208. številka Ljubljana, v četrtek 10. septembra 1903. 4JLXV1. leto Is&aia «aak dan svećer, i«imsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejema* aa avstro- trsko debele aa vse leto 2& K, sa pol leta 18 K, aa Četrt leta 6 K BO h, aa edei> mesec a a. ao a. 2* Ljubljano a |x'ftU}anjoiK is 1om as vse leto 24 K zs po) lets 12 K, aa četrt leta 6 K, ei eden mesec 2 K. Kdor hodi tam ponj, velja aa celo leto 82 K, sa pol leta 11 K; aa četrt leta D K DO h, sa eden mesec 1 K QO h - Za tuja dožsia tolike tac, kolikor anaSa poštnina. Na naročbo brea istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oananlla pladnje ae od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska po 10 h, Če ao dvakrat, m po B h, f* sa tr-krat ali večkrat ttaka. — Dopisi naj se izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlstvo je na Kongresnem trga 8t. 12. — Upravnifitvn naj se blagovolijo po&iljati naročnino, reklamacijo, oananlls t. j. administrativne stvari. — Vbod v arednlftvo je Is Vegove ulice Bt. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga 8t. 12. „Slovenski Narod'1 telefon št. 34. PoB**ma*n* številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Novi boji. Kolikokrat so klerikalci zatrjevali svetu, da stoji naša stranka že ob robu propada in da ni daleč čas, ko bo klerikalna stranka zmagonosno stopala po bojišču preko ubitih zadnjih napred-DJakov. Toda ta pobožna prorokovanja se niso uresničila! Naša stranka ni le z vspehom branila svoje pozicije proti sovražnikovemu navalu, ampak je sedaj močnejša in solidarnejša, nego kedaj preje. Dasi so rabili klerikalci v boju proti nam najstrupenejše in najprobat-nejše orožje, vendar nas niso mogli navzlic velikanskim svojim naporom premagati. Zastrupljene njihove bojne pušice, ki bo bile določene nam zadati mrtonosne rane, so ponajveČ letele na klerikalce same nazaj. Kaj vse so storili klerikalci od 1. 1890. sem, da bi našo stranko uničili, ali da bi jo spravili vsaj ob ves ugled in zaslombo v narodu! Napovedali so ji boj na nož, borbo na življenje in smrt. Naša stranka se tega boja ni strašila. Bile so se že silne bitke, toda naša stranka je odbila vselej pobedo-nosno vsak napad in ni podlegla. Vsi klerikalni napori so bili zaman. To uvidevajo že tudi klerikalci sami. To mora biti grenka zavest, gorjupo spoznanje za klerikalce, ko vidijo, da so zastonj leta in leta zapravljali vse svoje sile za boj proti nam, ne da bi mogli našteti le enega, res znatnejšega uspeha ! Kar niso mogli izvojevati v odkritem boju z odprtim vizirjem, upajo sedaj doseči s premeteno zahrbtno makinacijo. Skušajo namreč, kar so sicer že večkrat storili, a vselej brez rspeha, razdvojiti našo stranko. To se je jasno pokazalo, ko sta se dr. šnsteršič in Šuklje, ta par „no-bile fratrum", toliko trudila, da bi pregovorila nekega odličnega člana naše stranke, da bi se ji izneveril in jel izdajati samostojne liberalne novine, ki bi se naj v prvi vrsti bojevale proti -Slovenskemu Narodu". Toda ta malo diplomatičen poskus se je grdo izjalovil, Šukljeju in Šusteršiču so se prav pošteno pokazala vrata, kakor sta si zaslužila. Častivredna moža sta se lahko overila, da takih grdih, zaničljivih značajev ni v naši stranki, ki bi bili sposobni za izdajstvo in voljni se udati klerikalni snubitvi. Gospoda pač ne smeta po sebi meriti drugih! Ta slučaj pa tudi kaže, da so do-tičniki, ki so menili, da bo Šuklje delal za zbližanje obeh nasprotujočih si strank v veliki zmoti. Suklje se ni vrnil v politično areno kot zagovornik miru in sprave, ampak kot oznanjevatelj neizprosnega boja. Že iz njegovega kandi-datnega'govora je razvidno, da ni malo ne misli na zbližanje strank, ua ubla-ženje političnih nasprotstev, nego da je tudi njemu smoter vseh smotrov odkrit ali zahrbten boj proti narodni stranki, torej boj na vsak način. Vsled tega se pač mora pričakovati, da se bo sedaj borba še znatno poostrila, to tem bolj, ker je tudi duhovniška sinoda sklenila, da se morajo napeti vse sile, da se uniči naš list. Naš list zatreti, to je vodilno načelo vseh naših odkritih in skritih sovražnikov. Na sinodi se je eelo zatrjevalo, da je s tem, ako se upropasti „Slovenski Narod" uničena tudi vsa narodna stranka. Zato se je tudi določilo, da se mora z vsemi močmi delovati na to, da se listu čim preje upihne luč življenja, in ako treba, znajnasilnejšimi sreds tvi. Mi se teh sklepov prečastite sinode prav nič ne bojimo, konštatujemo pa, da stori vsak duhovnik čisto navadno hudodeljstvo, če storjeni sklep izvrši. To nam dokazuje, da se gospodje ne strašijo niti protizakonitih sredstev, samo da bi mogli uoičiti naš list! Verjamemo, da bodo v to svrho klerikalci napeli vse svoje moči in se s podvojeno silo vrgli na „Slov. Narod", kojega ne samo strupeno sovražijo, ampak katerega se tudi neznansko boje. Oni se sicer ne boje ne Boga, ne hudiča, pač pa naprednega časopisja. Mi se novih silnejših napadov, kakor se bili dosihdob, prav nič ne strašimo, marveč popolnoma zaupamo na naše somišljenike, kateri so nam bili v najburnejših in viharnejših časih krepka opora in na katere se trdno zanašamo, da nam bodo i v bodoče, ko se nam napoveduje borba na življenje in smrt brez pardona, stali verno na strani, boreč se z nami za načela svo- bode in napredka. Prepričani smo, da bodo pripadniki naše stranke, držeč se načela „zvestoba za zvestobo", se še tesneje združili v močno falango okrog našega lista in da nam bode s tako združenimi močmi prav lahko zmago-nosno odbiti vsak sovražni napad in naval. _ Deželni zbori za državni zbor. Avstrijska vlada je res posebnost na svetu. Ukrene vedno nasprotno temu, kar želi ljudstvo. Zadnji čas so Slovani in Nemci zahtevali, naj se takoj skliče državni zbor, da pride pred ljudsko sodbo naredba vojnega ministrstva, vsled katere se pridrže tretjeletniki v vojaški službi. In kaj je storil dr. Kur-ber ? Sklical je deželne zbore, naj s svojim vsakdanjim zasedanjem premotijo preveč glasno javno mnenje. Sicer je zborovanje deželnega zbora marsikje prav potrebno, a poniževalno je le, kako osrednja vlada ba-gatelizuje ta ljudska zastopstva. Deželni zbori so dr. Korberju mali boben, s katerim se uduši preglasno mrmranje nezadovoljnega ljudstva. Tudi je poniževalno za deželne za-stope, da nimajo določenega roka, kdaj naj zborujejo, da se ne upošteva deželna potreba, temuč odločuje ž njimi le vladna samovolja. A zakaj se boji dr. Korber sklicati državni zbor? Boji se na eni strani levit, ki bi se čitale vojnemu ministrstvu, na drugi strani pa sim patij z madjarskimi