RIMORSKI DNEVNIK j«> začel izhajati v Trstu ‘4i maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. mrja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. “,rr^vrovinl Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 238 (11.654) Trst, torek, 11. oktobra ' 359 linij«) '23 CQ Ul Ul Po eksploziji ob obisku južnokorejske delegacije v Burmi OBSODBA IN ZASKRBLJENOST ZARADI ATENTATA V RANGUNU Trupla štirih ministrov in 12 članov delegacije bodo danes prepeljali v domovino - Seulska vlada obtožuje Sovjetsko zvezo RANGUN — Po atentatu, v katerem je izgubio življenje 19 oseb, med katerimi 16 članov uradne južnokorejske delegacije, vlada v glavnem mestu Burme relativen mir. O atentatorjih se še vedno širijo različne verzije: južnokorejski predsednik, ki je za las u-šel smrti, je odkrito napadel Severno Korejo. V opozicijskih krogih Rangu-na bolj zagovarjajo tezo, da so atentat izvedli notranji politični nasprotniki, točneje pristaši pred meseci odstavljenega generala Tin Ooa. Veliko nasprotnikov pa ima tudi južnokorejski režim, proti kateremu že dolgo deluje podtalna organizacija. In končno naj bi, po pisanju južno-korejskega časopisa «Čong Ang H-bo», bila v atentat vpletena mednarodna teroristična mreža-, v kateri naj bi bil tudi neki Italijan. Južnokorejska agencija «Jonhap» pa je posredovala možno interpretacijo dinamike atentata. V njem bi namreč moral umreti južnokorejski predsednik čun Du Hvan, ki pa se je pripeljal pred narodni mavzoej tik po si loviti eksploziji. Najprej je bilo reče no, da je predsednik zamudil, ker je avtomobil zabredel v prometno gneče. Po pričevanjih nekaterih očividcev pa naj bi bomba, ki je bila pritrjena na strop mavzoleja, eksplodirala, ko je vojaška godba začaa igrati južno korejsko himno. Igrati pa je začela po pomoti, ker so zamenjali južnoko-rejskega veleposlanika’ v Burmi za predsednika. Po tej interpretaciji pa bomba ne bi bila tempirana na čas, temveč na glasbo. Danes bodo s posebnim letalom odpeljali v Seul trupla 16 uanov delegacije, med katerimi so bili štirje ministri. V domovino pa so že prepeljali ranjene člane državne delegacije. Iz Južne Koreje pa je istočasno prišla posebna komisija, ki jo vodi minister za NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tridnevni protest v Čilu SANTIAGO DE CHLLE — Že šesti mesec zapored bo čilsko ljudstvo izrazilo svoj protest proti Pinochetovi strahovladi in zahtevo po nujni ponovni vzpostavitvi demokracije. Kot že doslej bo danes izpraznilo šole in trgovine ter naznanjalo fašističnim tiranom konec z bobnenjem po loncih. Tokrat bo razlika le v tem, da bo protest prvič trajal tri dni in da ga je oklicalo levičarsko «Demokratično ljudsko gibanje«, sestavljeno iz komunistov, dela socialistov in še nekaterih skupin. Množičnejše «Demokratično zavezništvo« (demokristjani, večina socialistov in več sredinskih strank) je namreč po prepovedi in grožnjah vlade Preklicalo napovedano manifestacijo in ni znano, ali bo sodelovalo pri pobudi. Zadnje dni so se vrstile ustrahovalne akcije skrajno desničarskih skupin, SOCIALIST CUMPETA PONOVNO PREDSEDNIK GORIŠKE POKRAJINE Več kakor tri mesece po upravnih volitvah, so na sinočnji seji pokrajinskega sveta v Gorici izvolili predsednika pokrajine ter člane pokrajinskega odbora. Predsednik pokrajine je socialist prof. Silvio Cumpeta, ki je to dolžnost opravljal tudi v zadnjem obdobju prejšnjega mandata in ki je prejel 15 glasov. Komunisti so glasovali za svojega kandidata, Poletta (8 glasov), en glas je prejel miso-vec C osma. Tri odbomiška mesta so pripadla krščanski demokraciji, po eno pa predstavnikom ostalih strank koalicije: PSDI, PRI in SSk. Krščanska demokracija je v primeru s prejšnjim odborom o-hranila tudi mesto podpredsednika pokrajine. To dolžnost bo o-pravljal Maurizio Fabbro. Druga dva predstavnika KD v odboru sta Franco Gaiarotti in Enzo Bevila-cqua. Bevilacqua bo opravljal dolžnosti nadomestnega odbornika. V pokrajinski odbor sta bila spet izvoljena republikanec Marino De Grassi in socialdemokrat Edoardo Brcssan. Drugo mesto nadomestnega odbornika ima predstavnik SSk Mirko Špacapan. Glede porazdelitev resorjev še ni dokončnega dogovora; načelno naj bi veljalo, da bo Fabbro, poleg dolžnosti podpredsednika, skrbel še za osebje, zdravstvo in splošne zadeve, Gaiarotti za finance, Bevilacqua za načrtovanje, De Grassi in Bres-san sta ohranila dosedanji področji, prvi kulturo, drugi javna dela. Za področje šolstva bo skrbel Špacapan. Pred glasovanjem je bila daljša razprava, ki jo je pričel svetovalec KD Tomat, in v katero so posegli predstavniki vseh strank. S krajšim posegom sta v razpravi sodelovala tudi «nova» svetovalca slovenske narodnosti, Devetakova in Špacapana in spregovorila tudi v slovenščini. Rekordna izmenjava v maloobmejnem prometu UMAG — Skupina jugoslovanskih izvedencev za maloobmejni promet je včeraj pregledala stanje trgovinske izmenjave v obmejnih pokrajinah Italije in Jugoslavije v prvih osmih mesecih tekočega leta. Ugotovili so, da je v tem obdobju trgovinska izmenjava dosegla rekordni znesek 298 milijard lir. Predvsem v zadnjih štirih mesecih gre o-Pažati čedalje večji razcvet te blagovne izmenjave v maloobmejnem prometu. Številke kažejo na to, da se je blagovna izmenjava od leta 1980, ko je bilo prometa za 89 milijard lir, letos povzpela na skoraj 300 milijard. Jugoslovanski izvedenci so ob tem ugoto-vili, da jugoslovanska podjetja izvažajo meso, živino in les po relativno nizkih cenah, medtem ko iz dežele Furlanije - Julijske krajine izvažajo predvsem surovine in polizdelke. V tem smislu so se zavzeli za okrepitev dolgoročnega tehnično industrijskega sodelovanja med podjetji, ki delujejo v obmejnem nasu Jugoslavije in Italije, (eo) Po 400 vojakov iz Italije in Grčije za nadzorstvo premirja v Libanonu • BEJRUT — Libanonska vlada bo zaprosila Italijo in Grčijo, naj pošljeta po 400 vojakov kot «opazovalce» nad premirjem, ki naj bi preprečevali nove spopade in sporočali vsako kršitev «vojaškemu odboru« ter prispevaili k uspehu prizadevanj «odbora za narodno spravo«, ki naj bi se sestal 19. oktobra. Odločitev so sporočili libanonski uradni viri, potem ko jo je odobril omenjeni «vojaški odbor«, sestavljen iz zastopnikov vojske ter nasprotujočih si oboroženih sil krščanskih maronitov, druzov in muslimanskih ši itov, v okviru sporazuma o premirju z dne 25. septembra. Ta sporazum je namreč predvideval nadzorstvo «nevtralnih opazovalcev« nad prekinitvijo ognja, ni bilo pa so-g asja o njihovem državljastvu. Libanonski predsednik Džemajel je bil sprva predlagal nastop italijanskih in francoskih vojakov pod zastavo OZN, čemur je pa Sirija postavila veto, češ da OZN nima kaj opraviti v Libanonu, ker gre za državljansko vojno. Kompromis je baje zasluga ameriškega posredovalca McFarlanea, ki se je v nedeljo sestal v Damasku s sirskim zunanjim ministrom Hadamom. Včeraj je torej Džema je’ lahko do- segel še soglasje «vojaškega odbora«, predlog*- pa bo sporočil italijanskemu in grškemu veleposlaniku uradno šele danes, da omogoči voditelju druzov Džumblatu stike z neuvrščenima Jugoslavijo in Indijo, ki ju je bil tudi zaprosil za sodelovanje pri nadzorstvu nad premirjem. Kompromis med libanonskim preejsednikom in Sirijo namreč dopušča tudi možnost prisotnosti jugoslovanskih vojakov, če bi jih Grčija in Italija ne mogli poslati dovolj. Sinoči je v Atenah glasnik grške vlade že sporočil pripravljenost poslati 400 vojakov, italijanski zunanji minister Andreotti pa je previdneje izjavil, da bi poleg soglasja vseh sil v Libanonu potrebovali vsaj načelni pri stanek generalnega tajnika OZN De Cuellarja. V dvomu plače za osebje zdravstva RIM — Na seji vsedržavnega sveta za zdravstvo bodo danes zastopniki dežel zahtevali od ministra Degana takojšnjo dodelitev zaostalih dotacij za leta 1981, 1982 in 1983 in odpoved nameravanega rezanja okrog 1.000 milijard lir za letošnje leto, saj bi drugače ne mogli niti izplačati prejemkov zdravstvenega osebja do konca leta. Degan je tudi pod križnim ognjem zdravniških združenj, ki zavračajo «zar mrznitev« konvencij in napovedujejo protestne akcije proti nameravanemu klestenju po izdatkih za zdravstvo. V Trstu izvoljen pokrajinski odbor Sinoči se je sestal tržaški pokrajinski svet, ki je imel na dnevnem redu izvolitev novega odbora, potem ko je bil na prejšnji seji socialist Darno Clarici že potrjen za predsednika. Na včerajšnjem zasedanju pa so izvolili samo efektivne odbornike, medtem ko bo treba za izvolitev dveh odbornikov suplentov počakati na prihodnjo sejo. Za e-fektivne odbornike so bili izvoljeni Martini (PSDI), Tor-resella (PRI), Harej (SSk) ter demokristjani Locchi, Cannone in Fabiani, ki so prejeli glasove manjšinske koalicije KD, PSI, PSDI, PRI in SSk, medtem ko so se listarji in komunisti vzdržali. V glasovanju za izvolitev dveh odbornikov suplentov ni nihče izmed kandidatov prejel potrebne absolutne večine glasov, ki jo zakon predvideva v prvih treh glasovanjih. Na podlagi sporazuma med strankami koalicije bosta na prihodnji seji za odbornika suplenta izvoljena Sbisa (KD) in Čok (PSI). Kljub že znanim stališčem posameznih strank, pa je med sinočnjim glasovanjem prišlo do presenečenja. Socialdemokrat Martini je namreč prejel 12 glasov, dva več kot je bilo svetovalcev nove koalicije sinoči v sejni dvorani in bo tako podpredsednik pokrajine. O-čitno sta ga v tajnem glasovanju podprla dva «ostro-strelca« opozicije, ki nista marala, da bi to dolžnost opravljal demokristjan Locchi, kot so se domenile koalicijske stranke. Slednji je v glasovanju prejel deset glasov. Dojenčki se veselijo... TIRANA — Predsednik Albanije Enver Hoxha je Proslavil svoj 75. rojstni dan v družinskem krogu, to-da poskrbel je, da so Albanci in ves svet pravočasno zvedeli za njegov praznični niz kletvic, hvalospevov in dobro zabeljenih laži. Sodeč po njegovih besedah je Rojstni dan proslavil slabe volje in jezen na ves svet. An, se imel čemu veseliti, če ne bi bilo njegove Albanije, ki jo je spremenil v «cvetlični park» obsijan z žarki partije in jo ustvaril močno «kot top». Ustvaril je eno, najbolj demokratičnih, najbolj na Predrtih in najbolj humanih družbenih ureditev, kar potrjuje, da je Albanija «edina država na svetu, ki gra di resnični socializem». V Albaniji je možno celo to, da Se že dojenčki veselijo tega, kar je ustvarila partija. V navzočnosti šestih prijateljev, med katerimi so Se trije visoki funkcionarji pisali Hoxha, je dejal, da jf ves svet —- razen Albanije — moten, v brezizhodni kfizi in pod pritiskom imperialističnih in revizionistič-n,h odpadnikov. Še bolj kot na velesili, pa se je spravil nad ne-uvrščene in neuvrščeno gibanje, ki sta si ga izmislila ameriški imperializem in «njegova agentura jugoslovan ski titoiz.em». Ob pričakovanju odbojke V soboto so tudi Krasova dekleta začela svoje pr venstvene obveznosti v prvi ženski italijanski namiznoteniški ligi. Konec meseca pa bodo stopila na igrišča še številna naša odbojkarska moštva in tako bo na ša športna sezona zares «popolna». V pričakovanju odbojkarjev in odbojkaric (pred vsem pa naše združene ekipe Mebla, ki bo igrala v ita lijanski B ligi) pa doslej obračun naših moštev v treh športih ni bil najbolj spodbuden. Krasova dekleta so s porazom začela nastope v prvi ženski italijanski namiznoteniški ligi. Krasovke pa bi lahko z malo več športne sreče tudi zmagale. Priložnost, da se oddolžijo pa bodo imele že v soboto, ko bodo igrale doma proti ekipi iz Temi ja. Jadranovci so prav tako v soboto z dokajšnjo težavo v Pesaru premagali moštvo Delfina. Dokaj slab o-bračun pa smo zopet zabeležili na nogometnih igriščih. Od osem moštev, ki so v nedeljo igrala v treh amaterskih ligah (Primorec in Sovodnje sta bila prosta), je tokrat zmagal le Kras v 2. AL. Dva neodločena izida pa sta izbojevala še Vesna (1. AL) in Mladost (3. AL). Bodo odbojkarice in odbojkarji popravili naš ne samo nedeljski, temveč dosedanji obračun? Svečanosti v Slovenski Istri V Slovenski Istri sta bili v nedeljo dve spominski svečanosti, ki sta bili tudi priložnost za sodelovanje med prebivalstvom, ki živi na eni in drugi strani meje. V Zazidu so odkrili spominsko obeležje padlim borcem in žrtvam nacizma iz Zazida in bližnjih Mačkolj, v Pridvoru pa so počastili spomin na padle iz tega kraja in okolice NA 4. STRANI Podatki o brezposelnosti v Sloveniji LJUBLJANA — Brezposelnost v Sloveniji se je povečala, vendar pa narašča počasneje kot lani. Trenutno je v Sloveniji 15.670 iskalcev zaposlitve, največ jih je na območju mariborske medobčinske skupnosti (4384), na ljubljanskem (2811), na murskosoboškem (2147), najmanj pa jih je na novomeškem območju (524). V Pomurju se zelo težko zaposlijo medicinske sestre, strojni tehniki in ekonomski tehniki. To so tudi sicer zelo suficitami poklici. Trenutno je brezposelnih 230 medicinskih sester in približno 150 strojnih tehnikov. Poklici s srednjo izobrazbo so pri iskanju zaposlitev najbolj kritični: nezaposlenih je na primer 90 gradbenih tehnikov in 22 tekstilnih, 186 vzgojiteljev, 29 zobnih asistentk, 51 likovnih tehnikov. Posebno poglavje med srednješolskimi izobrazbami pa so gimnazijski maturanti, ki jih je med brezposelnimi stalno okrog 1.000. Pomemben je tudi podatek, da približno 1.500 ljudi s srednjo izobrazbo čaka na zaposlitev več kot 6 mesecev. (dd) • Atentat NADALJEVANJE S 1. STRANI šport in ki bo sodelovala z birmansko pri iskanju vzrokov in izvajalcev a-tentata. Takoj po atentatu pa se je v Seul vrnil predsednik Čun Du Hvan, ki je tako prekinil turnejo, ki bi se z obi skom v Rangunu morala šele začeti Ostro je napadel Severno Korejo, češ da s takimi dejanji javno kaže svoj pravi obraz. Zaenkrat še ni nikakršnih otipljivih dokazov, temveč krožijo samo domneve. Med temi več tujih opazovalcev bolj osvaja možnost, da so pokol izvedli nasprotniki južnokorejske diktature, kot pa, da bi ga pripisali političnemu boju med Korejama. Vsekakor je krvav dogodek močno odjeknil v medarodnih političnih krogih. Precej enotna in tudi logična u gotovi te v je bila, da prav gotovo ne bo blagodejno vplival na že napete odnose med Južno in Severno Korejo oziroma na širšem področju vzhodne Azije. Poleg obsodbe atentata so zato predstavniki držav, ki bi jih morala južno-korejska delegacija obiskati v naslednjih dneh, izrazil veliko zaskrbljenost nad posledicami, ki bi jih lahko sprožil krvavi dogodek. Zaskrbljenost nad možnim razpletom mednarodnih odnosov pa je izrazila tudi Kitajska. Odločno pa je obsodila atentat kot tudi vsako obliko nasilja tudi delegacija italijanskih parlamentarcev, ki je te dni v Seulu na mednarodni konferenci Zveze parlamentov. Prav italijanska delegacija, ki jo je vodil zunanji minister Andreotti, pa se je še v petek sestala z južnokorejskim zunanjim ministrom, ki je umrl v ran-gunskem atentatu. Na mirovni manifestaciji v Assisiju Berlinguer napadel Craxijevo politiko Po Zaccagninijevemu odprtju do KPI De Mita vztraja pri svojih stališčih RIM — Enrico Berlinguer se ob koncu velike mirovne manifestacije v Assisiju ni mogel odpovedati govoru o političnih vprašanjih in torej povzeti stališča komunistične partije o namestitvi evroizstrelkov v Comisu in o ženevskih pogajanjih. Tajnik KPI ni štedil z napadi na Craxija. Dejal je, da je Craxi trdil, da britanski in francoski raketni sistem nista odvisna od ameriškega in mu pri tem očital, da ne ve, da je 74 britanskih raket nameščenih na a-meriških podmornicah. Kar pa za deva ženevska pogajanja je Berlinguer dejal, da je treba pri pogajal-ni mizi ostati dokler ne pride do sporazuma «v predhodno določenem roku». Tajnik KPI je poudaril, da je Craxi na komunističnem kongresu letos spomladi zagovarjal prav to stališče, kot predsednik vlade pa ga je spremenil. Iz teh besed izhaja tudi komunistično stališče o evroizstrelkih: KPI, kot rečeno, odločno nasprotuje namestitvi raket v Comisu. Iz palače Chigi je prišel včeraj o-dločen demanti, češ da Berlinguer s tem da dvomi, da imajo Francozi in britanci lastne raketne sisteme, o-življa sovjetsko tezo, ki je «politično in vojaško tehnično neosnovana». Demanti je objavila tudi britanska ambasada v Rimu, ki je zanikala, da bi bile britanske rakete nameščene na ameriških podmornicah. R. G. Spor o decimalkah draginjske doklade RIM •-— Vprašanje draginjske do klade postaja ponovno vroče. Pred koncem meseca bo treba namreč določiti, za koliko točk (po 6.800 lir) bo narastla od 1. novembra, pri čemer prihaja na plan spor o decimal kah (doslej je «v zaostanku» 0,82 točke). Minister za delo De Miche lis je potrdil, da jih je treba upoštevati, enako tolmačijo januarski sporazum o ceni dela tudi sindikati, prav nasprotnega mnenja pa je Con-findustria, ki bo sprejela o tem sklep jutri, in tudi združenje malih indu-strijcev. RIM — Tajnik Krščanske demokracije Ciriaco De Mita je v nedeljo spregovoril na zasedanju demo-kristjanske levice v Chiancianu. Za njegov poseg je vladalo veliko zanimanje, vendar trije dnevi divjih kritik in neposrednih napadov niso taj niku KD preprečili, da bi ponovno obrazložil svoja stališča. Tako da je Guido Bodrato po koncu De Mitovega posega dejal, da bo morala demokri-stjanska levica pač organizirati še eno zasedanje. V svojem posegu je De Mita večkrat istovetil Krščansko demokracijo z italijansko demokracijo. «če hočejo laiki jn komunistična partija zamenjati krščansko demokracijo v vod- stvu inštitucij je to napad na demokracijo v naši državi. To ne bi bila strateška alternativa, ampak alternativa za domačo rabo,* je dodal De Mita in nadaljeval: «V dobrem in v slabem smo mi demokratična zgodovina države, vkoreninjeni smo v družbo in iz nje nas ni mogoče izkoreniniti, ne da bi spremenili demokratično ureditev države.* Seveda v govoru tajnika KD ni manjkalo godrnjanja in kritik na račun Rognonija in Granellija. Slednjemu, ki je nekaj minut pred De Mito ob splošnem odobravanju in ploskanju zagovarjal Zaccagninijeva kritična stališča (soočanje s KPI, oživljanje morotejske politike, ponovno u-veljavljanje vloge demokristjanske levice, poziv De Miti k avtokritiki in k spremembi strankine linije) je tajnik KD odgovoril skoraj provokator-sko: «KD ne more biti nosilec odnosov s komunistično partijo, ne da bi upoštevala dejstvo, da je KPI spremenila svojo politično linijo.