Knjižnica Velen Titov trg 5 3320 Velenje 'je STO 4 ŠTEVILKA 13 liltp:/www.ss-scv.ce.edus.si/soslanj/naslovna.htm V Šoštanj na internetu esto Šoštanj je po zaslugi (lijaka Andreja Veternika iz Zavodenj dobilo svojo stran na internetu. Na naslovu http:/www.ss-scv.ce. edus.si/sostanj/naslovna.htm, preko strežnika IJS, je od 30. novembra dalje mogoče najti splošne podatke o mestu. V prvih dvanajstih dneh je stran obiskalo 219 obiskovalcev, deležna je bila različnih odzivov; pohval, spodbud in predlogov za popravke. Zasnovana je tako, da obiskovalci na njej lahko najdejo splošne podatke o občini, zgodovini, legi, turističnih zanimivostih in vaških običajih. Kdor še ni slišal za pobiranje jajc ali za Florjanovo pesem, naj se, če ne gre drugače, priklopi na internet. Tekst je, kot je to na podobnih straneh v navadi, opremljen s fotografijami. “Večina fotografij je mojih, ostale so iz knjig, od Petra Marinška/’ pravi Andrej, ki je večino dela opravil med poletnimi počitnicami in mu je to vzelo kar precej časa. Sprva, še pred dvema letoma, je s sošolcem Jožetom Turinekom iz Skornega sodeloval pri raziskovalnem delu Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Tam je izpopolnil svoje računalniško znanje. Kasneje je ob nasvetih profesorja za računalništvo, ki mu je pomagal zlasti pri tehniki obdelave, večino dela za spletno stran opravil sam. Se vedno jo izpopolnjuje. Trenutno se ukvarja s povečavo spremnih fotografij. Z vsako posebej; kar mu vzame več ur. Zdaj je v četrtem letniku velenjske Poklicne in tehniške strojne šole. Pomislil je, da bi študiral računalništvo, vendar pa ne bi rad cele dneve presedel pred računalnikom. V kratkem bi na prošnjo urednice Lista rad tudi ta časopis uvrstil na spletno stran. Romina Bešič Prva se ja občinskega sveta Rezman začel s pritožbami že pred sejo evropskim narodom, ker so zopet oni tisti, ki ustvarjajo zgodovino, mi pa hočemo biti spet le bilka v vetru, le oblak, ki ga nese v daljavo. Dan samostojnosti. Kako ponosno se to sliši! Toda, kolikokrat ga bomo še praznovali res samostojni? Borut Korun ečina evropskih narodov se je že zdavnaj osamosvojilo. Zdi se, da živijo v svojih državah že od davna. So kar nekakšna stalnica evropske zgodovine. Mi, ki smo se na evropskem prizorišču pojavili vsaj tako zgodaj kot germanska plemena in veliko preden so se romanizirani prebivalci Apeninskega polotoka začeli imenovati Italijane, smo obtičali nekje na robu tega zgodovinskega dogajanja, ki je porajalo, spreminjalo in uničevalo narode in države. Dobrih tisoč let smo živeli neopaženi. Bili smo kot bilka, ki jo viharji upognejo, ne morejo pa je zlomiti, čez nas so korakale armade osvajalcev, mi pa smo bili le topovska hrana v evropskih klavnicah in nismo zašli v zgodovinske letopise. Ce ne bi bilo slovenskih pesnikov, pisateljev, slovničarjev, duhovnikov in zanesenjakov še drugih baž, bi našega naroda ne bilo niti v najbolj skromnih zgodovinskih virih. Zgodovina bi šla mimo ljudi na sončni strani Alp. Potem pa se je zgodil 23. december leta 1990, ko so se slovenski ljudje z ogromno večino odločili, da bodo živeli v svoji državi, da bodo poštah nacija s svojo državo in svojo zgodovino. In to odločitev naroda je slovenski parlament slavnostno razglasil tri dni pozneje, 26. decembra leta 1990. Takrat smo stopili v zgodovino in izpolnili dolg do vseh naših očetov, dedov in pradedov, ki so o tem mogoče le sanjarili. Dolg do lastne preteklosti, občutek zavezanosti vsem tistim, ki so tlakovali našo pot v prihodnost obstaja prav zato, ker nam naša samostojnost ni bila podarjena, ni prišla sama od sebe, ampak smo se svoji državi približevali korak za korakom, počasi in včasih cagavo, potem pa spet bolj odločno in bolj premočrtno. Mogoče brez Prešerna ne bi bilo Slovenije. Prav gotovo je ne bi bilo brez Trubarja. Brez Maistra pa bi bila precej manjša. Naša preteklost je bila takšna, kot je bila, ravno zaradi dejanj naših slovenskih prednikov. Mi pa prav sedaj s svojo državo delamo, kot bi nam jo kdo podaril in kot da se to lahko zgodi še kadar koli. Kar zabarantali bi jo za kaj bolj oprijemljivega in pri tem pozabljamo, da nam nihče ničesar ne obljublja. Nasprotno! Ko vstopamo v »Evropo« nam že »med vrati« sporočajo, da se bomo morah delu samostojnosti odpovedati. In potem naslednjemu delu. In tako naprej vse do Somraka ponovne brezzgodovinskosti, do boja za narodni obstoj, ki ga že poznamo. In to počnemo zato, ker je tak »duh časa«, ker je to v korist velikim Ob dnevu, ko smo se sklenili osamosvojiti Velenje Sp Do 35 LIST 1998 352(497.4 Šoštanj) 9000625,13 COBISS 0 m ii sit jdäj OBČINA ŠOŠTANJ Drage občanke in občani Občine Šoštanj! Čestitam vam ob dnevu samostojnosti, za Slovence nedvomno enemu najpomembnejših praznikov, ko se spominjamo dnevov naše samoodločitve o samostojnosti. V prazničnih dneh božiča in novega leta vam žehm obilo snega, miru, topline in dobrih želja, ki naj se v navadnih dneh prihodnjega leta uresničijo in prinašajo zadovoljstvo, zdravje in srečo vsakemu in vsem nam. Vaš župan dr. Bogdan Menih J Bogdan Menih, ŽUPAN Bogdan Menih je svojo ponovno izvolitev za župana proslavil v družbi svoje družine, volilnega štaba ter volilcev. V naslednjih dneh pa so na njegov naslov prispele številne brzojavke in čestitke. "" ESOTECH d.d. Družba za izvajanje projektov v energetiki in industriji Preioška cesta 1 • 3320 Velenje • Sl - Slovenija • Tel.: ++386 (0)63 42 06 100 Fax: ++386 (0)63 42 06 108 • E-mail: velenjeC^esotech.si • URL: http://www.esotech.si KNJIŽNICA VELENJE STKAN ,17. * O Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE Oddelek za upravne notranje zadeve Na osnovi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (UL RS št. 46/92) objavlja Upravna enota Velenje RAZGLAS o razgrnitvi splošnih volilnih imenikov za phmočja iV|estne občine Velenje, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki za izvedbo referenduma za TET 3 Splošni volilni imeniki bodo razgrnjeni na sedežih občinskih volilnih komisij, ki so hkrati tudi sedeži občin: - v MO Velenje na Titovem trgu 1, Velenje, - v Občini Šoštanj na Trgu svobode 12, Šoštanj in -v Občini Šmartno ob Paki v Šmartnem ob Paki 72, Šmartno ob Paki, v delovnem času občin. Delovni čas občin je: - v ponedeljek, torek, četrtek od 7.00 do 15.00 ure - v sredo od 7.00 do 17.00 ure in - v petek od 7.00 do 13.00 ure. Volilni imeniki bodo razgrnjeni od četrtka, 17. decembra 1998, do vključno sobote, 26. decembra 1998. Vsak državljan ima pravičo v tem času pregledati volilne imenike in pisno ali ustno za ht evati popravek na Upravni enoti Velenje. Državljan lahko zahteva popravek: 1. če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati: 2. če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča; 3. če je vpisana oseba, ki je umrla; 4. če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Milena Pečovnik, univ. dipl. prav. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE VELENJE fi SMRTI Od 30. 11. d» 14. 12. 1998 so umrli Anton SKORNŠEK, Metleče 47 Pavla BOLHA, Aškerčeva 3 a, Šoštanj Terezija RAMŠAK, Skorno 59 a E L CINE OBČIM ŠOŠTANJ IMA ZUPANA drugem krogu županskih volitev je Bogdan Menih, kandidat SDS, ki so ga podprle tudi SLS, SKD in svetnik DeSUSa Viktor Potočnik, visoko, s 64,76 % premagal svojega tekmeca Matjaža Natka, člana ZLSD, ki so ga podpirali Zeleni, LDS in Marjan Vrtačnik - Cigler, lista za razvoj mesta in vasi. Čeprav manj kot v prvem krogu, se je na volišča odpravilo skoraj 60 % volilnih upravičencev, kar je v primerjavi z volilno udeležbo drugod po Sloveniji zelo visok odstotek. V Velenju je bila na primer že v prvem krogu samo 40 % udeležba. M VOLITVE V SVET KS VOLIŠČE udeležba Bogdan MENIH št. glasov odstotki Matjaž NATEK št. glasov odstotki Šoštanj 53,32 % 503 46,75 % 573 53,25 % Topolšica 73,06 % 494 91,14% 48 8,86 % Lajše 60,34 % 85 81,73 % 19 18,27% Lokovica 47,29 % 220 72,85 % 82 27,15% Ravne - dom krajanov 63,13 % 143 66,82 % 71 33,18% Ravne - gostišče Kotnik 63,75 % 194 65,54 % 102 34,46 % Florjan - dom krajanov 50,88 % 84 60,00 % 56 40,00 % Skorno - gostišče Acman 56,51 % 222 71,15% 90 28,85 % Bele Vode 90,45 % 75 46,58 % 86 53,42 % Gaberke 54,03 % 177 62,11 % 108 37,89 % Zavodnje 72,81 % 141 87,58 % 20 12,42% Šentvid 88,57 % 9 30,00 % 21 70,00 % Predčasno glasovanje 28 59,57 % 19 40,43 % Volitve po pošti 10 76,92 % 3 23,08 % Skupno 59,74 % 2385 64,76 % 1298 35,24 % 6. decembra so