zahtevami, kakršne so že opetno izjavili Poljaki in Čehi. Boji se, da bi prišli Slovani z enakimi zahtevami glede armade, kakršne stavijo Madjari. Toda prav lahko je mogoče, da se bo dr. Korber varal, da z zasedanjem deželnih zborov ne bo zavladal pričakovani idilični mir, temuč bo odmevala ljudska nevolja iz deželnih zborov. Javno mnenje je povsod do skrajnosti napeto. Razni mestni in občinski za stopi so že tudi dali duška ljudski nevolji ter celo pretresali, ali bi ne kazalo, da ljudski zastopniki sploh ne gredo v deželni zbor. Zadnji čas se je začela posebno 1 gibati nemška ljudska stranka. V Lincu se je vršil včeraj strankin shod, ki se je izrekel glede pridržanja tretjeletnikov v vojaški službi, da je to protiustavna odredba. Splošno se je zahtevalo, da se državni zbor takoj skliče. Iste zahteve je sprejela tudi nemška ljudska stranka na Vorarl-berikem. Deželni zbori, ki se bodo sestali pod takimi utisi, pač ne bodo imeli mirnega in plodonosnoga zasedanja. Kriza na Ogrskem. Cesar je zapustil pri svojem od-potovanju ogrske politične kroge v popolni negotovosti. Avdijence v Budimpešti so bile brez vsakega vspeha, kar je spravilo cesarja v zelo slabo voljo. Nazori zaslišanih politikov so šli s cesarjevimi nazori tako daleč narazen, da je cesar uvidel, da je nadaljno pogajanje brezvspešno. Cesar je pričakoval, da stavi večina zahteve, na kojih podlagi bi bilo mogoče sestaviti kabinet. Toda večina noče govoriti prej, dokler se ne določi ministrski predsednik. Iz tega se je cesar prepričal, da si tudi v liberalni stranki niso na jasnem, kaj hočejo. Splošno se sodi, da krona ne bo pred 6. oktobrom storila ni-kakih novih korakov za rešitev krize. Sicer bo prišel cesar po obisku nemškega cesarja dne 20. t. m. zopet v Budimpešto, toda vrne se kmalu na Dunaj k sprejemu ruskega carja, potem pa gre na lov na Gor. Štajersko. Pri ministrskem svetu je poročal grof Khuen - Hedervarv o svojih av-dijencah pri cesarju. Njegovo poročilo je napravilo obupen vtis. Cesar je baje izjavil, da ne gre s koncesijami dalje, kot jih je imel Szell, rajši se odpove prestolu. Nasprotno pa poroča »Magvar Nem-zet«, da se bodo narodne zahteve glede armade izpolnile. Dežela dobi koncesije, o kakršnih se pred dvema mesecema niti obstrukoiji ni sanjalo. Vspehi bodo taki, ki bodo zanesli narodni duh v armado, ne da bi se s tem kršila vojna organizacija. — Razjasnitev položaja se pričakuje od konference, ki jo skličejo zaupniki vseh ogrskih strank v kratkem v Budimpešto. Vstaja v Macedoniji. Bolgarski knez je sprejel ▼ Evksinogradu tri odlične odposlance OBrednjega bolgarsko - macedonskega odbora, ki so izročili knezu nekak ultimatum, v katerem se daje knezu rok 14 dni, da se odloči, ali priskoči Macedoncem na pomoč, ali pa se naj odpove prestolu ter zapusti Bolgarsko. — Turška vlada je izročila avstro-ogrskemu in ruskemu poslaništvu spomenico o organizaciji, taktiki in delovanju vstaških čet. Kakor se v tej spomenici zatrjuje, potujejo grško-turški odličnjaki in komisije po deželi ter zbirajo stvari, ki so jih turške čete in bašibozuki odnesli prebivalstvu ter iste vračajo oropancem. V Kruševu in okolici so nabrali 5000 priropanih govedi. Tudi se med prebivalce deli žito in obleka. V bolgarskih krogih se boje, da bi znala Rumunija mobilizirati v prilog Turški. V vojaških krogih upajo, da Rumunija tega ne stori, ker ima tudi nad 200.000 vojakom pod turško vlado. Turčija je sklicala črno vojsko ter imajo baje čete že povelje, da prekoračijo bolgarsko mejo, da obkolijo vstaše za hrbtom. V Bejrutu se nadaljuje preganjanje in klanje kristjanov. Ameriške ladje so pripravljene za boj. Nadaljne vojne ladje se pričakujejo. _ Politične vesti. — Cehi na delu. Posl. Klo-fač je izdelal elaborat o čeških ar madnih zahtevah ter ga izročil izvršilnemu odboru ostalih čeških strank. Posl. Choc izdeluje državnopravni program, ki naj bo podlaga enotnemu postopanju Čeških strank. — Dopolnitev armade. V političnih krogih se govori, ako se na Ogrskem ne sprejme rekrutni zakon do novega leta, se skličejo nadomestni rezervisti; pri konjenikih Pred sezono 1903.4. h. Repertoir slovenskega gledališča za sezono 1903./4. obsega dramo, opereto in opero. Kdor pozna sredstva, s katerimi razpolaga odbor »Dramatičnega društva« in se spomni hkrati drugih gledališč, ki so dobivala tri- do petkrat večjo subvencijo, se mora čuditi, da imamo Slovenci že dolgo vrsto let ne le prav dobro dramo, npgo tudi prav dobro, za naše jugo slovanske razmero celo naravnost izvrstno opero, Vzroka je pač iskati v najveBtnejsi ekonomičnosti in previdnosti, s katero gospodari odbor »Dramatičnega društva«, v veliki ekrbnosti, s katero se sestavlja repertoir in pa izredni požrtvovalnosti, s katero se vodi gledališče. Le tako Bi je možno razlagati, da smo si ne le ohranili svojo opero, nego jo glede 'epertoirja, opreme in glede kvalitete pevcev dvigamo od sezone do sezone. Slovensko občinstvo se zaveda narodne važnosti svojega gledališča, ki je bilo in bo glavno narodno kulturno zabavišče vsega naroda. Gledališče nam je eden glavnih virov, iz katerega se širi ljubezen do slovenskega jezika in naše narodnosti ter se utrjuje zaveBt, da smo Slovani. Brez slovenskega gledališča bi danes Ljubljana ne imela tako odločno slovenskega lica in n rodna zavednost bi ne bila prešinila vseh naših najboljših in najnižjih slojev s tisto silo, s kakršno vlada med n&mi danes. Zato pa nam je slovensko gledališče ne le hram zabave in umetniškega užitka, nego tudi največja narodna šola. Ves narod ga ljubi in skrbi za njegov prospeh, podpira ga in ga bo podpiral v tihi, sladki zavesti, da donašajo žrtve stoteren Bad, ki ne propade nikdar. Operni repertoir obsega letos petorico velikih, svetovnosiavnih, krasnih novitet: Verdijevega »Othella«, Čajkovskega »Evg*nija Onjegina«, Puccinijevo »Boh6mo«, Meverbeerovo »Nemo iz Portičev« in Mozartovo »Čarobno piščalko«. Poleg teh se uprizori še več drugih slovanskih, nemških in italijanskih velikih oper ter hrvatska, Mandićeva noviteta »Peter Svačić«. Operete so na reperto-irju tek »Mascotte« (Audran), »Cigan baron« (Strauss) in »Amaconke« (Parma). Odbor »Dramatičnega društva« je moral torej angaževati prav dobro operno in operetno osobje, da more absolvirati tak repertoir. In tudi tu je imel letos srečo. Za prve junaške tenorske uloge je angaževan bivši prvi tenor zagrebške, praške in krakovske opere, v Belemgradu odlikovani tenorist g. Stanislav Oržel-s k i. Primadona je bivša prva dra i m atična pevka brnskega gledališča gospa Marija