* Znotraj največje italijanske stranke ostajajo torej odprta še številna vprašanja. «Veli ki šefi* KD čakajo na jesensko preizkušnjo, na novembrske volitve v Neaplju, v Reggiu Ca-labrii in na Tridentinskem - Južnem Tirolskem. O pomenu teh volilnih preizkušenj je včeraj govoril Amin-tore Fanfani na zasedanju svoje struje, ki se je začelo včeraj v Rimu. Kar pa zadeva predloge državne solidarnosti, je dejal, da je kritike, ki se pojavljajo danes, on že pred časom napovedal in da sedaj le še u-gotavlja, kako prav je imel. Stavka na železnici uvod v val ki bo prizadel ves javni promet RIM — Z vsedržavno 24-umo stavko na železnici, ki se je končala sinoči ob 21. uri, se začenja novo obdobje stavkovnih akcij, ki bodo v prihodnjih dneh in tednih povzročile velike težave, če že ne popoln zastoj, v javnih prevozih vseh vrst, od letalskih in pomorskih prog do mestnih prevoznih služb. Nekaj težav v letalskem prometu bo že danes zaradi stavke od 8. *«lo 14. ure, ki so jo oklicali «avtonomni» gasilci, ker jih minister Gaspari ni sklical na sestanek o obnovitvi delovne pogodbe skupaj z enotno zvezo CGIL-CISL-UIL. Zračni promet bo pa popolnoma ohromljen prihodnji torek, 18. t.m., ko bodo stavkali piloti in vse leteče osebje letalskih družb, ki so v sporu s finančnim ministrstvom v zvezi z obdavčitvijo dnevnic. Zagotovljene bodo le povezave z otoki. Že dan prej, torej 17. t.m., se bo ustavilo delo v vseh italijanskih lukah, če ministrstvo za trgovinsko mornarico ne bo dalo jutri zastopnikom enotne sindikalne zveze zadovoljivih odgovorov glede izvajanja obvez o finansiranju predčasne upokojitve pristaniščnikov. Istočasno se bo začela dvodnevna stavka pomorščakov, tudi tistih na trajektih za otoke, ki so v sporu z vlado glede socialnega zavarovanja. Že včeraj so se začele razčlenjene stavke uslužbencev podjetij za cestni prevoz blaga za obnovitev delovne pogodbe, ki se bodo nadaljevale tudi danes. Včeraj so tudi stavkali uslužbenci podjetja za nadzorstvo nad uvoženim ali izvoženim blagom, ki protestirajo proti o-mejevanju staležev. V soboto pa bo avtocestni promet brez nadzorstva, ker je strokovni sindikat zveze CGIL-CISL-UIL oklical vsedržavno stavko osebja državnega podjetja ANAS zaradi zavlačevanja pri pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe. Sindikat je s tem v zvezi naslovil avtomobilistom poziv, naj vozijo še posebej previdno. Po podatkih ministrstva za prevoze se je včerajšnje stavke udeležilo sicer le nekaj več kot 12 odstotkov železničarjev, ki so pa povzročili, poleg zamud, tudi ukinitev sorazmerno precej več vlakov, zlasti je bil skoraj povsem ustavljen blagovni promet. Samora Machel obišče Jugoslavijo BEOGRAD — Na obisk v Jugoslavijo prihaja predsednik LR Mozambik Samora Machel. Gre za državo iz prve borbene linije proti rasistični Južni Afriki. Mozambik je trn v peti južnoafriškega režima. Druga mozambiška revolucija, ki se je začela z razglasitvijo neodvisnosti 25. maja 1975, prav zaradi tega ne more dokončno odložiti orožja, kot so sicer načrtovali v vodstvu gibanja Froimo. Mozambik je prisiljen, da gradi svojo socialistično ekonomijo in razvija politični sistem v ozračju nenapovedane vojne, ki mu jo vsiljuje sosednja Južna Afrika. Kljub vsem izzivanjem in občasnim a-gresijam južnoafriških čet, mozambik ne odreka vsestranske podpore vsem gibanjem, katerih cilj je končna osvoboditev Afrike. Voditelj Mozambika Samora Machel kaže občudovanja vredno energijo in vztrajnost pri uresničevanju začrtane poti. (dd) ITALIJANSKA MANJŠINA PRIPRAVLJA PROSLAVE KOPER — Predsedstvo Skupnosti Italijanov s Koprščine je na svoji včerajšnji seji izdelalo program o proslavah ob 35-letnici ustanovitve zveze same. Skupnost Italijanov je v vseh teh letih imela nezamenljivo vlogo pri političnem, ideološkem in kulturnem usmer-jevanju pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti, poleg tega pa je vzdrževala vezi in stike z matičnim narodom. Proslave se bodo odvijale skozi dva meseca. Poleg umetniških in kulturnih prireditev, bo zveza priredila več razstav v sodelovanju z Unijo Italijanov iz Istre in z Reke in časopisno-založniškim podjetjem EDIT z Reke. Na vse te manifestacije in športne turnirje bodo povabili tudi posamezna društva in ekipe iz zamejstva, ki bodo predstavljala slovensko narodnostno skupnost iz Furlanije - Julijske krajine. Tudi koprski «Cimos» dvakrat izvaža avtomobile LJUBLJANA — V Jugoslaviji narejenih avtomobilov že nekaj časa ni mogoče kupiti za dinarje. Tisto, kar je sarajevski «Tas» potuhtal sredi leta in odprl prodajalno jugoslovanskih gclfov v ZRN, je zdaj storil še koprski Cimos. Bistvo takšne prodaje, ki je namenjena zgolj jugoslovanskim delavcem, začasno zaposlenim v tujini, je v tem, da proizvajalec s takšno prodajo dvakrat prikaže direkten izvoz in za to dobi tudi dvakratno izvozno premijo. Da pa je s tako prodajo prikrajšan domači kupec, je že druga plat medalje, ki jo proizvajalci zagovarjajo s splošnimi prizadevanji za večji izvoz in pridobivanje konvertibilnih deviz. Cimos je tako kot Tas prodajo doma (velja tudi za dinarje deviznega porekla) ustavil. Pričakujejo, da bo- do morda v oktobru■ ponudili «deviznim Jugoslovanom» nekaj vozil BX, potem pa lahko prodajalne doma zaprejo. Seveda pa že ves čas prodajajo vise, BX, kombije C 15 v muenchenski trgovini Globtrade, jugoslovanskim delavcem, začasno zaposlenim v tujini. Ti, ki lahko dokažejo izvor deviz, sicer plačajo vozilo v Nemčiji, dvignejo pa ga v Kopru, Zagrebu ali Bosanskem brodu-Dobavni roki za ta vozila niso nikdar daljši od treh mesecev. Cimos in Tas z izvozom raznih avtomobilskih delov za Citroen in Volksutagen za protivrednost dobivata vozila. Izvoz delov je izvoz, za katerega seveda dobita izvozne premije. Zdaj pa še vozila prodajajo v tujini-To pa spet pomeni neposreden izvoz in ponovno devizno premijo, (dd) Je dozorel čas za dvojezično šolo? SEČOVLJE — V osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom v Sečovljah so zadnja leta začeli opažati, da število vpisanih otrok iz leta v leto pada. Letošnje šolsko leto se je položaj z vpisom sicer nekoliko popravil, pripadniki italijanske narodnosti pa skupaj z občinskimi družbenopolitičnimi in strokovnimi delavci kljub temu razmišljajo, kako bi rešili ta problem razredov z majhnim številom učen cev. Kakor ima razred z malo učenci lahko veliko prednosti, ima tudi precej slabosti Zato so se učitelji phan ske in sečoveljske osnovne šole z italijanskim učnim jezikom odločili, da bodo odslej vsak ponedeljek učen ci štirih višjih razredov piranske šole imeli pouk in druge dejavnosti skupaj s sečovljskimi učenci. To pomeni, da se bodo vsak ponedeljek zjutraj peljali v Sečovlje, namesto v Piran. Učenci sečoveljske šole bodo tako vsaj en dan v tednu dobili številnejšo družbo, piranski pa bodo enkrat na teden spremenili okolje, se približali podeželju in lahko uporabljali boljše sečoveljske učilniške kabinete. Taka rešitev bo prišla prav šolarjem z obeh šol, hkrati pa bo morda prispevala k povečevanju vpisa. na sečoveljsko šolo z italijanskim učnim jezikom. Pripadniki italijanske narodnosti v predsedstvu piranske skupnosti Ita lijanov in v SISU za prosveto in kulturo italijanske narodnosti so ob tem načrtu imeli tudi nekaj pomislekov (da bo s tako potezo težko dokončno rešiti težave sečoveljske šole in da bodo nastale tudi težave pri pre vozu piranskih šolarjev v Sečovlje .:.). Kakorkoli že, tako povezovanje dveh šol nikakor ne more škoditi vzgoj nemu procesu. Vendar so se prav ob tem primeru zopet pojavili tudi predlogi o tesnejšem povezovanju šole z italijanskim učnim jezikom s sloven sko šolo v Sečovljah. Tudi v prete klosti je bilo že večkrat slišati pre- dloge, da bi prav v tej šoli lahko poizkušali organizirati dvojezično šol stvo po prekmurskem vzrocu. Toda zmeraj je ostajalo le pri predlogih. Nihče ne trdi, da je dvojezična šola lahko edini izhod iz zapletenega polo žaja. Podobne težave so imeli pred leti tudi v izolski osnovni šoli in so jih rešili s celodnevno šolo. Predlog, ki ga je bilo slišati že večkrat pa je menda le vreden natančnejše o-bravnave, ki bi kasneje pomagala pri končni odločitvi — za ali proti dvojezični šoli. Zalo bi ga kazalo te meljito strokovno proučiti in hkrati organizirati široko razpravo v občini. BORIS ŠULIGOJ Proces v Prištini PRIŠTINA — Pred okrožnim sodiščem v Prištini se je včeraj začelo so-jenje bivšemu načelniku informativne službe pokrajinskega komiteja ZK Kosova Tahirju Gaciju. Obtožnica ga bremeni, da je bil v vrhu iredentistične organizacije «komunistično - leninistična partija Albancev v Jugoslaviji*. Pod psevdonimom «Burini» se je Ge; ci V tej ilegalni sovražni organizacij* še posebej zavzel pri pripravljanju gradiva in njegovem razpečevanju, podpiral je iredentistične zahteve, da mora Kosovo dobiti status republike, imel je stike z nekaterimi člani sovražne emigracije v tujini ter z nekaterimi sodelavci albanskega velepp" slaništva v Jugoslaviji in v Turčij*- Zunanja ministra se bosta sešla konec tedna Na Dunaju srečanje Gromiko - Genscher Andrej Gromiko DUNAJ — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko in šef zahodno-nemške diplomacije Hans Dietrich Genscher se bosta sešla konec tedna ea Dunaju. Novico o srečanju, o katerem so že nekaj dni govorili v diplomatskih krogih v Bonnu in v Mo-skvi, je včeraj uradno potrdil avstrijski zunanji minister Ervin Lane, ki je ob tem izrazil tudi zadovoljstvo lastne vlade, da sta ministra izbrala Dunaj kot sedež sestanka. V ospredju srečanja bo vprašanje evroizstrelkov in z njim povezan problem odnosov med Vzhodom in Zahodom. O tem vprašanju bi morala ministra že izmenjati mnenja v New Yorku med zasedanjem glavne skupščine Združenih narodov. Sestanek, kot tudi drugi, ki jih je imel Gromiko v načrtu, pa je odpadel, ker šef sovjetske diplomacije ni potoval v New York, potem ko njegovemu letalu niso dali dovoljenja za pristanek v e-nem od civilnih letališč. Gromiko, ki bo 13. in 14. septem bra na zasedanju ministrov Varšavskega pakta v Sofiji, se bo s svojim zahadnonemškim kolegom sestal med povratkom v Moskvo. O srečanju pa je avstrijski zunanji minister Lane dodal, da je izredno važno. «S tem srečanjem — je še pribil Lane — je kon-‘ kretno povezano upanje, da bodo dani novi impulzi za uspešnejše napredovanje ženevskih pogajanj o izstrelkih 'srednjega dosega v Evropi.* Shamir včeraj predstavil novo telavivsko vlado TEL AVIV — Izraelski premier Yitzhak Shamir je včeraj uradno predstavil knesetu svojo vlado in zahteval zaupnico. Kaže, da bo zaupnico vsekakor dobil, in sicer 61 glasov na 120. Zanimivo je tudi to, da je sedanja Shamirova vlada prava kopija Beginove, edino novost predstavlja minister za kmetijstvo Pessah Rva. Shamir je tudi podal programske smernice dela vlade. Poudaril je, da bo vlada podpirala vse tiste, ki se hočejo naseliti v Cisjordaniji in Gazi ter zahteval, naj se na Bližnjem vzhodu neha oboroževalna tekma. Kar zadeva odnose z ZDA pa jih bo skušal še poglobiti, s Sovjetsko zvezo pa vzpostaviti diplomatske odnose, ki so se prekinili leta 1967. Z zvezi z Libanonom pa je Shamir poudaril, da je primarni cilj Izraela zagotoviti varnost severne meje in vzpostaviti nor malne odnose z bejrutsko vlado. Vendar do tega lahko pride samo z dvostranskim sporazumom in Izrael ne bo dovolil, da kaka tuja država postavi veto na ta sporazum. Takoj za Shamirom je spregovoril vodtelj laburistične opozicije Shimon Peres, ki je izjemno ostro kritiziral predvsem gospodarska izhodišča nove vCade: «Vaša politika je državo privedla do političnih in gospodarskih bankrotov, ki so onemogočili sestavo vlade nacionalne enotnosti*. Kritiziral .je tudi prisotnost izraelskih čet v Libanonu, kar samo priliva olje na ogenj Siriji. Venus-15 kroži okoli Venere MOSKVA — Kot poroča sovjetska agencija TASS je od včeraj na krožnem tiru okoli Venere avtomatska postaja Venus-15. Postaja, ki so jo izstrelili 2. junija letos, bo preučila atmosfero in površino planeta. V nekaj dneh bi morala biti na krožnem tiru okoli Venere tudi avtomatska postaja Venus-16. Po domnevah zahodnih znanstvenikov se bo od te postaje odcepil pristajalni modul, ki bo pristal na planetu. Francoska vojna letala Iraku PARIZ — Pet lovcev bombnikov tipa «super etendard*, ki jih je Francija prodala Iraku, je v nedeljo dospelo v Bagdad. Francoska vlada pa o izročitvi svojih vojnih letal Iraku vztrajno molči, kot tudi o celotni akciji izročitve. Dobro obveščeni krogi pripominjajo, da so francoski piloti že prispeli nazaj v bazo Landivisiau in da na poti v Bagdad niso zamenjali vloge s svojimi iraškimi kolegi, ki so se več mesecev vežbali v Franciji. Skratka, ves let so opravili francoski piloti. Izročitev petih lovcev - bombnikov so francoski politični predstavniki različno komentirali. Giscard D’Estaing je na primer dejal, da gre za «hudo ne-previdnost», ki lahko povzroči tudi naftno krizo, medtem ko je Chirac izjavil, da se bo Irak z letali laže zoperstavil «islamski revoluciji*. Na sliki (telefoto AP): vojno letalo tipa «super etendard*. Notranji minister ZDA odstopil WASHINGTON - Sekretar za notranje zadeve James Watt je odstopil, predsednik Reagan pa je njegov odstop sprejel. Tako se je zaključila «afera Watt», ki je zadnje čase vse bolj razburjala politične kroge v ZDA. S svojim nastopom in izjavami je namreč James Watt, ki je bil član vlade ZDA od leta 1981, povzročil že več incidentov. Zadnji, zaradi katerega bi o zadevi še ta teden moral razpravljati senat, pa se nanaša na opis sestave neke državne komisije s katero bi moral sodelovati Dejal je, da gre za «mešanico», ki je sestavljajo Črnec, ženska, dva Juda in pohabljenec*. Od zadnje neposrečene izjave dalje so se zahteve po njegovem odstopu kar pomnožile. V Libanonu bitka med Palestinci BEJRUT — Na severu Libanona Je včeraj zjutraj prišlo do spopada e ta ^ksRnci. Palestinske prosirske note so napadle Arafatove borce in rda sta bila dva moža voditelja PLO ubita. Arafatov glasnik Rahman je izja-.U' da «je Sirija kriva za vso dejavnost upornikov na severu Labano-ittf - • **. izjave kažejo na to, da je Položaj kljub Arafatovim nedeljskim pomirjevalnim izjavam zelo napet. . '. naključje, da bojevniki PLO utrjujejo svoje postojanke na severu Ld- anon.a, °b tem pa gre poudariti tu- r1 dejstvo, da pomeni včerajšnji spo-Pad še en udarec Arafatovi politiki. Zenska za podpredsednika ZDA WASHINGTON — Med kandidati demokratske stran ke za podpredsednika ZDA mora biti tudi ženska kandidatka. To ni obveza stranke pred predsedniškimi volitvami ki bodo prihodnje leto, temveč zaenkrat zahteva močne Vsedržavne organizacije žensk. V prejšnjih dneh so se namreč članice te organizacije sestale na srečanju, na katero so povabile tudi nekatere vidnejše predstavnike in možne kandidate demokratske stranke. Predsednica organizacije Judy Gold-smith je poudarila, da ženske predstavljajo polovico volivcev ZDA in da je zato napočil čas da aktivno vstopijo v boj za predsedniško in podpredsedniško mesto. Okoli 2 tisoč delegatk, kolikor se jih je na sreča nju zbralo, jo je prekinjalo z bodrilnimi vzkliki, ki so bili namenjeni dosedanji predsednici združenja Eleonor Smeal, češ naj se ona poteguje za vlogo prve podpredsedniške kandidatke. Moški zastopniki demokratske stranke pa niso bili tako hrabrilni: v svojem posegu je tako Mondale, ki sodi med glavne kandidate stranke na prihodnjih vo litvah, dejal, da mu zamisel o ženski podpredsednici ugaja. Mogoče celo bodoči podpredsednik ZDA sedi v dvorani, je dodal senator McGovern. Tudi ostali niso šli preko načelnih izjav, da je treba odpraviti vsakršno diskriminacijo. Toda konkretnega zavzemanja ne v osebnem ne v strankinem imenu niso obljubili. Vendar pa so članice vsedržavne organizacije žensk prepričane, da ne gre samo za uveljavitev zakonite pravice žensk, temveč, da bi z žensko kandidatko za podpredsedniško mesto demokratska stranka lažje premagala republikansko. Mogoče pa bi ta teza rmoške demo-krate» prej prepričala . . . SPD vztraja: ne ameriškim jedrskim raketam BONN — Kot nezadržen val odpora proti na-"^čanju ameriških raket na ozemlju Zvezne republike Nemčije sta se konec preteklega tedna iz-°kli proti stacioniranju raket tudi deželni organizaciji socialnih demokratov (SPD) na Bavarskem *n v Posarju, tako da še nista glasovali samo dedni organizaciji na Spodnjem Saškem in v Hessnu, o pomeni, da je znana odločitev devetih izmed e-najstih deželnih organizacij o dodatnem oborože-anju. Ta odločitev se glasi: odločen in neizpro-<-ročali, na petkovi seji tržaškega občinskega sveta podal svoje programsko poročilo, ki v bistvu otvarja politično in upravno dejavnost šest-strankarske koalicije KD, PSI, PSDI, PRI, FLI in SSk. Razprava o poročilu, dolgem 36 tipkanih strani, se bo pričela na prihodnjem zasedanju sveta, po predvidevanjih pa se bo zavlekla tja do konca meseca. Iz županovega poročila, zlasti iz prvega specifično političnega dela, odseva konstanta, da se vodilna koalicija «zaveda» svojega manjšinskega položaja, ki vpliva na celotno usmeritev programa. Prav zaradi tega v dokumentu, ki vendarle v svoji obliki in v določeni meri tudi v svoji u-vodni zasnovi pomeni korak naprej, ni opaziti nekega novega pomembnejšega vsebinskega utripa, vsaj takega ne, s katerim bi lahko korenito premostili že samo vzdušje, ki ga je v občinskem svetu ustvarilo petletno listarsko obdobje. Ves dokument preveva neke vrste razdvojenost: po eni strani bi hotele KD in laično-socialistične stranke še pred proračunsko razpravo pritegniti v koalicija LpT, po drugi pa bi želele prav te sile v tem času dokazati javnemu mnenju, da vendarle z no vo upravo ni ostalo vse pri starem. Jasno je, da Richetti se noče zameriti svojim bodočim potencialnim zaveznikom, med vrsticami pa vendarle priznava, da so bile prejšnje uprave bolj škodljive kot koristne za bodočnost mesta. Ta dvoumnost pride do izraza tudi med obravnavanjem problematike naše narodnostne skupnosti (12 vrstic) kot tudi odnosov z Jugoslavijo (5 vrstic), kjer župan sploh ne omenja osimskega sporazuma in govori le o potrebi po nekem kvalitetnejšem sodelovanju med državama. Tem ugotovitvam je treba še dodati, da so Richetti in njegovi sodelavci tudi v drugem, tipično upravnem delu programa posvetili zelo malo pozornosti in na nekaterih področjih povsem prezrli našo manjšino in njene ustanove. To velja za kulturo, kjer nas župan sploh ne omenja in ne posveča niti besedice primernemu prizadevanju za uveljavitev kulture sožitja in spoznavanja med tukaj živečima narodoma. Isto velja tudi za naše gledališče, ki ga je celo Cecovini lani omenil v političnem programu koalicije med LpT in laiko-socialisti. Rečeno je le, da bo občina, kjer je potrebno, postavila dvojezične table. Tudi na slovensko šolo so občinski upravitelji skoraj popolnoma poza- bili, omenili so le prostorske probleme trgovskega tehničnega zavoda «Ži-ga Zois*. Niti z besedico ni omenjeno kmetijstvo (kdo je na občini pravzaprav odgovoren za ta sektor?), nič novega ne zasledimo tudi na področju urbanistike, če izvzamemo obvezo, da bosta tudi Prosek in Kontovel, podobno kot Križ, v kratkem dobila nova podrobna regulacijska načrta. Kam namestiti upepeljevalnik Pod vodstvom odbornika D’Ales-sandra se je včeraj prvič sestala posebna občinska komisija, ki ima nalogo, da izoblikuje dokončen predlog za namestitev novega upepeljevalni-ka. Kot je bilo dogovorjeno na seji občinskega sveta, se bo odbornik srečal v prihodnjih dneh z župani vseh občin v tržaški pokrajini, da bi slišal za njihovo mnenje. • Tržaški župan Richetti se je ob navzočnosti odbornika za urbanistiko Pacorja sestal s predsedstvom IACP, da bi se seznanil z najbolj perečimi problemi na področju ljudskih in cenenih gradenj. BLIŽA SE ČAS ŽGANJEKUHE Bliža se čas, ko bodo naši vinogradniki zopet zakurili pod kotli za žganjekuho. To dejavnost, ki je dovoljena že iz avstro - ogrskih časov samo v tržaški pokrajini, strogo nadzorujejo finančni stražniki in pa funkcionarji Urada za davek na proizvodnjo - UTIP. Za žganjekuho je torej treba imeti posebno dovoljenje, za dosego katerega pa je treba premostiti vrsto birokratskih ovir. Za izpolnitev teh obveznosti bo Kmečka zveza tudi letos na razpolago vsem svojim članom; mimo tega gre še dodati, da je davek za žganjekuho ostal nespremenjen in sicer 2.900 lir za vsaki liter proizvedenega alkohola (litro anidro). ZADNJI DNEVI ZA VPIS V TEČAJE O KMETIJSTVU Iztekajo se zadnji dnevi za vpis v štiri tečaje o kmetijstvu, ki jih v sodelovanju s slovenskim zavodom za poklicno izobraževanje organizira Kmečka zveza. Tečaji so popolnoma brezplačni, ker jih finansira deželna u-prava, ki bo ob koncu izdala tečajni kom tudi posebne diplome. Letos bodo na sporedu štirje tečaji: o vinogradništvu in kletarstvu, v katerega se je doslej vpisalo že okrog trideset tečajnikov, o gojenju oljk (o- krog dvajset vpisanih), o vodenju zadružnih obratov (vpisanih je doslej o-krog petnajst interesentov) ter o fito-patološki zaščiti kultur, o čemer pa je bilo doslej le malo zanimanja; ker postaja v sodobnem kmetijstvu zaščita kultur vsak dan važnejša in zahtevnejša zlasti z gospodarskega vidika je primemo, da bi se seznanil s to snovjo vsakdo, ki se bavi z gojenjem rastlin. Rok za vpis v -omenjene tečaje bo zapadel v soboto; interesenti naj se zato čim prej zglasijo v tajništvu Kmečke zveze v Ul. Cicerone, kjer so jim na voljo tudi ostale informacije. TUDI KMEČKA ZVEZA V POSEBNI KOMISIJI Pri deželnem ravnateljstvu za kmetijstvo se v teh dneh ustanavlja posebna pokrajinska komisija, ki odloča kdo je oproščen plačila davka, ki ga nalaga zakon Bucalossi za zazidljivost površin. Tega davka so oproščeni kmetijski objekti (hiše, skladišča, hlevi) na tistih področjih, ki so predvidena za kmetijske dejavnosti. V tej posebni pokrajinski komisiji bo s svojim predstavnikom prisotna tudi Kmečka zveza, ki bo tako tudi na tej ravni predstavljala in branila interese slovenskega kmeta in kmetijstva. Pisma uredništvu Še o slavnosti na Piancavallu Prebral sem pismo gospoda L. F’., v katerem ugotavlja, da so sredstva množičnega obveščanja povsem prezrla slovesnost s Pertinijem na Pian cavallu. To je res. Nekega dne bomo najbrž morali povedati, koliko zaprek smo morali premostiti med Pertini-jevim obiskom. Tisk ni prezrl samo Piancavalla, pač pa tudi srečanje Pertinija z enotno slovensko delega cijo. Seveda, to ni naključje. Tržaški Piccolo je napisal, da je Pertini šel «na kratek izlet na Pian-cava'lo», milanski Unita pa o svečanosti sploh ni poročal, kot da je ni bilo. Toliko zaradi objektivnosti. Res je, da je TG 3 imel okrnjena poročila, baje iz tehničnih razlogov, medtem ko ni res, da bi Radio Trst A posvetil temu zelo malo pozornosti. Svečanost je bila napovedana med poročili ves dan, zvečer pa v naslovih in glavnem prispevku o Pertinijevem o bisku. Vest je vsebovala vse informacije: odkritje spomenika odporništvu, prisotnost TPPZ, srečanje s Pertinijem in izročitev peticije slovenskih organizacij za ureditev openskega strelišča. Kako je sploh mogoče, da je gospod L. F. istočasno gledal in poslušal TG 3 in večerna poročila Radia Trst A, saj se obe oddaji pričenjata ob isti uri? Stojan Spetič. !Xa univerzo: KAM, KAKO, ZAKAJ? 