volitve v svet krajevne skupnosti potekale v Zavodnjah in v Šentvidu. ŠENTVID Izmed šestih kandidatov je bilo v svet KS izvoljeni pet: (od leve) Edo Žlebnik, Tatjana Lenko, Franc Urlep, Milan Kretič, Franc Jelen (manjka) PRVA SEJA SVETA IT ovo izvoljeni občinski svet se je v petek, 11. decembra, sestal na konsti-I tutivni seji. Svetniki so delo pričeli z obravnavo dveh pritožb Petra . .1 Rezmana, v katerih se je pritožil zoper mandat Vladimirju Videmšku ter zoper postopek dodelitve mandatov. Na predlog komisije so svetniki prvo pritožbo zavrnili z 11 glasovi proti sedmim, drugo pa z 12 proti 5 (ena glasovnica je bila neveljavna). Nato so se morah izvoljeni še sprejeti svetniški mandat. Med pobudami, ki smo jih slišali, je bilo govora predvsem o tem, da naj bi bili zapisniki in informiranje o sejah bolj natančni. Čeprav nepopolni, so svetniki za konec naredili skupni posnetek. Od leve stojijo: Matjaž Natek, Marjan Vrtačnik, Milan Kopušar, Maks Jelenko, Boris Gomboc, Anton Skornšek, Cvetka Tinauer, Drago Koren, Vladimir Videmšek, Danilo Čebul, David Ravnjak, Franc Rogelšek, Stefan Szabo; sedijo: Peter Rezman, Branko Valič, Matjaž Cesar, Bogdan Menih, Viktor Potočnik, Anton Koren. Manjkata Monika Korošec in Marjan Jakob. ZAVODNJE jff petčlanski svet KS so bili izmed dvanajstih kandidatov izvoljeni 'Cveto Grabner (manjka), Anton Potočnik, Jože Ročnik, Albina Grabner, Franc Veternik. Četrtek. 17. december, ob 16.30 uri - Koncert Pihalnega orkestra Zarja za učence OS KOK - Kulturni dom Šoštanj Četrtek. 17. december, ob 19. uri - Božično novoletni koncert -Kulturni dom Šoštanj (Pihalni orkester Zarja, MePZ Svoboda. Me P Z DU Šoštanj; glej stran 10) Sobota, 19. december, ob 18. uri - Samostojni nastop inažoret -Športna dvorana pri OŠ Bibe Roecka (glej stran 10) Nedelja, 20. december, ob 15. uri - Božično novoletni koncert -Dom krajanov Lokovica (Prosvetno društvo Lakoviču) Ponedeljek. 2Ì. december, ob 18. uri - Pozdravljena, Himalaja -Mestna galerija Šoštanj (predava Franci Horvat, glej stran 10) Nedelja. 27. december, ob 17. uri - Veliki revijski orkester z Otom Vrhovnikom in solisti - Kino Topolšica (glej stran 10) Sobota, 2. januar, ob 12.uri - Tradicionalni spust po Savinji - Struge 1 N A N J 10 9 8 10 9 9 DOBRO 98. VSEM NAJBOLJŠE 99! V ča§u, ko se staro leto počasi poslavlja in se vsi pomalem že oziramo k novemu, smo sodelavce Lista povprašali o tem, česa so se v minulem letu najbolj razveselili, kaj so pogrešali in kaj bi radi, da bi jim in nam vsem prineslo leto 1999. Tjašo Rehar smo ujeli pri delu, se pravi na košarkarski tekmi. Na osebnem področju me je najbolj razveselilo dejstvo, da sem uspešno končala prvi letnik novinarstva. Sodelovanje z Listom mi prinaša obilo pozitivnih izkušenj, saj so odnosi korektni, tako, da delo z veseljem opravljam in bi si želela na tem področju delati tudi v bodoče. Razveseljuje me tudi dejstvo, da je Elektra napredovala v l.B ligo, kar pomeni, da jo v naslednjem letu čaka boj za obstoj, za kar pa se ne bojim. Za leto 1998 lahko rečem, da je bilo dobro in nimam posebnih želja. Želim pa. tako kot v glavnem vsi, sebi in svojim bhžnjim zdravja pa še ljubezni za povrh. dr. Valter Pirtovšek, zdravstveni kotiček Na zdravstvo v sami občini Šoštanj žal ne moremo veliko vplivati, ker je v domeni države, kar pa ne pomeni, da se ne trudimo vsak po svojih močeh. Menim, da je eden od načinov tudi osveščanje občanov s pomočjo člankov v Listu. Kot občan sem zadovoljen z delom župana dr. Bogdana Meniha, saj je za našo občino napravil več, kot je sploh mogoče. Po volitvah imam nove obveznosti v naši KS, za kar se zavedam, da ne bo lahka naloga. Finančna sredstva so omejena, potreb in želja pa je veliko. Ko že govorim o volitvah, bi rad poudaril, da bi želel večjo osveščenost volivcev ter v skladu s tem tudi pravilnost njihovih odločitev. Menim, da bi bila lahko politična morala in kultura na višjem nivoju. Svoji družini, vsem bližnjim, kakor tudi vsem občanom želim v letu 1999 obilo sreče, uspehov in zdravja. Helena Vreča, športna novinarka Vesebm se sodelovanja z lokalnim časopisom in z veseljem pišem poročila z naših tekem, še posebej, če dosegamo dobre rezultate. Zase želim, da bi dosegala dobre rezultate v šoli, vsem svojim bližnjim veliko sreče in zdravja, kakor tudi uspehov v novem letu. Bralcem Lista občine Šoštanj pa želim, da nam ostanejo zvesti in tudi sami sodelujejo s svojimi prispevki Majda Menih, MaM Ne delam prav resnih ocen, na splošno pa lahko rečem, da je bilo to leto dobro, predvsem pa, da je prehitro minilo. Še nekaj časa se ga bomo spominjah po lokalnih volitvah, ki so pokazale številna sovražna nagnjenja posameznikov. Osebno me osrečuje dejstvo, da moja družina v lepih in manj lepih trenutkih trdno drži skupaj. Novega leta pa ne smemo zapraviti, nikoh več se ne bo ponovilo. Želim, da se praznično razpoloženje med ljudmi, ki vlada v božičnih dneh, podaljša na vse leto 99 in da se uresniči čimveč dobrih želja, ki si jih izrekamo. Postojmo kdaj tudi na duhovnih stezah našega življenja. List pa naj nas tako kot doslej seznanja z domačimi novicami in bralci naj se ga vsak mesec znova veselijo. Marko Marinšek, oblikovalec Kljub temu, da smo imeli v tem letu veliko naročil, nekoliko manj plačil, sem našel čas za četrto potovanje v Združene države, kjer sem pridobil precej novega znanja in izkušenj. Želim si, da bi v prihodnje List izhajal še pogosteje. Želja je seveda tudi podpis pogodbe o sodelovanju z avstrijskim podjetjem, o čemer pogovori že potekajo. IJlEKlIUd*. dr. Borut Korun, Gibanje 23. december S svojini življenjem v letu, ki se izteka, sem zadovoljen. Če ne delaš velikih napak in če si ne postavljaš prezahtevnih nalog, ki naj bi jih opravil, drugače tudi biti ne more. Upam, da so tudi ljudje, s katerimi se srečujem v ordinaciji, doma, na sestankih, pri prijateljih in drugje, vsaj kolikor toliko zadovoljni z menoj. Drugače je s tistim delom našega življenja, ki nam ga krojijo drugi. Na tega naj bi imeli vpliv prek volitev. Toda kaj, ko so naši okusi tako različni. Česa si želim za naslednje leto? Zdravja, da si bom še naprej lahko sam sebi krojil svoje življenje. Našim politikom v Ljubljani pa več treznosti in preudarnosti pri »igranju« z usodami ljudi te naše države. Edi Vučina, arhitekt V letu 1998 se je moje življenje precej spremenilo, saj me je osrečilo rojstvo sina Tima. Z njim sem začutil še večjo potrebo po kvaliteti življenja in zagotavljanju pogojev za njegov razvoj. Na strokovnem področju sem se ukvarjal z Urbanističnim natečajem, katerega sem skušal na svoj način predstaviti tudi v Listu, predvsem v prvi polovici leta. Konec leta pa so zaznamovale vohtve in moje sodelovanje pri sestavi programa Zelenih. Izvolitev v svet KS me ni ravno navdušila, saj čutim s tem dodatno obveznost. Za prihajajoče leto si želim, kar se tiče Šoštanja, da bi Občina dobila nov plan v predlagani obliki, kjer ni predvidena Jama Šoštanj. Lidija Diklič, Kmetijska svetovalna služba Ta leto 1998 menim, da je bilo razmeroma dobro. Kmetijska svetovalna služba se precej ukvarja z izobraževanjem kmetov in prenosom znanj v prakso. Ocenjujem, da zanimanje za izobraževanje med kmeti narašča, saj so bile vse prireditve, ki smo jih letos organizirah, dobro obiskane. Narava je bila letos do kmetijstva prizanesljiva, saj ni bilo večjih vremenskih neprilik. Letina je bila dobra. Manj uspešno pa je bilo na finančnem področju, saj so bili pretresi na področju znižanja cen kar pogosti. V letu 1999 bomo zaradi približevanja vstopa v EU prilagajanju kmetijstva posvetih še več časa. Težkih razmer, ki bodo nastale, se zavedajo tudi kmetje. Za povečanje proizvodnje bi potrebovah dodatne površine, ki pa jih na žalost v naši dohni ni na razpolago. Pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji s pomočjo raznih dopolnilnih dejavnosti pa je zaenkrat še tudi oteženo, ker zakona o dopolnilnih dejavnostih še nimamo. Pojem dopolnilna dejavnost na kmetiji pa si razlaga vsak po svoje. Vsem kmetom v Šaleški dohni želim, da bi v letu 1999 imeli obilno letino in zdravo živino, kar je tudi pogoj za uspeh na finančnem področju. Na koncu pa še nasvet: Z dobro voljo in pozitivnim gledanjem na prihodnost tudi največje težave postanejo manjše! Robi Kugovnič, športni reporter S pretekhm letom sem zadovoljen. Žal se za odbojkarje po obetavnem začetku leto končuje s serijo porazov. Spremembe se niso obrestovale. Upam, da