Skalova, ki je pela z velikimi vspehi tudi že v Pragi in po raznih galiških mestih ter je bila zvezda Lacinovega opernega ensem-bla, ki je gostoval po Rumuniji, Ogrski in po Balkanu. Prve baritonske uloge bode letos pel gosp. Oskar Angeli, rodom Tržačan, ki je pel že v največjih severnoitalskih gleda- liščih: v Milanu (Teatro Lirico), v Modeni, Ferrari, Pirenzi, Padovi, Pa-viji, Ankoni (Jakinu), Galleratu, Gar-lascu, Trevisu, San Remu, Vicenzb dalje tudi v Lisaboni na Portugalskem ter na Reki in v Trstu. Kon-servatorij je absolviral v Bologni ter pel kot absolvent v mestnem gledališču. Seveda ima gosp. Angeli velik italijanski in nemški repertoir. Prve altovske uloge bo imela zopet bivša I. altistica zagrebške opere, gdč. Marija Glivarčeva. Za mladostno dramatične uloge sta angaževani najboljši mladi pevki praškega opernega naraščaja, gdč. Marija Kalivoda in gdč. NadjaŽi-chovska; prva je bila učenka bivšega prvega kapelnika »Narodnega divadla« gospoda Adolfa Čecha, druga najboljša učenka ugledne šole Parš-Žikešove in češkega umetnika Jos. ftmahe — Prve basovske uloge bode pel gosp. Jan Patočka iz Prage, mlad pevec močnega in izredno niz kega glasu; druge tenorske uloge pa gosp. Fr. Lan g, tudi iz Prage, iz ugledne šole g. Langove. Vsi ti pevci in te* pevke razpolagajo ne le z lepim glasovnim materijalom, nego tudi z izvrstno šolo in rutino. Operni zbor se je letos zopet deloma prenovil z mladimi glasovi, tako da bo zbor tudi še nadalje ena glavnih opor naše opere. Tudi dramsko osobje se je za bodočo sezono deloma pomladilo ter se je angaževalo nekaj novih igralcev. Prve ljubimske uloge je prevzel bivši prvi ljubimeo brnskega gledališča, g. B. Čonsk^, za druge ljubimske uloge pa Srb, g. L j. Iličić in Čeh, g. A. Za vadil. Izmed lanskega dramskega ensembla so ostali gdč. K. Ruckova, gdč. J osipi na Kreisova, ga. Danilova, ga. Dra-gutinovičeva in ga. L i ero v a. V ulogah s petjem pa bo pomagala tudi gdč. M. Ž i c h o v s k a. Dalje so angaževani gg.: Fr. Lier, A. V ero v-šek, A. Danilo, L. Dragutinu vić, Boleška, H.Nučič in Fran Perdan. Letos se je pomnožil tudi slovenski dramski naraščaj ter so angaževani gg.: Molek, Bukšek. in topničarjih, kjer ni nadomestnih rezervistov, se bodo sklicali rezervisti v aktivno službovanje. — Pretep na shodu. V Hru-dimu je prišlo na shoda med Mlado-Čehi in Češkimi agrarci do pretepa. Vladni zastopnik je moral shod razpustiti. — Častniška zarota v Srbiji. Včeraj se je vršil v tej zadevi ministrski svet pod kraljevim predsedstvom. Sklenilo se je baje, da morajo vsi častniki zarotniki znova kralju priseči, ako pa tega ne store, postavijo jih pred vojno sodišče. Bati se je, da bi zarotniki naščuvali vojaštvo ter šli ž njimi iz Niša v Bel-grad ter prisilili kralja, naj izključi kraljeve morilce iz armade. General Magdalenić je priobčil v nekem lista, da so častniki 10. junija onečastili svojo uniformo ter izjavlja, da je zapiranje zarotnikov nepravično. Minister Protić je vsled tega rekel v ministrskem svetu, da Magdalenić ne sme veČ nositi generalske uniforme. — Nadvojvodinja Izabela in njena hči nadvojvodinja Marija Henrieta sta prišli na Dunaj. — Angleški kralj je imenoval portugalskega kralja admiralom angleške mornarice. —• Ameriški Poljaki so po slali v Vatikan delegacijo, ali se jim naj da poljski škof ali pa bo vseh 80 000 ameriških Poljakov prestopilo k protestantizmu. — Peru je dobil novega predsednika v osebi Manuela Gandamo. — Obletnica smrti cesarice Elizabete. Danes so položili na cesaričino krsto vence med dru gimi: španska kraljica, grofica Lonyay, mesto Dunaj, kneginja Windisch grlitz itd. — Velike spremembe v ruski diplomaciji se pričakujejo v najkrajšem času. Rimski poslanik Nelidov in dunajski poslanik Kap-nist se odpokličeta. Tudi Pobie donoscev baje odstopi ter postane višji prokurator sv. sinoda grof Sarme n t i e v. Dopisi. Iz Ljubljane. II. skupina slo venskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani imela je dne 6 t. m. svoj ustanovni zbor. Gospod tajnik Viktor Karlinger otvonl je zborovanje ob 1 2 3. uri popoldne, srčno pozdravljajoč vse došle tovariše, sosebno iz Celja došlega gosp. Dobršeka, ter z lepimi besedami poživljajoč tovariše k vzajemnosti. — Na to vršila se je volitev odbora s sledečim vspehom: Izvoljeni so bili: Josip Christof, odvetniški solicitator, predsednikom; M lan C i-m e r m a n , odvetniški solicitator, tajnikom; Viktor Karlinger, odvetniški solicitator, blagajnikom in Matija Rode. odvetniški uradnik, namestnikom. Tovariš g Dobršek govoril je o naši organizaciji; tovariš g. Š u b i c iz Škofje Loke stavil je 3 nasvete, izmed kojih je bil pa le eden sprejet. Novoizvoljeni predsednik Josip Christof zaključil je ob 4. uri popoldne zborovanje, zahvaljujoč se za zaupanje, katero so Eržen, gdc Kočevar, gdc. Traven in gdč. Izlakar. Dramatična šola je štela letos 30 gojencev in gojenk ter bo tvorila, kakor vsako leto, dramsko in operno kom par zeri jo. Kakor repertoir je torej tudi en-seroble opere in operete ter drame izbran srečno in vestno, tako da se nam je nadejati najlepše sezone. Lani se je doseglo največje število predstav v sezoni; igralo in pelo se je namreč lOOkrat. Popoldanske in večerne predstave so bile poprečno prav dobro obiskane, kar je pač dokaz, da je tudi našemu občinstvu gledališče že živa potreba. Misliti bo torej na to, da se do sežemh 100 predstav v sezoni za prihodnost ne le ohrani, nego da se polagoma tudi pomnoži. Doseči bo treba, da dobi slovensko gledališče oder deželnega gledališča na porabo vsak drug dan, s čimer dospemo na stopnjo prvih slovanskih gledališč! Per aspera ad astra! Da bi se to zgodilo čim preje je naša najgorkejša želja. * * « stavili tovariši v njega s tem, da so ga izvolili predsednikom. Zatrdil je, da hoče s svojimi skromnimi močmi delovati v prospeh društva, povabil navzoče k vzajemnosti, ter se zahvalil za njih navzočnost, obenem pa tudi izrekel magistratnemu ofioi-jalu g. Gutniku za njegovo že tolikrat izkazano blago naklonjenost naproti društvu srčno zahvalo. Iz Ajdovščine. Prvi občni zbor podružnice Slovenskega plauin-skega društva za sodna okraja Ajdovski in Vipavski, se bode vršil v prostorih društva „Edinost" v Ajdovščini dne 12. septembra 1903, ob 8. uri zvečer. Namestništvo v Trstu je namreč potrdilo pravila. Podružnica se bo konstituirala na ustanovnem občnem shodu, h kateremu vabi pripravljalui odbor vse bližnje domoljube in prijatelje naše domovine, ki žele, da ostanejo naše krasne gore in plauine tudi v bodoče naše in jih