2. Fakulteta za farmacijo Mnogo študentov se vsako leto odloča za fakulteto farmacije, zato bomo naš drugi prispevek danes posvetili tej fakulteti. Pravzaprav je treba najprej povedati, da deluje v Trstu v sklopu «farmacije» kar dvoje fakultet: farmacija ter farmacevtska kemija in tehnologija. Prva traja štiri leta, druga pa pet in je sorazmerno nova fakulteta. V preteklosti so se diplomiranci zaposlili večinoma v lekarnah, danes je to skoraj nemogoče. Nekaj farmacevtov se «zateče» v šole, veliko pa jih občuti breme brezposelnosti in mučnega iskanja službe. O tržaški fakulteti in o študiju samem nam bo najprej nekaj povedala Dora Tomšič, ki se je letos vpisala v četrti letnik farmacije. «Mislim, da lahko trdim, da fakulteta ni pretirano zahtevna, da lahko na njej uspe tudi tisti, ki ni izrazito nadarjen za znanstvene predmete, treba je le veliko volje do dela. V začetku sem bila tudi jaz precej skeptična, a zdaj mi je študij zelo všeč. Farmacija je nekje med medicino in kemijo, študij nudi dober vpogled v problematiko znanstvenih ved. Všeč mi je tudi, da sem si preko študija pridobila globlje znanje o človeškem telesu, o fiziologiji, ne da bi se pri tem morala vpisati na medicino. Seveda je začetni «šok», ko se človek vpiše na univerzo, precej velik. Predvsem se ponavadi dijaki ustrašijo predmetov kot so kemija ali fizika, a mislim, da lahko z učenjem vsak premosti vse težave. Z obiskovanjem lekcij človek tudi sčasoma spozna, katere lekcije «se splačajo*, kot pravimo v žargonu. Študij naj bo elastičen, pa gre! Poleg tega naj opozorim na novost letošnjega akademskega leta: prvi dve leti bosta razdeljeni na semestra, kar je vsekakor v prid študentom. Nekaj p»ovsem drugega pa je bodoča zaposlitev, študij farmacije mora hiti motiviran, študent mora poznati možnosti za bodočo zaposlitev, samo veselje do tega študija je, po mojem mnenju, veliko premalo, da bi se zaradi tega vpisal na to fakulteto. Poleg tega bi svetovala, da se bodoči študentje temeljito pozanimajo za posamezne izpite na farmaciji: eno je namreč «ideja o farmaciji*, drugo pa realni seznam izpitov in študij nasploh!* Problematiko zaposlitve za bodoče farmacevte je nakazal tudi prof. Zlatko Jelinčič, ki poučuje kemijo in kemijski laboratorij na državnem poklic-nem zavodu za industrijo in obrt «Jožef Stefan*. «Kdor konča farmacijo, se gotovo spopade s problemom zaposlitve: lekarn je v Trstu več, kot bi bilo sploh dovoljeno po zdajšnjem zakonu, vse so prenasičene, nekaj je možnosti za delo v laboratoriju in v industriji, a to izven Trsta. Študij farmacevtske kemije in tehnologije pa je bolj tehnološkega značaja in usposablja za delo v farmacevtski industriji. Diplomiranci obeh smeri morajo po diplomi opravljati še državni izpit, za študente farmacije pa je pred diplomo obvezna še šestmesečna praksa. Seveda je z diplomo na fakulteti za kemijo in farmacevtsko tehnologijo možnost za zaposlitev večja (čeprav je študij nekoliko zahtevnejši). Med vsemi industrijami gotovo ne bo ravno farmacevtska zašla v največjo krizo in to, jasno, zaradi svojega značaja, vendar je treba opozoriti, da je zaradi avtomatizacije večje povpraševanje po specializiranih tehnikih kot pa po diplomiranih farmacevtih.* Kakšno je vaše mnenje o tržaški fakulteti? «Fakulteta v Trstu je precej v redu, kvaliteta se stalno izboljšuje, tudi zaradi omejitve števila tujih študentov, ki jih je bilo prej na farmaciji res dosti. Kar se tiče teoretičnega dela študija je ena izmed najboljših fakultet v Italiji, praktični del je dober, a je število študentov preveliko za razpoložljivosti laboratorijev. Moram povedati, da je praktična priprava na farmacevtski kemiji in tehnologiji boljša kot na farmaciji.* Ali bi svetovali farmacijo kot bodoči študij? «Eno je veselje do takšnega študija, drugo je bodočnost. Kdor se vpiše na to fakulteto, si mora biti na jasnem, da ne bo zlahka našel zaposlitve. V tem oziru sem osebno zelo pesimističen.* M. L. Pobuda ustanove za kulturne izmenjave Vprašanje miru je tudi vprašanje sožitja v Trstu V nedeljo v župnijski cerkvi Slovenski oktet v Rojanu Želja po miru, delu in socialni pravici, ki jo od zmeraj nosijo v sebi narodi z vseh koncev sveta, je živa tudi v Trstu, mestu na meji, ki noče več b’ti kraj spopada, ampak srečanja ■Bed narodi. Prav tako noče biti več mesto brezposelnosti in emigracije, ampak mesto dela na temelju mednarodnega sodelovanja. In končno, noče ostati odrijeno h kraju, ampak hoče Postati solidarna skupnost, v kateri bosta kultura in delo čimprej skupaj n»šla primemo rešitev nujnim, neodložljivim problemom. V tem boju pa je edino orožje lahko le mir, delo in Pravičnost. Tako pravi značilen del javne peticije, ki sta jo tržaška Ljudska šola in Ustanova za kulturne izmenjave sestavili ob obisku predsednika Pertini-ja v Trstu in jo naslovili predsedstvu vlade. Posredovali mu jo bodo na dan velike vsedržavne mirovne manifestacije, 22. oktobra v Rimu. Ustanova, katere vsakdanje delo ima smisel in namen prav v uresničevanju sodelo- vanja med narodi, želi v okviru mednarodnega boja proti oboroževanju in za mir opozoriti, da ta boj ne poteka le na vidnih in odmevnih mestih, ampak ga gre bojevati tudi vsak dan s konkretnim delom v korist sodelovanja in sožitja med ljudmi. Za nas torej mir v prvi vrsti pomeni sožitje in razumevanje v našem mestu, boj za mir pa je hkrati boj proti brezposelnosti, socialnim krivicam, nasilju in nerazumevanju v Trstu. Na tej osnovi se tudi Ustanova za kulturne izmenjave in Ljudska šola pridružujeta zamisli o uresničevanju ((kulture za mir» in vrsti pobud, ki bodo dosegle vrhunec na osrednji mirovni manifestaciji v Rimu. Javno peticijo, ki jo prevajajo tudi v slovenščino, je moč podpisati vsak dan, razen sobote, na sedežu ustanove v Ulici Valdirivo 30, od 17. do 19. ure. Hkrati sprejemajo tudi prijave za potovanje na manifestacijo za mir in proti jedrskim raketam, 22. in 23. oktobra v Rim. Slovenski oktet je ponovno gostoval v Trstu. Tokrat je nastopil v župnijski cerkvi v Rojanu. Nekatere vokalne izvedbe bi bil moral spremljati znani organist Hubert Bergant, ki je v sklopu koncertov «Glasbeni septemben že imel samostojen na stop v cerkvi Sv. Justa, a je zaradi bolezni moral odpovedati gostovanje. Okttet je zato zapel nekaj pesmi, ki niso bile na sporedu, da je izpolnil program. Začeli so s skladbami Jakoba Gallusa, ustvarjalca iz šestnajstega sto- letja, za katerega še vedno ugibajo, če je bil rojen v Ribnici na Dolenjskem ali v Idriji. Bil je eden naj-plodovitejših skladateljev svoje dobe, ki pa se od svojih sodobnikov močno loči, saj je v njem čutiti pravo slovensko dušo in melodioznost narodnih motivov. V svojem repertoarju pa Slovenski oktet nima le Gallusovih skladb, pač pa je njihov opus raznovrsten: od Monteverdija do Čajkovskega, od Rahmaninova do Mokranjca, od črnskih duhovnih do slovenskih narod- nih pesmi. Izvajajo pa tudi skladbe, ki jih sodobni ustvarjalci pišejo zanje. S temi pesmimi so nas presenetili na nastopu v Kulturnem domu. Vsem se je zdelo kar neverjetno, kaj vse zmore človeški glas, vendar je bila publika bolj navdušena ob poslušanju tradicionalnega petja. Slovenski oktet ima za sabo že dvaintrideset let skupnega delovanja. Sedaj uživa ugled enega najboljših slovenskih in sploh jugoslovanskih glasbenih skupin. Gostovali so vsepovsod: v Evropi, Ameriki, Afriki, A-ziji, imeli so izredno veliko koncertov doma in v tujini (nad dva tisoč), posneli pa so tudi precej plošč in večkrat snemali na radiu in televiziji. Vendar tisti, ki je nastopal v nedeljo, ni bil «stari» Slovenski oktet, ki so ga bili poslušalci navajeni, saj so zamenjali kar štiri pevce. Njihov umetniški vodja je sedaj Anton Nanut. Slovenski oktet je na tem nastopu ponovno pokazal svoje glasbene sposobnosti, fci pa zaradi pomanjkljive akustike niso izzvenele tako bogato. Prisotni so se najbolj navdušili pri izvedbi ljudskih pesmi, ki jih je Slovenski oktet najlepše zapel. To je povsem razumljivo, saj vsak narod čuti do svojih pesmi neko posebno naklonjenost, kar se v izvedbi tudi pozna. Zaradi navdušenja poslušalcev je oktet dodal k sporedu še štiri pesmi. H. J. KPI o Straussovem obisku v deželi Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je včeraj zaprosila predsednika posebne komisije za komunitame zadeve in za zunanje odnose, da bi sklical sejo komisije, na kateri naj bi predsednik odbora Comelli podrobno poročal o rezultatih nedavnega sestanka z bavarskim kanclerjem Straussom. Vrferaj se je začel drugostopenjski proces Marino Vukana ponovno pred sodniki Marino Vulcano, 50-letni Rimljan, ki je znal pred dvema letoma tako spretno izkoristiti šibkost tržaških zakoncev Gabrielli, da ju je oškodoval za 180 milijonov lir, je včeraj spet pritegnil pozornost številnih radovednežev in novinarjev. Pred prizivnim sodiščem se je namreč začel drugostopenjski proces, za katerega je vložil priziv obtoženec sam, da bi dosegel spremembo prvotne kazni. Prvostopenjsko sodišče ga je januarja letos obsodilo na devet let zapora, na 3 milijone lir globe, na plačilo odškodnine in na prepoved o-Pravljanja javnih služb in funkcij. Vulcano, ki je presedel v koronej-skih zaporih že dve leti, se je za včerajšnjo razpravo «oborožil» s to-hkšnim svežnjem papirjev, da mu ■1’h je moral nositi še karabinjer. Med mapami, papirji, dokumenti in računskimi izvlečki je uradoval na zatožni klopi med odvetniki in glavnim tožilcem. Od devete do trinajste u-ro je nenehoma brskal po svoji šari. si zapisoval trenutne prebliske in stolno predajal svojima branilcema .kumente ali zapiske, tako da mu , id®vrh tožilec to slednjič prepovedal, češ da karabinjerji niso njego-vi služabniki. Možak se je nato ne- i "ko pomiril, svojo protagonistično slo pa je lahko spet uveljavil med odmorom, ko je zasul novinarje z dokumenti, ki naj bi dokazovali njegovo nedolžnost. Prav s temi dokumenti, ki jih je dobil v roke šele pred dnevi, ker so prej pač bili zaplenjeni, sta njegova branilca začela včerajšnjo razpravo. Od sodnikov sta zahtevala, naj jih sprejmejo med akte in naj nato obnovijo preiskovalni del procesa, kar pa je sodni zbor zavrnil, češ da dokumenti ne odkrivajo nič takega, ki bi jemalo že zbranim dokazom moč. Zelo hitro je predsednik sodišča Rubini odpravil tudi z Vulcanom, ki se' je proglasil za nedolžnega in v nekaj sekundah sprožil plaz tako ne otipljivih in neprepričljivih besed, da ga je predsednik vprašal, če bo povedal kaj novega. Na negativen odgovor, mu je vzel besedo. Napetost je nato dvignil odvetnik zakoncev Gabrielli, ki je naštel dokaze fizičnega in psihičnega nasilja, s katerim je Vulcano neusmiljeno izsiljeval svoji žrtvi. Pretepanje, sramotenje, prepoved spanja, grožnje... Ko je odvetnik opisoval muke, ki sta jih preživela zakonca v paničnem strahu, da bo Vulcano ubil njuni hčerki ali njiju, Je Annamaria Gabrielli planila v krčevit jok. Bila sta tako zasvojena in prestrašena, da sta šele čez čas, potem ko je Vulcano že bil zaprt, priznala njegovo krivdo. Njuna branilca sta logično zahtevala potrditev prvostopenjske obsodbe. O posameznih obtožbah je nato spregovoril glavni tožilec Gervasi, ki je takoj pokazal svojo nenaklonjenost obtožencu. Opisal ga je kot za- krknjenega kriminalca, ki je umoril svojo prijateljico (zaradi tega je bil devet let v zaporu), v Milanu pa so ga obsodili zaradi goljufije. Gre za človeka, je ugotovil Gervasi, ki je skrajno nevaren za družbo, še posebno za psihično šibke osebe. Preverjanje dokazov je Gervasiju vsekakor narekovalo dolžnost, da je predlagal sodišču oprostitev Vulcana glede obtožbe, da je izkoristil psihično šibkost Annamarie Gabrielli, in da ji je povzročil telesne poškodbe. Vsled tega naj bi se mu znižala prvostopenjska obsodba na 6 let in 10 mesecev zapora. Proces se bo nadaljeval 24. oktobra s posegom Vul-canovih odvetnikov in razsodbo. • Zaradi radikalnega čiščenja bo jutri od 13. do 17. ure prepovedano voziti in parkirati vozila v Ul. Leghissa, Ul. Corridoni, Ul. Toti in v Ul. Molino a Vapore od Ul. Toti do Ul. Bosco. • Trinajst mladih Dancev, Belgijcev in Angležev, ki se v okviru na črta «Mladi delavci* Evropske gospodarske skupnosti mudijo v naši deželi, je obiskalo sedež deželne ustanove za razvoj obrtništva, • V konferenčni dvorani mednarod nega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru se je včeraj začel seminar o perspektivah jedrske fizike pri vmesnih energijah. Petdnevnega za sedanja se udeležuje 120 znanstveni kov z vsega sveta. PROSLAVE OB 100-LETNIC1 ROJSTVA UMBERTA SABE V okviru proslav 100-letnice rojstva pesnika Umberta Sabe bodo 14. t.m. odkrili v ljudskem vrtu «Tommasini» v Ul. Giulia doprsni kip, ki ga je izdelal kipar Ug0 Čara. Isti dan, in sicer ob 17.30, bodo v knjižnici tržaške ljudske univerze odprli razstavo «Trst, Saba in psihoanalizam. Ob 18.30 bo na sedežu Krožka za kulturo in umetnost okrogla miza o neznanih aspektih Umberta Sabe. Sodelovali bodo predsednik gledališča Verdi Giampaolo de Ferra, umetniški vodja Raffaello de Banfield, pesnik Carolus L. Cergolg in pisatelja Nora Bolidi in Stelio Mattioni. 30. novmebra bo prav tako v Krožku za kulturo in umetnost govoril o Sabi pesnik Andrea Zanzotto. Friulgiulia na razstavi v Moskvi Deželni konzorcij Friulgiulia bo ena od redkih italijanskih ustanov, ki bo sodelovala na moskovski mednarodni razstavi tehnologij za bonifikacijo in naprav za namakanje «Meljaracija 83». Razstavo bodo odprli v petek, 14. oktobra, in bo trajala do 23. oktobra. Udeležba deželnega konzorcija na moskovskem sejmu odpira številne možnosti za sodelovanje podjetij iz naše dežele pri sovjetskem načrtu za povečanje namakalnih površin. V Sovjetski zvezi trenutno namakajo z vodo le 9 odstotkov pridelovalne površine. Ker enajsti sovjetski petletni gospodarski načrt (1981 - 1985) predvideva tudi povečanje namakalnih površin, imajo strokovnjaki iz naše dežele lepe možnosti, da se pri tem uveljavijo v Sovjetski zvezi. Jubilej organizacije za človekove pravice Namestnik generalnega tajnika evropskega sveta dr. Adinolfi bo prispel 21. oktobra v Trst na povabilo mednarodnega inštituta za človekove pravice. Adinolfi bo prisostvoval svečanosti ob 10-letnici pristopa Italije k protokolu evropske konvencije o človekovih pravicah. Slovesnosti se bodo u-deležili tudi sodniki evropskega sodišča in člani komisije o človekovih pra-vicah. Tržaški mednarodni inštitut za človekove pravice deluje v evropskem merilu v sodelovanju z uglednimi univerzami, vzdržuje pa tudi stike z med-ameriškim sodiščem za človekove pravice. V Trstu manj prebivalstva: treba je znižati najemnine Trst šteje manj kot 250 tisoč prebivalcev, zaradi česar je treba znižati stanovanjske najemnine: tako poudarja sindikat stanovanjskih upravičencev SICET, ki se opira na uradne podatke Istat o številu bivajočega pre-lvalstva v Trstu; ti podatki že tri mesece zapored kažejo, da je število Padlo pod 250.000 enot, zaradi česar se je avtomatično spremenil razred, v katerega sodi Trst in na osnovi katerega se izračunava višina najemnin. Sindikat SICET zato poziva vse najemnike, naj s priporočenim pds-mom lastniku stanovanja zahtevajo znižanje najemnine; to naj storijo imprej, ker bo po zakonu znižanje najemnine izračunano v naslednjem mesecu po predložitvi prošnje. Obenem pa poziva velike lastnike stanovanj, Baj čimprej dajo svojim članom potrebna navodila, da se ne bo povečala apetost, ki jo je sprožilo usklajevanje s pravično stanarino, ki je ponov-11,0 oškodovalo šibkejše sloje. Delegacija Ternija pri Turellu Delegacija pokrajinske zveze ariov in predstavnikov tovarni sveta je včeraj orisala predst deželnega sveta Turellu in po< sodniku Tonelu težak položaj \ denjskem obratu Terni, ki je po y- zaskrbljujočo možnostjo nami ' ; 'vdJu načrt Krotil. iNa sreča Pna o do obširne izmenjave mne to« problematiki Ternija, ki je be. V tem smislu so sindikalni pri niki izrazili željo, da bi prišlo do e-notnega nastopa med sindikatom in političnimi silami, še posebej pa da bi deželo spoštovala finančne obveze in tako pripomogla k pozitivni rešitvi problemov, ki tarejo tržaški obrat. Predsedstvo deželnega sveta, sta dejala Turello in Tonel potem ko sta sindikalnim predstavnikom zagotovila, da se z njihovo zaskrbljenostjo strinjajo vse politične site v deželi, bo v tem smislu posredovalo pri deželni vladi in podprlo zahtevo o čimprejšnjem sklicanju deželne konference o državnih soudeležbah. Deset tatvin v enem dnevu Vse kaže, da so se tržaški ljubitelji tuje lastnine v soboto kasno dopoldne in proti večeru domenili za množično «obiranje» stanovanj, pri čemer so spretno izkoristili odsotnost lastnikov. Izvedli so kar deset tatvin ali poskusov tatvin, odnesli pa so s sabo več milijonov lir in dragocenih predmetov. V stanovanju 62-letne Fauste Fa bris vd. Spiezia v Ul. Piccardi 28 so pobrali 450 tisoč lir in nekaj zlatih predmetov. Pri njeni sosedi, Anna marii Dibello so nagrabili zlate zapestnice, verižice, uhane in 55 tisoč lir. V Ul. Foscolo 20 so v stanovanju 62 letnega Maria Bragoviea pokradli 3 milijone 200 tisoč lir. Na domu 35-letne Claudie Tropea Pelliz-zari v Ul. Severo 105 so se okoristili z zlatnino; v Ul. Tominz so se lotili dveh stanovanj: pri 38-Letni Rosi Coslovich so na številki 6 izmaknili milijon lir in nekaj dragocenih predmetov, pri 77-letnem Antoniu Vecchiet na številki 12 so prebrskali vsak kotiček, upokojenec pa ni še opravil «inventarja» ukradenih predmetov. Izdaten plen so odnesli iz stanovanja 43-letne Rose Di Giode Pierattini na Rabri Pruni 1: krznen plašč, dva zlatnika, 50 gramski zlati ingot, sedem ur in 300 tisoč lir (skupna vrednost ukradenega presega 4 milijone lir). Naposled so pri 56-letnem Romanu Sabrizu v Ul. Matteotti 23 pobrali tri zlate kolajne in prstan. Neznanci so poskusili vdreti še v tri stanovanja v mestu, ti poskusi pa so bili neuspešni. Peneča se reka na Akvedotu Prebivalce Drevoreda XX. septembra je čakalo v nedeljo zjutraj veliko presenečenje. Gornji predel A-kvedota je prekrila peneča se reka, ki je po sobotnem dežju uhajala iz pokrovov mestne kanalizacije. Začudeni občani so takoj priklicali na kraj tržaške gasilce, prispel je tudi zdravstveni funkcionar dr. Botteghelli, ki je prevzel vzorec penaste tekočine, da bi ga analizirali in ugotovili izvor tega nenavadnega pojava.