bo v spomladanskem delu, v novem letu, bolje. Vehko športnih uspehov, predvsem pa sreče in zadovoljstva v osebnem življenju si želim, kar pa mislim, da bo glede na sedanjo situacijo uspelo. Vsem bralcem želim enako in da bi nas redno prebirali, morda v malce bolj debelem časopisu. VIŠJI DNEVNI LIMIT Cenjene uporabnike bančnih avtomatov obveščamo, da smo v mesecu decembru iztekajočega se leta spremenili višino limita pri dvigu gotovine na bančnem avtomatu, in sicer iz 15.000,00 SIT na 30.000,00 SIT dnevno. Povečanje dnevnega limita velja znotraj mreže bančnih avtomatov posamezne banke, kar pomeni, da lahko komitenti Banke Velenje d. d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke zneske do 30.000,00 SIT dvigajo samo na BA naše banke. In še dodaten napotek. Če želite dvigniti znesek, višji od 15.000,00 SIT (pri hitrem dvigu ostaja ta še naprej definiran kot najvišji), vam svetujemo, da izberete opcijo “znesek po izbiri”, kjer lahko z eno samo transakcijo dvignete željeni znesek. Vsem varčevalcem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje v preteklem letu in jim želimo v letu 1999 obilo sreče, zdravja in poslovnih uspehov. banka velenje Banka Velenje d. d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Peter Turinck vam je v preteklem letu Cvek čvekal. V letu, ki mineva, se je zgodilo kar precej različnih dogodkov. Ker sam osebno ločujem med službo, pohtiko in zasebnim življenjem, tako tudi minulo leto ocenjujem s teh treh stališč. Tako sem letos na lastni koži občutil, kaj pomeni stečaj podjetja in biti iskalec zaposhtve. Dogodki v pohtiki so se letos vsekakor vrteh okrog lokalnih volitev in tu so me motile predvsem nepoštene in nekorektne igre nekaterih. V novem letu 1999 želim, da bi novo izvoljeni občinski svet premagal interese političnih strank in drugih predlagateljev hst in delal z združenimi močmi za interese vseh občanov naše občine. Želim si, da bi vodilni v državi pričeli razmišljati, da ni potrošniška družba in materialne dobrine tisto, kar človeka osrečuje. Poštenost, delavnost, vzdrževanje tradicionalne slovenske kulture je tisto, po čemer nas bo lahko cenila Evropa, v katero žehmo. Kot dopisnik in član uredništva Lista žehm, da bi časopis prišel v vsako gospodinjstvo naše občine, s takšno vsebino, da ga bodo bralci z nestrpnostjo čakah kot glavni vir lokalnih informacij. Vsem in nenazadnje tudi sebi želim v novem letu predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva ter uredniškemu odboru plodno delo Lista. Damjan Rožič, dipl. ing, gozdarstva V preteklem letu so se mi uresničile vse želje, osebne in profesionalne. Opravil sem pripravništvo in dobil zaposhtev pri GG Nazarje. Vesehm se predvsem tega, da so mi delo ponudili, čeprav je vehka kriza. Sem srečno zaljubljen in si želim, da bi se imeli pobi pa deck radi. Predvsem pa bi rad, da ~ bi mladi, ki končajo fakulteto, imeli nekakšno prihodnost; da bi dobili možnost zaposhtve in uresničitve svojih ambicij. Magda Lampret, dopisnica Z Listom sem zadovoljna, saj mi med drugim vehko pomeni korekten odnos, ki vlada med uredništvom in dopisniki. Dopisništvo mi predstavlja sprostitev in duševno hrano, katero pridobivam tudi z obiski raznih kulturnih prireditev. Listu občine Šoštanj žehm v letu 1999 vehko uspeha in raznovrstne vsebine. Zase pa upam, da bom lahko sodelovala s svojimi prispevki tudi v bodoče, kljub bolezni v družini. Pripravile: Milojka Komprej, Uršula Menih in Romina Bešič STRI D ,17. * N/ \/ VOŠČILA Jsmi mócm umwkam Se % afu>a(juf(_ uimm xa um Pri Pidi Kava bar Prijidi Šoštanj isma&a/M xom, /for nje. MMKi PODJETJE ZA PROIZVODNJO VEZANEGA LESA, MASIVNIH IZDELKOV IN TRGOVINO Skorno 1a, 3325 Šoštanj M ono (jam jmjdnz jnaznikz in uijizino [do tggg! se hs/Ji r iejr/ i999 in x elim c ?Mm. boxiawf mxniÄe sreh>c /tore (efo! DOBNIK FRANC s p Topolšica 104c, Topolšica 3326 Tel. & fax: 892 311 Tel.: 063/892 162 GSM: 041 660 496 Vsem ol novo leto 1999! m ms mm Vsem želimo prijetno praznovanje in zadovoljno novo leto 1999! Vaše zaupanje bomo ohranili tudi v prihodnje in izpolnjevali vaše želje! Prijetne p r n z n i k e ! NIZKE GRADNJE AAA* Andrejc Mirko s.p. Bergantova 29, Trzin 1234 Mengeš Srečno in varno vožnjo v letu 1999! EmtÒ» VRČKOVNIK Rudi Vrčkovnik Florjan 289, Šoštanj <3? ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Praznike, ki prihajajo, preživite lepo med prijaznimi ljudmi in veliko lepih trenutkov v letu 1999. Voščimo in privoščimo vam jih! ZLSD 00 ŠOŠTANJ VN Podjetje za urejanje prostora d.d. 3320 Velenje, Koroška 37/b Tel: 063/898-170, Fax: 063/853-645 PUP VAM PRIPOROČA Svojih odpadkov nikar ne zavrzite v naravno okolje, ampak le v zato nameščene koške in posode. HVALA Vsem občanom želimo lep božič in zdravo ter srečno novo leto 1999! o Scudetm^càe^ **** ¥ Ufi* «"* e HOTENJA četrtek, 9. decembra, je Šaleško literarno društvo predstavilo dvanajsto številko svoje revije Hotenja, Revija je pravzaprav knjiga, saj ji trdna vezava in tisk na recikliranem papirju dajeta res prijeten videz. Kot je v uvodu h knjigi, pa tudi v uvodu predstavitve povedal Peter Rezman, se je v času od leta 1992, ko so izšla zadnja Hotenja, pa do tokratne izdaje nabralo veliko lite-rarnih izdelkov. Knjigo je razdelil na dva dela. V prvem srečamo avtorje, ki so objavljali že v prejšnjih Hotenjih, v drugem pa tiste, ki se tokrat v tej reviji pojavljajo prvič. Med avtorji je tudi precej takih, ki so prebivalci naše občine ali pa so z njo kako drugače povezani (rojstni kraj, službeno mesto). Naj poimensko naštejem nekaj tistih, ki so se bralcem predstavili že tudi v našem Listu: Ivo Stropnik, Peter Rezman, Marjan Marinšek, Borut Korun, Jerica Pirtovšek, Jožica Rogelšek, Milojka Komprej, Peter Radoja, Željko Perovič, Štefka Prislan, Stojan Špegel, Maja Rezman in Andrej Krevzel. Odlomke iz pričujočih del so številnemu občinstvu na izviren način predstavili dijaki velenjske gimnazije, izvajalki na harfi in flavti pa sta razpoloženje še popestrili. Po končanem uradnem delu so se zadržali še na prijetnem klepetu ob drobnih prigrizkih. Naj končam z mislijo iz uvoda v Hotenja: “Upamo, da se bomo v prehodu v tretji milenij srečali ob predstavitvi trinajstih Hotenj!" L M. Kuhinje, kopalnice in keramične ploščice Gorenje prijazne podobe vašega doma Vesele božične praznike in srečno noro lelo 1999/ gorenjeimoftimiiil® ©pogumu BODITE ZDRAVI, SREČNI USPEŠNI! Si£ GOSPA Z ZLATIMI ROKAMI ospa Ljuba Dolanc je morda vaša znanka ali celo prijateljica, lahko, da kdaj poskrbi za vašo pričesko, gotovo pa je, da jo najdete nedaleč od vašogu doma, v svetlem pritličnem stanovanju v bližini šoštanjske elektrarne. Všeč so mi bile njene blazinice in rute, zato sem jo $ Tega sobotnega dopoldnevu v prvi polovici decembra se je na njeni sicer snažni kuhinjski mizi znašlo precej novoletnih voščilnic. Napravila jih je na črni lepenki. Izrezala je zloženko s trojno podlago. V srednji izrezala okvir, v katerega je potem prilepila poslikan kos svile, in nato hrbtno stran prelepila z eno od preostalih dveh podlag. “Nekatere motive vzamem od drugod, druge si izmislim sama, potem jih po svoje poslikam. Niso vsi na svileni podlagi, nekateri so na papirju,” mi pojasni. Poslikav na svili in tkanini se je naučila na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer se vsak ponedeljek uči in izpopolnjuje osem gospa. Slikale so tudi na steklo in keramiko, poslikavale so jajca in drugo. Z različnimi tehnikami. Začela je z robčki. Tista prva ciklama ji ni bila preveč všeč, kljub spodbudam mentorice. Kasneje ji je šlo bolje. Stopi v sobo in mi prinese nekaj svojih v rolo zavitih rut. Eden prvih izdelkov je bil zeleno pobarvan svileni šal. Poslikala ga je z mečkanjem in plisiranjem, dvema izmed možnih načinov. Vstane in mi razgrne rjavo obarvano ruto: “Skuhala sem jo v čaju, potem ko sem jo zvila v kito.” Drugo je kuhala v rdečem zelju, tretjo je poslikala z voščenko, tako du je spodaj podložila liste z dreves. Veliko rut in šalov je napravila s tehniko ukvarela, pogosto se zateka h konturam: uporabi gostejših barv, ki preprečujejo razlivanje različnih barv med seboj, ali pa dela s soljo. Poleti si izbira bolj živahne motive in barve, pozimi zimske. Trenutno pa se ukvarja s poslikavo blazine z motivom sončnice. Pokaže mi knjigo, v kateri si je natančno ogledala, kakšna je. Opozori me, da ima samo osrednji, rjavi, del cveta tri barvne odtenke. Mnogokrat tudi