
SOLIDNO: ia : ELEGANTNO
M ZMIRNIH CBNAH
RAFAELE ITAUA
TMT - VIA MALCANTON -
Mnenje gospoda dr.a Ant. Drumeua u Plevnl
Gosp. J. SERRA VALLO
Trst.
Čast ml je, da sem preizkušal Vaše Serr&vallovo Kina vino z železom na lastni hčeri, rekonvalescentnl po želodčni bolezni, brez teka In moči. Z uporabo dveh buteljk Vašega preparata je bolnica mnogo okrevala, pridobila je v kratkem vse moči In je popolnoma ozdravela. Zato je zame Serravallovo Kina vino z železom najboljše obnavljajoče krepilo.
PLEVNA, 13. novembra 1909.	Dr. A. DRUMEV.
„Arlmatejsko Muo" o Barkouljah
vabi svoje člane na
letni občni zbor
ki se bo vr&il
t nedeljo, dne 26. januarja 1913
ob 1 in pol popoldne v dvorani „Obrtnijskcga društva".
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Predložite? letnih računov.
3.	Posamezni predlogi in nasveti Na obilo vdeležbo vabi uljudno
ODBOR.
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na d'^lih (grlo nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od ll1/! do lVi in od 4 V« do 5 Vi popoldne. TELEFON I77/TV.
Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravnika
Dr. Makso Barry
Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caserma Stev. 17, II. nadstr.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne ološče. Plombiranje z zlatom, olatinom in jorcelanom Vsa dela brez bolečin. Zrav-lanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol.
£ ^fZ&a/l&l/U /č
Zaloga oglja in drva
Hasslmiliono Giacomelli
Trst - ul. Taldirlvo št. 34 - Trst
Bukovo oglje I. vrste, zdrobljeno oglje, koks, premog, drva.
Solumerlo - Buifet
Trst, yla Carlo Ghega št. 8.
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, Črno in belo. ^^rrrrrr Prvovrstno pivo. Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOLPIN.
Alojzij Boik
Trst - ulica Belvedere št 3 - Trst
Trgovino dellkotes,
kolonialnega blaga in jestvln vseh
vrst. Blago vedno sveže in prve vrste.
Razpošilja se tudi 00 pošti In dostavlja na dom
Dr. Pecnifc
Dr. PETSCHNIOO
Zrst, via S. Caterina stev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni t
8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne in
vodne (spolne) bolezni: 11 V.—1 in 7—7'/,.
UMETNI ZOBJE
F)a«MnnJt sodov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čorm&k V. Tutcher
lOkudravnik kosce«, sobni Uhr.?s
— TRST —
UdM dalla CtMrma fttav. 13, II. n.

■ I
Vsi zdravniki ga prlporodajo.
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na	A M
: 7 razstavah.: ^Jm	I ti
Qlavna zaloga v Trstu, vla Valdlrlvo št. 32. — Telefon št. 220i.
Odlikovano na : 7 razstavah.
i
Albert o Finzi & C.o
Trst, ulica Gaetano Donlzettl 1. <
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarische Allg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah: Žito ysake vrste, debele In fine otrobe, oves ill 80ČivJe ia ker ;e ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejŠe jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobroznane make Združ. parnih mlinev „Huigaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in umotc* se pošiljajo na mah tej o.
Telefon št 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst.
ISSSBSSS
msm
Vsem: gospodinjim
toplo priporočamo
CIKORIJO
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
V korist druibi sv. Grtta in Metoda I
Stran IV.
,EDINOST" St. 23.
V Trstu, dne 23. januarja 1913.
Ženska skupina NDO sklicuj« za nedeljo, dat 26. t. m., ob 5 pop. javes ženski shod v druitvesi dvoraai NDO, ulica S?. Frančiška šter. 2. Dmnl red: »Slovensko ženstvo v Trstu ia organizacija".
Na shodu govori tudi drž. ia dež. po slanec dr. Otokar Rybaf.
Slovensko ženstvo v Trstu! Ker bo ta shod velepomemben v razvoju ženske orga nizacije ter zelo koristen zlasti za služeče ženstvo, kateremu je v prvi vrsti namenjen, se nade[amo, da pride nanj zavedno ženstvo v Častnem številu.
Veliki ples NDO. Na velikem plesu NDO se bo vršilo tudi srečkanje za zlat prstan, ki ga je daroval „Nar. del organi zacijl" zlatar in urar g. Povh. Prstan je res zlat; kdor tega ne verjame, naj gre k gospodu Povhu, ter se sam prepriča o tem.
Vesti iz Goriške.