prosi, da se prijavijo omenjenega dne mnogoštevilno k zboru. Gotovo bode vsak zaveden Slovenec z veseljem pozdravil ta novi korak v naroduo-društvenem življenju Vipavske doline, saj je vsakemu dovolj jasno, kako eminentnega pomena je za slovenski narod delovanje SI. pl. dr. Narodna dolžnost vsacega domoljuba je torej, podpirati to društvo, ki si je med drugimi vzvišenimi smotri postavilo za glavno nalogo, braniti našo domovino in nje divne gore pred zemlje lačnimi sosedi. In da se to zgodi, da ohranimo svojih gora slovenski značaj, da bodo tudi po naših vipavskih in primorskih gorah bleščali le slovenski napisi in kažipoti, v ta namen se ustanavlja ta najjužnejša postojanka SI. pl. dr. v boju za rodno zemljo. Gore v našem okolišu se sicer ne morejo meriti z Julijskimi ali Savinjskimi v višini ali- divjoti, toda vkljub temu, da so večinoma lahko pristopne iu po sebuo pristopne za manjše izlete, preseneti vsacega obiskovalca divni razgled, ki se nudi očem raz njih vrhov. Poleg tega pa hrani naš kolikor toliko kraški svet več votlin in jam, ki čakajo, da se jih preišče in naredi pristopne in ki bodo provzročeni trud gotovo bogato poplačale. Delokrog je začrtan, na delo torej, vipavski in ajdovski domoljubi ! Pripravljalni odbor pričakuje upravičeno od vas, da se združite v ljubezni do rodne grude v kolikor mogoče velikem številu, ter vam kliče krepak planinski „Na zdara ! Za pripravljalni odbor podružnice Slovenskega planinskega društva v Ljubljani za sodna o k r a j a Ajdovski in Vipavski. Anion Lokar 1. r., župan t. č. predsednik. Iz Ormoža. Veliki koncert tukajšnjih podružnic družbe svetega Cirila in Metoda minil je tukaj predzadnjo nedeljo vsestransko imenitno. Bilo je lepo vreme in toliko odiič mh gostov, da še na krasnem vrtu g. Kalchbrennerja vsi prostorov niso dobili. Varaždinska godba, obstoječa iz 30 mož, svirala je kaj spretno in mnogo, popevali so naši in hrvatski pevci in pevkinje (društvo Vila iz Varaždina), da je bdo vse veselo in navdušeno. Razglednice, šaljiva pošta, < ' p k i in konfeti so bili do zadnjega razprodani ter so zabavo posebno animirali. Dohodki so bili nepriča kovano lepi tako, da je čistega do biČka dobila glavna družba 150 Iv, okoliška šola pa dobi nad 50 K za šolsko kuhinjo in božičnico. Bog daj, da bi se v Ormožu priredilo veČ enakih zabav. Končno prosimo za sprejem nastopna zahvale: Podpisani odbor »moške podružnice sv. Cirila in Metod* v Ormožu« si dovoljuje tem potom izreči najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da se je zadnji veliki koncert v Ormožu vršil tako sijajno. Posebno pa se zahvaljuje: slavnemu pevskemu društvu »Vila« s pevovodjem profe sorjem godbe g. Vjekoslavom Rosen-bnrg-Ružičko, ki je obenem spretno vodil slavno meščansko godbo iz Varaždina, za posebne točke petja in godbe; slavni ženski podružnici or moški za prijazno sodelovanje; g Domicjanu Serajniku za izvrstno vod stvo koncerta; vsem cenjenim da mam pevkam in gospodom pevcem iz Ormoža in okraja za preobilni trud, posebno solistom: g. dr. Bela Štuhecu, g. Francu Seraj niku ter gospicam Antoniji in Mariji Stupca, kakor Angeli in Anki R e p i č za njih krasno petje in svi ranje; vs^m narodnim gospicam in gospodom za okrašenje slavnostnega prostora; vsem dragim in milim go st m, ki so tako mnogobrojno prišli iz Hrvatsk-ga, domačih krajev, osobito pa iz Varaždina. — Odbor. šuklje pred volilci. IV. Šuklje v Zaticini. (Konec.) Pomnožitev produktivnosti Človeškega dela in pomnožitev produktov na danem svetu so tudi zadače kmetijstva. Fabrika ima v teh ozirih lahko, ista lahko proizvaja neizmerno, kmet se pa zemlji zameri, ako jo preveč izsesava. Tu so postavljene meje, katere mora razširiti le mala kmetija, ne pa velo posestvo. Le to mora stroške produkcije pomnožiti, ker mašinerija na kmetiji te rabe nima, kakor v industriji, kjer je treba dosti ročnega dela; le te roke zamorejo produktivnost vzvišati. V ekstenzivnem kmetovanju, pridelovanju zrna, zamorejo mašine s/4 dela storiti, v intenzivnem delu vrtnarskih rastlin in pri reji živine pa le malo. Zaradi tega Človek išče daljne, še deviške kraje, kjer žito proizvaja, drugače bi že imel Maltlms prav, ki pravi, da se množe živila v aritmetični, ljudstvo pa v geometričui progresiji, ali, večina fabrišnega delavstva bi morala na kmetijo nazaj, da se vsi prehranijo. Industrija se je mogla v Evropi in Ameriki le radi tega do današnjega viška popeti, ker so ti deviški kraji dajali lita iu surovine Evropi. Brez teh pridelkov iz daljnih svetov ne moremo biti. Ti so cenejši, ker je zemlja teh daljnih svetov še nova, rodovitna. To bo še dolgo moralo biti in naša vele-posestva ne morejo tekmovati s proizvajanjem žita. Ali le na to proizvajanje so nakazani, ker ne morejo s dninarji intenzivno km eto vati. Tuja konkurenca je ^lede ekstenzivnega kmetovanja jakša, posebno, ker lahko žito, moko v zdajšnih prometnih razmerah daleč razpošilja. In tako pride, da žita proizvajajo daljni novi svetovi, vrtnarske pridelke pa dežele, ki so blizu trgov in stajališč industrije. In to povzroči, da je nehalo staro kmetovanje s stalno kulturo in s stalnim vrstenjem sadov. Ekstenzivno kmetujoč kmet, ki vse za svoje življenje potrebno sam prideluje, potrebuje več kmetijskega areala, kakor intenzivno delujoč kmet. Proizvajanje žita, živine na paši zahteva dosti sveta. Tu se kmetuje z dninarji. Ali če svetovno gospodarstvo stvarja konkurenco z daljnimi svetovi mora naše veleposestvo ustaviti delo iu nastati morajo male kmetije. V daljavi in začetku gospodarskega razvoja — veleposestvo, v bližini iu na višji stopinji intenzitete — mala kmetija. Ravno narobe, kakor v mehaničnem delu: rokodelstvo v geogratični in zgodovinski daljavi, v bližiui in na višku razvoja veliko pod-vzetje, velika fabrika. Zaradi tega je konkurenca Amerike naša veleposestva stila in povzdignila male kmetije. Tiste kmetije, ki so že zgodaj to pot zasledovale, niso dosti trpele po konkurenci te tujine. Ceno žito kupujejo mali kmeti, ali vzdignejo živinorejo, kakor n. pr. Danci. In tako se tudi na kmetiji princip družbene delitve dela. Smoter istega je, da se izloči na čisto novodobna kmetija, ki stopi v najožjo zvezo s trgom. Ona kupuje in prodaja; ona išče redne zveze s trgom. To dela že danes in bode tudi v bodoče prekrbljevala potom zadrug kmetskih producent ov, ki so v zvezi s konsumnimi zadrugami, prodajo proizvodov kmetije iu nakup vsega, kar kmet rabi. Tako bo nastala trdna vez mej zadrugami kmetijskih prod u centov iu mestnimi konsu-menti in zveza mej