sama kaj doda. V tem primeru je rahlo posrebrila liste, tako rumene kot zelene. A to še zdaleč ni vse, kajti slika zahteva še veliko dela. Za poslikavo ene blazine porabi tudi trinajst ur. Ko se izdelka loti, ga navadno izpelje do konca, ne dela več stvari hkrati. Njeni delovni pripomočki so poleg belih svilenih kosov različnih velikosti tudi barve, za tkanino, za svilo, za temno ene, za svetlo druge, barvne kapsule, razpršilci, celo injekcije, veliko čopičev, od najtanjših do debelejših, in gobica, s katero je poslikala kravate. Samo tri, pove, ker jih nima za koga barvati. Ponavadi nikoli ne uporabi barv kot takih, ampak jih mesa. Tega se jevtiaučila že kot frizerka, doda. Kar ni poceni: “Ce bi prej vedela, koliko vse to stane, se za to ne bi odločila. Potem pa, ko se enkrat lotiš, ne moreš več stran,” Ker me prijazno povabi, da si v predsobi ogledam okroglo, prav tako na svili poslikano sliko z jesenskim motivom, si ne morem kaj, da bi nosu ne pomolila še v dnevno sobo, kjer med vrsto lepih predmetov zagledam tudi modro pobarvano keramično vazo, diagonalno postavljeno na podstavek z grobo površino. “Zlomila se mi je, potem sem jo prebarvala in spekla, zdaj se spet drži podlage,” mi pojasni. Še nekaj prijaznih besed, topel čaj, okusno pecivo in že stojim pri vratih. “F stanovanju bi morala še veliko postoriti, vendar raje vlagam vase,” mi pove in njena misel mi je všeč. Romina Bešič Preko ramen si vrže peščeno rjav šal, na katerem je naslikana podoba egipčanskega kralja Tutankamona. “Njegovo podobo sem našla v neki knjigi. F fotokopirnici so mi fotografijo povečali, da sem si lahko z njo pomagala. Ni ga denarja, za katerega bi ga dala,”pravi Ljuba in tudi sicer mi pove, da svojih izdelkov ne prodaja, slika zase in za prijatelje. Mesnica Šoštanj 882 527 Mesnica in delikatesa Velenje 851 454 Mesnica in delikatesa Šalek 863883 Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki 885 124 Prodaja jabolk Turn 856 574 Kmetijska trgovina Velenje 863 780 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLIHA z.o.o. PROIZVODNJA IN TRGOVINA Trg svobode 12,3325 Šoštanj, 063 882 567,882 626,883 005 Kupcem, poslovnim partnerjem želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto ter jih vabimo v naše poslovalnice GOVEDI Stem ko Slovenija vstopa v EU, prevzema veliko obveznosti, napoveduje pa se tudi veliko sprememb. Potrošniki v razvitem svetu in tudi pri nas, vedno bolj glasno zahtevajo zdravo hrano, dobro počutje in zdravje živali. O tem pričajo tudi številni strokovni članki, kjer znanstveniki pišejo o svojih dognanjih s področja počutja živali. Obstajajo tudi zakoni, ki predpisujejo razmere za dobro počutje živali. Dobro počutje živali bi lahko definirali kot sposobnost živali za vzdrževanje primernega zdravja in kondicije. Da žival to doseže, ne sme biti izpostavljena bolečini in trpljenju. Za proizvodnjo mleka uporabljamo visokoproizvodne molznice. Za visoko produktivnost morajo biti živali zdrave in dobro negovane. To zahteva od rejca veliko truda in sodelovanje s strokovnjaki. Kljub velikemu tehnološkemu napredku, je danes izdelanih le malo sistemov, ki bi živalim za dobro počutje v vseh pogledih ustrezali, živali se na negativne izkušnje prav tako kot človek, odzovejo s strahom in stresom. Način obnašanja živali je odgovor na to, kako človek ravna z njimi. Napake, ki jih je potrebno upoštevati pri novogradnjah ali preureditvah govejih hlevov so: neprimerna tehnologija pri govedu s privezom, premajhni bivalni prostori, privezane živali, kar povzroča poškodbe in bolezni, neprimerna ventilacija in reja prevelikega številu molznic v majhnem prostoru, reja pitovnega goveda na premajhnem prostoru, drseče in nepravilno oblikovane betonske rešetke,., živali, ki živijo v takem okolju, so pogosto šepave, kar pomeni problem dobrega počutja živali in neugodno vpliva na njihovo obnašanje. Prizadete živali so nervozne, so manj bojevite in v čredi zasedejo podrejeni položaj, Take živali dlje časa ležijo, manj jedo, zadnje prihajajo na molžo. Tehnološke rešitve, ki ne temeljijo na opazovanju živali, zelo vplivajo na vedenje živali v čredi. Pomanjkanje prostora, neudobni poživalni boksi, gladka, neravna ali hrapava tla z rešetkami, ki so umazana z gnojnico, pogosto povzročajo okvaro nog in parkljev. Zaradi tega živali izgubljajo težo in trpijo zaradi bolečin. Evropska komisija za zaščito živali je opredelila definicijo dobrega počutja živali, ki se glasi: “Žival ne sme trpeti zaradi: žeje, lakote ali pomanjkanja pomembnih sestavin v hrani; zaradi neustreznega okolja. Imeti mora dobro zavetje pred neugodnimi vremenskimi vplivi in udobno, suho ležišče; ne sme trpeti bolečin zaradi poškodbe in bolezni; živali moramo nuditi dovolj prostora, udobja in družbo z vrstniki; živali ne smejo trpeti zaradi strahu in stresa." Primer slabega počutja in zdravja je npr. visokoproduktivna krava molznica, ki poje veliko travne silaže in tako trpi zaradi kronične neuravnoteženosti obroka (pomanjkanja energije) in povrh še zaradi premajhnega ležišča. Vlažna silaža slabe kvalitete povzroča, da živali iztrebljajo redko blato. Zaradi tega je higiena v hlevu neustrezna. To negativno vpliva na kožo svitka in parkeljno roževino (šepanje) in na čistočo seskov in vimena v celoti (mastitis). Vidimo, da so vzroki za slabo počutje živali med seboj odvisni in povezani, zato slabega počutja ne smemo pripisati le enemu dejavniku. Zahodno evropske države nasprotujejo tudi zreji telet v individualnih lesenih kletkah. Evropska komisija za zaščito živali priporoča skupinsko rejo v nastlanih in prostornih boksih. V individualnih boksih teleta nimajo dovolj prostora za ležanje in nimajo stika z vrstniki. Ker pogosto ne dobijo dovolj vlaknine, zbolijo in imajo vedenjske motnje (lizanje, sesanje, zaspanost, nemir). Problem dobrega počutja je tudi pri pitanju govedi: transportni stres ob nakupu telet, razvrščanje, mešanje živali, nov način krmljenja, pitja. Hitra rastnost in pomanjkanje prostora za gibanje na drsečih rešetkah povzroča poškodbe hrustanca v sklepih. Pomembno je zagotoviti dobro počutje živali tudi med transportom. Raziskave v Sloveniji so pokazale, da večina vozil na cesti in na železnici ni konstruirana in opremljena tako, da bi zagotovila dobro počutje živali med transportom. Celoten sistem govedoreje in celotna veriga od rejca do potrošnika mora biti torej neoporečna in varna. Te zahteve bodo govedorejci morali sprejeti tudi zato, da bodo obdržali potrošnike mleka in mesa. Lidija Diklič, inž. kmet. ima je v deželi. Drevesa v gozdu se kar šibijo pod težkim snežnim oklepom. To je obdobje, ko narava miruje in skuša kar najbolj racionalno preživeti dneve in mesece. To je težak čas za preživetje vseh živih bitij v naravi. Izgube so velikokrat velike, toda naravni mehanizmi so naravnani v ohranjanje ravnotežja med živimi bitji in njihovim življenjskim okoljem in osebki, ki doživijo pomlad, so še bolj utrjeni in sposobni za življenje in preživetje. Čas pred božičem je čas, ko naravne sile počivajo, ko je moč sonca pošla, ko mraz in led oklepata naravo. To je čas, ko ljudje najdemo več časa zase, za svoje družine. Božič je tihi, prisrčni praznik družine, praznik, v katerem doživljamo vse vrednote družine. Del božičnega praznovanja je tudi postavljanje božičnega drevesa. V zimzelenem rastlinju, ki tudi v zimskem času kljubuje mrazu in smrti, je bila po davnem verovanju posebna življenjska moč, ki naj bi zadrževala usihanje življenja narave pozimi. Drevo ali rastlino, ki sta navkljub zimi ohranjala svojo življenjsko moč, je ljudstvo častilo kot čudežno bitje, ki lahko čudežno tudi podeljuje življenje. Rimski pesnik Libani (4. stoletje po Kristusu) piše, da so v rimskem cesarstvu na novoletni dan hiše krasili z lovorjevimi vejami. Ta starodavna šega, rojena iz prvotnega verovanju v čudežno moč zimzelenih rastlin, kasneje pretkana s krščanskimi simboličnimi dodatki, še danes živi po vsej Sloveniji. Bogkove kote danes ljudje, prav tako kot pred sto leti, okrasijo s smrečjem, bršljanom, omelo, božjim drevescem, zimzelenom. Obe steni od razpela in del stropa nad njim prekrijejo z zelenjem, da ne sten ne stropa ni videti. Tudi zimzelena drevesa, predvsem smreka in jelka, ki se pojavljata v božičnem času, izhajata iz verovanja v Čudežno moč teh rastlin. Prvotni poganski čarodejni pomen teh dreves se je sčasoma umaknil krščanski simboliki. Tako je nastalo