^ Analize so pokazale, da so peneči se reki botrovali ostanki pralnih praškov, ki so se ob suši nagnetli v kanalih mestnega odtočnega omrežja. Sobotni dež je te ostanke spral, pri čemer je, zaradi obilnega dežja, brizgnila iz kanalov pena, ki so jo gasilci s požrtvovalnim delom odstranili. • Zaradi del na prezračevalnih napravah bo predor pri Montebellu zaprt v nočeh od srede na četrtek in od četrtka na petek od 23. do 5. ure. Aktivno poslovanje družbe Tripcovich V prvih šestih mesecih letos je zabeležila tržaška družba Tripcovich 484 milijonov lir aktiva. Podatek je razveseljujoč, saj je imela družba v cedem lanskem letu skupno 509 milijonov lir aktiva, torej le 25 milijonov lir več kot je znašal obračun poslovanja od januarja do junija letos. Kot je ugotovil upravni svet družbe, sta tržaško in tržiško podjetje vlačilcev, ki delujeta v sklopu družbe, dobro zdržali negativne u-činke pristaniške krize. • Pred kratkim so začele pluti na svojih rednih progah številne motorne ladje, ki jih poganjajo motorji, ki so bili projektirani in zgrajeni v tovarni GMT v Boljuncu; gre za o-krog deset plovil, ki so različna glede na tipologijo, uporabo in težo. • Zaradi popravil bo Ul. Margherita zaprta prometu na odseku od Ul. Giulia do stopnišča, ki povezuje Reber Scoglietto od 8.30 do 17.30 ob delavnikih od ponedeljka do petka. Ob prerani izgubi sestre NADE izrekata globoko sožalje dragemu kolegu Josipu Tavčarju Marjuča in Neva. Mladinski seminar «Alpe - Jadran 83» K številnim pobudam delovne skupnosti Alpe - Ja dran za uveljavitev plodnega sodelovanja med deželami Srednje Evrope sodi tudi vsakoletni mladinski seminar. Letošnji 9. tomstni seminar je potekal v dneh od 27. septembra do 1. oktobra v Linzu na Avstrijskem. Udeležile so se ga delegacije iz Slovenije, avstrijske Koroške, avstrijske Štajerske, Salzburške, Gornje Avstrij-je, Veneta in Furlanije - Julijske krajine. Ena osrednjih tem srečanja je bilo pereče vprašanje mladinske brezposelnosti na območju Alpe - Jadran. Iz podrobnih poročil je bilo mogoče ugotoviti, da gre za vprašanje, ki se dokaj različno pojavlja v posameznih deželah oz. republikah, kakor so spričo različnih družbenopolitičnih ureditev različni tudi poskusi, da bi to vpra sanje rešili ali ga vsaj ublažili. Delegati so v tej zvezi odobrili resolucijo, v kateri pozivajo posamezne vlade na območju Alpe - Jadran, naj nikakor ne prezirajo boleče resničnosti mladinske brezposelnosti in naj primerno upoštevajo pobude mladih na gospodarskem področju. V središču pozornosti je na seminarju tudi bilo vpra sanje vzajemne mladinske izmenjave med deželami oz. republikami delovne skupnosti Alpe Jadran. Delegati so izdelali podrobne in konkretne predloge, kako naj bi posamezne deželne uprave omogočale mladinskim organizacijam brezplačna gostovanja, ki naj bi seveda pripomogla k medsebojnemu spoznavanju mladih iz sosednjih dežel. Dobršen del seminarja je bil posvečen ravno spo znavanju mladinske in tudi drugačne resničnosti Gornje Avstrije, se pravi dežele, ki je priredila letošnji seminar. O tej avstrijski deželi je udeležencem seminarja prdavala soproga gornjeavstrijskega deželnega glavarja Annelise Ratzenbock. Na sporedu so tudi bili večer s predstavniki tamkajšnjih mladinskih organizacij, obisk mladinskih in dijaških domov, folklorni večer in izlet po mestu Linz in njegovi okolici. Med člani mladinske delegacije Furlanije - Julijske krajine je bila tudi predsednica Mladinske sekcije Slovenske skupnosti Marija Brecelj, ki je med drugim bila edina predstavnica narodnih manjšin. Njena pri sotnost je bila dragocena, saj je na seminarju vztrajno opozarjala na narodne manjšine, ki so vendarle pomembna resničnost tudi na območju Alpe Jadran. Še ena umetnostna galerija Trst, ki je znan po izredno bogati likovni ustvarjalnosti, ki pa je bil hkrati dolga leta po vojni glede likovne razstavnostne dejavnosti nekje na robu dogajanja, lahko bi rekli celo tipična «periferija», je v zadnjih letih prav na tem področju, na področju galerijstva in razstavnega življenja tako pospešil korake, da je nekaj umetnostnih galerij kar usahnilo. In vendar imamo sedaj v Trstu kakih 20 galerij in umetnostnih razstavišč, kar lahko povsem krije vse domače potrebe in daje dovolj možnosti tržaškim ljubiteljem umetnosti, da se spoznavajo tudi z umetnostnimi dogajanji drugod po Italiji in po svetu. In ob vsem tem je Trst dobil sedaj še novo, veliko razstavišče, ali bolje likovno središče, ki ga je v soboto, 8. oktobra zvečer v prvem nadstropju palače na Trgu Virgilio Giotti 8, prav blizu judovskega svetišča oziroma kakih sto metrov od Tržaške knjigarne, odprla znana tržaška galeristka Nadia Bassanese, ki je do pred letom dni vodila znano galerijo «Tommaseo» v Ulici Canalpiccolo. Po prvi razstavi sodeč ostaja galeristka zvesta svojim kon ceptom, pa tudi svojemu poslanstvu. Namerava namreč dajati na ogled le dela najsodobnejših likovnikov, umetnikov pač, ki si tudi s svojo drznostjo, utirajo pot v svet. Prvi likovnik, ki ga je nova galerija sprejela, je Stacioli, umetnik, ki je po rodu iz Tržiča, vendar že dolgo živi nekje v Markah, spada pa med abstraktne likovnike in je prinesel v Trst nekaj svojih risb, v eni izmed razstavnih sob pa je postavil večjo plastično strukturo, ki vzbuja pozornost zaradi svoje enostavnosti, vendar pa tudi zaradi svoje lege, svojega «stanja». Kot smo rekli, ne gre le za galerijo, pač pa za nekakšno središče likovnega življenja in dogajanja, verjetno bolj tujega kot domačega. Upati je, da bo to središče zares prispevalo k oživljanju ali bolje k pospeševanju domačega likovnega ustvarjanja, še bolj pa spoznavanja likovnega ustvarjanja drugod po svetu. (Fre) Beneško gledališče po Radiu Trst A Drevišnji dramski večer — na sporedu• je ob 18. uri — posveča dram sko uredništvo Radia Trst A to pot izjemnemu gledališkemu in še posebej kulturnemu dogodku, ki je praznično ovesil ustvarjalno klimo v Benečiji. Člani popularnega «Beneškega gledališča», ki jih že nekaj let vodi neutrud ni Adrijan Rustja, so ob lanskem «Dnevu emigranta» v Čedadu naštudirali v svojem jeziku znamenito dramatizacijo Ferda Delaka še znamenitejše povesti Ivana Cankarja «HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA*. S to pobudo, ki se je pričela leto dni osorej ob prvem gledališkem seminarju za člane ^Beneškega gledališča* v Spodnjem Tarbiju in kjer so se mladi igralci izrazili in navdušili za drugačno ugledališčevanje svojih izraznih potreb, je dobil «Hlapec Jernej» povsem nove sporočilne razsežnosti. Vse kakor dogodek, ki ga ne gre prezreti. Predstavitev proznega dela Ketty Daneove V petek so v tržaškem Časnikarskem krožku, na Korzu 12, predstavili novo literarno delo domačega avtorja. Gre za razmeroma kratko prozno delo Tržačanke Ketty Daneo z naslovom «La časa dei sambuchi*, kar bi po naše pomenilo «Hiša v bezgovju» in ki je izšlo pri mladinski založbi «Edizioni La-boratorio delle arti*. Ker gre že za deseti naslov tržaške pesnice in pisateljice, je povsem razumljivo, da je predstavitev novega dela zvabila v prostore tržaškega Časnikarskega krožka toliko ljudi, da jih je dvorana mogla komaj sprejeti O novi knjigi je prvi spregovoril profesor tržaške univerze Roberto Damiani, ki je podčrtal izvirnost dela samega, hkrati pa ugotavljal tudi ta-korekoč nujni vpliv drugih znanih literatov na domačo avtorico, seveda v sedanjem literarnem delu. Nato sta znani tržaški umetnik Mario Licalsi in sama avtorica Ketty Daneo prebrala nekaj odlomkov, oziroma strani predstavljenega dela, ki daje vtis močno avtobiografske vsebine in ki, seveda, zasluži daljšo oceno. (Fre) Koncerti M l'n I 1n Glasbena matica Trst, Ul. R. Manna 29, vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1983/84 od 15. do 17. ure od 17. oktobra dalje. Lanski abonenti, potrdite svoj sedež do 14. oktobra. Izleti SKI) Barkovlje priredi v nedeljo, 16. t.m., izlet z osebnimi avtomobili v Črni vrh nad Idrijo in na Javornik. Hoje je približno uro in pol. Odhod ob 8. uri izpred barkovljanskega portiča. Za vpis telefonirati na št. 43819 ali 69297. Razstave V občinski galeriji bo od 17. do 24. oktobra razstavljala slikarka Annama ria Ducaton. V galeriji «Cartesius» razstavlja slikar Walter Piacesi. Razstava bo odprta do 27. oktobra po običajnem urniku galerij. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. Ob prvi obletnici smrti Dušana Kcdri-ča daruje družina 250.000 lir za postavitev spom nika padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca ter 250.000 lir za glasilo Delo. V spomin na Ninija Košuto darujeta Zofka in Nandi Košuta 15.000 lir za Dom A. Sirk. Namesto cvetja na grob pok. Ivana Košute darujeta Antonija in Pepi Cibic (Križ 283) 5.000 lir za KD Vesna in 5.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob pok. Ite ši-nigoi daruje Ladi Giorgi z družino 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Nam sto cvetja na grob pok. Carla Crismanija darujeta Matilda in Vinko z družino 20.000 lir za spomenik v Bazovici. V spomin na dragega svaka Ivana Košuto daruje Pina Košuta (Madonova) 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Ninija Košuto daruj ta Bruno in Sonja Bogateč 10.000 lir za ŠD Mladina in 10.000 lir za zbor Vesna. Namesto cvetja na grob Ninija Košute darujeta Ida in Drago Purič 10.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk. Ob pogrebu Damaška Sancina darujejo pevci 10.000 lir za KD F. Prešeren. V spomin na očeta Atilija Čača -Ciacchija daruje prof. Liljana čač -Cossi 100.000 lir Društvu Slovencev milj-ske občine. Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije. Srednja dvorana Do 15. oktobra ob 9. in 13. uri, 15. in 17.30: Teden otroškega filma. Okrogla dvorana Danes, 11. t.m., ob 20.30: R. Queneau «Vaje v slogu*. Jutri, 12. t.m., ob 19. uri: Peti in biti, literarni večer. V petek, 14. t.m., ob 22. uri: «Kako ujeti, zadržati in znebiti se moškega* -Zsa Zsa Gabor. Velika dvorana Danes, 11. t.m., ob 19.30: Trio Lo renz, ob 25-letnici umetniškega delovanja. V četrtek, 13. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. TEATRO STABILE Sezona 1983-84. Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev (do 21. t.m.) pri krožkih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagajna: tel. 69-406, 68-331, 65-700. TEATRO STABILE ROSSETTI Od 14. oktobra bo na sporedu glasbena komedija «Pardon monsieur Mo-liere* z Ginom Bramierijem. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni Galerija Protti 2, tel. 69406 - 68311 -65700 — za abonente 40-odst. popust. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Mladinski oder Danes, 11. t.m., ob 9. in 11. uri: J. Grabowski «Volk in kozlički*. Predstava v Cerknem. Jutri, 12. trn., ob 20.15: J. Plevneš «Erigon» (Drama). Predstava za abon ma S - sreda in izven na dvorcu Zemono pri Vipavi. f Čestitke Danes praznuje RUDOLF OLENIK 80 let. Vse najboljše, še posebno zdravja mu želijo sestra Alojzija ter nečakinji Nadja in Danica z družinama. Včeraj-danes Danes, TOREK, 11. oktobra SAMO Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 17.28 — Dolžina dneva 11.23 — Luna vzide ob 11.53 in zatone ob 20.36. Jutri, SREDA, 12. oktobra MAKS Vreme včeraj: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1020 mb narašča, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20,7 Stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giorgia Bozieglav, Lu-cia Motta, Elisa Maiellaro, Simone Arena, Fabrizio Andreatta, David Briscek, Cristiano Stivoli. UMRLI SO: 70-letna Gioconda Sfriso vd. Pranzutti, 83 letna Maria Roici vd. Prasel, 68-letna Mercede Tamburlini por. Cimolin, 67-letni Egone Manginelli, 67-letni Leone Zupin, 78-letni Giorgio Ros-so, 77-letna Anna Cozzi vd. Besednjak, 76-letni Egidio Ienko, 78-letna Elvira Cini por. Baldas, 75-letna Est rina Sorbi por. Morabito, 75-letni Carlo Tomasini, 95-letna Maria Simon vd. Erdoedy, 80-letna Čarobna Marinčič vd. Ledda, 86J letni Lionello Finzi, 81-letni -Miroslavo Del Fabbro, 75-letna Olga Miotti por. Petronio, 54 letni Angelo Barbaro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ses’jan, Bazovica in žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Grulia 1 in Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto, Sesljan, Bazovica, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226 165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1983 - 1984 Dušan Jovanovič VOJAŠKA SKRIVNOST zoolingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih SLOVENSKA KRSTNA UPRIZORITEV Režija: Slobodan Unkovski PREMIERA v petek, 14. oktobra 1983, ob 20.30 — ABONMA RED A — premierski PONOVITVE v soboto, 15. oktobra 1983, ob 20.30 — ABONMA RED B — prva sobota po premieri v nedeljo, 16. oktobra 1983, ob 16. uri — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri Opozarjamo cenjene obiskovalce, ki si še niso oskrbeli abonmaja, da to še zmeraj lahko storijo pri blagajni KULTURNEGA DOMA ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure. Vse abonente prosimo, da dvignejo svoje izkaznice. Kino Ariston 16.00 «Android». Režija Aaron Lipstadt. Eden 16.30 «A1 bar dello šport*. Penice 17.00 «Flashdance». M. Nouri. Nazionale Dvorana št. 1. 15.30 «Voglia di sesso, una voglia da morire*. Prepovedan mladini pod 18. letem. Dvorana št. 2 15.30 «Bubble gum*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3. 15.30 «Creep show». Za vsakogar. Grattaciclo 16.30 «Tuono blu». Mignon 16.30 «Dolce e selvaggio*. Aurora 17.00 «Sexy moon». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.30 «Pelle di sbirro*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 «Casanova 82*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Vcneto 16.30 «Rambo». Moderno 17.00. «Pappa e ciccia*. Paolo Villaggio, Lino Banfi, Milly Carlucci. Lumiere 17.00 «The Blues Brothers*. Razna obvestila Glasbena matica obvešča, da so vaje otroškega pevskega zbora — otroci iz vrtca — vsak torek od 16. do 16.30 v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72. Glasbena matica obvešča, da so vaje otroškega pevskega zbora ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72. Uprava občine Repentabor sporoča, da so občinski uradi začasno premeščeni v Dom A. Bubnič - Repen 86. MENJALNICA vseh tujih valut 10. 10. 1983 Ameriški dolar................. 1.560.— Kanadski dolar................. 1.265.— švicarski frank.................. 746.— Danska krona................... 166.— Norveška krona ................ 213.— Švedska krona.................. 200.— Holandski florint................ 539.— Francoski frank.................. 196.— Belgijski frank................... 26.— Funt šterling.................. 2.370.— Irski šterling................. 1.860.— Nemška marka..................... 606.— Avstrijski šiling................. 86.— Portugalski eskudo................ 11.— španska pezeta.................... 10,— Japonski jen....................... 5,— Avstralski dolar............... 1.300.— Grška drahma................... 14.— Debeli dinar..................... 12,50 Mali dinar..................... 12 20 Mg BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FIL2I 10 - Č2 61-AAB Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor - Opčine vabi danes, 11. t.m., ob 20,30 v Prosvetni dom na predvajanje filma, ki ga je posnel Gianni Kralj na potovanju po Sovjetski zvezi: Samarkanda - Buhara - Taškent - Alma Ata in Moskva. KD F. Venturini vabi v Kulturni center A. Ukmar - Miro na ogled filma ob poimenovanju osnovne šole pri Domju v soboto, 15. t.m., ob 20. uri. Film j; posnel Sergij Verč. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ZARADI službe iščem stanovanje v najem v Gorici in okolici, ali v Devinu in Sesljanu. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/208728. ODDAM v najem odlično vpeljan kozmetični salon. Zaželena maksimalna strokovna pripravlj nost in želja po nadaljnji usposobitvi estetske stroke. Ponudbe pod šifro «Ariete» na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst. JOŽE BIZJAK Divača 9 prosi gospoda, katerega je pred časom srečal v mesnici, naj se javi. IZPRED bazena v Lipici so nam odpeljali tri kolesa. Poštene najditelje prosimo, naj telefonirajo na št. 226304. CVETLIČARNA Savina — Istrska ulica 8 — išče izkušeno delavko. Telefonirati ob praznikih na tel. št. 225879, ob delavnikih pa na št. 755590. PRODAM 2 vrat in merilec za vino. Tel. 040/741670. SVOJO osebnost obleci s toplim plaščem in kakovostno obleko. Origina'ni kroj in blago si lahko sam izbereš v ženski in moški krojačnici Košuta, Drev. D'Annunzio 11, tel. 040/7954S8. PRODAM pletilni stroj Defendi Brother v odličnem stanju. Telefonirati od 12.30 do 13.30 na 040/824951. NOVA KOLEKCIJA iz rož in voskov «01d Pharmacy» je popolna kolekcija za nego suhe in mastne kože, predvsem je kolekcija na naravni bazi. Že v prodaji na Opčinah pri «Kozmeti-ki 90». IŠČEM SLUŽBO kot inštalater ali ka-mionist z vozniškim dovoljenjem D, Tel 793295 ŽENSKA srednjih let išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica tudi več ur dnevno. Telefonirati na št. 811396 od 12. ure dalje. V TRSTU - Ul. S. Pasquale (Park Re-voltella) prodajamo zadnja razpolož; ljiva stanovanja v zelo elegantni zgradbi z razgledom. Olajšave pri plačilih. Predaja v 1. 1984. ELLEBI IM-MOBILIARE - Tržič. Ul. Galilei 93/C, tel. 0481/73139. NA KRASU prodam trgovsko licenco: jestvine, sadje in zelenjava, kmečko orodje, drogerija, prodaja kruha in papirnica. Tel. 226240. PRODAM hišo na Kontovelu št. 25, v. dobrem stanju, 80 kv. m. Telefonirati na št. 220601 od 13. do 14. ure. ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA obvešča da je odprta prodaja masla in sira lastne proizvodnje v prodajnih prostorih zadruge na REPENTABRU od 8. do 13. ure in od 15. do 17. ure razen ob sobotah popoldne in nedeljah. Zadružna kraška mlekarna inštitut «GENAS» OTVARJA V TRSTU TEČAJE ZA: programerje — basic — cobol — operaterje — analiste PRAKTIČNI POUK NA KOMPJUTERJIH Pouk v italijanščini INFORMACIJE: četrtek, petek, sobota od 15. do 19. ure «Mladinski center*, Ul. Sturzo 2, TRST — Tel. (040) 821902 Ob znanstvenem zborovanju v Žalcu Živo zanimanje za antiko radiotelevizija (Razgovor s prof. Fedoro Ferlugo - Petronio) ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Od 26. do 30. septembra letos je bilo v Žalcu m. znanstveno z borova nje o antiki in antični dediščini v Jugoslaviji v organizaciji Zveze društev za antične študije Jugoslavije, katere sedež je bil v zadnji triletni Mandatni dobi v Sloveniji. Odkar je bila namreč ta zveza leta 1974 ustanovljena na mednarodnem kongresu klasične filologije v Dubrovniku, prilite vsaka tri leta sedež drugi republiki oziroma pokrajini z izjemo Bosne - Hercegovine in Črne gore, ki takih republiških zvez še nimata. Prvo zborovanje je bilo potem leta 1977 na Ohridu, drugo pa leta 1980 v Novem Sadu. Tokratno tretje zborovanje, pod predsedstvom predsednika zveze prof. dr. Kajetana Gantarja, je bilo v Žalcu prav zato, ker so v njegovi neposredni bližini svetovno znane šem-Petrske izkopanine, šentjurski Rifnik in pa znameniti lapidarij v celjskem Pokrajinskem muzeju. Udeležilo se ga je 85 znanstvenikov na tem področju, ki so pripravili 52 referatov, °d katerih 18 iz Slovenije. Med referenti je bila tudi edina predstavnica iz našega slovenskega zamejstva v Italiji, prof. Fedora Ferluga - Pe-Ironio, profesorica za literarne predmete, latinščino in grščino na klasičnem liceju «France Prešeren* v Trstu, ki je sodelovala tudi na prejšnjih zborovanjih z referati o različ-teh argumentih. Naj tu dodamo, da je prof. Fedora Ferluga - Petronio Po končani klasični filologiji v Trstu študirala v Ljubljani primerjalno slovensko jezikoslovje pri prof. dr. Fr. Bezlaju, v Padovi končala Postdiplomski študij iz slovanske in balkanske filologije pri prof. dr. Božu Radoviču, da raziskuje krščansko leksiko v slovanskih jezikih, da je objavila več razprav zlasti s področja mikelogije in da je sodelovala v Birnu na nedavnem simpoziju o Ivanu Trinku. Tema njenega referata v Žalcu je bila: «0 vplivu klasičnih jezikov na Poimenovanje dni v tednu v evropskih jezikih s posebnim ozirom na slovanske jezike*. Namen zborovanja je bil — kot Ham je povedala prof. Ferluga - Petronio — opozoriti javnost na izredno bogate najdbe na slovenskih tleh in na številne prvine ki povezujejo kulturo jugoslovanskih narodov z antiko. Istočasno pa je bil namen zborovanja opozoriti na pomembnost študija klasičnih jezikov v sodobni šoli in za Popularizacijo antike sploh. Prof. Ferluga Petronio je posebej poudarila interdisciplinarnost zborovanja, saj so posamezni referenti na njem o-bravnavali različne a medsebojno Povezane argumente kot so na primer arheologija, epigrafologija, zgodovina, lingvistika, grška in latinska literatura, srednjeveška latinščina in humanizem, odmevi antike v literaturi in jeziku jugoslovanskih narodov, didaktika - prisotnost in vloga latinščine in grščine v usmerjenem izobraževanju itd. Sicer pa so na zborovanju imeli referate številni ugledni slovenski in jugoslovanski znanstveniki, med katerimi prof. dr. Kajetan Gantar, prof. dr. Erika Mihevc - Gabrovec, prof. Kopriva, prof. dr. Milka Jauk - Pin-hak, prof. dr. Ljiljana Crepavac, prof. dr. Simoniti, prof. dr. Petar Ilijevski iz Makedonije, prof. dr. Milivoj Sironič iz Srbije, prof. dr. Vratovič iz Hrvatske in drugi. Veliko udeležencev in tudi referentov je bilo iz vrst mladih izpod 30 tja do 40 let, kar dokazuje, da je za antične vede in jezike v Jugoslaviji veliko zanimanje med mladimi, pa čeprav latinščina in grščina na šolah