CM podružnica v Sv. Križu na Vipavskem (za Sv. Križ-Dobravije-Velike Žablje) priredi v nedeljo dne 26. t. m. ob 3 popoldne svojo predpustno veselico v dvorani g. Ferjančiča v Sv. Križu. Na programu so možki in ženski zbori, udarjanje tambu-rašev, kuplet, šaljiv prizor in gledališka igra.
Volitve v goriško trgovsko in obrtno zbornico in Italijani. Goriški Italijani imajo sedaj zopet polne roke dela, nasproti Slofencem nepoštenega, ker bi znova radi opeharili Slovence pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico.
Volitve se bodo vršile dne 28. in 29 t. m., torej drugi teden. Italijani so najeli brake, ki letajo okoli po Gorici in iščejo glasovnice za italijanske kandidate: seveda letajo tudi okoli slovenskih obrtnikov in trgovcev in vabijo, da bi Jim dali glasovnice. Umevno, da tudi Slovenci ne mirujejo, marveč je bil narodni odbor združenih Slovencev pridao na delu v namen, da bl prišli Slovenci do svoje veljave v trgovsko-obrtni zbornici; še toliko bolj, ker zbornica voli dva deželna poslanca In je torej v njej ključ do večine v deželnem zboru. Pričakovati Je, da se slovenski trgovci in obrtniki na Goriškem Izkažejo za zrele ter da bodo volili vsi kot en mcž kandidate, katere je postavil Narodni odbor. Seveda (udi to pot marsikdo ne bo volil, če ni reklamiral upisa v volilno listo, ako je bil izpuščen. Izpuščenih pa je bilo dosti in mnogi niso dobili pooblastila in glasovnice, tudi če so upisani. Lahi Že znajo 1
Čitalnica v Solkanu ima Javno knjižnico, ki šteje 354 knjig. V minolem letu Je imela Čitalnica na razpolago 27 raznih časopisov. Društvo šteje 202 člana; ženskih okoli 12. Predsednik Je gozdarski uradnik Ivo Srebrnič.
Domači slikar g. Smrekar Je razstavil v izložbi trgovca BreŠčaka v Gosposki ulici dve sliki; jedna izmed teh predstavlja kos gorske vasi s potjo, gozdom, poljem in hišami v hribovitem svetu našem. Sliki si marsikedo, ko gre mimo izložbe, ogleda in izražajo se pohvalno o njih.
Kinematograf v „Centralu". Podjetni slov. trgovec Medved Je priredil v „Centralu" lep kinematograf ter sklenil s Centralno posojilnico, katere last je Central, primerno pogodbo za več let. Radi tega so bili vsi iz sebe pristaši nove struje SLS, kateri so imeli tam svoje prireditve In telovadnico, ali so bili vrženi iz teh lokalov od odbora Centralne, ki je v rokah pristašev SLS stare struje. Odborniki Centrale so rekli, da se mora hiša dobro obrestovati, novostrujarji pa niso nič plačali, temveč so bili samo za škodo zavoda. Radi tega se „Novi Čas", glasilo nove struje znaša, sedaj nad kinematografom in vodstvom Centralne in kriči o pohujšanju. Ali nikdo ne upošteva njegovega krika, ker se ve, zakaj kriči I Mari bi rajše videl ta list, da bl hodili ljudje v one laške kinematografe, nad katerimi se Je morda včasih po pravici Jezil?
Poroka. Danes Je poročil učitelj v KoJ-skem v Brdlh g. Anton Arzieler z g.čno Valerijo Šavlijevo iz Šempetra pri Gorici. Bilo srečno 1
Nab ežina. (Zahvala.) Podpisani odbor „CM podružnice" v Nabrežini se zahvaljuje tem potom vsem onim, ki so bodisi v gmotnem aH moralnem oziru pripomogli k tako krasnemu uspehu prireditve dne 4. Januarja t. I. v nabrežinski železniški restavraciji. V prvi vrsti se zahvaljuje gospodu restavraterju Horaku, ki Je dal brezplačno dvorano na razpolago, potem pa vsem onim, ki so darovali kaj za srečolov ali preplačali vstopnino, eventualno vstopnino poslali, ne da bi se udeležili prireditve. Vsa ta dejstva so namreč pripomogla k temu, da je čistega prebitka nad 300 kron ki bodo „Ciril-Metodovi družbi" v boju zoper po-tujčevanja zelo dobrodoše.
Odbor
CMD podružnice v Nabrežini.
Pevsko bralno društvo „Tomaj" v Tomaju priredi na pustno nedeljo dne 2. febr. t I. navaden zabaven večer v prostorih g. Ant. Črneta, gostilničarja. Igrala bo svetoivanska godba iz Trsta. Ker je čisti dobiček določen v narodne namene, nadeja se odbor obilne udeležbe. Program se objavi pravočasno.	Odbor.