božično drevo. O drevesu, ovešenem z jabolki, so znana poročila iz začetka 17. stol. v Alzaciji. Ta drevesa so imeli ob božiču v meščanskih stanovanjih in po obrtniških delavnicah. Ob svetih treh kraljih so jih smeli otresati fantiči. očilo o zimzelenem drevesu, pušpanovem steblu, pa ■n—BB Smd 8 MMaliliiMjaji sega v drugo polovico 17. stol. in prihaja iz Hannovra, torej iz protestanskega severa. Z okrasjem, darovi in svečkami okrašeno božično drevo seje nato raširilo po protestanstkih deželah Nemčije, Švice in Švedske. Okrašeno božično drevo je ostajalo meščanski običaj in le počasi se je širilo na podeželje. Katoličani so se ga branili kot protestantskega običaja. V sredini prejšnjega stoletja na Kranjskem o okrašenem božičnem drevesu niso ničesar vedeli. Na kmetih pa je bilo po celi Sloveniji do konca prve svetovne vojne popolnoma neznano. Po mestih in trgih so si ga začeli postavljati nemški uradniki, trgovci in obrtniki. Med Slovence je običaj le počasi prodiral. “Nemškemu” božičnemu drevesu okrašenemu z okraski in gorečimi svečami je bila med Slovenci na poti smrečica, ki je ob božiču, največkrat neokrašena, visela in tudi danes marsikje visi v bogkovem kotu. Ta običaj je razširjen po skoraj vsej Sloveniji, razen v Soški dolini (ga ni) in na Gorenjskem (redek). Smrečico obešajo različno; ali je vrh zgoraj ali spodaj. Le redko se na njej pojavljajo goreče svečke (te so sem zašle z “nemškega” božičnega drevesa). Neokrašeno smrečico ljudje postavljajo tudi na plot, na vhodu v vas ali pa jo zasadijo k studencu (Ptuj) kot zahvalo za vodo. V času obujanja slovenstva je med slovenskim meščanstvom veljajo božično drevo za nemški običaj, zato ga je marsikdo iz narodnih razlogov odklanjal. Skoraj vse slovensko ozemlje pa je ohranilo starodaven običaj obešanja smrečice, ki je znana tudi vsemu zahodu in severu. Ta šega je po protestantskih deželah tudi dala pobudo za nastanek božičnega drevesa v 19. stoletju. Povojna novoletna jelka z obeležjem socialističnega običaja sovjetskega kova je skušala nadomestiti oboje - “nemško” božično drevo in oblike starosvetnega božiča. Slovenci pa danes postavljamo drevesca okrašena z okraski in lučkami. Ne glede na to, ali je to za nekoga novoletna jelka, za drugega pa božično drevo, pa je pomembno, da nam okrašeno drevo pričara pravo družinsko vzdušje, polno miru, izpolnjenih želja in medsebojnega razumevanja v tem prazničnem Času. Pa vesele božične praznike in srečno novo leto! Damjan ROŽIC, dipl. ing. gozd. mmmm cetmu:. mii i« « & * BBBBBaBBBEBgBMHIilf • ■ 1 IIIHi —Ml ZDRAVSTVENI KOTIČEK ARTROZA To je degenerativna bolezen sklepov. Gre za obrabo sklepnega hrustanca. Dokazano je, da ima kar 85 odstotkov starejših ljudi obrabo sklepov. Sklepni hrustanec izgubi gladko površino, na kateri se pojavijo razjede in razpoke, hrustanec postane neodporen na obremenitve. Hrustanec postane vse tanjši, kost pod njim je dražena, sklepna špranja se zoži, zato postane sklep deformiran, gibljivost takega sklepa se bistveno zmanjša. Z napredovanjem bolezni nastanejo hude bolečine, najprej pri gibanju oziroma obremenitvah, kasneje tudi v mirovanju. Vzroki za nastanek artroze so številni: dedni faktorji, pretirane in nepravilne obremenitve sklepnih površin, prekomerna telesna teža, številna obolenja, ki jih zdravimo z kortizonskimi zdravili, veliko pa je še neznanih vzrokov. Obolenje imajo namreč tudi povsem nefizični delavci. Prizadeti so lahko vsi sklepi, vendar so običajno najbolj prizadeti sklepi na hrbtenici, kolki in kolenski sklepi. Artrozo težko zdravimo, saj prizadetega hrustanca ne moremo ozdraviti z medikamentozno terapijo. V upoštev pridejo samo zdravila proti bolečinam, v skrajnem primeru pa tudi kirurška terapija. Zelo pomembna je redukcija telesne teže, šele potem je medikamentozna in kirurška terapija kolikor toliko uspešna. Vse oblike artroze zdravimo tudi z fizikalnimi metodami. Valter Pirtovšek, dr. med. ČETRTEK, 17. DECEMBER 1918 VOŠČILA projektivni biro velenje Prešernova 8 - telefon 853 367 Izdelujemo projektno dokumentacijo individualnih stanovanjskih in počitniških objektov, obrtnih delavnic, industrijskih objektov, javnih objektov (šole, hoteli), športnih objektov (bazeni, igrišča, telovadnice). Za vse navedene objekte nudimo tudi kompletni inženiring od pridobitve lokacijske dokumentacije do izgradnje. SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1999 ŽELIMO VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM, PRIJATELJEM IN VSEM BRALCEM. Občankam in občanom Šoštanja želimo vesele božične praznike in veliko sreče v novem letu! zaposleni v Premogovniku Velenje EU EU TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ želi vsem občanom občine Šoštanj ob božično novoletnih praznikih uspešno in zadovoljno prihajajoče zadnje leto pred novim tisočletjem! ELEKTRA IMA VELIKO SMOLE PO LEPEM USPEHE SO RAZOČARALE * ošarkarji Elektre imajo po desetih odigranih kolih v 1. B SKL štiri zmage in šest porazov. V desetem kolu so doma le za točko izgubili proti takrat tretjeuvrščeni ekipi Zagorja. Šoštanjčani so igrali brez poškodovanega Medveška in bolnega Zupanca, vendar so se kljub temu dobro upirali favoriziranim gostom. Vodili so cel prvi polčas in ta del tudi dobili s 44 : 38. V nadaljevanju so gostje povedli že za devet točk, vendar so košarkarji Elektre z nekaj ukradenimi žogami in uspešno zaključenimi napadi v zadnji minuti znova povedb 79 : 78. Po osebni napaki domačinov je pri gostih Japič uspešno izvajal proste mete in postavil končni rezultat 79 : 80; gostitelji pa v zadnjih sedmih sekundah niso uspeli učinkovito zaključiti napada. Elektra je v letošnji sezoni doživela že šest porazov, štirikrat so bili zelo blizu zmagi, vendar jim je sreča tako kot proti Zagorju obrnila hrbet. Tekmo enajstega kola bi morali odigrati minuli vikend proti Novi Gorici, vendar so Goričani tekmo trikrat prestavili, zadnji termin (nedelja ob 19.30) pa Elektri ni ustrezal, zato se bo tekma odigrala 6. januarja. V soboto čaka Elektro težko gostovanje v “zreškem kotlu”. Z Roglo iz Zreč, ki so jo v lanski sezoni dvakrat premagali, imajo Šoštanjčani še neporavnane račune z začetka letošnje sezone, saj je Rogla v 1. kolu v Šoštanju premagala Elektro z 79 : 90. V Zrečah se torej obeta maščevanje, kar pa seveda ne bo tako lahko. Rogla je -kljub porazu v zadnjem kolu proti Banexu z 88 : 80 - na prvem mestu lestvice 1. B SKL skupaj z Zagorjem. V soboto dopoldne so kadeti Elektre doma v zanimivi končnici premagali vrstnike ZKK iz Maribora s 67 : 64 in zasedli 3. mesto na lestvici, kar najverjetneje pomeni uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. V minulih dneh so potekala tudi medobčinska šolska košarkarska tekmovanja. Učenci OŠ Bibe Rocka so bdi zelo uspešni. Pri starejših (7. in 8. razred) in pri mlajših (5. in 6. razred) deklicah so se uvrstili na 2. mesto, za OŠ Livada iz Velenja. Pri dečkih tekmovanje še ni končano; Šoštanjčani pa so se tako pri starejših kot pri mlajših uvrstili v zaključni del tekmovanja, ki bo 30. januarja v Rdeči dvorani. Tjaša Rehar KONEC PRVEGA DELA Robi Kugovnič Vsem ljubiteljem odbojke želimo vesele praznike in kmalu nasvidenje. gralci Šoštanja - Topolšice so v petek, 11. decembra, odigrali zadnje kolo jesenskega dela v L A državni odbojkarski ligi. Gostovali so v Murski Soboti pri tretjeuvrščeni ekipi Pomgrada in izgubili z rezultatom 3 : 0. Gostitelji so prikazali zrelo igro in so tudi dominirali v vseh odbojkarskih prvinah. Topolščani so jim konkurirah le v tretjem nizu, ko so povedli s 7 : 1, a vseeno izgubili. Nadaljevanje prvenstva se prične spet 16 . januarja 1999, ko bodo igralci Šoštanja -Topolšice gostovah pri ekipi Stavbarja iz Maribora. Sedaj imajo mesec dni časa, da se pripravijo na spomladanski del. HOSPIC Tlim SVETUJE f dokaj kratkem času obstoja je področni odbor Hospica Velenje je svojo dejavnost razširil tudi na področje svetovanja. Svetovanja so namenjena vsem, ki v času hude bolezni vaših najdražjih doživljate osebne stiske in stiske hudo bolnih. Vehkokrat ne veste, kako ravnati, morda rabite zgolj potrditev, da ravnate pravilno. Vehke osebne krize doživljate po izgubi najdražjih, zdi se vam, da vas okohca ne razume, se vas izogiba... Vabimo, da se osebno ah po telefonu oglasite vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu med 14. in 16. uro v zdravstvenem domu Velenje, v prostorih patronažne službe. Telefon 063 856-711 int. 367. Vse, ki vas to zanima, pa Hospic vabi na predavanja, ki jih v prihodnjih mesecih organizira v sejni sobi zdravstvenega doma Velenje. Predavanja se pričnejo ob 18. uri. Dr. METKA KLEVIŠAR - DUHOVNOST V ČASU HUDE BOLEZNI 18.12.98 Dr. JOŽICA GAMSE - SAMOPODOBA STAROSTNIKA 28.01.99 Dr. URŠKA LUNDER - KAKO SE SOOČAMO Z BOLEČINO IN TRPLENJEM 26.02.99 SREČANJE T0P0LŠČAN0V obudo za srečanje je podal gospod Mirko Goltnik. Na srečanje je pova-bil Topolščane generacije 1938. Vabilu se niso mogli odzvati vsi, tisti pa, ki so prišli, jim ni bilo žal. Srečali so se pri Grebenšku , kjer je bilo poskrbljeno tudi za glasbo in prijetno počutje, dobro voljo pa so tako prinesli s seboj. Kmalu se je razvil vesel pogovor in obujanje spominov na pretekle čase. Čeprav je njihova mladost potekala v letih najhujšega trpljenja cele Evrope, je bila kot vsaka mladost lepa. Vsi se še dobro spominjajo časov druge svetovne vojne in podpisa kapitulacije v njihovem kraju. Seveda pa so se njihovi spomini pomudili predvsem pri bolj prijetnih dogodkih. Na koncu so sklenili, da so bodo v podobni sestavi še večkrat srečali. L. M. V V IT soboto, 5. 