nimata več oz. še tistega mesta, ki bi jima moralo pripadati. Latinščina se namreč v Sloveniji poučuje na štirih ljubljanskih osnovnih šolah in kakih dvanastih gimnazijah, za družboslovno smer so predvideni trije jeziki in eden bo verjetno latinščina, štiriletna letinščina je samo v Ljubljani in v Mariboru, prizadevajo si, da bi bila tudi v Celju. Izredno pa je razvit pouk latinščine na šolah v Trstu, Gorici in Celovcu. Za grščino je neobvezni tečaj v Ljubljani na Poljanah in tečaj na fakulteti. Prof. Fedora Ferluga - Petronio je v razgovoru povedala tudi kolikšno zanimanje vlada v Sloveniji za knjige o antiki. Slovenski prevod Iliade in Odiseje ponatisnejo vsakih pet let, Dnevnik Marka Avrelija so izdali v 8000 izvodih in je že razprodan. Avguštinove izpovedi so bile razprodane v prednaročilu, Aristotelova poetika, ki je ena temeljnih knjig, je bila med najbolj prodajanimi knjigami. Za vso Jugoslavijo izhaja skupna revija Živa antika, ki jo ureja 5 urednikov, iz vsake republike po eden. V tej reviji bodo objavljeni tudi vsi referati z zborovanja v Žalcu itd. Ob samem zborovanju se je zvrstilo več prireditev in znanstvenih ekskurzij v bližnja najdišča in mu žeje vse tja do Ptuja, Slovensko mladinsko gledališče pa je za udeležence uprizorilo Aishilove Peržane v Rističevi režiji in prevodu prof. dr. Gantarja iz grščine. Skratka, Ut. znanstveno zborovanje slovenskih znanstvenikov s področja antike je v celoti uspelo in doseglo svoj namen, saj je, kot je poudarila naša sogovornica, ne le potrdilo pomembnost obravnavanih tem, marveč tudi utrdilo medsebojne vezi in prijateljstva, (enže) Knjižnica F. Bevka je dobila bibliobus . Konec januarja in prve dni februarja smo v Goriški knjižnici Franceta Bevka bojevali živčno vojno. Bomo 'ahko zbrali sredstva za nov biblio-,Us? Ga bomo lahko pravočasno vpla-cali? Podobno je bilo tudi v kultur-mh skupnostih Ajdovščina, Nova Go-ric'a in Tolmin. Potreb na vseh koncih Veliko, sredstva omejena, odnosi se e-ektrijo. Končno vendarle zmaga spo ^nanje, da potujoča knjižnica ne sme Prenehati z delom. Omogoča namreč uiturno ponudbo, ki marsikje edina Posega v kulturne bele lise. Obiskuje rajevne skupnosti, vasi, naselja, ka-t!or ne prihaja družba z nobeno orga-izirano dejavnostjo. In končno: delav-etn v mnogo delovnih organizacijah zagotavlja knjigo za razvedrilo, kultur-'■ bogatitev in kar je najpomembnej-'e’ za pridobivanje novih informacij, ■a izcbi n? e vanje. Btari bibliobus je namreč povsem otrajal, delo v njem je bilo življenj ko nevarno, popravila čedalje draž-i®’ Kajti rezervnih delov ni več. Za-adi tega je bila nabava novega bib-Pobusa nujna. .. rve dni februarja smo uspeli zbra-Potrebna sredstva in skleniti pogod o s TAM Maribor. Dobavni rok po Pogodbi je bil konec septembra. Upali je’ da je to mišljeno resno, hkrati i v nas glodala skepsa. Končno se je godilo, kar se poredko. Novi biblio-us smo dobili po pogodbeni ceni in Pogodbenem roku. Novi bibliobus je resnično pomemb-Je Pr'dobitev za potujočo knjižnico, st zavesteega spoznanja, da re-. fikcije na področju kulture ne sinejo najprej prizadeti tistih občanov delavcev, ki so odmaknjeni od centrov. Je tudi rezultat spoznanja, da opravlja potujoča knjižnica v ajdovski, novogoriški in tol minski občini nadvse pomembno družbeno dejavnost. Vendar je potrebno hkrati ugotoviti, da novi bibliobus ne bo omogočil širitve dejavnosti. Kolikor z njim ne bo težav, bo zagotovil v 113 krajih in 16 delovnih organizacijah, ki jih obiskuje v vseh treh občinah, redne obiske in tako redno knjižno oskrbo, kar je bilo pri starem velikokrat vprašljivo zaradi okvar. Potujoča knjižnica je imela v preteklem letu v vseh občinah 3261 članov, od tega v Ajdovščini 1043 ali 31 odst. vseh članov, v Novi Gorici 1560 ali 47 odst. in v Tolminu 658 ali 22 odst. vseh članov. Delavci potujoče knjižnice so v vseh treh občinah izposodili 60.100 knjig. Izposoja po občinah je bila takale: Ajdovščina 18.878 ali 31 odst., kar pomeni 39 odst. izposoje matične knjižnice, Nova Gorica 28.770 ali 47 odst., to je 19 odst. izposoje matične knjižnice, Tolmin 12.452 ali 21 odst., kar je 41 odst. izposoje matične knjižnice. Knjižni fond potujoče knjižnice obsega 18.000 enot knjižnega gradiva. Ob vseh spodbudnih podatkih pa moramo ugotoviti, da bo analiza 9-me-sečnega poslovanja skoraj gotovo pokazala, da sredstva, ki sta jih za potujočo knjižnico zagotovili kulturni skupnosti Ajdovščina in Tolmin, ne bodo zadoščala. Upamo, da bomo vendarle našli ustrezno rešitev, sicer bodo prizadele restrikcije tudi del kulturne porabe (občani, v odmaknjenih naseljih in delavci), ki bi jih smele najkasneje. STANE ČEHOVIN Prvi kanal 12.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 12.05 Halo, Raffaella? — zabavnoglasbena oddaja z Raffaello Carra 13.30 Dnevnik 1 14.05 «Sulle strade della California*, TV film 15.00 Italijanske kronike 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Orzovvei — nadaljevanka 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 17.05 Dick Turpin — TV film 18.10 «Tutti in pista nel sesto conti-nente* 18.40 «Tivutrenta» — kvizi 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 Dnevnik 1 20.30 Vojna in mir — nadaljevanka 21.50 Dnevnik 1 22.00 Zgodovinski dogodki iz leta 1943 22.50 Mister Fantasy — glasbena oddaja 23.40 Dnevnik 1 — zadnje vesti 23.50 Šola in vzgoja Drugi kanal 12.00 Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Capitol — nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 14.35 Tandem 16.30 Šola in vzgoja 17.00 Rhoda — TV film 17.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 17.40 Divji živalski svet — dokumentarna oddaja 18.30 Dnevnik 2 — Športne vesti 18.40 Inšpektor Derrick — TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 «Chisum» — film 22.20 Dnevnik 2 22.30 Srečanje s kinematografijo 22.35 Dnevnik 2 — Dosje Tretji kanal 15.30 šola in vzgoja 16.30 Dogodki iz dobe fašizma 18.25 Sto italijanskih mest: Urbino 18.35 Speciale Orecchiocchio — gla sbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne vesti 19.35 Spomin na U. Sabo: 1. in 2. del 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Dnevnik 3 21.30 Simfonični koncert pod vod stvom dirigenta Marcella Pan-nija 22.25 Dnevnik 3 23.00 Boccioni v Milanu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50 TP v šoli 14.20 Poročila 14.25 Nogomet: Jugoslavija - Nor- VPSkR 16.15 Šolska TV 17.15 Za devetimi vrati — lutkovna oddaja 17.55 Od vsakega jutra raste dan: Ilirska Bistrica 18.25 Obalno - kraški obzornik 18.40 Okoli Texela — film 19.00 Knjiga 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 20.00 Delavci na črno — nadalj. 21.10 Po sledeh mavrice — dokumentarna oddaja 21.40 Pesem giba: Noverre in njegova reforma Zagreb 14.25 Nomoget: Jugoslavija - Norveška (mladi) 16.10 Poročila 16.15 Pustolovščina 16.45 Košarka 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Gledalec - urednik 19.30 TV dnevnik 20.00 Notranjepolitična oddaja 20.45 Žrebanje loterije 20.55 Nož v glavi — film 22.50 TV dnevnik Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednje vesti: GORICA — Novi pokrajinski odbor TRST — Novi pokrajinski odbor ŠPETER — Kmetijska zadruga GORICA — Srečanje z bolničarji Nove- Gorice GORICA — Fotorazstava 17.00 TV D - Novice 17.05 TV šola 17.30 Popi — rnadinski film 18.00 Veliki detektiv — serijski film 19.30 TV D - Vse danec 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti 20.00 Obzorja 21.50 Turistični vodič 22.05 TV D — Nocoj 22.15 Kiklop — nadaljevanka ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 «Una vita da vivere* — TV na-naljevanka 10.30 Aliče — TV film 11.00 Rubrike 12.00 Arcibaldo — TV film 12.30 Help — glasbena igra 13.00 «In pranzo e servito* — igra 13.30 «Sentieri» — TV nadalj. 14.30 General Hospital — TV nadalj. 15.30 «Una vita da vivere* — TV nadaljevanka 16.30 Aliče — TV film 17.00 Tarzan — TV film 18.00 «Ralphsupermaxieroe» — TV film 19.00 Arcibaldo — TV film 19.30 T.J. Hooker — TV film 20.25 Dallas — TV nadaljevanka 21.25 «Fico d’india» — film 23.25 Šport: boks 00.25 «Tempeste sul Congo* — film RETEOUATTRO 8.30 Ljubezen na podstrešju — TV film 9.30 Očka, dragi očka — TV film 10.30 «Viale del tramonto* — film 12.15 «Quella časa nella prateria*, TV film 13.15 «Padroncina Flo* — novela 14.00 Agua viva — novela 14.50 «Un uomo oggi» — film 17.50 CHIPS - TV film 18.50 Dancin’ days — novela 19.30 Družina Bredford — TV film 20.30 «La febbre del sabato sera*, film 22.40 Vegas — TV film 23.30 Šport: motociklizem 24.00 Tretja skrivnost — film ITALIA 1 8.50 «Cara, čara* — novela 9.30 «Febbre d’amore» — TV nadalj. 10.15 «Le foglie d’oro» — film 12.10 Hoganovi heroji — TV film 12.40 Življenje čarovnic — TV film 13.00 Bim, Bum, Bam — otroška serija 14.00 «Cara, čara* — novela 14.45 «Febbre d’amore» — TV nadalj. 15.30 V hiši Lowrence — TV film 16.30 Bim, Bum, Bam — otroška serija 18.00 «La časa nella prateria* — TV film 19.00 «La donna bionica* — TV film 20.30 Drive in — variete 22.00 Speed cross — film 24.00 «Vivi e lascia morire* — fi’m TELEPADOVA 8.30 Embassy — film 10.00 «WKRP in Cincinnati* — TV film 10.30 Laura — TV film 11.15 Divje srce — TV film 12.00 Agent Pepper — TV film 14.00 Laura — TV film 14.45 Divje srce — TV film 15.30 Kodeks 3 — TV film 19.30 «L’incredibile Hulk* — TV film 20.30 Frogs — film 22.00 Šport: catch 23.10 «Sherlock Holmes (La valle del terrore)* — film Ob koncu «Un poliziotto scomo-do» — film TRIVEIMETA 8.30 «Sempre tre sempre infallibili*, TV film 9.30 TV film 10.30 Simon Templar — TV film 11.30 «Polvere di stelle* — TV fim 12.40 Hondo — TV film 14.00 The Jeffersons — TV film 14.30 Stanlio in Ollio — komični film 15.30 «L'amante di Paride* — film 17.00 Harry O’ — TV film 18.00 «La lama d’Oriente» — TV film 19.00 «Cowboy in Africa* — TV fim 20.00 Tje Jeffersons — TV film 21.00 Film TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 «Insieme amiche mie» 13.00 Funny Face — TV film 13.30 Tudi bogataši jočejo — TV film 14.00 «La lunga linea grigia* — film 16.00 Človek in mesto — TV film 18.55 Funny Face — TV film 20.00 Tudi bogataši jočejo — TV film 20.30 «Fogolar» 22.15 Vse o košarki 23.15 Nagradno tekmovanje 23.30 «Abatjour» 23.35 «Prendi i soldi e scappa*, fi.'m TELEOUATTRO 8.30 Povezava z oddajnikom Italia 1 19.30 Dogodki in komentarji RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; (7.40) Pravljica; 8.10 Almanah: Iz očetove beležnice; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in Wagnerje-ve obletnice; 11.30 Opoldanski zbornik: Beležka; (12.00) «Ena bolha me grize*; Glasbeni potpuri; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Za zabavo in pouk — oddaja za pisani mladinski svet; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: 2. mednarodni violinski natečaj «Premio Ro-dolfo Lipizer* v Gorici; 18.00 Ivan Cankar - Ferdo Delak: «H'apec Jernej in njegova pravica*. RADIO OPČINE Do 9.00 G'asba; 9.00 Neva s poezijo in glasbo; 10.00 Tečaj aerobike (vodi Alenka); do 18.30 Glasba; 18.30 Tečaj aerobike (ponovitev); do 20.00 Glasba; 20.00 Lahko noč želi. . . pravljica; 20.30 Rock klapa; dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 14.00, 15.00, Poročila; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; Vremenska napoved; Cestne razmere; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 V dnevno - informativnih oddajah bomo danes poročali: s seje skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja; v Kopru bo prva seja stabilizacijske komisije; o vseh najpomembnejših dogodkih iz domovine in tujine pa vas bomo sproti obveščali. V rubriki Zanimivosti ob 13.20 vas bomo seznanili s problemi sezonskih delavcev; v madinski oddaji, ki bo na sporedu ob 17.30 pa bomo govorili o zelenih stražah. Ob 18. uri pa bo na skupnem programu radia Ljubljana, Koper in Maribor zamejska oddaja Sotočje. Zamejska folklora; 14.20 Glasbene aktualnosti; 14.35 Zabavnoglasbena oddaja; 15.30 Za varnejši jutri — zavarovalna skupnost Croatia; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.:», 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.00 Horoskop; 7.50 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Pesem tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Glasba; 15.00 Radijska priredba* RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno-govomi program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Neka ljubezen — radijska nadaljevanka; 11.30 Ljubezenske note; 12.03 Jutranji variete; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Radio 2 za vsakogar; 16.00 Popoldanski program kulturne aktualnosti; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Glasba; 18.30 Radijska nadaljevanka; 19.20 Radijski premor; 19.35 Flipper; 20.00 Vzhodnoevropsko gledališče med dvema stoletjema: 1850 - 1915; 21.03 Kratki monologi; 21.18 Današnji pevci; 21.28 Glasba in pravljice; 22.00 Življenjepis Marie Callas. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poro čila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure; Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mladinski pevski festival — Celje 83; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Radijsko tekmovanje mladih violinistov. I. oddaja; 21.05 Radijska igra; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini. NATEČAJ ZA DODELITEV 49 LJUDSKIH STANOVANJ Kompleks gradijo v Gorici Jez na Soči naj bi zgradili med Podgoro in Stražicami Prvotno so mislili na kraj pod Pevmo Jez na Soči pri Gorici postaja spet aktualen. Geologi so končali s svojo raziskovalno dejavnostjo in ugotovili, da jezu ni moč zgraditi severno od pevmskega mosta, kot so prvotno načrtovali, marveč šele nekje pri Pod-gori, med sedanjo «pašerelo» in jezom za električno centralo. Do tega spoznanja so pršili geologi tudi zato, ker so na občini v Gorici predlagali tako alternativno rešitev, da ne bi z jezom in velikim jezerom pokvarili o-kolja med pevmskim mostom in Solkanom. Če bi zgradili jez nekje med Stražicami in Podgoro bi lahko čez njega speljali tudi cesto, ki bi zamenjala sedanji mostiček, znan podgorski mostiček, ki je sedaj neuporaben. Župan Sčarano je o tej stvari poročal na zadnji seji občinskega odbora in člani tega odbora so mu tudi dali nalog naj poskrbi na pristojnih mestih v Rimu, da se izdelajo čimprej načrti in finansira delo, ki je itak predvideno v infrastrukturah po osimskem sporazumu. Za jez na Soči, za katerim bi se ustvarilo akumulacijsko jezero za potrebe namakanja krminsko-gradiščan-skega polja, so se na občini v Gorici odločili po podpisu osimskih sporazumov, ko je rimska vlada bila pripravljena finansirati nekatere infra- strukture. Jugoslovani so se namreč odločili, da bodo zgradili električno hidrocentralo pri Solkanu. To bi seveda lahko povzročalo določene motnje z razpoložljivostjo vode za namakanje furlanske nižine, kajti že sedanji akumulacijski jezeri v zgornjem toku Soče delata marsikdaj preglavice tistim, ki so zadolženi, da dobavljajo vodo za namakanje. Sicer pa je treba reči, resnici na ljubo, da so se Jugoslovani obvezali, ko so podpisali mi rovno pogodbo z Italijo, da bodo dobavljali tisto količino vode, ki je šla po Soči v letu 1940. To so delali vsa leta. Obvezali so se, da bodo spoštovali prejšnje obveze tudi potem, ko bo začela delovati hidrocentrala v Solkanu. Te količine pa so za odgovorne za namakanje furlanske ravnine prenizke, od tod zahteva po gradnji a-kumulacijskega jezera. Ko se je govorilo o jezeru, je prišlo v Gorici do več polemik, ki so prihajale z raznih strani. Polemike so se utišale. Sedaj pa se zdi, da bomo o jezu spet konkretno spregovorili. Na goriškem županstvu so mnenja, da se je treba lotili dela čimprej, kajti jez hidrocentrale pri Solkanu je že skoro gotov in že v prihodnjem letu bo ta centrala pričela delovati. Saccavini je včeraj prisegel Tržiški župan Gino Saccavini je včeraj na goriški prefekturi prisegel in prevzel uradno svojo funkcijo. Včeraj popoldne je tržiški župan že sklical odbornike na prvo sejo in porazdelili so resorje v odboru. Kot je znano, so v odboru pristaši KPI, PSI in PSDI, podpirajo pa ga tudi republikanci. Prvo srečanje z avtorjem Alfredo Pieroni je eden zelo zna nih italijanskih časnikarjev, dolgo let je pisal v osrednji italijanski dnevnik II Corriere della Sera. Napisal je tudi nekaj knjig. O knjigi z naslovom «La gaia Apocalisse», ki na šaljiv način opisuje konec habsbur 'skega cesarstva, bo govor danes zvečer, na prvem letošnjem srečanju z avtorjem, v goriškem avditoriju. Tudi letos je za ta srečanja poskrbela goriška občina. Predavanje bo ob 18.30. Skoraj petdeset družin iz Gorice bo v prihodnjih mesecih rešilo svoj stanovanjski problem. Zavod za ljudske hiše je namreč prav te dni razpisal javni natečaj za dodelitev 49 stanovanj na območju Ul. Torriani v Gorici. Stanovanja so v gradnji in jih bodo dokončali in izročili najemnikom predvidoma prihodnje poletje. V omenjenem kompleksu v Ul. Torriani so v gradnji stanovanja različnih velikosti in sicer: eno stanovanje z bivalnim prostorom, eno spalnico in kopalnico (stanovanje je namenjeno handi-piranim osebam), štiri manjša stanovanja od katerih sta dve namenjeni starejšim osebam in dve handikapira-nim osebam, dve srednje -veliki stanovanji (kuhinja, dve sobi in kopalnica) namenjeni handikapiranim o-sebam, dve srednje veliki stanovanji (kuhinjski prostor, dve sobi, kopalnica), 34 srednje velikih stanovanj (kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, kopalnica), od katerih so štiri namenjena pripadnikom vojske, oziroma drugih varnostnih sil, šest velikih stanovanj (kuhinja, dnevna soba, tri spalnice, kopalnica). Vsa razpoložljiva stanovanja se oddajo v najem, najemnina se bo določila na podlagi zakona o pravšnji stanarini. Za sodelovanje pri natečaju lahko zaprosijo italijanski državljani, ki i-majo stalno bivališče v Gorici, oziro- ma so na območju te občine zaposleni in ki nimajo lastnega stanovanja, ki niso prejeli kakršnih koli prispevkov oziroma bili deležni olajšav iz skladov stanovanjske izgradnje. Glade dohodkov je določena skrajna meja v višini devetih milijonov lir, ki se zviša v smislu določil deželnega zakona št. 75/82. Pri natečaju za dodelitev stanovanj lahko sodelujejo tudi izseljenci iz območja naše dežele, ki so bili vsaj dve leti v tujini in ki se nameravajo za stalno vrniti. Rok za predložitev prošenj poteče 5. decembra letos. Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko zaprosijo na sedežu zavoda IACP v Ul. Pitteri 4. • V goriškem avditoriju so v soboto odprli razstavo fotografij devetih Italijank, ki se s fotografijo ukvarjajo že več časa. So to ženske, ki se s fotografijo ukvarjajo poklicno, kot tudi na amaterski način. Razna obvestita Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na praznik kostanja v nedeljo, 16. oktobra, popoldne v Števerjanu. Za ljubitelje peš hoje pripravlja društvo tudi pohod. Zbirno mesto pri pevmskem mostu, odhod proti Števerjanu, preko Kalvarije do Štekarjevih, točno ob 9. uri. Z Gradnikovim recitalom dijaki v Novo Gorico Dijaki klasičnega liceja Primož Trubar so se v zadnjih letih zelo izkazali tudi s tem, da so pripravili nekaj kulturnih nastopov. Ti so bili istočasno nastopi ob zaključku šolskega leta kot tudi dokaz kulturnega udejstvovanja naših dijakov, saj so nam pokazali nekaj na kar smo že pozabili: na dijaške prireditve. Pred tremi leti so dijaki-klasiki pripravili recital partizanske poezije in gledališki nastop, leto dni kasneje Vergilovo proslavo, v lanskem šolskem letu pa recital iz del Alojza Gradnika. Z vsemi temi deli so želi velik uspeh. Marsikomu, najbrž tudi dijakom, ni šlo, da bi se omejili na en sam nastop, saj so se zanj zelo trudili. Zato je prišlo kot zelo dobrodošlo vabilo iz Nove Gorice, da bi z Gradnikovim recitalom nastopili tudi v Novi Gorici. Dijaki imajo že nekaj tednov ponavljalne vaje. V Novo Gorico gredo ta četrtek. Nastopa bosta v gledališki dvorani v Solkanu. Opoldne bodo imeli predstavo za novogoriško dijaštvo, ob 18. uri zvečer pa še eno predstavo za širšo publiko. Potrjena višja cena plina Cena mestnega plina se je povišala že julija, vendar ni bilo dokončno določeno, kaiko bo pravzaprav stal kubični meter tega energetskega vira. Poleg medministrskega odbora za cene, ki določa okvirni povišek na vsedržavni ravni, je v pokrajinskem merilu namreč treba upoštevati še odločitve pokrajinskega odbora za cene. Zdaj je tudi ta odločitev znana. Za kubični meter plina je v Gorici treba plačati 385 lir, zraven pa še 30 lir davka na potrošnjo in osemodstotni davek na dodatno vrednost. Povišek vsekakor velja od julija dalje. Zato bodo uporabniki na območju goriške občine že s prihodnjim računom, začeli ga bodo poši’jati po 20. oktobru, morali poravnati tudi razliko za julij in avgust. Občinsko podjetje je namreč porabo plina za letošnje četrto dvomesečje obračunalo po ceni IT70 lir za kubični meter, zdaj bo treba doplačati razliko 15 lir. Vsekakor pa bo na računu to jasno razvidno, poudarjajo pri mestnem podjetju. Nekatere skupine porabnikov bodo razliko plačale šele z zadnjim letošnjim računom, ki ga bodo prejele decembra. Vsekakor pa je na vidiku že nova podražitev. Od 1. novembra bo plin dražji še za 16 lir. Koristna srečanja uslužbencev bolnišnic Gorice in Šempetra Sodelovanje med bolnicama poteka tudi na drugih ravneh Približno dvesto uslužbencev goriške in šempetrske bolnišnice se je srečalo, najprej na športnih igriščih in v dvoranah, zatem pa v prostorih socialnega centra v Ulici Baiamon-ti v soboto. Na sporedu je bilo drugo množično srečanje uslužbencev bolnišnic, ki si stojita skoro nasproti, prva v Italiji, druga v Jugoslaviji. Podobno množično srečanje so imeli že lani, takrat na jugoslovanskem o-zemlju. Tokrat so Goričani povabili slovenske tovariše in kolege. Resnici na ljubo je treba reči, da ni sodelovanje med bolnišnicama o-mejeno samo na taka športna srečanja. Sodelovanja je precej tudi na drugih področjih, tudi med zdravniki in goriški zdravniški dnevi so bili prirejeni tudi s sodelovanjem Novogoričanov. Velikokrat prihaja tudi do drugačnih tehničnih oblik sodelovanja, kar je koristno za obe bolnišnici, ki sta oddaljena ena od druge komaj nekaj sto metrov. Na sobotnem srečanju so bili športni rezultati naslednji: ženska odbojka, Šempeter - Gorica 2:0; moška odbojka, Gorica - Šempeter 2:0; ženska košarka, Šempeter - Gorica 29:28; moška košarka, Gorica - Šempeter 56:53; tenis, Šempeter - Gorica 4:1; šah, Šempeter - Gorica 3:2; ženski nogomet, Gorica - Šempeter 1:1; moški nogomet. Gorica - Šempeter 1:0. V socialnem centru so si udeleženci potem izmenjali darila, v govorih so poudarili pozitiven pomen takega sodelovanja. Prisotna sta bila tudi zastopnika bolnišnic prof. Banchieri in inž. Mozetič. Vrsta smrtnih in drugače hudih prometnih nesreč ob koncu tedna Konec tedna je na Goriškem minil v znamenju prometnih nesreč. Posebno težak je obračun nesreč v nedeljo. Črn dan se je pravzaprav pričel že zelo zgodaj. Okrog 6. ure se je na poti na službeno mesto smrtno ponesrečil 19-letni orožnik Ivano Battiston doma v kraju Azzano De-cimo. Z motorjem se je peljal od doma, namenjen v Gradišče, kjer je v službi v tamkajšnji orožniški postaji. Blizu Campoformida se je z motorjem zaletel v drevo in zadobil zelo hude telesne poškodbe. Umrl je že kmalu potem, ko so ga prepeljali v bolnišnico. V dopoldanskem času se je huda prometna nesreča pripetila v Gorici, žrtev pa je 88-letna Margherita Pissach, Ul. Canova 11. Na Korzu Italia, blizu spominskega parka, jo je z motornim kolesom povozil 39-let-ni Giancarlo Tringhetti iz Gorice, Ul. Piave 10. Nesreča se je pripetila nekaj po 11. uri. Priletno žensko so v goriški splošni bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo. Dve osebi, od katerih ena huje, sta bili ranjeni v nesreči, ki se je zgodila nekaj pred 19. uro blizu Kr-mina, na državni cesti št. 409, ki pelje proti Plešivemu. Najhujše telesne poškodbe je zadobil 42-letni kolesar Otello Brumat iz Krmina, ki so ga v goriški splošni bolnišnici pridržali na zdravljenju za 40 dni. Brumata so prepeljali najprej v krminsko bolnišnico, zatem pa v goriško. V bolnišnici v Krminu so nudili prvo pomoč 43-letnemu Liviu Tombi iz Mariana, vozniku alfa romeo, ki je bil poleg peugeota tržaške registracije, ki ga je upravljal 35-letni Riccardo Tomšič, vpleten v nesrečo. Pet oseb je bilo ranjenih v čelnem trčenju dveh avtomobilov na državni cesti na Majnici, v neposredni bližini skladišča starih avtomobilov Giusti-zieri. Najhujše telesne poškodbe sta zadobila 56-letni Beppino Oman iz Gorice, Ul. Monte Santo 117 in 53-letna Annamaria Domi Tasca, prav tako iz Gorice, Ul. Čampi 4. Oba so že v nedeljo ponoči podvrgli zahtevnemu kirurškemu posegu, zdravniki pa se nad njunim zdravstvenim stanjem še niso izrekli. Telesne poškodbe pa so zadobili tudi ostali potniki v fiatu 128, 35-letni Dušan Lapanja, 25-letna Alessandra Tasca in sin Cri-stiano. Vsi so na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici. Dinamika hude prometne nesreče še ni v celoti pojasnjena. Orožniki goriške postaje, ki vodijo preiskavo, so ugotovili da se je Oman peljal s fiatom 128 v smeri proti Gradišču, v avtomobilu ni bilo drugih potni- kov. Z nasprotne strani pa je, prav tako v fiatu 128, pripeljal Dušan Lapanja. Obe vozili sta bili ob trčenju hudo poškodovani, posebno pa Omanovo. Ranjenega voznika so iz razbitin potegnili šele gasilci. Pismo uredništvu Uredništvo PD. Prosim Vas za popravek v zvezi s člankom, ki ste ga objavili v Vašem dnevniku 8. septembra letos na str. 8 z naslovom «V Novi Gorici odkrita mreža tihotapcev*. V članku izpadem kot organizator tihotapske mreže, v resnici pa sem «zakrivil» le to, da sem v Italiji prodal blago, ki mi ga je kupec naročil. Blago sem prepeljal z ustreznim spremnim listom, kamor je kupec želel in to vedno na italijanskem o-zemlju. S spoštovanjem F rane esc o Coren lin pori - Export DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84839 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497 V nedeljo, 16. oktobra, v Krminu Zborovanje Confcoltivatori o težavah \ Velike protestne manifestacije italijanskih kmetov v Bruslju, ki bo, kakor znano, 8. novembra letos, se bo udeležilo tudi kakih 50 kmetov iz goriške pokrajine, med njimi tudi nekaj članov Kmečke zveze. Protestno manifestacijo v Bruslju organizira združenje Confcoltivatori, ki je tako odločitev sprejelo že maja letos, na drugem vsedržavnem kongresu v Rimu. Z množično manifestacijo, saj je predvidena udeležba kmetovalcev iz vseh italijanskih pokrajin, namerava združenje Confcoltivatori opozoriti i-talijansko vlado in odločujoče kroge v Evropski gospodarski skupnosti na neustreznost dosedanje kmetijske politike, ki v bistvu podpira močnejša kmetijska gospodarstva nekaterih članic na škodo šibkejših. Pred «pohodom» na Bruselj pa bo v posameznih pokrajinah tudi vrsta zborovanj in manifestacij, na katerih bodo predstavniki združenja Confcoltivatori pojasnili načrte in prizadevanja za rešitev najtežjih problemov, ki zavirajo razvoj italijanskega kmetijstva, kakor tudi kmetijske dejavnosti v drugih članicah EGS. Pokrajinska manifestacija Confcoltivatori za Goriško bo v nedeljo, 16. t.m., v občinskem gledališču v Krminu. kmetijstvu Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «E la nave va»-F. Fellini. VITTORIA 17.30-22.00 «La ragazza del manifesto*. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 «Flashdance». Tržič PRINCIPE 18.00—22.00 «Delitto al Central hospital*. EXCELSIOR 18.00-22.00 «Radiotaxi girls*. Prepovedan mladina pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA Ni predstave. SVOBODA 18.00-20.00 «Norost gospe Elodi». POGREBI Danes v Gorici, ob 9.30 Antonio , Furlani, iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; ob 11. uri Fran-cesco Volpe, iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; ob 12.30 Gio-vanna Cas telic iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 13.30 Marija Vidrih iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče. primorski dnevnik — n. oktobra 1983 šport □ slran 9 Vodeči na lestvici nista zadovoljili Kdo poleg Rome injuventusa? Udinese izenačil v Firencah - Verona preseneča - Radiče ostaja Po 5. kolu italijanskega prvoligaškega prvenstva sta na vrhu začasne lestvice še vedno Juventus in Roma, Turinčani pa so ohranili točko prednosti. Tako prvi kot drugi pa v nedeljo nista kdove kako zadovoljila, tako da lahko rečemo, da med nji-|ha in ostalimj ekipami ne zeva takšna praznina, kot, denimo, lani. Roma je namreč le po zaslugi Con-bja premagala žilavo Genoo, ki sicer sodj med slabša moštva, Juven-tus pa je proti Milanu solidno igral *e polčas, medtem ko so v drugem delu tekme Milančani imeli več od Igre in bi lahko celo izenačili. Derbi kola je bil v Firencah. Če-Pnav ni padel nitj gol, je bila tekma lepa in domačini so imeli nekaj več Priložnosti od furlanske enajsterice. Žico, prvič letos, ni dosegel zadetka. Najpomembnejši ugotovitvi nedelj skega kola pa sta dve: trener Inter-ja Radiče se še ne poslavlja od svojega kluba, Verona pa se tudi letos ne bo poslovila od vrha italijanskega nogometa. Poročevalci pravijo, da je v Milanu srednji napadalec Altobelli «rešil» Radiceja pred najhujšim zlom — odslovitvijo. Dosegel je zadetek, ki je veljal zmago nad Napolijem in vodstvo milanskega kluba je sedaj zadovoljno. Tega ni mogoče trditi za strokovnjake, ki še vedno pravijo, da je Inter poprečna ekipa, Radiče pa še poprečnejši trener, češ da ne zna izkoristiti kvalitet svojih igralcev. Za tujca Miillerja pa pravijo, da bi bilo boljše, če bi se vrnil v Zahodno Nemčijo. Kljub temu da je ekipa tudi letos obnovljena (odšel je predvsem Dir-ceu), Verona ne igra nič slabše kot lani in se kandidira za visoko uvrstitev. «Pritlikavca» Galderisi in lorio zabijata gole kot za stavo (oba po štiri), vsa ekipa pa igra dokaj uspešno, tako da ji je podlegel tudi Trifunovičev Ascoli, ki ni igral slabo. Verončani so nad svojo ekipo ponosni, tudi zato, ker igra brez tujcev, saj je Škot Jordan zaslužena rezerva, Poljak Zmuda pa se že pripravlja na odhod. Na dnu je čedalje težji položaj Piše. V Catanii jo je «pokopal» njen bivši član Cantarutti, ki je dosegel oba zadetka za domačine. ji;. vi Tako v italijanskih ligah A LIGA IZIDI 5. KOLA Avellino - Torino 0:0; Catania - Piša 2:0; Fiorentina - Udinese 0:0; Inter -Napoli 1:0; Juventus - Milan 2:1; Roma - Genoa 1:0; Sampdoria - La/,in 1:1; Verona - Ascoli 3:1. LESTVICA Juventus 9; Roma 8; Fiorentina, Verona in Torino 7; Udinese G; A-vcllino 5; I.azio, Sampdoria, Catania, Milan in Ascoli 4; Inter, Napoli in Genoa 3; Piša 2. PRIHODNJE KOLO (23.10.) Catania - Verona; Fiorentina - Piša; Genoa - Avellino; Lazio - Roma; Milan - Sampdoria; Napoli - A-scoli; Torino - Juventus; Udinese -Inter. STRELCI 6 — Žico (Udinese) 4 — Platini in Rossi (Juventus) V soboto, 15. 10. bo v Neaplju kvalifikacijska tekma za EP Italija-Švedska. B LIGA IZIDI 5. KOLA Arezzo - Monza 1:0; Cagliari - Em-poli 1:1; Catanzaro - Pescara 4:3; Cavese - Campobasso 1:0; Cesena -Perugia 1:1; Como - Palermo 2:0; Cremonese - Padova 0:0; Lecce -Atalanta 1:0; Sambenedettese - Va-rese 1:1; Triestina - Pistoiesc 1:0. LESTVICA Arezzo 8; Cesena, Como in Cremonese 7; Campobasso in Varese 6; A-talanta, Lecce, Padova, Cagliari, Pi-stoiese in Palermo 5; Pescara, Sam-bcnedettesc, Cavese, Empoli in Triestina 4; Monza, Perugia in Catanzaro 3. PRIHODNJE KOLO (16.10.) Atalanta - Arezzo; Campobasso -Cesena; Empoli - Catanzaro; Monza - Como; Palermo - Lecce; Perugia -Cavese; Pescara - Cremonese; Pistoiesc - Padova; Triestina - Sambenedettese; Varese - Cagliari. 1. jugoslovanska košarkarska liga Koliko presenečenj! Po prvi prvenstveni zmagi nad Pistoiese jem Tveganje se je Buffoni ju obneslo Jugoslovansko košarkarsko prven-r stvo se je začelo v znaku velikih Presenečenj, kar obenem tudi kaže, Ja bo letošnja liga tako za vrh kot 23 srednji del lestvice še kako izenačena. Po nepričakovanih sobotnih pora-rih Cibone v Trsteniku (igrišče v Cačku je diskvalificirano) proti Borcu in v mestnem derbiju favoriziranega Partizana proti novincu v ngi, moštvu IMT, je v nedeljo v zaostali tekmi 1. kola kar doma nepričakovano izgubila še Crvena zvezda Proti titograjski Budučnosti. Dokaj nepričakovano pa je v prvem kolu izgubila tudi ljubljanska Olimpija. V Titovem Velenju so se morali varovanci trenerja Drvariča predati nolj izkušenim košarkarjem Šibenke. « V današnjem, drugem kolu pa bodo Ljubljančani' gostovali v Skopju. IZIDI 1. KOLA OLIMPIJA - šibenka 81:85; Zadar -Bosna 102:90; Borac - Cibona 90:89; Jugoplastika - Rabotnički 89:83; Partizan - IMT 82:89; C. zvezda - Buduč-nost 83:84. LESTVICA Zadar; IMT Beograd; Jugoplastika Split; Šibenka Šibenik; Borac čačak; Budučnost Titograd 2; Crvena zvezda Beograd; Cibona Zagreb; OLIMPIJA LJUBLJANA; Rabotnički Skopje, Partizan Beograd, Bosna Sarajevo 0. PRIHODNJE KOLO (DANES 11.10.) IMT - Budučnost; Bosna - C. zvezda (po TV); Šibenka - Zadar; Rabotnički - OLIMPIJA; Cibona - Jugoplastika; Partizan - Borac. Triestina — Pistoiese 1:0 (0:0) TRIESTINA: Nieri, Costantini, Bra ghin, Leonarduzzi, Mascheroni, Picci-nin (49' Pedrazzini), De Falco (71’ Perrone), Romano, De Giorgis, Ruf-fini, Ascagni. PISTOIESE: Bistazzoni, Chiti, Ten-di, Borgo (64’ Jacobelli), Berni, Par-lanti, Di Stefano, Giani, Russo (75’ Giannini), De Nadai, Lucarelli. STRELEC: v 48. min. De Giorgis (11-metrovka). Kakor bolnik, ki po dolgi bolezni prvič stopi iz postelje in naredi nekaj majavih korakov, ki obetajo hitro o-krevanje, tako je Triestina (čeprav s težavo in z žal običajnimi hibami) dosegla svojo prvo prvenstveno zmago in lahko z večjim zaupanjem gleda na nadaljevanje prvenstva. Nedeljska tekma je bila za Triesti- no izrednega pomena, saj je morala nujno zmagati. Tega se je zavedal tu di trener Buffoni, ki je poslal na igrišče ekipo z jasnimi napadalnimi nameni. Že več let ne pomnimo, da bi tržaška ekipa stopila na igrišče s tremi napadalci (Ascagni, De Giorgis in De Falco) in enim branilcem — Co-stantinijem (Braghin je bolj podoben veznemu igralcu, kakor pa branilcu). Ekipa torej ki je igrala na vse ali nič. Triestina si je zmago zaslužila, čeprav je do nje prišla s pomočjo sicer pravične enajstmetrovke, ki jo je De Giorgis spretno izvedel in se tako povzpel s štirimi zadetki (v treh tek mah!) na vrh lestvice najboljših strelcev lige. Lahko bi rekli celo, da je zmaga nekoliko pretesna za tržaško e-kipo, ki je imela več priložnosti, a jih ni znala izkoristiti. Vsekakor so za Tržačane izgledi še kar dobri, posebno glede igre v napadu, kjer se De Falco in De Giorgis odlično ujemata in Ascagni se približuje zadovoljivi formi. Na sredini igrišča pa so akcije še vedno prepočasne, saj poleg Ruf finija, Piccinina in Pedrazzinija, ki so dobro opravili svojo nalogo »tekačev*, Romano še ne obvlada režije in mora to vlogo prevzeti Leonarduzzi, ki mu sicer nehče ne oporeka, da ima pregled nad igro, pač pa je marsikdaj počasen in zaustavlja igro. O drugih tekmah bi povedali, da je Arezzo ponovno zmagal in je tako sam na vrhu lestvice; v razburljivi tekmi je Catanzaro osvojil svojo prvo prvenstveno zmago, v derbiju kola pa je Cesena premagala Perugio, ki je verjetno doslej največje razočaranje prvenstva. (I.P.) Neuspešni gostovanji košarkarjev Bancorome in Scavolinija Poraz dveh favoritov % Tako v košarkarskih prvenstvih Tesna poraza Tržačanov in Goričanov - Peterson (trener Simaea): «Bic je dobra ekipa in se bo še izkazai» Kaže, da bo letošnje prvenstvo A-l age izredno izenačeno: v drugem kolu so namreč vsi favoriti za na-*‘°v imeli izredne težave. Bancoro-ari in Scavolini (odslovitev Skansija očitno ni prinesla zaželenih sadov) ?*a celo izgubila, Jolly, Granarolo lr) Simac pa so proti svojim nasprot-n*kom zmagali le po ogorčenem boju. Simac si je zmago v Trstu zago-lovd predvsem po zaslugi Curetona, ki zanesljivo zmagal osebni dvoboj z Jonesom. Le-ta je vsekakor v dru-H<>m polčasu tekme dokazal, da je zmožen tudi velikih podvigov. Dan eterson, trener Simaea in televi-Z|jski komentator, je o tekmi dejal aaslednje: «Tekma je za nas bila zelo trda, saj je še tri minute pred koncem bil izid izenačen. Nato je Prišla na dan naša izkušenost in mo z delnim izidom 11:0 zadali Tr- žačanom odločilni udarec. Sicer pa je Bic igral zelo dobro; menim, da je to diobra ekipa, ki ima edini problem v omejenem številu menjav. De Sistd pa je danes potegnil iz rokava Fabbricatoreja, tudi Lanza lahko prav pride, tako da sem mnenja, da se bo ta ekipa še izkazala.* Mnogo bolj zaskrbljujoč je poraz San Benedetta proti neposrednemu tekmecu Honkyju. Tekma ni bila na visoki kakovostni ravni, saj se ekipi očitno še nista privadili na sisteme novih trenerjev Mangana in Prima. Tanjevičev Indesit je po porazu v derbiju s Febalom pred domačim občinstvom po izredno trdi tekmi premagal favoriziranega SimmenthaLa. V tako izenačenem prvenstvu pa je vsaka zmaga nadvse pomembna. Marko BIC: D. Jones 22 (2:3), McNealy 10 (2:3), Tonut 15 (1:1), Palumbo 6, Goti 18 (6:9), Lanza, Cenderelli, Fab-bricatore 6, Bobicchio, Floridan. SIMAC: Boselli 8 (2:3), Lamperti 6 (2:3), D’Antoni 16 (2:2), Premier 12 (4:5), Meneghin 6 (6:6), Gallina-ri. De Piccoli, Riva, Coureton 30 (4:9), Bariviera 2. Honky - San Benedetto 65:62 (29:30) HONKY: Savio 6, Lasi 2, Dal Seno 20, Fortunato 5, Tassi 2, Serafini, Crow 20, Owens 10. SAN BENEDETTO: Biaggi 6, La Garde 12; Sfiligoi 10, Boni 4, Ardessi 14, Pieric 1, Mayfield 8, Bullara 7. SODNIKA: Bianchi in Guglielmo. IZIDI 2. KOLA Honky - San Benedetto 65:62; Peroni - Granarolo 80:83; Indesit - Siin-menthal 82:81; Binova - Scavolini 80:78; Berloni - Febal 107:89; Jolly -Latini 85:80; Star - Bancoroma 79:77; Bic - Simac 77:90. LESTVICA Berloni, Simac, Granarolo in Star 4, Latini, Bancoroma, Peroni, Febal, Honky, Jolly, Indesit in Binova 2, Bic, San Benedetto, Simmenthal in Scavolini 0. A 2 LIGA IZIDI 2. KOLA Banca Popolare - Rapident 93:72; Mangiaebevi - Bartolini 92:100; Ital-cable - Benetton 78:77; Cantine Riu-nite - Marr 74:66; Parmalat - Godečo 97:92; Lebole - American Eagle 97:96; Vicenzi - Carrera 76:80; Yoga - Sebastjani 86:77. LESTVICA Cantine Riunite, Bartolini, Italcable, Carrera in Parmalat 4, Benetton, Ge-deco, Mangiaebevi, Banca Popolare, Lebole in Yoga 2, Rapident, Marr, American Eagle, Sebastiani in Vicenzi 0. «Azzurri» za tekmo proti Švedski RIM — Zvezni trener italijanske nogometne reprezentance Enzo Bearzot je objavil seznam nogometašev za kvalifikacijsko srečanje za EP, ki bo v soboto v Neaplju proti Švedski. Izbrani so: Altobelli (Inter), Ance-lotti (Roma), Antognoni (Fiorentina), Bagni (Inter), F. Baresi (Milan), Ber-gomi (Inter), Bordon (Sampdoria), Cabrini (Juventus), Conti (Roma), Collovati (Inter), Dossena (Torino), Galli (Fiorentina), Gentile (Juventus), Giordano (Lazio), Rossi (Juventus), Scirea (Juventus), Tardelli (Juventus) in Vierchovvod (Sampdoria). Včeraj pa je švedska reprezentanca že dopotovala v Italijo. Švedi bodo v kraju Vietri sul Mare vse do sobote, ko se bodo preselili v Neapelj, kjer bo na sporedu srečanje z Italijo. • AMERIČAN JIMMY CONNORS je osvojil mednarodni turnir v Vancouvru, s tem da je premagal svojega rojaka Billa Scanlona s 6:1, 6:2, 6:2. • ROMUNKA VIRGINIA RUŽIČI je v finalu mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Detroitu premagala Američanko Kathy Jordan s 4:6, 6:4, 6:2. Cergolet Vmdrailje l3. mladega Doberdobta Po Indiji, Šri Laiki in Nepalu Hindujci so predvsem ljudstvo in šele nato pripadniki neke vere, nekako tako kot današnji Židje. ^°t hindujec se moraš že roditi, hindujec ne moreš Postati; velja tudi, da hindujstva ne moreš nikomur siliti, zato se hindujci niso nikoli ukvarjali s po-ebnim “športom., spreobračanja in oplemenitenja ne-odnežev, kar zelo radi počnejo pripadniki mnogih PJAtgih ver. Stari rek pravi, da je hindujec tisti, ki e drži štirih razredov in štirih stopenj. Štirje raz-I i so seveda štiri hierarhične skupine brahmanov, P ernenitašev, meščanov in služabnikov, ki se nada-)e delijo v zapleteno mrežo kast; štiri stopnje pa štiri življenjska obdobja. Pri hindujskih obredih blata ogenj in voda pomemben položaj. Reke so za ^indujce svete (posebej voda Gangesa, ki jo polnijo stekleničke in prodajajo povsod po Indiji), še sve-e)si so kraji kjer se kakšna reka izliva v drugo, najznamenitejši pa je Allahabad, kjer se združijo tri svete reke. Na indijski podcelini srečamo takšno mešanico etničnih skupin, kultur in različnih življenjskih načinov, da ji ni para. Z razliko od drugih delov sveta novejše civilizacije' niso prevladovale nad starejšimi. Od nekdaj je staro vztrajalo ob novem. Sicer važno, vendar pa ne odločujočo vlogo je odigrala velikost dežele in sorazmerno nerazvite komunikacije. Bolj pomembno je dejstvo, da iz indijske miselnosti ni nikoli izhajala potreba po eni sami kulturi. V Indiji se tako prepletajo tri rasne skupine. Prebivalci severa in večjega dela Indijskega polotoka so predstavniki evropske najvzhodnejše rase, v osrednji in južni Indiji živijo ljudje vedskega porekla. Sicer le porekla, saj (kot sem ob obravnavi Šri Lanke že to povedal) je Vedov danes le nekaj stotin. Na območjih Himalaje pa dobimo danes ljudi mongoloidne rase. Vendar Indija, kljub tej rasni raznolikosti, je ena izmed redkih dežel, kjer ni bila ta raznolikost povod za hude družbene in politične napetosti. Podobno kot rase tudi jeziki, ki jih govore na indijski podcelini sodijo v različne in povsem ločene skupine. Obstajajo v glavnem štiri vrste jezikov, po u-radni cenitvi pa v Indiji govorijo 1500 jezikov. Mnogi od teh ne poznajo pisne oblike ali pa jih govori le nekaj sto ljudi. Najbolj razširjen jezik je sicer hindi, ki pa ga govori le približno 140 milijonov ljudi (Indija šteje čez 600 milijonov prebivalcev) in ki naj bi počasi postal indijski nacionalni jezik. Vendar je to razlog hudih sporov in trenj in težko si lahko predstavljamo, da bi kdaj do tega prišlo in tako še vedno v vseh uradih in javnih mestih (tako tudi v indijskem parlamentu) govore angleščino. Ta je sicer ponavadi problem vseh dežel v razvoju, kjer v glavnem govore jezike bivših kolonialistov. Pri nas je Indija sinonim za kaste. Že v osnovni šoli so nam razlagali to posebnost indijske družbe, vendar besedo «kasta» ne pozna noben indijski jezik. Kot sem že prej povedal, je hindujska družba razdeljena na štiri razrede. Pripadniki kast, ki pa jih ni mogoče razporediti v nobenega od teh razredov, pa veljajo za nedotakljivo in so na dnu družbene lestvice. Vendar značilnost pripadnosti kastam ne pripada le hindujcem. Tudi kristjani, muslimani in Sikhi so razdeljeni v skupine, ki spominjajo na kaste. Učili so nas, da je kastni sistem tog in oster, da človek ne sme menjati kaste v kateri se je rodil in to v glavnem še danes drži. Nedvomno pa se vpliv pripadnosti kasti danes v velikih mestih zmanjšuje in indijska družina počasi gre v smeri razpadanja kastnih okvirov. 