konsumeuti na kmetiji z njenimi kons. zadrugami. Naloga industrijelnih delavcev je, da svojemu delavstvu pripomorejo do vedno večjih dohodkov, da zamorejo le ti več in boljša živila kupovati, več mesa, mleka zavžiti in tako mali kmetiji odvzeti, kar ona proizvaja; ta postane tako produktivna v najvišji meri. Malega kmeta povzdigniti v produktivnosti ni to, kar se poskuša z današnjo rešitvijo malega obrtnika. Ta mali obrtnik res trati delavsko moč, ker fabrika toliko izdeluje in še bo več in večinoma vse potrebno. Mali kmet nasprotno v intenzivni kulturi produktivnost pomnožuje in takozvana „Mittel-standsretterei" velja v kmetiji le glede veleposestov. „ Varstvo kmeta je varstvo, pospeševanje modernega racionelnejšega kmetovanja. Danes se nismo daleč v tem, pa napredujemo. Veliko gospodarstvo nas tega uči. „Male kmetije, ki na višku agrononije stojijo, so žive celice zadružnega organizacijskega sistema, ki v zvezi s konsumnimi organizacijami družili delavcev vsako izsesavauje mas onemogočujejo." In potem prihajajo produktivne zadruge kmetskih delavcev in postanejo mogoče. Doslej produktivne zadruge med tovarniškimi delavci niso uspevale. Tudi kmetijske produktivne zadruge bodo kmeti težavno snovali. Kontrola je težavna in kmet se ne bo z dobra znebil pojmovanja, da zase najbolj kmetuje. Psihologičen moment, sebičnost se ne da iz človeka iztrgati lahko. Ali zadruge kmetskih producentov vodijo do tega, da tudi kmet izgubi svojo ljubezen do privatne lastnine, on se uvežbuje v zadrugah producentov, konsumentov v socijalističnem mišljenju, Čustvovanju, in pojm „last-nine" se izgubi, kakor se je izgubil v srednjeveški fevdalni zvezi. Te zadruge približajo kmeta in tovarniškega delavca, v obeh nastaja isto stremljenje, isto pojmovanje. Kmet bode pa pri tem vedno ostal s svojo družino to, kar je bil, stanovska družina, ne samo hišna. (Berufsgemeinschaft —■ Hausgemein-schaft). K temu ga sili njegovo delo, ki zahteva sodelovanje vse družine. — Kmet mora priti v to stremljenje, učijo soc. demokrati, ki v evoluciji vidijo uresničenje kolektivističnega ideala „dokler kmeta nimamo, smo le sicer prav močna minoriteta, ali ne moč, ki vse podvrže pod svoj sistem." Razumeti je tedaj, zakaj v manj razvitih krajih kmet še s farovžem gre, ki ga drži s strahovi sv. vere. V pro-testantovskih deželah tega ni več najti, na Češkem, kjer je kmetija mej Slovani in v Avstriji najmodernejše razvita, žalibog tudi ne; češki kmeti volijo liberalno ali socijalnodemokratično. Moj prijatelj, dr. Rezek, bivši minister, mora kot liberalec za mandat skrbeti mej liberalci. Kmeti, zdaj vidite, kaj ste vredni v človeški družbi, vidite pa tudi, kam se vam je obrniti! Ali vidite, da tudi zadrugo lahko peklenšček za svoje namene uporablja? Zatorej: „Volja božja je najtrdnejša podlaga, je magna charta za vlade", pravi jezuit Cathrein, ki liberalce in soc. demokrate uničuje, ta podlaga, prav;m jaz, naj bo tudi nam podlaga za vse nehanje, kakor sem že v Litiji razložil. — „Vera je sistem socijalnih idej, predstavljenih v simbolični obliki", je pisal francoski socijalist Proudhon. Naša vera je edino prava. Po njej in po učiteljih iste se ravnajmo tudi v vprašanjih, ki zadevajo kmetijo. Na tej podlagi stojim, in naj me tudi gleda Jurčičev duh iz bližnje Muljave temno, kakor me je pri življenju ta vaš ožji rojak, ta veliki sin slov. kmetije. Dnevne vesti. V Ljubljani. 10 septembra. — Državnozborska volitev« Danes je državnozborska vo htev v ljubljansko-litijsko ribniškem okraju. Narodna napredna stranka ni postavila nobenega kandidata, ker itak ni upanja da bi prodrl, tem manj, ker je na Kranjskem volilna svoboda postala popolnoma iluzo-rična. Izvoljen bo torej Šuklje. Preveč ponosen na to izvolitev pa ne sme hiti. Ko bi škof kandidiral svojo kuharico ali pa kako staro metlo, bi jo katoliški volilci tudi izvolili s tistim navdušenjem, kakor dvornega svetnika s Kimna. — Ljubljanska sinoda je »Slovenca« tako navdušila, da ji je posvetil poseben Članek, v katerem opeva uspehe tega zborovanja nekako t*ko kakor »Visoka pesem« nevesto Gospodovo. Škoda, da ni bilo prilike, ogledovati naše fajmoštre, ko so pri ruinem cvičku čitali »Slo-venčevo« klobasanje o moči cerkvene organizacije, o duhovniški disciplini in o silnem idealizmu, ki prešinja prečastite gospode v t*ki meri, da vsled njega najtežje duhovniške dolžnosti izgubljajo svoio težavo. O, da — idealisti pa taki! Posebno navdušeno je pisal »Slovenec« o škcfu. »Slovenec« pravi, da duhovniki občudujejo škof* ne samo kot najin-t e 11 gentnnejšo potenco v svoji sredi, kateri ni para v globokem, bistrem umevanju situva cije in kateremu nima naša zemlja enakega v razboritom reševanju najtežjih vprašanj, marveč ga spo štujejo kot najdovršenejši vzgled duhovskih kreposti. Nam se zdi, da se je »Slovenec« iz škofa delal norca, kajti da bi mogel zunaj blaznice kdo kaj tacega resno misliti in pisati, je vendar popolnoma nemogoče. — vSiidsteirisclie Presse', govoreč o sodnih razmerah v Ptuju in o postopanju justične uprave glede raznih, potom interpelacij razkritih slučajev zahteva, da se mora tem razmeram eventualno narediti konec s tem, da se v drž. zboru vloži predlog na obtožbo justič-nega ministra. Radovedni smo, če se bo »lepi klub« zmenil za ta nasvet. „Edinost" in „Politik" sta dobri prijateljici in se druga drugo podpirati. Ker smo na izrečen poziv po dolgem molčanju končno vendar razkrili nekatere škandale, je »Politik« hitro prihitela »Edinosti« na pomoč — s par plitvimi frazami. Mislimo, da bi »Edinost« svoj pro stor bolje porabila, če bi natančno in določno odgovorila na članek »I Loyola de IT Edinost«, ki je až » j n oi izšel v listu »II Sole« dna 3( i avgusta. — Deželni odbor je pritrdi razširjenju meščanske šole v Kršken Zategadelj je upati, da se bo to raz g širjenje že letos lahko izvršilo. — Glas z Jesenic. Prijatel našega lista nam piše: »Slovenec« jlv te dni trdil, da »Slovenski Narod vedno napada in erambti jesenišk Slovence. To je prava klerikaln ^ lumparija. »Slovenca« jezi, da st fl »Slovenski Narod« koristno in z služno delo. »Slovenski Narod« ni 1 nikdar zasramoval jeseniških Slo vencev, pač pa je že večkrat po krtačil klerikalce, kadar so zaslužili. Kaj so morda na Jesenicami samo tisti Slovenci, ki so klerikalci Hvala Bogu, da ni tako. Tu je tudi * nekaj Častivrednih, poštenih, narod nih mož, ki niso in nečejo biti kle rikalci. A sedaj je na Jesenicah tako da je vsak Slovenec, Če ne pozdravi že od daleč naših maziljencev, če ni ia kaplančkom v vsem pokoren in nel1* hodi na vrt k Frjanki, že nem "" •j ia 1 >b e! jo sli st' škutar in renegat. Naprednih mož res liberalnih Slovencev, nas je le peščica in se ne moremo ganiti. Klerikalci neČemo biti, nemškutarj tudi ne — torej hodimo svojo pot Slovenca-pOštenjaka nismo in ne bomo nikdar sramotili, takih ljudi pa, ki s danes liberalci, jutri klerikalci, bomo pa vedno prezirali kot neznačajneže Kar se tiče »Turnvereina« nam ni nič znano. V tem oziru morajo biti klerikalci bolje poučeni kakor mi, saj imajo z Nemci vendar neke stare zveze, mi pa nimamo nobenih, jih nismo imeli in jih ne bomo imeli će bi se ustanovil Sokol, pristopili bi mu z radostjo, seveda Sokol, ki bi gojil narodno zavest, ne pa da bi hodil s procesijami. Toda na Sokola še misliti ni. Nas liberalnih Slovencev je premalo, da bi ga ustanovili, klerikalci pa ga ne bodo, ravno ker so klerikalci. — Državne podpore. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za tekočo leto kranjski kmetijski družbi 5100 K podpore. O i te svote se bode porabilo 1600 K za družbino drevesnico, 1000 K za povzdigo svi-njereje, 1000 K. za povzdgo ribištva in 1500 K za čebelarstvo in rejo ovac. — Iz Begunj nad Cerknico se nam poroča: Tukajšnji pop Fran Dimnik skušal je na dan »žegnanja« t. j. 30. avgusta običajni »ofer« zvišati s tem, da je zaklenil med mašo cerkvena vrata in pustil ljudstvo po »ite missa esU defilirati pred cerkniškim dekanom in njegovo oferško bisago, skozi zakristijo iz cerkve« Možak razume svoj »gšeft«. — Siidmark v Slovenjem gradcu« Lrtos je imela »Suimark« svojo glavno skupščino v Slovenjem gradcu. Nemški listi poročajo o tem zborovanju, kakor da se je zgodilo kdo ve kaj, v resnici pa je bilo zborovanje skrajno klaverno, kajti udeležba je bila jako pičla. Zborovalci so tudi bridko tarnali, da pojemajo društveni dohodki od leta do leta in da ni med Nemci nič požrtvovalnosti, da, celo nemška mladina se čisto nič ne briga za to društvo. Na zbJ rovanje je tudi prišla gospa Lina Kreuter Oallć iz Ljubljane in imela kot zastopnica nemških gospe in gospodičin — imeniten govor. Če pa je bilo zborovanje klavrno iu četudi pojemajo dohodki »Šudmarke«, zato je vendar še jako nevarna slovenstvu na Spodnjem Štajerskem. — Korupcija v Trstu. Piša se nam iz Trsta: Sodna obravnava proti lahonskim agitatorjem, ki so pri zadnjih volitvah sleparili, je kon ča na. Obtožena občinska svetnika Benussi in Cumar sta bila oproščena, isto tako obtoženci Valle, Tominz in Crelis, obsojeni pa so bili Cosani na 1 mesec, Skerl na 3 tedne, Pelle-grini na 14 dni, Jeklin na 8 dni' Vecohi na 14 dni in Grill na 8 dni. četudi sta Benussi in Gumar utekla zasluženi kazni, je vendar brez dvoma, da sta Gosanijeva sokrivca in provzročitelja cele sleparije. R*do- flS§T Dalje v prilogi- W k' da i j« bi le §e t ari ta pp en; evi ii t ai € ec \ et t 0B 10 h t 1 alj tgc il ei o mi oti )VS p V J no H Lil eš 01 roc rili 10 lai P* i. i oki r- pol it k to t b o n rei 8n Gh op ai ne nc k P* U U U m J, d s; s o o 11 V i d Priloga „Slovenskomu Narodu" St 208, dne IO. septembra 1903. 30 i smo kako bodo v Trstu ta ežni slučaj proti L\hom izkori Ji »Piccolo« triumfira — saj je s D *zsodbo minila nevarnost, da %x e do razpusta mestnega zbora [i pa bodo Slovenci »Piccolu« in eljl'Vi stranki pustili ta triumf i jtlvnava je podala dovolj momen-^Jza — bo j. bJ Učiteljske vesti. Absol-i učitelj, kandidatinji gospici usta Erbežnikova in A v-|ija Vrezečeva ste imenovani šftkizoričnima učiteljicama in s cer za Vrbovo, druga pa za bče. — Slovensko trgovsko ištvo „Merkur" priredi v i?|e!|0 13. t. m. ob lepem vremenu jjt v Šmartno ob Savi. Zbirališče j lo ob 2. uri popoldne na vrtu leia »Llovda. Člani in prijatelji 8"|ćtva se vljudno vabijo k udeležbi. I — Stavbisče za II. dnia^no ?i|nnazijo. Dell Cottov gradič na nilsnski cesti so te dni že do tal tf — Posnemanja vredno. Lep alled vsem trgovcem, obrtnikom itd. Mdal lekarnar g. Ubald pl. Trnkoc? v vrata svoje lekarne je naročil 3liki — sv Kozma in Damjana zaščitnika zdravilstva — pri sliju g. L. Grilcu. Sliki — ki sta L iepi — je dal postaviti v okvir hrastovega lesa. N*j bi našel ta led mnogo posnemovalcev. Svoje ie je vsak najmanjši obrtnik gledal to, da je imel umetniško lepo nme nje na hiši, dandanes pa so vse table in ta znamenja kar mogoče iprosta in neumetn.ška. Lepa zna nja bi znatno polepšala celo mesto. Sreča v nesreči. Koliko svidnosti je treba v gorah, kaže slu-j, o katerem se ravnokar poroča. G. uton Gregorec iz Ljubljane amatenr fotograf in je vkljub temu, ga je že opetovano prijel v gorah £, hotel dne 6. septembra s svojim cej težkim aparatom iti na Triglav, te na poti v Vrata ga je dvakrat pri-krc. on pa je to zamolčal iu sel za letniki; iz Vrat je prišel le nekako visine 1200 m in je na to, ker se coni slabega, rekel Požgancu iz ojstrahe, ki je spremljal zadnje talile, da se vrne v Aljaževo kočo, odbili! pa je spremstvo ter je zaostal. 0 daljšem počitku se je čutil zopet epkega in je vkljub temu, da se je ižala noč, rajše lezel kviško,, nego da se vrnil v Aljaževo kočo, do katere lahko dospel v tričetrt ure. Na na-aljuem potu ga je prehitela noč in gnbil je markacijo in pot, ter je kre- 1 kvišku proti vrhu Cmira. Na pro-iem je prenočil, drugo jutro na vse ■daj pa je nadaljeval pot proti vrhu mira, če tudi je videl, da ni na pravi ti, nego v kraju, koder hodijo sicer vski gonjači. Tako je potem prilezel pečine, iz katerih ni našel več izhoda, vakrat je prenočil v skalovju, kone-o so ga pa slišali loveči lovci gg. amberg, dr. Tschech i. dr. iz Ljub-jaDe. Takoj so ustavili lov in vodili ešilno akcijo ter šli njih lovci in gonjači po g. Gregorca. Vrli domačini fomaž Lakota, Janez Rabič, lovec in odnik in Janez Orehovnik so ga spra-ili iz nevarnih pečin, pri katerem delu so bili sami v smrtni nevarnosti in so na to ti trije in šc Franc Polda ter Vaez Lakota s precejšnjim trudom spravili v dolino. Bil je namreč popolnoma oslabel, ker ni imel nobenega okrepcila s seboj. V Aljaževi koči so g. Gregorca gospodje lovci spravili po-olnoma k sebi s konjakom in drugimi okrepčili. Zgodilo se mu ni ničesar, »oda nahajal se je v silni nevarnosti n veliko priznanje in hvala gre njegovim rešilcem. Slov. plan. društvo je izvedelo včeraj, da se g. Gregorec pogreša in je takoj potrebno ukrenilo radi rešitve, njega odposlanci pa so se že rečali v Mojstrani z vracajočim se g. kregorcem. Naj bode ta slučaj resen opomin, da ne hodi nikdo v gore, ki i popolnoma zdrav in da se naj nikdo ne drzne samostojno se spuščati v kak nepoznan