12., so članice ZOK- Kajuh Šoštanj v I Preboldu igrale z ekipo iz Šempetra. Čeprav so » bile igralke pred tekmo dobro razpoložene in so bile prepričane v svojo zmago, se je obrnilo drugače. Igrale so slabo, prvi niz so z veliko sreče sicer dobile, drugače pa je bila cela tekma nezanimiva in pod nivojem, ki bi ga pričakovali od igralk 2. DOL. Na igrišču je vladala zmeda, naše igralke so se premalo borile in zdelo se je, kot da igra vsaka zase. Po končani tekmi so bile vse razočarane, saj so upale na mnogo več. Tudi po besedah trenerke N. Stevančevič upajo, da se taka tekma ne bo več ponovila. Naše igralke so torej izgubile z 1:3 (15:13, 8:15, 7:15, 12:15). Teden kasneje so v domači telovadnici gostile 2. ekipo INFOND-a Branika in zopet razočarale. V prvih dveh nizih so se sicer borile, toda nasprotnice so vseskozi narekovale tempo, si priborile nekaj točk prednosti in to prednost obdržale. Tudi v začetku tretjega niza je našim igralkam kazalo slabo, saj so nasprotnice povedle kar z 10:0. Koncentracija jim je zaradi velike prednosti nekoliko popustila, kar so naše igralke izkoristile, zaigrale izredno homogeno in v tem nizu zmagale. V naslednjem nizu pa so zopet preveč popustile in tako so tudi to tekmo izgubile z 1:3 (10:15,14:16,15:10,7:15). Za igro naših igralk so značilna prevelika nihanja; po nekaj zmagah, ki so si jih prislužile z odlično in borbeno igro, so popolnoma razočarale, zato upam, da bo v prihodnje drugače. H. V. N/ SPINOVI NAMIZNOTENIŠKI USPEHI letu 1998 smo kljub temu, da smo mlad klub, delovali uspešno in aktivno na Računalniški jakostni lestvici rekreativcev Slovenije v namiznem tenisu, v ligi krajev ob Savi in Savinji in na memorialu Ivana Drozdka Vanča v Gornji Radgoni. Z veseljem lahko prikažem naše delovanje z naslednjimi rezultati: RAČUNALNIŠKA LESTVICA: Lestvica še ni končana, naši tekmovalci pa so tri kroge pred koncem tekmovanja na naslednjih mestih: - v konkurenci žensk do 40 let Jolanda Belavič 1. mesto - v konkurenci nad 40 let Irena Klosternik 8. mesto - v dvojicah Belavič Jolanda in Jakin Mira 4. mesto - v konkurenci moških do 40 let Simončič Bogdan 2. mesto, Zera Ivan 3. mesto, Gajšek Zoran 9. mesto - v konkurenci moških od 40 do 50 let Tešanovič Spasoje 5. mesto, Hribernik Franc 9. mesto - v konkurenci moških od 50 do 60 let Leber Tone 5. mesto - v konkurenci moških nad 60 let Novak Janko 6. mesto - v moških dvojicah do 50 let Tešanovič Spasoje in Simončič Bogdan 2. mesto, Zera Ivan in Gajšek Zoran 4. mesto - v moških dvojicah nad 50 let Tone Lebar in Janko Novak 8. mesto LIGA SAVA- SAVINJA Ta liga se je pravkar končala, na njej pa je naš klub osvojil 1. mesto, brez izgubljene tekme, tako, da smo tega uspeha še posebej veseli. Tekmovanje je bilo razdeljeno na pomladanski in jesenski del, sodelovale pa so dve ekipi iz Trbovelj, dve ekipi iz Trnave in Radeč, ter ekipe iz Rimskih toplic, Laškega in Brestanice. MEMORIAL V GORNJI RADGONI Na memorialu Ivana Drozdka Vanča v Gornji Radgoni, ki je potekal 29. 11. 98, je naš tekmovalec Bogdan Simončič že drugič zapored osvojil 1. mesto, 3. mesto pa sta si delaila Spasoje Tešanovič in Ivan Zera. Tone Leber se je uvrstil od 5. o 8. mesta. Za prihodnost skrbimo tudi z vzgojo mladih igralcev, ki poteka v obliki krožka na OS KDK vsak petek od 14. do 18. ure. VABLJENI NA ZAKLJUČNI TURNIR V soboto, 19. decembra, bo ob 8. uri v telovadnici Partizan zaključni turnir lige SAVA - SAVINJA v namiznem tenisu. Ker je to za naš klub velik uspeh, vabimo vse ljubitelje namiznega tenisa, da si naš turnir ogledajo čimbolj številčno in skupaj z nami delijo naš uspeh, saj vodimo v skupnem seštevku. Tone Leber Javni zavod LEKARNA VELENJE OE LEKARNA VELENJE OE LEKARNA ŠOŠTANJ OE LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI Želimo vam prijetne praznike in vse najboljše v letu 1999. ČETRTEK, 17. DECEMBER 1998 Izjava Zelenih za javnost eleni Šoštanja smo na minulih volitvah prejeli 330 glasov. Po izračunu volilne komisije 0,1 % ah 8 glasov premalo, da bi lahko dobili dva mandata. Prišlo je do situacije, ko so nam skoraj vsi soudeleženci na volitvah, vključno z nekaterimi člani volilne komisije trdih, da ne razumejo, kako lahko hsta, ki je dobila skoraj 8 % dobi samo en mandat, tako kot še dve listi, ki sta dobili manj kot 5 % oziroma manj kot 209 glasov vseh veljavnih glasov na minulih vohtvah za člane občinskega sveta. Ta dejstva so nas vodila, k natančni analizi volilnih izidov, ki jih je volilna komisija objavila v Uradnem listu občine Šoštanj št. 11/98 in odločili smo se, da v zakonitem roku vložimo dve pritožbi. Prva je pritožba zoper odločitev, da je izvoljen g. Vladimir Videmšek. Druga pritožbo smo vložili zaradi direktnega upoštevanja 14. člena Zakona o lokalnih vohtvah. Razlog za prvo pritožbo je, ker menimo, da g. Vladimirju Videmšku ne pripada mandat člana sveta občine Šoštanje, saj delo v občinski upravi ni združljivo s funkcijo člana sveta občine. Svet občine Šoštanj je na konstitutivni seji našo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, ker g. Videmšek opravlja dela v občinski upravi občine Velenje. To je res, vendar smo na seji opozorili na vrsto upravnih povezav Občine Šoštanj z Mestno občino Velenje. Pri tem nismo imeli v mislili t.i. neure- jene meje med občinama Šoštanj in Velenje, ki je bila hvaležna predvolilna demagogija nekaterih političnih skupin, ampak predvsem dejstvo, da imamo z Mestno občini Velenje še vedno vrsto skupnih institucij, v prvi vrsti skupno komunalno podjetje. Opozorili smo tudi na XIV. točko Sporazuma o dokončni razdehtvi premoženja (...) prejšnje občine Velenje (Uradni hst občine Šoštanj št. 6/97), v katerem je določeno desetletno obdobje, ko so stvari tudi v kontekstu dehtvene bilance prejšnje občine Velenje odprte. Za nas pa je pomembnejša druga pritožba, ki jo utemeljujemo na dejstvu, da politične skupine, ki so sodelovale na vohtvah, a niso prejele 5% glasov, ne morejo pridobiti mandata v svetu občine Šoštanj. Zanimivo je, da so se kljub načelnemu strinjanju z nami, člani sveta občine tudi to pritožbo zavrnili. Tako lahko samo še enkrat ugotovimo, da je zaradi, po našem mnenju nepravilnega tolmačenja zakona, zmagala volja do oblasti, ne pa volja ljudi, ki so šh na vohtve! Zaradi navedenih dejstev in ob pričakovani zavrnitvi naših pritožb na svetu občine Šoštanj, smo odločeni pritožbeni postopek nadaljevati na pristojnih sodiščih, oziroma bomo izkoristili vse pravne možnosti, ki nam bodo v razumnem roku na voljo. Peter Rezman PREKMURSKO IN DOMAČE Pri Rženu kot v starih časih... in povsem na novo načilnost slovenske gostilne naj bi bila gostoljubnost. Da to res drži vedno in povsod, ne morem trditi, toda gostišču Ržen v Šoštanju ostajamo zvesti že skoraj tri desetletja prav zaradi prisrčnega gostoljubja in tople domačnosti, kiju ustvarja gospa Eva Ržen. Zna nevsiljivo prisesti k mizi, spregovoriti besedo, dve, tudi z gosti popiti kozarec dobrega vina. Prava in dobra gostilničarska obrt pa je bila in je še predvsem velika družinska tradicija. Zato gospa Eva v ponedeljek, 14. decembra, ko so povabili v prenovljeno gostišče, ni skrivala veselja. Hči Evica, ki je sicer študentka zadnjega letnika Ekonomsko poslovne fakultete v Ljubljani, se je končno odločila, da bo hodila po