2. AMATERSKA LIGA: prva zmaga Krasa V 1. nogometni amaterski ligi Vesni ni uspelo obdržati prednosti Vesna — Pro Fiumicello 1:1 (1:0) STRELCA: v 36. min. Sedmak, v 62. min. Visintin. VESNA: Bubnich, Gotti, Sodoma-co, Somma (v 15. min. Basiacco), Penco, Candotti, Bruno, Pipan, Lud-wig (v 72. min. Roberto Candotti), Picchieri, Sedmak. PRO FIUMICELLO: PeUis, Tibe-rio, Visintin, Munari, Merluzzi, Go-nella, Glereani, Vittor, Tarlao, Uriz-zi, Polvar. SODNIK: Camieluzzi iz Tolmeča. Vesna se je morala v nedeljo odpovedati prvi prvenstveni zmagi, čeprav bi si s prikazano igro povsem zaslužila obe točki. Proti solidni ekipi iz Fiumicella je zaigrala res o dločno in borbeno, čeprav izrednih priložnosti ni ustvarila. Skozi večji del tekme je namreč držala vajeti igre v svojih rokah, predvsem po zaslugi nekaterih veznih igralcev. Gostujoča ekipa se je energične in odločne igre Križanov nekoliko zbala, saj si ni čakala takega odpora. Vesna je začela graditi svoje akcije že v obrambi, tako da je žoga polagoma prehajala na drugo polovico i-grišča, kjer pa so kriški napadalci imeli resne težave z nasprotnikovo obrambo, ki je bila vedno na mestu. Pro Fiumicello se je torej vnaprej odpovedal zmagi, saj je moral stalno zaustavljati pobudo Vesne. V tem delu tekme je bil spet najboljši Lud-wig, ki je s svojo prisotnostjo v napadu pa tudi na sredini igrišča stalno spravljal v težave goste. Vesna je zato iz trenutka v trenutek čakala na gol, katerega pa je bilo vse prej kot lahko doseči, saj je bila nasprotnikova obramba res vedno na pravem mestu. Za zadetek je poskrbel mladi in perspektivni Sedmak, ki je lepo preigral nekaj nasprotnikov, potem pa z desne strani silovito poslal žogo v mrežo. Igra se odtlej ni bistveno spremenila, žal pa so gostje izenačili na že običajni način: prosti strel z desne, na sredini kazenskega prostora pa je Visintin z glavo nemoteno premagal Bubnicha. Vesna je takih golov dobila že več, predvsem zaradi nepazljivosti obrambe. Ko je Pro Fiumicello vzpostavil ravnovesje, se je i-gra obeh ekip omejila na sredino i-grišča in s tem je bilo tekme praktično konec. (Andrej) 1. AMATERSKA LIGA (Skupina B) IZIDI 4. KOLA Gradese - Torviscosa 2:0 Ponziana - S. Canzian 0:0 Vesna - Pro Fiumicello 1:1 Pieris - Tisana 3:0 Sangiorgina - Lsonzo Turjak 4:0 Costalunga - S. Giovanni 0:5 Percoto - Muggesana 0:1 Ronchi - Palmanova 1:0 LESTVICA Pieris 8; Bradese 7; S. Giovanni, Pro Fiumicello 6; S. Canzian, Muggesana 5; Ponziana, Sangiorgina, Per-coto, Ronchi 4; Vesna, Palmanova 3; Costalunga 2; Todviscosa, Tisana, I-sonzo Turjak L PRIHODNJE KOLO (16.10) Palmanova - Costalunga, Pro Fiu-micello - Percoto, lsonzo Turjak -Ronchi. Tisana - Sangiorgina, Muggesana- Ponziana, S. Giovanni - Gradese, S. Canzian - Pieris, Torviscosa -Vesna. Kras — C. E. Prisco 2:0 (1:0) KRAS: Dinoi, Sugan, Villalta, Škabar, P. Terčon, Puntar, Košuta, Vi-dali (v 88. min. M. Terčon), Samec, Olivo, Blažina (v 73. min. Covi). C.E. PRISCO: Rotta, Iurincich, D. Dussi, Miozzo, Oliosi, Basiacco, Ver-bich, Raubar (v 75. min. Caniglia), Garofalo, Fantina, Zacchigna (v 60. min. Marcosini). STRELEC: v 13. in 57. min. Košuta. SODNIK: Nicolini iz Trsta. Tekma je potekala v znamenju premoči domačinov, ki so si zavoljo odprte igre gostov in odličnega postavljanja off side zanke ustvarili nešteto ugodnih priložnosti, ki pa jih tokrat netočni napadalci niso znali izkoristiti. Srečanje se je za krasovce zelo ugodno začelo, saj je Košuta že v 13. minuti prvič zatresel mrežo so- 2. AMATERSKA LIGA (Skupina F) IZIDI 4. KOLA CGS - Zaule 0:0 Kras - Čampi Elisi Prisco 2:0 Zarja - Radio Sound 0:1 Domio - Aurisina 2:2 Giarizzole - Opicina 0:1 Fortitudo - Vermegliano 1:0 Op. Supercaffe - Primorje 2:1 Stock - Libertas 0:0 LESTVICA Fortitudo, Opicina, Aurisina 6; Zaule, CGS, Domio, Op. Supercaffe, Radio Sound 5; Kras 4; C. Elisi Prisco, Stock, Libertas, Zarja 3; Vermegliano, Giarizzole 2; Primorje 1. PRIHODNJE KOLO (16.10.) Libertas - Fortitudo, Radio Sound -Op. Supercaffe, Opicina - Stock, Aurisina - Giarizzole, Primorje - Kras, Vermegliano - CGS, C. Elisi Prisco -Domio, Zaule - Zarja. lidnega Rotte, potem ko so branilci storili hudo napako, katero je Kra-sov napadalec spretno izkoristil. V prvem polčasu je omembe vredna lepa podaja Samca Košuti, akcijo pa je povsem neupravičeno prekinil sodnik, ki je menil, da je bil Krasov napadalec v nedovoljenem položaju. V drugem polčasu je bila premoč Krasa še bolj očitna, žal pa sta bila oba njegova napadalca pri zaključevanju zelo netočna, nekajkrat pa je dobro posredoval tudi nasprotnikov vratar. V 12. minuti je gostujoči branilec nerodno podal žogo nazaj svojemu vratarju, posegel je Košuta in hladnokrvno poslal žogo v mrežo ter priboril svojemu moštvu prvo letošnjo zmago, ki naj bi vlila varovancem trenerja Mikuža novih moči. (Z.S.) Zarja — Radio Sound 0:1 (0:0) ZARJA: Puzzer, Bencich, Tognetti, Franco, Sossi, Križmančič, Udovi-cich. Bon, Damjan Fonda, Ražem, Egon Fonda (v d.p. Perossa). RADIO SOUND: Parovel, Bossi, Lapaine, Sciarrone, Sossi, Gordini, Piccolo, Tosetto, Botta, Orto, Zam-paro. STRELEC: v 63. min. Botta Zarja je v nedeljo prvič v letošnjem prvenstvu okusila grenkobo poraza, ki si ga brez dvoma ni zaslužila, saj je bila večji del tekme boljša od gostov, ki so izkoristili edino nepazljivost Bazovcev in odnesli obe točki. Tekma se je za zarjane zelo dobro začela, saj je Tognetti že v 3. min. zadel prečko, toda kmalu so izkušeni gosti umirili tempo in pri tem i-meli več od igre, saj bazovci niso upali odpreti svojih vrst. Tako je igra v prvem polčasu potekala predvsem na sredini. V drugem polčasu pa je Zarja že od vsega začetka pritisnila in prisilila goste v obrambo. Najlepšo pri- ložnost je ustvaril Ražem, ki je lepo preigral celo vrsto branilcev ter vratarja, toda pri končnem strelu je bil le za las netočen. Gostje so v trenutkih največjega pritiska zarjanov povedli po napaki domače obrambe. Bazovci so se po prejetem golu srčno vrgli v napad, toda tokrat jim ni uspelo izenačiti. (Big) Op. Supercaffe — Primorje 2:1 (1:1) OP. SUPERCAFFE’: Fumis, Vol-tumo, Lombardo, Murtas, Pitacco, Bilardo, Pase, Manzin (v 46. min. Vech), Bagattin, Giovannini, Milani. PRIMORJE: Mikor, Štoka, Pertot, Antoni, Samese, Pugliese, Castriotta, Milič (v 80. min. V. Husu), Rustja, Di Benedetto, Lenarduzzi. STRELCI: v 15. min. Giovannini, v 39. min. Antoni, v 90. min. Bagattin (iz 11 metrovke). SODNIK: Zangrando iz Trsta. Z nedeljskim porazom je proseš-ko Primorje tretjič zaporedoma prepustilo nasprotniku obe točki in je trenutno po štirih kolih zadnje na lestvici. Kljub porazu pa Primorje s prikazano igro tokrat ni razočaralo svojih navijačev, ki pa so vseeno upali vsaj na točko, ki bi si jo Prosečani povsem zaslužili, saj so dobro igrali. Če ne bi slab sodnik v 92. min. igre dosodil dvomljivo enajstmetrovko v korist domačinov, bi se tekma končala pri neodločenem izidu, ki bi v bistvu zadovoljil oboje. Samo 10 minut prej pa ni sodnik dosodil očitne enajstmetrovke v korist Prosečanov, potem ko sta dva branilca Opicine Supercaffe v kazenskem prostoru zrušila Castriotta. Primorje je torej dokazalo, da ni v krizi. Na žalost pa mu manjka spreten strelec v napadu. Če bo nadaljevalo z isto borbenostjo in požrtvovalnostjo kot v nedeljo, tudi pozitivni izidi ne bi smeli izostati. (H.V.) 3. AMATERSKA LIGA: naše enajsterice vse bolj tonejo Padriško-gropajska Gaja je v treh tekmah dosegla le eno zmago, njen cilj pa je, kot je dejal trener Kralj, da bi nastopala izključno z domačimi igralci RDEČI KARTON: Siega (Breg) Proti ekipi S. Andrea so Brežani zasluženo zapustili igrišče praznih rok. Tako zasedajo zadnje mesto na lestvici, saj so v treh tekmah zbrali le točko, dali tri in prejeli sedem golov. V nedeljo je Bregova obramba nedvomno olajšala delo Tržačanov. «Plavi» so igrali nemotivirano in dekoncentrirano, tako je bil izid že vnaprej zapečaten. Gostje so bili nevarni že od samega začetka in so tako po prvem polčasu vodili s 3:1. V nadaljevanju so «plavi» skušali nadoknaditi, toda prišlo je do številnih napak, katere so nasprotniki izkoristili in povišali na 4:1. Brežani so zaostanek znižali na 4:2 (z 11-metrovke). Do konca tekme je manjkalo še 20 minut, v katerih so Brežani dokaj živčno skušali priti do remija, ampak zaman. (I.T.) Avellino - Torino X Catania - Piša 1 Fiorentina - Udinese X Inter - Napoli 1 Juventus - Milan 1 Koma - Genoa 1 Sampdoria - Lazio X Verona - Ascoli 1 Cagliari - Empoli X Lecce - Atalanta 1 Triestina - Pistoiese 1 Trento - Modena 2 Cosenza - Salemitana X KVOTE 13 ( 1.302 dobitnika ) — 5.720.000 lir 12 (33.112 dobitnikov) — 224.000 lir SKUPINA H Brazzanese — Juventina 2:1 (2:0) JUVENTINA: Burtner, Caiazzo, Šturm, Chizzolini, Medeot, Devetak, Nitti (Vižintin), Russo II., Panico, Travagin, Roterdam. STRELEC za Juventino: Russo II. Juventina je v Bračanu doživela tretji zaporedni poraz, tako da je obtičala na zadnjem mestu lestvice. Povedati je treba, da so si domačini zaslužili obe točki, saj so gostje predvajali povprečno igro, predvsem na sredini, kjer se je čutilo pomanjkanje dveh pomembnih igralcev, kot sta Cingerli in Lauri. Brazzanese je v začetku srečanja zaigral odločno in dosegel dva zadetka. Nekoliko boljše so Štandrežci nadaljevali v drugem polčasu in tudi dosegli zadetek, ki pa jim ni bil dovolj, da bi iz Bračana odšli š točko. SKUPINA I Poggio terza armata - Gaja 2:0 (2:0) GAJA: Kante, Milkovič (v 70. min. Kraljič), Gabrielli, B. Rismondo, Kralj, M. Grgič, B. Grgič, Pečar (v 20. min. Vrše), Salvi. Gropajsko-padriška enajsterica se s sicer težkega gostovanja vrača po ražena, vendar treba takoj povedati, da je s prikazano igro razočarala. Zeleno-rumeni so na Goriško odpotovali s trdim namenom, da odnesejo vsaj točko. Dobro so začeli in so bili v nekaj priložnostih zelo nevarni. V uvodnih minutah je bil tempo igre zelo hiter in lahko bi rekli, da smo sledili zelo dobri igri, še posebno s strani Gaje. Okoli 25. min. pa so domačini povedli. Zeleno-rumeni niso popustili in so si ustvarili nekaj zrelih priložnosti, toda napadalci se tudi tokrat niso izkazali. V 35. min. so domači razliko še povišali, tako da je bilo tekme praktično konec. Gajevci so popustili in v nadaljevanju niso imeli več moči, da bi zaostanek zmanjšali. To je bil drugi poraz gajevcev na tujem v tem začetnem delu prvenstva. (E. P.) SKUPINA L Breg — S. Andrea 2:4 (1:3) BREG: Paniconi, Savron, Bais, Paoletti, Siega, Dazzara, Buffa, Mondo, Edomi, Azzolin (v 20. min. Albertini), Strnad. STRELCI: Romano, Guglielmini, Strnad, Inchiostri, Mauro in Buffa (11-metrovka). (Skupina H ) IZIDI 3. KOLA San Lorenzo - Fossalon 1:2 Azzurra - Villcsse 0:1 Jalmicco - Medea 1:1 Brazzanese - Juventina 2:1 Torriana - Piedimonte 0:0 Mariano - Visco 4:0 LESTVICA Villessc in Mariano 6; Piedimonte 5; Azzurra in Brazzanese 4; Medea in Torriana 3; Sovodnje in Fossalon 2; Jalmicco 1; Juventina, Visco in San Lorenzo 0. PRIHODNJE KOLO (16.10.) Azzurra - Sovodnje, Fossalon - Mariano, Visco - Torriana, Villessc - San Lorenzo, Piedimonte - Brazzanese, Medea - Juventina. • NOGOMETNO SREČANJE za «su-perpokab med zahodnonemškim Hamburgerjem (zmagovalcem pokala prvakov) in škotskim Aberdeenom (zmagovalcem pokala pokalnih prvakov), katero bi morali odigrati danes, so odložili na 22. november. Za odložitev so zaprosi! Škoti, ki imajo jutri več igralcev zaposlenih z državno reprezentanco, ki se bo srečala z Belgijo v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo. • ITALIJANSKA DRŽAVNA nogomet na reprezentanca «under 21» je včeraj dopotovala v Romunijo, kjer se bo jutri pomerila z domačo enajsterico v okviru evropskega prvenstva. Na razpolago trenerja Azeglia Vicinija bodo naslednji igralci: Rampulla, Evani, Galia, Icardi, Bonetli, Righetti, Boni-ni, Battistini, Monelli, Vignola, Galde-risi, Cervone, Carica a, Ferri, Renica, Vialli in Mancini. (Skupina I) IZIDI 3. KOLA Barbarians - Romana 4:3 Poggio - Gaja 2:0 Fogliano - S. Marco S. 1:0 Italcantieri - Union 2:0 Campanelle - Sagrado 1:1 Mladost - Begliano Počitek: Primorec 1:1 LESTVICA Sagrado, Italcantieri 5; Poggio 4; Campancllc, Mladost, Primorec, Fo-gliano 3; Gaja, Begliano, Romana, Barbarians 2; S. Marco S., Union 1. PRIHODNJE KOLO (16.10.) Poggio - Primorec, Romana - Mladost, Begliano - Campancllc, Gaja -Barbarians, Sagrado - Italcantieri, S. Marco S. - Union. Počiva: Fogliano. MINIBASKET Bor - Ricreatori 38:74 (22:38) BOR: Pavlica 18 (2:8), Possega 9 (1:2), Dazzara, Milone 2, Pregare 4 (0:2), G. Bajc, E. Bajc, Jederčič 2, Grbec, Legiša, Kralj 2, Bandi, Ba-rini, Kert, Armani 1 (1:2). Tudi Borovi minikošarkarji so v soboto popoldne odigrali svojo prvo tekmo v letošnji sezoni. Na igrišče so stopili vsi igralci, tudi tisti, ki se ukvarjajo s košarko komaj tri tedne. To se je tudi poznalo, saj so jih italijanski vrstniki prekašali v vseh osnovah. Treba je pripomniti, da so se kljub vsemu borovci dobro odrezali, predvsem kar se tiče borbenosti in zagrizenosti. Lahko bi pohvalili vse igralce, še posebej pa Pavlico, Possego in Pregarca, ki so se enakovredno upirali nasprotniku. (P. L.) (Skupina L) IZIDI 3. KOLA GMT - S. Sergio 1:2 Rabuiese - Chiarbola 0:1 Sant’Anna - Roianese 0:0 Breg - Sant’Andrea 2:4 San Nazario - Olimpia 0:2 San Vito - Lancieri FI 2:1 Počitek: S. Luigi FY LESTVICA Olimpia 6; S. Sergio, S. Luigi FY 4; S. Andrea, Roianese, Chiarbola, Rabuiese 3; S. Vito, Lancieri FI, G MT, S. Anna 2; Breg, S. Nazario 1. PRIHODNJE KOLO (16.10.) Lancieri FI - S. Luigi FY, Olimpia - S. Vito, S. Andrea - S. Nazario, Roianese - Breg, Chiarbola - S. Anna, S. Sergio - Rabuiese. Počitek: GMT. Tako v treh skupinah v 3. amaterski ligi 1. — 1. AcLrutka X 2. Acetica 2 1. — 1. Actr.iuia X 2. Acetica 2 2. — 1. Aghiresu 2 2. Abiti Gis 1 3. — 1. Brussa 2 2. Diwues.se X 4. — 1. Chiaromonte X 2. Abe Non 1 5. — 1. Never o Lucky 2 2. Dongo 1 6. — 1. Malt Whisky X 2. Milkbit 2 KVOTE 12 — 2.600.000 lir 11 — 170.000 Ur 10 — 23.000 lir Poljšak (Sirena) zadovoljil v Piranu Tudi letos so se Sirenini deskarji udeležili regate na državnem prvenstvu Jugoslavije, ki jo je 7., 8. in 9. t.m. v Piranu organiziral JK Keka-Na sporedu je bilo šest preizkušenj- Prvi dan veter ni bil najprimernejši, vendar so kljub temu speljali dve regati. Naslednjega dne, v soboto, je bilo brezvetrje, tako da so bili prisiljeni počivati, v nedeljo pa j® pihal močan jugozahodnik in sta bili spet na vrsti dve preizkušnji. Tekmo; valcev je bilo skupno 120 (v lahki kategoriji 40, v težki kategoriji in v ženski kategoriji 16). Prvega dne je Sirenin zastopnik Poljšak zasedel peto mesto na začasni lestvici, v nedeljo pa je bil deveti. To dober rezultat, če pomislimo na veliko število udeležencev. IZIDI „ TEŽKA KATEGORIJA: 1. Puh 0» JK BUH); 2. Gabrovšek (KEKA)! 3. Žnidaršič (KEKA); 21. Aleš ŽetkO (SIRENA). LAHKA KATEGORIJA: 1. Žnidar-šiš (KEKA); 2. žvan (SIDRO); 3-Stepanov (EKA); 9. David Poljšak (SIRENA). ŽENSKE: 1. Burger (BUM); z-Marc (KEKA); 3. Ošljak (SIDRO)- (Da) • BRUNO PACE je prvi nogometni trener letošnje nogometne sezone, ki so ga odslovili. Njegov Piša je v pivih petih koUh izbojeval le dve točk), in sicer proti Juvemtusu in Genoi, zgubil pa je proti Romi, Veroni in C*' tanii. Po 2. kolu košarkarskega prvenstva v C-l ligi Na vrhu razpredelnice ni favoritov Dragocena zmaga jadranovcev v Pesaru - V nedeljo (17.30) mestni derbi s Servolano V drugem kolu košarkarskega prvenstva C lige je Jadran v Pesaru Proti sicer skromnemu moštvu Delfina osvojil svojo prvo zmago. Sobotni uspeh v Pesaru je bil za jadra-novce še kako koristen pred nedeljskim mestnim derbijem s Servolano. Kot nam je dejal Jadranov trener Andrej Žagar, je zmaga proti Delfinu vlila njegovim varovancem samozaupanje, ki bo še kako potrebno v nedeljskem zelo zahtevnem in tudi pomembnem srečanju proti ške-denjskemu moštvu. Tekma proti Servolani pa bo v nedeljo ob 17.30 v športni palači, tako da je pričakovati velik obisk navijačev. Tudi v drugem kolu tega prvenstva Je prišlo do vrste presenečenj, tako da so na vrhu lestvice moštva, ki Pred startom lige niso sodila med favorite. Fiamma iz Bočna je zopet Poskrbela za podvig. Potem ko je doma v prvem kolu zmagala, si je v nedeljo v Trstu «privoščila» še Servo- lano. Srečanje je bilo izredno izenačeno in na koncu dramatično. Končalo se je namreč kar po dveh podaljških. Po regularnem času je bilo stanje 73:73, • po prvem podaljšku 80:80, da bi nato gostje zmagali dokaj zanesljivo s 94:85. Praznih rok pa je tokrat ostal eden glavnih favoritov za napredovanje v višjo ligo, moštvo Pedrinija iz Castel- Trenutno stanje v C-1 ligi IZIDI 2. KOLA LESTVICA Delfino - JADRAN 81:91 Fiamma Bočen 2 2 0 180:143 4 Abitare UD - Castelfranco 73:64 Abitare Videm 2 2 0 167:157 4 CEAM BO - San Bonifacio 78:73 CEAM Bologna 2 2 0 167:159 4 Monkcy’s MI - Faraboli 73:69 Monkey’s Milan 2 2 0 165:157 4 Caveja FO - Bo. Ravenna 94:79 Castelfranco 2 1 1 157:147 2 Servolana - Fiamma BZ 85:94 Caveja Forli 2 1 1 171:157 2 Budrio - Stefanel 64:69 JADRAN TRST 2 1 1 177:170 2 Maltinti PT - Fulgor FO 82:64 Budrio Be. Ca. 2 i 1 152:150 2 PRIHODNJE KOLO (15.10.) Stefanel Treviso 2 1 1 146:144 2 JADRAN - Servolana (16.10. ob 17.30 San Bonifacio 2 1 1 151:155 2 v tržaški športni palači), Fiamma - Servolana Trst 2 1 1 165:171 2 Monkcy’s MI; Castelfranco - Maltin- Maltinti Pistoia 2 1 1 140:150 2 ti PT; Fulgor FO - Budrio Be. Ca.; Faraboli Fidenza 2 0 2 157:165 0 Basket Ravenna - Delfino; San Boni- Basket Ravenna 2 0 2 170:188 0 facio - Abitare UD; Stefanel - CEAM Fulgor Forli 2 0 2 152:174 0 BO; Faraboli Fidenza - Caveja Forli. Delfino Pcsaro 2 0 2 155:202 0 franca Veneta. Izgubilo je v Vidmu proti ekipi Abitare, ki je skupno z dvema dosedanjima «presenečenjima» CEAM Bologna in Monkey’s Milan (obe ekipi sta v zadnjem trenutku «vskočili» v ligo) ter z bocensko Fiammo še nepremagano na vrhu prvenstvene razpredelnice. Delno si je opomogel Stefanel iz Tre viša, ki je po uvodnem spodrsljaju doma s Servolano, v gosteh premagal neugodno moštvo iz Budria. Štiri ekipe so še brez točk: Delfi-no iz Pesara, ki je verjetno daleč najslabša ekipa tega prvenstva, Ful-gor iz Forlija, Faraboli iz Fidenze in Basket Ravenna. Že po drugem kolu pa je povsem jasno, da bo to prvenstvo izredno izenačeno in da bo boj tako za vrh kot za spodnji del lestvice skoraj neizprosen. Dosedanji dve koli pa sta tudi pokazali, da je tudi povsem tvegano računati na prednost domačega igrišča. Tudi tokrat so namreč tri moštva zmagala v gosteh. V' Pri odbojkarskem odseku SZ Bor Uspešno gostovanje mariborskega Branika V soboto in nedeljo so pri ŠZ Bor gostovale mlade odbojkarice mariborskega kluba Paloma Branik. V Trst so prispele članice druge ekipe, bi bo letos spet nastopala v 1. slo venski ligi, čeprav je lani premočno osvojila to prvenstvo. Vendar pravilnik jugoslovanske odbojkarske zveze ne dopušča, da imajo klubi po dva zvezna ligaša in ker ima Paloma Branik že svojo ekipo v 1. ligi, so se morale mlade sprijazniti z dejstvom, da bodo znova igrale med tretjeli-gaši, sicer v nekoliko spremenjeni zasedbi, saj so tri boljše igralke Prestopile v prvo ekipo. V soboto so Mariborčanke odigrale Prijateljsko tekmo z združeno ekipo deklic, ki nastopa pod okriljem Bora. Kljub zgodnjemu vstajanju in napornemu potovanju so zmagale s 3:1 115:7, 10:15, 15:12, 15:6). Čtmrav so doživele poraz so naša delueta zadovoljila, saj so se zlasti v drugem m tretjem setu enakovredno upirala boljšim nasprotnicam, še zlasti odlično so igrale v tretjem setu, ko je lrnel Branik na igrišču najboljšo postavo, a je kljub temu le za las izboril set. *«V nedeljo zjutraj je bil na vrsti troboj, katerega se je poleg združene ?bipe in Branika, udeležila še prva zepska Borova ekipa. Troboj so brez težav osvojile Mariborčanke, «dekli-cc>> pa so bile druge, saj so v nevrednem dvoboju zasluženo odpravile starejše igralke kluba, pod ime-nom katerega same nastopajo. IZIDI TROBOJA Branik - Bor članice 3:0 (15:10, K>:9, 15:7) Bor članice - Bor deklice 1:2 (15:5, 11:15, 6:15) Branik - Bor deklice 2:1 (15:6, 15:5, 12:15) POSTAVE BRANIK: Namestnik, V. in J. Dolinšek, Botolen, Murko, Bezjak, Senčar, Vostatek, Lešnik, Gosak, Lipovec, Zadravec. BOR ČLANICE: Zavadlav, Furla-nič, čač, K. in J. Tomšič, Godina, Bandi, Jazbec, Montanari, Vigini. BOR DEKLICE: Ušaj, V. in S. Sto-per, Pertot, Garbini, Umek, Žerjal, Favaretto, Košuta, Foraus. Na startu kar 517 jadrnic V priredbi tržaškega jadralnega kluba Barcolana - Grignano je bila v Tržaškem zalivu množična regata za 15. jesenski pokal. Kljub zelo nenaklonjenim vremenskim razmeram se je na startu prijavilo kar 517 jadrnic vseh vrst in razredov, se pravi, da se je regate udeležilo okrog 2.800 jadralcev. Vse posadke, vsaka po svojih zmožnostih, so se spoprijele z zelo razburkanim morjem in dokaj močnim vetrom, ki je stalno menjaval smer, vrhu tega pa je ob startu tudi močno deževalo. Marsikateri manj izkušeni jadralec je kmalu prijadral v pristan, drugi pa čeprav brez tekmovalnih ambicij, so kljub temu pogumno nadaljevali. 