kraj. - Železniški projekt Ra-kek-Babino polje. S tehničnimi predpripravami za zgradbo lokalne železnice Rakek Babinopolje bo je ie pričelo. Delo vodi Emanuel Rindl, inžener in geometer z Da- ja. — Nanagloma umrla je gospa c. kr. nadsodnijskega svetnika J. S k r 1 j a , v Novem mestu. — Po dnevi videti jo je bilo se še veselo sprehajati s svojim soprogom in Binom-profesorjem po drevoredu. A ob */47. uro zgrudila se je na vrtu od mrtvouda zadeta takoj mrtva Qa tla. — Kranjski visokošolci priredijo plesni venček dne 12 ki-movea v prostorih »Narodne čitalnice«. Prebitek je namenjen dijaškemu podpornemu društvu »R*-dogoj«. — Roparski napad. V nedeljo, dne 6. t. m. je napadel Peter Janež na cesti proti Preski drvarja Antona Ruseca, ga vrgel na tla iu mu s silo vzel listnico, v kateri je bilo 20 K oO vin. denarja; nato je pobegnil. Rusec je takoj tekel v Drago in celo stvar naznanil orožuikoift. Orožniki so še istega due zasledili Janeža in ga prijeli v Mibeličevi krčmi v črnem potoku. Janež, ki je imel še ves priropan denar, je svoje dejanje priznal. — — Utonil je v Krškem 6 t. m pri kopanju v Sivi sodarski pomoč nik Ivan Buković iz Strmca na Hrvatskem Utopljenca še niso našli. — Slovenci v Brežicah so sklenili, da povzdignejo »Narodni dom« za eno nadstropje. »Grazer Tagblatt« p št?: »De Aomasaung der Pervaken in einem deutaohen Orte sehlug dem Fasse den Bjden aus« Če sezidajo Slovenci v Brežicah na svoj dom še eno nadstropje je to v nemških očeh »Anmassung « To si je treba dobro zapomniti. — Povožen je bil na postaji Sesljan - D^vin 63 etni Josip Varisco po lastni krivd*. — Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. France Kuvačič, rojen v Gjrenph Oslih 18S6 leta, kajžarski sin, ima se zagovarjati radi hudodelstva požiga, zaradi obrekovanja in krivega pri carja in zaradi hudobnega poškodovanja tuje lastnine. On prizna razun poži a vinske kleti, ki je zgorela že 1. majnika 1. 1902, vsa svoja dejanja. Pcruval in potolkel in s tem uničil pa je zelnate sadike (presade, »lltnoe«, ta čisto slovenski izraz čul se je iz ust vseh prič), uničil je tudi 703 koliČev fižola. To je pa storil zato, ker je bil na Ma rijo Kak jezen, ker ga je ta enkrat očetu zatožila po krivem, a to si je zapomnil in se s poškodovanjem hotel maščevati. Tudi požig je preiskovalnemu sodniku priznal, a v ječi je bil baje od dveh sodrugov naučen, da na) taji. Pri današnji ob ravnavi pa fant odločno taji požtg in isto tako, da bi bil po krivem pričal. »Če sem pri or žnifeih in pri sodniji rekel, da sem zažgal, verjel sem Ani Rak, ki me je učila, da se mora tako govoriti, Če hočem, da zaprt ne bom. Sam pravi, da je le neko cigaro zažigal. Spat je šel že ob polu 8 uri zvečer. Ker pa glavne priče Kocijančiča ni in ker unt nekaj novega, za njtg* razbremenovalnega pove in ker v celi stvari ni prave jasnosti, sklene sodni dvor, da se Janez Kocijančič pokliče za pričo in se ob ravnava po zaslišanji pričujočih prič preloži na 10. uro zvečer. Sodni sluga gre po voznika in ta se od pelje na kraj požiga. Sedaj se na dal|Uje in prebere najprvo izjava zatoženca pri preiskovalnem sodniku v Krškem. Preiskovalni sodnik pripoveduje, da je fant začetka res tajil, pozneje pa odkritosrčno priznal, da je gorečo žvepl)enko vrgel na streho hrama. — Fant pa odločno taji, rekoč: »V strahu sem mogoče taao govoril.« Ana Rak tudi pnpo veduje, da je fant sam njej priznal, da je presade pokončal, fižol zruval in da je streho hrama z žveplenko zažgal. Tudi orožniki potvdi|o, da jim je fant sum obstal, da je zažgal. Vendar pa vse priče in tudi priča, ki se je ob 10. uri zvečer iz Krškega pripeljala, ni mogla porotnikov prepričati, da bi bil toženi zažgal nalašč. Bil je oproščen tega hudodelstva, a kaznovan radi drugih dejanj na 13 mesecev težke ječe. — Ooravnava je bila končana o polnoči. — Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1) Na 4 mesece ječe je bil obsojen Silvester Zdravje, de lavec iz Bovca. Prevaril je svojo go spodinjo v Hrušioi s tem, da ji je ob ljubil, da bode plačeval po 1 K na dan za hrano in stanovanje; ko je dolg narastel na 54 K, jo je popihal, ne da bi kaj plačal. 2) France Šenk, d«lav< c v Podkužah, je svojemu spe Čemu tovarišu Antonu Rdinhardtu, sedlarskemu pomočniku, s katerim je popival na Dovjem, iz notranjega žepa suknje dne 17. mal. srpana vzel iz listnice bankovec za 20 K. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. 3 ) Peter Repe, lovec in posestnik v Vinjah, je pustil svojo nabito lovsko puško v hiši na klinu obe šeno. V njegovi odsotnosti je snel njegov 151etni sin Miha puško s klina, rekoč: »da bo od sedaj naprej on jagal.« Puška se je sprožila in strel je zadel nesrečnega fanta v prsi tako, da je za nekaj trenotkov umrl. Radi pregreška zoper varnost življenja je bil Repe obsojen na 14 dni strogega zapora. 4) Katarina Prevc iz Rudnega je dne 23. mal srpana t. 1' iz Šmidove prodajalne v Dražgošah vzela bankovec za 100 K) katerega je čez dva dni zmenjanega v raznih bankovcih na okno nazaj položila. Katarina Prevc tatvine ne taji in ker je bila vsa Škoda poravnana, jo je sodišče na štiri tedne težke ječe obsodilo. 5) Hlapec Aleš Konc, posestnika sin Jakob Šter in posestnik Jakob Jeglič so ponoči od 13. na 14 mal. travna t. 1. na cesti blizu Bistrice pretepli fanta Janeza Terana, ker jih je vabil, da naj gredo ž njim v Srednjo vas. Teran je bil težko telesno poškodovan, vendar ne more povedati, kateri izmed obdolžencev da mu je okvare prizadel, ti pa tajijo, da bi se bil sploh kateri noža pri boju posluževal in se zagovarjajo s silobranom. Konc in Ster sta bila vsaki na 7 mesecev ječe obsojena. Jegliča je pa sodišče oprostilo. 6 ) France Pfajfar, hlapec v Kranju, vzel je meseca rožnika iz zaklenjenega kovčeka Mihe Krt 5 K vreden klobuk, svojemu gospodarju vozno verigo, Albertu Globočniku vrečo stare žime in dva kaveljna. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. 