maminih stopinjah. Ker pa mladi želijo razvijati nove vsebine, so v gostišču odprli pravo prekmursko ižo z izvirno staro opremo in ponudbo. K temu je zagotovo botrovalo Evicino prijateljstvo z družino Hauptman, ki izhaja iz Prekmurja. Med slastnimi klasičnimi in posebnimi jedmi za okrepitev in užitek, kijih najdemo na bogatem jedilniku, naj naštejemo samo prekmursko obarvane: bograč, bujto repo, oženjene žgance, fižol z domačimi ocvirki, zaseko, gibanico. V decembru so vam vse te dobrote na voljo vsak dan med deveto in triindvajseto uro. Posebnost so domača nedeljska kosila po samo 890 tolarjev, s praznično ponudbo za najmlajše goste, ki bodo dobili celo igračko. Pričakujejo tudi rezervacije za silvestersko večerjo, ki vas bo ob živi glasbi in v prijetnem vzdušju stala le 5.490 SIT. V času mojega obiska je razpoloženje ustvarjala tudi mehka prekmurska pesem Vlada Kreslina, ki se je nadvse prilegala ponudbi. Pogovori med nami, Slovenci, se pogostokrat vrtijo o tem, v katero gostilno radi zahajamo, naj jih čimveč prihaja v gostišče Ržen. MaM Pripombe na predlog zakona o rudarstvu A dbor za popravo krivic občini Šoštanj je podal pripombe na predlog zakona o rudarstvu. Odbor se je najbolj posvetil delu, ki govoru o vplivu V lokalne skupnosti na pripravo načrta gospodarjenja s posameznimi mineralnimi surovinami. Odbor ugotavlja, da predlagani zakon glede tega vprašanja žal ne prinaša nobenih novosti. Najbolj nedodelan pa se zdi odboru predlagani zakon z vidika najbolj pomembnih vprašanj. To pa so vprašanje dokončne sanacije okolja in odprave posledic rudarjenja. Sanacija namreč še vedno izgleda tako, da se prizadeto območje ugrezne, preden pa ga zalije voda, se tja navozijo še različni odpadki. Odbor predlaga, da bo zakon o rudarstvu zajemal takšne določbe, ki bodo naši občini omogočile nadaljnje koriščenje zemeljskih površin, ki so prizadete zaradi rudarjenja in obsoja enostavno potopitev prizadetega ozemlja. Svetnika Neodvisne liste za obnovo in razvoj občine Šoštanj se bosta zavzemala, da bo točka s to problematiko uvrščena na dnevni red ene od prvih sej občinskega sveta. Modro bela kronika V sredo, 2. decembra, ob 17.15 uri je iz smeri Šoštanj proti Topolšici vozil osebni avto 19-letni A. K. iz Velenja. Ko je pripeljal v Metleče, v bližino avtobusnega postajališča, je dohitel pešca, 64-letnega J. B. iz Florjana, ki je hodil v smeri Topolšice. Voznik A. K. je kljub zaviranju s sprednjim delom vozila trčil v pešca, ter ga zbil po vozišču. Pri trčenju in padcu se je pešec hudo poškodoval. Nasveti Alkohol v prometu Kot kažejo analize je alkohol pogost spremljevalec prometnih nesreč, ki se zgodijo v Sloveniji. Alkohol je tako bil prisoten v 32 % prometnih nesreč s smrtnim izidom, 24 % nesreč s telesnimi poškodbami in v 11 % vseh nesreč z materialno škodo, od vseh nesreč, ki jih je obravnavala policija. Kljub temu, da sredstva javnega obveščanja opozarjajo voznike na posledice ob zaužitju alkohola, se vozniki tega še ne zavedajo, oziroma se zavedo, ko je to že prepozno. Tudi letos, s 14. decembrom, prične potekati preventivna akcija NATAKAR, TAXI PROSIM. Vsi vozniki, ki bodo ustavljeni in kontrolirani, bodo s strani policista prijeli zloženko, ki opozarja na posledice ob zaužitju alkohola. Do konca meseca bo tako poostrena kontrola prometa, še zlasti ob koncu tedna. Petarde, lepše je brez njih V predprazničnih decembrskih dneh je revirni policist Janez Škerlak seznanjal učence vseh naših šol o nevarnosti pirotehničnih sredstev. Zavarovanje premoženja Ob prihajajočih praznikih apeliramo na občane, ki bodo dalj časa odsotni, da poskrbijo za zavarovanje svojega premoženja s samozaščitnimi ukrepi. Predvsem, da se dogovorijo z znanci, sosedi, da popazijo na njihovo premoženje. Enako velja tudi za podjetja, kjer naj odgovorni za varovanje premoženja poskrbijo za budnost pri varovanju objektov in v primeru negativnih pojavov, to sporočijo na tel. 113, ali na Policijsko postajo Velenje, tel. 859 000. Kolektiv Policijske postaje Velenje, želi vsem občanom uspešno, srečno in varno leto 1999. MESTO MIRE ¥ J o opazuješ naše mesto ponoči, 14 imaš občutek, da starejši ljudje 1» zapustijo ulice ter jih prepustijo mlajšim. Kot da vlada v mestu vojno stanje. Rafalno pokanje petard po ulicah, požiganje košev za smeti, rezanje avtomobilskih gum, razmetavanje stojal za kolesa ter splošen nočni kraval z znašanjem nad vsem, kar pride pod roko, daje človeku občutek, da je prišel v mesto norcev. Pa roka pravice? Dela! Patrulje po magistralnih cestah, radarske kont- role, odziv na klic oškodovanca in še in še.... Vemo, da se vse to dogaja, da to sodi v redno opravljanje dela varuhov reda, pa vendar! Zakaj ne gredo v kontrolo zvečer, v center Šoštanja, ko pa se vendar ve, v katerem času je največ vandalizma? Ta odgovor bo verjetno dal nekdo, ki naj bi ali pa mogoče tudi ne, opravljal tovrstno delo v našem mestu. PeRa OB PRAZNIKIH Zima ni moj prijatelj. Hočem reči, da mi ni v nobeno veselje, da je cesta zaledenela, da ima avtobus zamudo in da je v mojih čevljih luža, ker ulice pač niso očiščene. Kar se zime tiče, imam najraje poletje, bi bilo še najbolj pošteno povedano. Edino prazniki, edino ti opravičijo in nekoliko zgladijo nevšečnosti, kijih prinese zima. Posebna pričakovanja otrok ob Miklavžu, pa potem božič, ki na ljudi deluje na poseben način, da o novem letu ne govorim, dajejo svojevrsten pečat temu letnemu času. Lučke in okrašene izložbe, vrvež v trgovinah in na ulicah, hitenje ljudi ter tisoče izraženih želja in voščil. Koliko načrtov, upanja, pričakovanj ter skritih hrepenenj zase in za druge je izrečenih? Koliko od tega mislimo iskreno in komu res zaželeti sreče in zdravja ter ljubezni, je stvar vsakega posameznika. Naj vam ne bo žal dobre misli in iskrenega stiska roke. Naj vam ne bo žal drobnih pozornosti in majhnih stvari, ki jih poklonite sočloveku. Dobra misel se vedno vrača nazaj, zato voščite iskreno in s toplim srcem. Naj toplota duše ogreje ljudi in prežene mraz ter sivino zimskih dni. Milojka Lepo in primemo praznično darilo za vsakogar! 268 strani trda vezava format A5 Ob praznovanju 650 letnice trških pravic Šoštanja je Občina Šoštanj izdala knjigo Franca Hribernika MESTO ŠOŠTANJ. Spremna beseda in opombe: prot. Tone Ravnikar. Knjiga je obvezno berilo za vsakega prebivalca zahodnega dela Šaleške doline, ki želi spoznati sebe, svojo zgodovino, svoje prednike in njihovo življenje. Knjigo lahko kupite v Papirnici Pero, Aškerčeva, Šoštanj in v Mestni galeriji Šoštanj Cena 3.900 SIT (plačljivo v dveh obrokih) STRAN LETO L ZNAMENJI! VOLITEV Kar nekako samoumevno se zdi, da tudi letos zaključim svoje pisne prispevke s pogledom na najzanimivejše dogodke iztekajočega se leta. Tokrat bom to storil že četrtič. To pomeni, da se je izteklo običajno štiriletno obdobje, kolikor imajo izvoljeni predstavniki občanov na voljo, da uresničijo svoje obljube izpred štirih let. Zadnje leto štiriletnega obdobja se praviloma realizira največ programskih obljub, zato v tem letu župani prerežejo največ slavnostnih trakov. Zakaj se to zgodi prav v predvolivnem letu? je morda kriv slab spomin volivcev, ki “dobra dela” trenutne oblasti, storjena v predhodnih letih, prehitro pozabijo? Kakorkoli že, občani smo vsaj v letu volitev priča povečani skrbi aktivne oblasti, ki nas z novimi investicijami skuša prepričati, da si zasluži naše ponovno zaupanje. Šoštanj pri tem seveda ni nobena izjema, zato lahko v predzadnjem letu tega tisočletja najdemo kar nekaj omembe vrednih predvolivnih posegov e prostor. Pred pregledom konkretnih posegov na objektih (tistih, ki se vidijo), pa ne smemo spregledati. po mojem prepričanju najpomembnejšega dogodka, predloga PROSTORSKEGA PLANA brez JAME ŠOŠTANJ, ki predstavlja logično nadaljevanje uspešnega URBANISTIČNEGA NATEČAJA iz začetka leta. S tem predlogom je država prisiljena v pogajanje in usklajevanje njenih interesov z občinskimi. Šoštanjčani smo tako dočakali prvo priložnost, da se o odpiranju “nove jame’pogovarjamo z pristojnim partnerjem. Od investicij v infrastrukturo velja omeniti težko pričakovano rekonstrukcijo mostu čez Pečovnico, ki je skupaj z izgradnjo novega avtocentra (avtoshop) odpravila dolgoletno prometno črno točko. Tik pred volitvami so prerezali trak tudi na rekonstruirani cesti skozi naselje Pohrastnik, kjer je hoja zdaj bolj varna. Lepo bi bilo, da bi se v prihodnje oba rekonstruirana dela