15. jesenski pokal je osvojila jadrnica White Shadovv, ki je sicer prispela kot druga, vendar je bil zmagoviti Condor zaradi nepravilnega starta kaznovan in se je mora’ zadovoljiti z drugim mestom. Belgijcu Peetersu «Blois-Chaville» CHAVILLE (FRANCIJA) — Belgijec Ludo Peeters je osvojil prvo mesto na mednarodni kolesarski dirki «Blois-Chaville». V sprintu je premagal Nizozemca Van Der Poela. Z 28 sekundami zaostanka pa so privozili na cilj Raas (Niz.), Američan in svetovni prvak Greg Lemond ter Italijan Silvano Contini. Lemond je s tem četrtim mestom prejel nove točke za posebno lestvico «Superprestige». Sedaj vodi z 205 točkami pred Italijanom G. Saronnijem in Nizozemcem J. Rassom, ki jih imata po 175. R. Trampuž (Rog) prvi na kolesarski dirki v Tavagnaccu TAVAGNACCO — Na mednarodni kolesarski dirki v Tavagnaccu so ljubljanski kolesarji dosegli lep uspeh. Zmagal je namreč član ljubljanskega Roga Robert Trampuž, ki je sam privozil na cilj. 109 km dolgo progo pa je prevozil v 2.34’ s poprečno hitrostjo kar 42,468 km na uro. Na drugo mesto pa se je uvrstil Robert Pintarič, član ljubljanske Astre, ki je privozil na ci’j z 28 sekundami zaostanka. KVALIFIKACIJE ZA EP SZ-Poljska 2:0 Jutri Jugoslavija proti Norveški SOVJETSKA ZVEZA - POLJSKA 2:0 (1:0) MOSKVA — V zelo pomembni tekmi 2. kvalifikacijske skupine za evropsko nogometno prvenstvo je Sovjetska zveza z 2:0 premagala Poljsko, za katero je igral tudi Juventusov as Boniek, ki pa svojim rojakom očitno ni bil v veliko pomoč. Sovjetska zveza, ki igra praktično v nespremenjeni postavi, je povedla že v 10. minuti po zaslugi Demjanenka, podvojil pa je veteran Blohin v 63. minuti. Po tem uspehu si je SZ praktično zagotovila vstop v finalni del EP. Dovolj bo, da iztrga točko Portugalski, edinemu moštvu, ki se lahko še poteguje za potovanje v Pariz. LESTVICA 2. SKUPINE SZ 5 4 10 11:1 9 Portugalska 4 3 0 1 9:6 6 Poljska 5 1 2 2 8:8 4 Finska 6 0 1 5 3:14 1 PRIHODNJI TEKMI 28.10. : Poljska - Portugalska 13.11. : Portugalska - Sovjetska zveza Danes bodo na sporedu tudi nekatere tekme kvalifikacijskega dela evropskega prvenstva «under 21». Proti Norveški bo doma nastopila tudi Jugoslavija. Jutri pa bo tudi več tekem za EP na članski ravni in sicer: Škotska -Belgija, NDR - Švica, Madžarska -Anglija, Danska - Luksemburg, Jugoslavija - Norveška, Irska - Nizozemska in Turčija - Severna Irska. V prvem kolu ženske namiznoteniške A lige Izreden nastop M. Cergol ni zadostoval za podvig Zelo dobro je igrala tudi Sonja Dol jak - «Popravni izpit» že v soboto doma V krstnem nastopu ženske namiznoteniške A lige se Krasovim dekletom ni posrečilo, da bi odnesla obe točki iz Bočna. Spričo moči Recoara, ki se je okrepil z dvema odličnima igralkama, je bil poraz s 3:5 lahko tudi pričakovan, vendar pa moramo takoj naglasiti, da bi ob ugodnejšem razpletu krasovke lahko tudi zmagale. Prava junakinja večera je bila vsekakor Marina Cergol, ki je odločila v svojo korist vsa tri srečanja po V 1. KOLU MOŠKE C-1 LIGE Duomo Folgore - Treviso — Kras Moška namiznoteniška ekipa Kra-Sa je kot novinec začela svoje pr-Ve.nstvene nastope v C ligi s sicer Pričakovanim porazom v Trevisu, kFr je slavil domači Duomo Folgore Ocena tega prvega nastopa pa nikakor ni negativna. Zelo solidnemu "ksprotniku so se krasovci dobro uPirali in bi lahko tudi startali na ugodnejši izid, če bi nastopili s popolno postavo. Odsotnost Edija Boleta se je vsekakor poznala, vendar pa so vsi trije slovenski igralci zapustili dober vtis. Točki sta za Krasove barve izbojevala Boris Štoka in Robert Milič, ki sta premagala tretjega domačega igralca. Dobro pa je igral tudi Igor Colja. (B. S.) samih dveh setih igre. Še posebno zanimiv in zagrizen je bil neposredni dvoboj z večno tekmico Paolo Bevi-lacquo. Obe igralki sta prikazali vrhunsko igro in zvrhano mero borbenosti. Tekmici sta si bili enakovredni in Cergolova je bila v obeh setih za spoznanje boljša (22:20 ; 23:21). «Na papirju* bi moral biti ta uspeh Cergolove odskočna deska za dokončno zmago Krasa. Žal pa ni bilo tako. Damijana Sedmak je namreč naletela na izrazito črn dan, čemur je verjetno botrovala velika psihološka o-bremenitev spričo odločilne važnosti njenega nastopa proti domači veteranki Edith Santifaller. Damijana je zaigrala brez vsakega zaupanja v lastne sposobnosti. Bila je «anemična» in preplašena, tako da je sploh ni bilo mogoče prepoznati in Santifal-lerjeva seveda ni zamudila te edinstvene priložnosti. Tega nepotrebnega spodrsljaja seveda ne gre dramatizirati, v bodoče pa se bo morala Sedmakova otresti vsake bojazni in stopiti za zeleno mizo z večjo dozo samozavesti. Sonja Doljak (levo) Dobro je bila takrat razpoložena Sonja Doljak, ki bi v prvem srečanju kmalu pripravila veliko presenečenje. Proti objektivno boljši Bevi-lacqui se je ob mirni in preudarni igri vseskozi enakovredno borila. Tekmici je iztrgala set, na koncu pa tesno klonila z 1:2. Tudi proti Busnardo-vi je Doljakova dobro igrala in zbra- Bocnu povsem zadovoljila la 18 in 19 točk, s Santifallerjevo pa se ni srečala, vendar pa bi jo ob taki igri skoraj zanesljivo premagala. Nič nepopravljivega torej, vendar pa si krasovke ne smejo več privoščiti nobenega spodrsljaja začenši s soboto, ko bodo v Repnu gostile Vi-gor iz Temija. (B.S.) obvestita Bor - odbojkarski odsek ^Poroča, da bo seja odbora odseka arevi, n. oktobra, ob 20. uri. Športna šola Trst Potrjuje urnike vadbe za otroški vr-j*c> ki bo ob ponedeljkih in četrtkih K do 17. ure. Nespremenjen je , urnik vadbe za starše in otroke klare od 2 do 4 let. Vadili bodo ob Ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17. re. Vadba bo na stadionu 1. maj, vrdelska cesta 7, tel. 5*377. Jadralni klub Čupa ni I člane in prijatelje na društve-i večer, ki bo v soboto, 15. t.m., ob • uri v hotelu Sistiana v Sesljanu. ŠK Kras 0 vešča, da je tečaj otroške telovadbe P v telovadnici OŠ v Saležu v naslednjih dneh: torek od 16.15 do 17.15 (III. razred); sreda od 16.15 do 17.15 (V. razred); četrtek od 16.15 do 17.00 (vrtec); petek od 16.00 do 17.00 (I. in II. razred). V občinski telovadnici v Repnu pa je urnik naslednji: torek od 15.30 do 16.15 (vrtec); sreda od 15.00 do 16.00 (osnovna šola). ŠZ Bor - minibasket sporoča urnike treningov za igralec letnika 1972 in mlajše: ponedeljek (licej), sreda in petek (1. maj) od 15. do 16.30. Igralci se lahko vpišejo ne- posredno na trcnigu ali v tajništvu društva. ŠZ Bor - odbojkarski odsek sporoča dokončni urnik minivolleya za igralec in igralke letnika 1972 in mlajše: ponedeljek od 17. do 18.15; sreda od 16. do 17.30. Vpis neposredno na treningih. ZSŠDI obvešča, da se je pričelo vpisovanje za plavalni tečaj v Lipici. Tečaj je namenjen otrokom, ki obiskujejo zadnje leto otroškega vrtca, osnovno in nižjo srednjo šolo. Tečaj bo v treh turnusih (od 15. do 16. ure, od 16. do 17. ure ter od 17. do 18. ure). Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, UL sv. Frančiška 20, telefon 767304 od 9. do 13. ure. SK Devin sporoča, da je začasno ukinjena pred-smučarska telovadba na občinskem športnem igrišču v Nabrežini. Športna šola - Sv. Ivan telovadba za osnovnošolske otroke je ob torkih in petkih in sicer: od 15. do 16. ure za prvi in drugi razred, za višje razrede pa od 16. do 17. ure. Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bodo treningi ekipe, ki bo nastopila v prvenstvu prve divizije (druga članska ekipa), ob sredah, ob 20.30 na stadionu «1. maju. PRVENSTVO C-2 LIGE Prva zmaga Gorizie GORICA — Z golom Tržačana Dio-dicibusa v 26. minuti igre je Go-rizia v deželnem tretjeligaškem derbiju s Pordenonom prišla do prve prvenstvene zmage. Tekma je bila vseskozi izenačena, a zmaga domačinov je zaslužena, saj so varovanci trenerja Reje imeli vendarle nekaj priložnosti več za zadetek. V vrstah Pordenona je po dolgem času spet nastopal Pavel Gregorič, ki je imel v 15. minuti drugega polčasa lepo priložnost za zadetek. Njegov strel z glavo pa je uspešno odbil goriški vratar Hlede. Naročnina: Mesečna 9.000 lir • celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja k ZTT [Eilrfil ^lan i,al'ianske in tiska Tr St [H hm *ve*e časopisnih založnikov FIEG 11. oktobra 1983 Smičanosti ob 20-letnici se je udeležil tudi iPertini Z dnevom solidarnosti počastili spomin žrtev katastrofe Vajonta LONGARONE — Z «dnevam solidarnosti* so se občine, ki jih je prizadela «katastrofa Vajont», v nedeljo spomnile dvajsetletnice tragičnega dogodka. Svečanosti, ki jo je sam označil za nadvse žalosten dan, se je udeležil tudi predsednik republike Sandro 'Pertini. Na svečanost, ki so jo organizirali v občinski razstavni palači v Longaroneju, se je predsednik pripeljal z letališča v Avianu. Že ob prihodu ga je pričakala velika množica, ki ga je z vprašanji («Kako se počutite med hribovci?*) tudi nekoliko polemično izzivala. V nedeljo so se skušali predvsem oddolžiti vsem tistim, organizacijam, ustanovam in posameznikom, ki so po tragičnem 9. oktobru 1963 prizadetemu prebivalstvu priskočili na pomoč. Priznanj, ki jih je podelil Pertini, je bilo 245. Med temi je šlo posebno priznanje tudi Jugoslaviji, ki ga je dvignil jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič. Med nagrajenimi posamezniki pa je bil prof. Janez Milčinski z ljubljanske univerze, ki je sodeloval pri neprijetni dolžnosti identifikacije žrtev katastrofe. Priznanja so prejeli še razni redi italijanske vojske, karabinjerjev, policije in finančne straže ter oddelki Rdečega križa in gozdarjev. Pismene zahvale pa so naslovili še na mednarodni Rdeči križ ter na veleposla- ništva ZDA, Belgije in Kanade. V akciji za pomoč prizadetemu prebivalstvu pa se je zelo angažirala tudi pokrajina Belluno, krajevne bolnice in zdravniki, medtem ko so priznanja za poročanje prejeli posamezni novi narji, italijanska radio-televizija in nekateri dnevniki in revije. Župani občin Longarone, Vajont, Castellavazzo ter Erto in Casso pa so predsedniku Pertiniju poklonili spominsko medaljo ob dvajsetletnici in prve izvode obsežnega gradiva o katastrofi in o dosedanji obnovi. Po svečanosti je Pertini obiskal najprej Longarone, nato pa še pokopališče Fortogna, kjer so pokopane vse žrtve katastrofe. Tistega 9. oktobra je namreč umrlo dva tisoč oseb, od katerih pa so jih lahko prepoznali samo 740. Zato je na nagrobnih spomenikih na pokopališču v Fortogni vklesanih samo 740 imen. Tudj ob tej priložnosti se predsednik Pertini ni držal po protokolu določenega programa: obisk pokopališča in muzeja, v katerem med drugim hranijo vse gradivo o strašni nesreči, ni bil predviden. Prav tako niso sodila v strogo začrtani dnevni red obiska tudi kratki pogovori s prebivalci, vendar pa je prav ta navada postala ena izmed značilnosti Pertinijevega predsednikovanja. Gondola na Tiberi V nedeljo se je Rimljanom kazal nenavaden prizor: na Tiberi pod Castel S. Angelom so opazili beneško gondolo. Pa ne, so si mislili, da bodo sedaj znani gondoljeri veslali po umazanih vodah zgodovinske reke? ’ (AP) V La Spezii gradijo prvo ladjo, last NATO BRUSELJ — V ladjedelnici v La Spezii bodo zgradili prvo ladjo, ki bo last zahodnega zavezništva NATO. Po pogodbi, ki so jo predstavniki pakta podpisali včeraj, bo vrednost opravljenega dela dosegla 37 milijonov dolarjev (skoraj 50 milijard lir) in bo za tri leta zaposlila okoli 300 delavcev. Ladja naj bi postala najsodobnejša enota v iskanju podmornic, na razpolago pa bo centru NATO za oceanografijo. Doslej ni še znano pod kakšno zastavo bo plula ladja, ki bo nadomestila preurejeno italijansko križarko fPaola Paolinav, domnevajo pa, da bo to italijanska zastava, posadka pa bo najbrž mednarodna. Letalska nesreča v Burmi: 9 mrtvih RANGOON — Devet ljudi je izgubilo življenje, pet pa je bilo ranjenih v letalski nesreči v burmski državi Katchin. Nesreča se je pripetila v bližini kitajske meje, ko je letalo iz še neznanih razlogov strmoglavilo nekaj minut po vzletu. Američanki Barbari McCIintock Nobelova nagrada za medicino STOCKHOLM — Ameriška raziskovalka Barbara McCIintock je letošnja Nobelova nagrajenka za medicino. Nagrado so ji priznali za njeno odkritje mobilnih genetskih elementov, kar je znatnega pomena pri pre učevahju odpora bakterij do antibiotikov. Barbara McCIintock se je sicer do odkrkitja dokopala pred skoraj tremi desetletji, a tedaj nihče ni povsem dojela pomena in dometa svojih študij. Šele v zadnjem desetletju so odkrili, da je delo raziskovalke lahko odločilnega pomena pri doumevanju, kako geni nastajajo in kako se spreminjajo med evolucijo. McClintockova, ki se je rodila leta 1902, je tretja ženska, ki dobi Nobelovo nagrado za medicino. Tudi Hemingway vohun? FORT LAUDERDALE — 0 mnogih znanih imenih krožijo vse mogoče legende, govorice in anekdote, ki velikokrat skušajo tudi «končati» mit popularnih osebnostih. Kaže, da se isto dogaja z imenom ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya, ki je umrl leta 1961. Ta znameniti pisatelj naj bi med drugo svetovno vojno na Kubi vodil protinacistično vohunsko mrežo, kot je zapisano v arhivih FBI, ki jih citira «The Fort Lauder-dale News» iz Floride. Časopis piše, da je znameniti pisatelj septembra 1942 najel 26 vohunov, to je v času, ko je bilo na Kubi precej nacističnih »simpatizerjev*. Hemingwayev generalni štab je bil v bližini kubanskega glavnega mesta, samega pisatelja pa so dan in noč neopazno nadzorovali agenti FBI zaradi njegovih simpatij do komunističnega gibanja. Potresni sunki pri Siciliji RIM — Postaje državnega geofizikalnega instituta so včeraj zjutraj okrog 6. ure zabeležile močan potresni sunek med Ustico in sicilsko obalo. Potres je dosegel peto stopnjo Mercallijeve lestvice. Vendar kaže, da to ni bil edini potres in da Tirensko morje včeraj prav gotovo ni mirovalo. Postaja v Ericeju je namreč zabeležila še druge sunke, ki pa jih večina prebivalstva v Palermu ni občutila. Sunke so občutili samo v planinah in takoj so zabrneli telefoni v gasilskih postajah. Vendar kaže, da škode ni bilo. Osem mafijcev za zapahi REGGIO CALABRIA — Karabinjerji so včeraj v Roccelli Janiči aretirali osem oseb pod obtožbo dajanja pomoči bratoma Cosimu in Andrei Rugi, ki sta najbrž med najvplivnejšimi »poglavarji* kalabrijske mafije na obali Jonskega morja. Vsa osmerica pripada torej »ndrangheti* in je bila soudeležena piri mnogih akcijah, ki sta jih izvedla prav zgaraj omenjena brata. Vročekrvni navijači GENOVA — Enaindvajset «navijačev», od katerih je kar 19 iz Rima, je tudi včeraj ostalo v zaporu, potem ko jih je policija priprla zaradi izgredov po nedeljski nogometni tekmi Sampdoria - Lazio. Do incidentov je prišlo takoj za tem, ko je Giordano (Lazio) izenačil z ll-metrovko. Vročekrvni rimski navijači so svoje veselje izrazili na dokaj nekulturen način, tako da so se začeli pretepati z drugo vfrontm. Policija je le s težavo pomirila razburjene duhove, pri tem pa zaplenila tri nože in kakih deset palic. V Bukarešti so izbirali najlepše romunsko dekle Ko je «miss» tudi politično angažirana BUKAREŠTA — Letošnji natečaj za «miss Romunije» je bil pravo presenečenje, a ne samo zaradi privlačnih lepotic, teh navsezadnje ne manjka, temveč zaradi načina, kako so jih izbirali. Kljub temu, da najlepšo Romunko izbirajo že tretjič, je bila letos prvič vsa zadeva pravi spektakel in to pod pokroviteljstvom centralnega komiteja zveze komunistične mladine Romunije. Ena od desetih najboljših je celo sekretar mladinske komunistične sekcije v karpatskem mestecu Cimpi-ni, za katerega trdijo, da je majlep-še v celi državb. Da bo razumljivo, zakaj smo zapisali najboljša in ne najlepša, kot bi se to spodobilo, je treba le navesti, da v Romuniji kategorično zavračajo trditve', da so izbrali «miss Romunije». Uradni naziv prireditve je namreč natečaj «dela, lepote in mlado- stb. Najprej so izbrali najboljše v vseh štiridesetih okrajih Romunjie, zmagovalke pa so prispele nato v Bukarešto, kjer je bila finalna tekma. Kot je obširno pisalo glasilo romunske komunistične mladine vScinteia Tineretulub so bile kandidatinje v mimohodu pred komisijo v dolgih oblekah, ki so jih same izbrale. Člani žirije pa so imeli vse osebne podatke v posebnem katalogu, •j katerem so bile tako delovne kot politične značilnosti kandidatinj. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička natrpalo dvorano, ni imelo torej prilike, da bi «preverja lo» odločitve, kot je to običaj, ko se lepotice pojavijo v kopalkah. Ko so se kandidatinje znašle na «tehtnici ženske lepotec, so od njih zahtevali, naj izvedejo še «točko», ki bi dokazovala njihovo bistroumnost in spretnost. Ene so recitirale znane pe- smi, druge so se spoprijele s pantomim, da je mimohod deklet trajal nekaj ur. Žirija, ki ji je predsedovala ženska, je vodila račune tudi o lepoti izvedene itočkev, «brez izmikanj, prilizovanj in spodrsljajev*. Dekleta so morala pokazati svoje znanje, kako so osveščena, komunikativna, gibčna ... V taki konkurenci je zmagala Anka Vrlan iz Budimpešte, 18-letna delavka v trikotažnem podjetju tTricoda-va», ki obenem študira ekonomijo. Reporter je iz ikataloga» diskretno vzel samo njene podatke. Dekle je rjavolaska, ima zelene oči, visoka je 173 centimetrov, tehta 59 kilogramov in ni poročena. Na odru je uprizorila pantomim, ki je sprožila «eksplozijo bučnih aplavzov» kot se je to ponovilo tudi med pogovorom z voditeljem prireditve. Jack London: MehikaiieC (16.) riše: Radiša Miloševič