Predrznost podbrdškega uradnika drž. železnice. Neki mladi asistent, s krivim, na stran potisnjenim nosom, ki si Je iz same častihlepnosti prišli roseto ravno ob
polaočl, se Je s svojim osornim ia arogaat aim vedeajem tako osovražil, da sc ga vs izoglbljejo. Ta velika kapaciteta vseh kapa citet si domišlja menda, da službuje med „Hochdeutsch«r|itt. Pred aedolglm časom se je obrnil aeki Bledčan do tega uradnika za Informacije, a ta uradaik mu Je odgovori osorao: „Ich verstehe nicht slovenisch". V resnici pa Je ta človek vešč slovenščiie. Da Je velik sovražnik Slovanov, to smo že davno vedeli; da se ta njegova vrlina tako potencira, da si bo upal kaj takega na slo venski zemlji: tega pa res vendar nismo pričakovali. Svetujemo možu, naj brzda svojo strasti Će ne, uberemo druge strune, po katerih že posezamo. Njegova nadrejena oblast pa naj zrahlja moža in mu pove, da je on tu radi ljudi in ne obratno.
Vesti iz Istre.
Ml vstajamo! Te besede mi prihajajo na um, kadarkoli čitam ali čujem, da so tu ali tam ustanovili kako narodno društvo! Takemu narodnemu delu sem mogel prisostvovati dne 29. decembra v Strmarju (Žavlje) v občini Miljski, kjer so ustanovili bralno in pevsko društvo pod imenom „Obmejna straža".
To Je zopet narodna trdnjavica velike važnosti za Slovence občine Miljske. Tudi sosednji Tržačani se morajo le veseliti na tem napredku v narodnoobrambnl orga nizaciji. To bo zbirališče in središče našega ludstva, ki bo zabranjevalo nadaljno potuj evanje v smeri proti tržaški okolici. Novo društvo ima svoj sedež „pri Orehu", torej komaj 10 minut oddaljeno od Žaveljske postaje.
Prihodnjo nedeljo 26. t. m. hoče „Obmejna straža" pokazati svoje veselje do narodnega dela. Ta dan priredi svoj prvi poskus, prvo veselico, združeno s petjem, igro, srečkanjem, plesom, itd. Dolžnost naša Je, da te naše zavedne delavce podpremo in vspodbudimo k vstrajnemu delu.
UčonBc do 16 leten*86 BPrejn,e v trg°.v!n?
Edinosti.
jest Tin. Naslov pove Inseratni oddelek
161
PsanHofal ali oddate se v najem dve novi hiši, rrUUdltJ vsaka t dvemi stanovanji s po 2 sobama, sobico in knhinjo ter 80 seinji sveta v Rocolu St. 925, 824 (cena nizka). Hiša s tremi sobami, kuhinjo in majhnim vrtom v Rocolu št. 3)4, se proda. Hiša s tremi stanovanji in vrtom, 926 v Rocolu se proda. Lastnik je Jakob Zoch, Roool 926.
162
Vnoiom oddam hišo z vrtom in vinogradom ndJcITl y Barkovljah. JKaslov pove inseratni
oddelek Edinosti.
If llhivtielfA poaodje, popolno, iz aluminija, za IMIllIlljOKU K 35'—, železnina, se prodaja ul. Caserma 14. Umberto Oesca.|	2313
Velikanski ples bo v četrtek
v gostilni N. D. O. v Trsta, via Carradori 18. Vabljeni so vsi člani gostilne in dobro iošli tudi drugi. Začetek ob 8 zvečer in traja ples do 4 zjutraj. Vstopnina prosta. Salonska obleka izključena. Lepe gospodične posebno dobrodošle. Za obilen obisk se priporoča HINKO KOSIČ.	157
DnAfln B® soba z vsem pohištvom in se odda rroua prazna. Via Barriera 22, IV. nad 123
Steklenice
7, lit. in 8/s lit. vsebine, od kisle vode, različne vrste, 12.000 komadov, od 10 komadov naprej po 5 do 12 vin. Bteklenica zaradi nabave drugih enotnih vrst, razpošilja proti povzetju Tolstovrška slatina, poŠta Guštanj, Koroško.	138
0 pustnem času grafski atelje A. Jerkiča
v Trstu in Gorici na željo občinstva do 10 zvečer Posnetke po 7 zvečer je treba prej naznaniti. 4449
za maškerade, novi, sijajni, se poso-
št 9, L desno.
jujejo po nizkih cenah. Ulica Chiozza
133
Brivska dvorana. SSHSUSfS
Rojana in okolice, me priporoča brtvaka dr orana t ulici Montormino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanoyič, brivec.
Krojačnica Vek. Terzo
Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n.
Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroja Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
SVOJI K SVOJIM!
Zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gorpode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga.
|#NA 0#BR0#KE#!# Vmerne ceneVt
Adolf Ko»toris
Trst, ulica S. Giovanni št 16, I. nad.
zraven „Buffet Autom.*. — Telefon 251, Rim. II. :: POZOR I Skladišče se nahaja v I. nad. ::
Zaloga pohištva
z lastno tapetniško delavnico.
SPECIJALITETA: spalne sobe od 145 goldinarjev naprej —^ z žimnicami, peresnicami, zrcalom in mramornatimi pločami vred — iz mahagonijevega, orehovega lesa, amerikanakega oreha, jerenovega'
LUIGI FALCIERI
Trst, ulica FonderU 12, L nadstropje*
Novo I
Fondo Coronee
Novo! ^m
Veliki plastični-anatomični muzej
= s prizori Iz balkanske vojne.	=
Odprt usnk dan od 9 dop. do 9 zvečer. -
Specijalitetni predmeti iz gumija
+ Friderik Steindler ■
Trst, uL Acquedotto št. 12.
U Irigatoiji, vata, toplomeri za mrzlico, ci-iindri za plin, povoji, napetniki iz gumija, ~ parfumi. - Prodaja in popravila ga'oš —— in črevljev za telovadce.
z Velika zaloga higijeničnih predmetov
S orig. franc. iz gumija in ribjega mehurja.
DmetniShl predmeti 1
kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino
Piazza S. Giovanni št. 3.
ElEa§3DianDHHE3HHHNti
B Ljudska uravna
„BOGOMIL PIMOg
Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13
(lasjnri csrtre st. Aitsia lortia)
Novi zobozdravnišHi
ambulaforij
ul. Ro8slni St. 12 (vogal ul. delle Poste)
Laboratorij za moderno dentistiko,
Umetni zobje od K 4— dalje, plombe z materijalom naJboljSe kakovosti po K 2
Izdiranje zob brez bolečin po 2 K Ordinacljske ure:
od 8 dopol. do x pop. in od 3 do 7 »večer Ob nedeljah in praznikih od 9 do x«.
Stavbeno mizarska delavnica
z veliko zalogo
Bogat izbor
ur, verižic, orratnlh verižic, uhanov, pr-stmuov, zapestnic itd. Konkurenčne cene.
HBHHHHHEiiiHBiliHHĐB
Slovenska šiviljo
se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer
Trst, ul. Istituto št. 13, Trst
--pritličje.--
" Celeste Furlani -
Trst, ulica Belvedere štev. 57
priporoča cenj. občinstva svojo
trgovino jestvin
in kolonljalnega blaga.
Blago je vedno sveže in cena jako zmerne. Postrežba tudi na dom.
Nouo bonsumno iruJtuo
Trst, ul. Lazzaretto vecchio št 31
priporoča svojo gostilno
LOPARJEV
za peke In slaščičarje.
MORETTI & C
Trst, ul. Domenico Rossetti Št. 43.
Artistični fotografični zavod
EZIO de ROTA • TRST
ulica Barriera vecchia St. 27 (nasproti ekarne Picciola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na tlje, akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu.
•®fi»p * o* P« nf*JJ| w»»»P««u
•i «fl»H il«Hf»|Bu» z|	«|o*«pzi
'p ojdid 'S J01 'in 'iSUl
9«
Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko
in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba.
SLOVANI DOBRODOŠLI!
Na prodaj
je dobro ohrarjen močen
brekvoz
(Jagd-wagen z
11 sedeži. — a. domicelj - rakek.
an I
1
1
jtfartin Dovgan
Trst, ulica Giulia 86.
Priporoča cenj. občinstvu svojo na < novo prevzeto In že 50 let obstoječo §
trgovino jestvin in kolo- * nijalnega blaga.
Dobiva pe Kolinsko kavo, Ilirske testenine ^ ter rezno blago iz narodnih tovarn. ££
Razpošilja po pošti dnevno pakete ~ do pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE. SVOJI K SVOJIM 1

Zaloga obuvala
= in lastna delavnica —
:: TR8T ::
ulica Arcata 19.
Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naroČila po meri ter tudi popravlja :: pO jako nizkih !d zmernih cenah.
Pahor
Novo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) • CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02.)
Prevoz mrlicsv na vsa kraje
Zastopstvo s prodajo pogreSnih predmetov: J. MRZEK, Opdlne St. 170; T. VllhiZ v Nabretini na trgu pri cerkvi; A. JAM ŠE K, pri Orehu (Noo^ere); F. BRNETI Ć v Skednju.	Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste tz kovine in razoovrstDe iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naroČila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj M. d T I B I L J.