ceste povezala, tako da bi bili pešci bolj varni tudi v Metlečah. Prenovo Šoštanja je župan začel na najstarejši “škrbini”, na ostankih šoštanj-skega simbola, ki bo naslednje leto slavil 800 let omembe njegovega lastnika. Malce preveč zagnani restavratorji so razvalinam dodali kar novo, z betonom obokano OKNO (glej fotografijo). Skozi to okno se vidi druga, enkrat mlajša zgodovinska stavba, ki je v nesrečnem požaru imela toliko sreče, da je breme njene prenove padlo na dokaj premožen državni STANOVANJSKI SKLAD, sklad se polni tudi z denarjem kaznovanih črnograditeljev, zato se lahko slednji tolažijo, da so dobro “naložih” svoj denar. Denar bo večji problem za ljudi, ki se bodo vrnih v prenovljena stanovanja, saj najemnine verjetno ne bodo več enake. Ves čas je v zraku visela prepotrebna prenova Trga bratov Mra vljakov, za katero projekt je bil predstavljen tudi v LIST-u. Ko sem že sam začel verjeti, da gre tokrat zares, so občinski svetniki problem preložili na ramena novih svetnikov. Denar so raje preusmerili v prenovo KULTURNEGA DOMA, okoli katere se zdaj baje prepirajo razna društva. Pristop k prenovi, ki iz faze projektiranja izključuje bodoče uporabnike (projekt prenove kulturnega doma zaenkrat še ni bil javno predstavljen), ne more biti uspešen in po nepotrebnem zapravlja proračunski denar. Je pa občina zato uspela na pravi lokaciji urediti prijetno MESTNO GALERIJO in jo hkrati napolniti s kvahtetno vsebino. Delo vredno pohvale, ni kaj. V prenovljenih prostorih bivše trgovine je svojo sobo dobil tudi naš LIST, kamor lahko svoje prispevke pošljete tudi po elektronski pošti. Seveda ta kratek pregled posegov ne bi bil popoten, če bi spustil največjo investicijo letošnjega leta, ki jo predstavlja gradnja novega stanovanjskega bloka. Ne da bi se spuščal v arhitekturo stavbe, so zapleti okoli gradnje POLOUCKE bloka in visoka cena zgrajenih stanovanj, le znak, da občinske službe tokrat niso bile kos zastavljeni nalogi. Zgovarjunje na zapletene upravne postopke je le dokaz, ki potrjuje prejšnjo ugotovitev. Upanje, da bo druga polovička bloka zgrajena še v tem tisočletju, ostaja, čeprav časa ni več veliko. Za manjkajoči del bloka je baje “kriv” Premogovnik, ki ni hotel “požreti” tako visoke cene stanovanj in je svoj denar raje vložil v prenovo stavb na Cankarjevi (elektrarniško naselje). Glede na prelepe barve, ki zdaj krasijo prenovljeno naselje, smo lahko le veseli, da se je tako izteklo. PREMOGOVNIK seje tokrat res izkazal in ustvaril eno najlepših bivalnih sosesk v dolini. Pri tem je težko razumeti, daje tržna cena stanovanja v omenjenem naselju enkrat nižja od tiste, ki jo bo občina odštela družbi Vegrad za stanovanje v bloku ob Paki. Pa kaj bi si s tem razbijali glavo, saj smo za to izvolili svoje predstavnike, mar ne. Vesele trenutke v krogu družine in veliko uspehov v zadnjem letu tega tisočletja vam žeb Edi VUČINA LEON ŠTUKELJ IN NAŠI OLIMPIJCI # (četrtek, 3. decembra, je bila v Mestni galeriji Šoštanj svečana otvoritev del akademskega kiparja Antona Hermana oziroma njegovih portretov športnikov. Umetnik nas je razveselil tudi z izborom svojih slik. V lep večer sta številne obiskovalce popeljali Urška Križnik in Eva Slana, ki sta izv- abljali čudovite zvoke iz harfe in flavte. Urška Menih je v svoji predstavitvi g. Antona Hermana nanizala veliko podatkov o ustvarjalcu samem ter o njegovih delih. Med drugim smo izvedeli, da je bil g. Herman, ki je najprej diplomiral na Fakulteti za šport in nato še na Likovni akademiji, nekaj časa tudi učitelj na šoli Karla Destovnika Kajuha, kasneje pa se je v celoti posvetil umetniškemu ustvarjanju. Čeprav mineva od nastanka Hermanovih športnih portretov sedemnajst let, ostaja njegov cikel edinstven poskus upodabljanja športnikov v slovenski kiparski umetnosti. Samo vzdušje na razstavi je bilo izredno prijetno, za kar se velja zahvaliti tudi prisotnosti avtorja in gosta, gospoda Stanka Lorgerja s soprogo. Lorger ostaja v našem spominu kot izjemen in vrsto let nepremagljiv tekač na dolge proge in čez ovire, kakor tudi kot nosilec številnih odličij z najpomembnejših svetovnih tekmovanj. M. L. BOGATA KONCERTNA PONUDBA onec decembra se v naših krajih bistveno poveča število koncertov, ki so praviloma zelo dobro obiskani. Morda bi organizatorji lahko razmislili tudi o tem, da bi katero od prireditev prestavili na bolj “mrtvo” sezono. BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT V kulturnem domu v Šoštanju bo v četrtek, 17. decembra, pihalni orkester Zarja popoldne nastopil za učence 4., 5. in 6. razredov OŠ Karla Destovnika Kajuha, zvečer, ob 19. uri, pa bo skupaj z mešanim pevskim zborom Svoboda, zborom Društva upokojencev Šoštanj in zborom iz Lokovice nastopil na tradicionalnem božično novoletnem koncertu. V Lokovici se bo božično novoletni koncert zgodil v nedeljo, 20. decembra, ob 15. uri v domu krajanov. CALA KONCERT V TOPOLŠICI V Topolšici, kjer so se v dneh po božiču že navadili na kakšen izvrsten glasbeni dogodek, tudi letos ne bodo razočarani. V nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri se v kinu Topolšica obeta 1. koncert velikega revijskega orkestra z Otom Vrhovnikom ter priljubljenimi pevci in instrumentalnimi solisti. Na koncu se jim bo pridružil še otroški zbor cerkve Sv. Mihaela. Vstop je prost, saj koncert ob izteku leta tudi letos poklanja KS ter več podjetij in obrtnikov v kraju. V januarju pa bo v topolškem kinu nastopil pihalni orkester Zarja. Zaigral bo na tradicionalnem koncertu, s katerim se prične novo leto. Godbeniki poklanjajo konceit upokojencem in osebju Bolnišnice Topolšica, ki se vse leto trudi za bolnike. MAŽORETKE VABIJO do od Šoštanjčanov si ni zapomnil njihovih prvih korakov, ki so jih po taktih godbe Zarja pred petimi leti prvič naredile po trgu mesta Šoštanj. Na začetku je korake šoštanjskih mažoretk usmerjala gospodična Knaus, zdaj pa poplesavajo pod vodstvom Ksenije Urbanc. Število članic se je z leti povečalo in se deli na mlajšo in starejšo skupino, svoj napredek pa želijo prikazati s samostojnim nastopom. Ideja o tem je zrasla v mislih voditeljice Ksenije, realizirana pa bo s pomočjo njenih mažoretk in godbe Zarja v soboto 19.decembra, ob 18. uri v športni dvorani pri OŠ Bibe Roecka. Program je sestavljen iz prikaza osnovnih točk ter zahtevnejše tehnike - TWIRLING, za popestrite nastopa, pa so poskrbele z novimi rekviziti, ki jim služijo za prikaz navijaških točk. Prva takšna točka bo izvedena na zvoke rudarske himne, kasneje pa bodo lahko to širše predstavile, kot navijačice na tekmah. S svojim plesno-glasbenim večerom želijo popestriti večer svojim staršem, kot tudi vsem, ki jih bodrijo in jim zaupajo. Prav zaradi njih bi naše mažoretke rade dokazale, da ne znajo samo korakati, ampak so se z vztrajno vadbo in delom naučile veliko več. Milojka Komprej POZDRAVLJENA HIMALAJA v IT prostorih Mestne galerije Šoštanj bo v ponedeljek, 21. 12., I ob 18. uri multivizijska predstavitev na temo Pozdravljena, I Himalaja ali potovanje po nepalu, Tibetu in Indiji. Skozi te, nikoli povsem odkrite, dežele nas bo s pomočjo 300 barvnih diapozitivov ob spremljavi avtentične glasbe popeljal gospod Franci Horvat. Vabljeni! M. K. VESELI DECEMBER 1998 Medobčinska zveza prijateljev mladine je tudi letos pripravila prireditve in obdaritve predšolskih otrok. Za najmlajše so pripravili dve igrici. Prvo, ki govori o dveh ježkih, je pripravila lutkovna skupina WZ Šoštanj. V drugi pa si člani v KUD Stane Sever iz Skal prizadevajo rešiti pravljico. Prireditve bodo v naši občini potekale po naslednjem programu. Petek, 18. decembra - ob 15. 30 - Ravne (v šoli) - Rešimo pravljico - ob 17. 30 - Gaberke (v gasilskem domu) - Rešimo pravljico Sobota, 19. december - ob 15. uri - Šoštanj (v kulturnem domu) - O dveh ježkih - ob 16. 30 - Šoštanj (v kulturnem domu) - O dveh ježkih Nedelja, 20. december - ob 9. uri - Bele Vode (v šoli) - O dveh ježkih - ob 11. uri - Zavodnje (v prosvetnem domu) - Rešimo pravljico - ob 14. uri - Skorno - Florjan (v domu krajanov) - Rešimo pravljico - ob 16. uri - Topolšica (v kinu) - Rešimo pravljico Ponedeljek, 21. decembra - ob 15. 30 - Lokovica (v domu krajanov) - O dveh ježkih NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_________________PRIIMEK_________________________ NASLOV______________________________________________ LETNA NAROČNINA 1000 SIT \ Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.