7) Franca Pirnat, posestnika sin in branjevec v Novivasi, je 17. vel. travna t. I, v hlevu svojega brata na Glincah Franceta Štebija dvakrat po bolnem desnem ušesu z roko udaril baje zato, ker ga je krivega sumn čtl, da se je njegova ženitev razdrla. Obsojen je bil v 50 K denarne globe. — 8 Rudolf Sršen, Franca in Janez Šuštar, France ilabjan po dc mače »Šimenk«, France Hibjan, po domače »Tinčkov« in Andrej litbjan, fantje in Domžal in Stoba so 2 sušca t 1. zvečer razgrajali pred hišo Franceta Pavlija in upili »Pepelčkovi hudiči ven, Stob-Ijani so tukaj«, na to so gospodarja, ko jih je prišel mirit, z nožem napadli, rivno tako sina, kateri je priletel očetu na pomoč, oklali in ga z remeljni pretepli. Oadolženci sicer pravijo, da so bili res pred Pepeič-kovo hišo, a vsak trdi, da se ni te-pel. Sodišče je ie zadnje dva oprostilo, obsodilo je pa Sršena na 4 mesece, Šuštarja in Franc, ta Hibjana vsakega na 5 mesecev in Andreja H*bljana na 3 mesece, vse v težko ječo. — 9) Bernard Krug, pleskar iz Briksna, je dne 12. rožnika ušel v opravi tukajšnjih prisiljencev iz pri silne delavnice ter jo mislil popihati na Laško. V ilirski Bistrici ga je pa orožnik zasačil, kateremu je rekel, da se piše Jakob Krao.k. Krug še ni zadostil vojašii dolžnosti, zaradi tega se je tudi tožil pregreška zoper orož. postavo. On se sicer zagovarja, da ne bi bil nikdar vojak, ker slabo sliši, a ta zagovor se ni mogel vpo-števati pri odmeri kazni; obsojen je bil na 4 mesece strogega zapora. — 10) Posestnik Alojzij Zadel in posestnika sin France Zadel sta v Rebru med Juršičami grozila od po-gozdevalne komisije nastavljenemu čuvaju B.ažu Česniku, ker jima je zabranit nabiranje stelje, prvi z vilami, drugi je pa hujs&al z besedami: »Udari in ubij hudiča«. Občinski sluga Jožef Šajn je pa pred sodiščem krivo pričal, da ni nikoli kakega Juršičana videl steljo nabirati. Lojze Zadel je bil obsojen na 3, France Zadel na 2 meseca ežke ječe, Š*jn pa na 6 tednov ječe. — 11 ) Janez P« tokar, delavec, je 16. mal. srpa a Jeri Tomažič v Javorju vzel gotovine 13 K 20 h in sinu Lovrencu G K 30 h, potem nekaj rnodnika in krogelj. Tudi v Spodnji Hrušici je Francetu Dežmanu vkra lel 1 suknjo m en par štflet Poto-kar je vse tatvine priznal; obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. — Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v Ljubljani v mesecu avgustu. V skupnem je došlo dobro tretjino več oglasil nego lansko leto ena kega meseca, osobito pri delodajalcih V primeri z prejšnjim mesecem je ostalo razmerje pri delojemalcih skor j nespremenjeno, a pri deloda jalcih je došlo znatno več oglasil. Splošno pa je v tem mesecu jako primanjkovalo tako moških, kakor ženskih delojemalcev, kar kaže, da je došlo znatno manj prošenj za delo, nego deloponudeb. Delavcev in poslov za kmetsko delo pa sploh ni bilo dobiti, tako da do-šlih ogUsov proti takojšnji rešitvi ni bilo mogoče sprejemat'. V službe oddanih je bilo, kakor običajno, pri ženskem delu največ hišnih in gostilniških poslov, pri moškem delu pa trgovskih in prometnih uslužbencev, dninarjev in nekaj obrtnih delavcev. Posredovanje z vajenci in stanovanji je bilo neznatno. — Semenj. Dne 9. t. m. je bilo na semenj v Ljubljano prigna nih 651 konj in volov, 234 krav in telet, skupaj 885 glav. Kupčija je bila z govedo kakor tudi s konji jako živahna, ker so prišli po govejo živino Korošci, po konje pa Lahi. — Hrvatshe vesti. Bavarska princezinja Marija T ere zija je prišla s svojimi hčerami v pondeljek v Mostar in šla od tod naslednji dan v Dubrovnik. Na ko-lodvoru jo je sprejel župan llaradži-menovie. — Slavnostna telo- vadba »Pokupskega Sokola« se je vršila v Karlovcu. Udeležilo se ,e je tudi nad 50 Sokolov iz Zagreba. — Na orožniŠko patruljo so streljali v noči od sobote na nedeljo iz zasede v Zajezdi pri Zlataru. Počili so štirje streli, ne da bi kateri zadel. Storilci so izginili brez sledu. — čestitanje k odlikovanju. V torek so čestitali uradniki dež. vlade šefu Arminu Paviću k odlikovanju, sekcijski šef dr. šumanovic pa je imel nagovor, katerega je sklenil s trikratnim živio klicem. — Učiteljica na višji dekliški šoli v Gospiću Vale rija Maverhoffer je imenovana voditeljico drž. višje dekliške šole v Sarajevu. — Redka cvetlica. V botaničnem vrtu v Zagrebu se bo danes ali jutri razcvela Victoria re-gia, redka vodna cvetlica iz tropič-■iih krajev Amerike. — Ban Peja-scevich se je v pondeljek podal v Budimpešto. — Darilo šolski mladini. Kakor vsako leto tako je daroval ban tudi letos 5 dukatov in 40 K, naj se razdele med šolsko mladino v Našicah. — Izgubljeno. Na potu po Starem trgu, Mestnem trgu, oziroma za vodo ali v Zvezdi je zgubila neka dama denarnico z 8 —9 gld. Kdor jo najde, naj jo odda proti primerni nagradi v pritličju hiše g. Kunca na Tržaški oesti štev. 47 (onostran mitnice) — Prodajo ^Slovenskega Naroda1' prevzel je z današnjim dnem tudi g. Ivan Kristan tra fikant v Ljubljani, Resljeva cesta 24. * Najnovejše novice. O k r a- deni ravnatelj. V stanovanje rav natelja gimnazije v Schottenu na Dunaju so ulomili tatje ter odnesli 20 tisoč kron. — Mati ministrskega predsednika dr. Korberja je nevarno zbolela. Ista je stara 81 let. — Mrtvo so našli v Trstu v podstrešju neke hiše v ulici Via Navoli 73letno Karolino Mattiassi. Mrtva je že ležala kakih 8 dni. — 70 hiš je zgorelo v Csarnoczi na Ogrskem. Zažgala je neka starka iz maščevanja, ker so jo zalotili, ko je ukradla gos. — Proti razkošnemu življenju Častnikov je izdal angleški vrhovni po veljnik okrožnico ter morajo povelj niki nadzorovati častniške pojedine. — Kuga razsaja v Tientsinu na Kitajskem Umrlo je že 18 oseb. — Novo vojno ladjo iz puste v morje v Trstu dne 4 oktobra. Ladji je ime »nadvojvoda Karo!«. — Papeževe sestre so prišle v Rim. Papež se jih je zelo razveselil. — Major napadel kolesarja. — V Brzezanju pri Kra-kovu je major Rukavina zasledoval na konju nekega inženerja, ki se ni hotel hitro izogniti na kolesu njegovemu oddelku. Major je kolesarja s sabljo močno ranil. — Nevesta — morilka. V Borszovi pri Aradu je neka Katarina Klanka prerezala vrat materi svojega ženina, ker je mati branila poroko. * Polom Posojilnice4* v Vlaškem Meseriču. Kakor smo že poročali se nahaja »Posojilnica« v Vlaškem Meseriču v obupnem stanju. Kolikor se more do sedaj pre soditi, znašajo v* najugodnejšem slu čaju aktiva 800.000 kron, pasiva pa 1,700000 kron. »Posojilnica« je bila že leta 1873. osnovana in jo je v celem času do sedaj vodil dr. Mikvška ki jd bil dolga leta državni in de želni poslanec češka klerikalne stranke na Moravskom Dr. Mi-kyška, ki je imel izredno veliko odvetniško pisarno, se je smatral mili jonarjem, a sedaj se je izkazalo, da je bil skoro berač. Že dlje časa sa je opazovalo, da je bila »Založna« v hudih denarnih zadregah, ker včasih ni mogla brez odpovedi izplačati še tako neznatnih svot. Ko se je pa na krat sodnijsko odpovedal ogromni znesek 400000 K, je bila posojilnica nezmožna ugoditi tej zahtevi iz prav lahko umljivega vzroka, ker je imela blagajno docela izpraznjeno. V tem položaju je moral posojilnični načelnik dr. Mikvška priznati asanačnemu odboru, da je »Zatožna« pasivna za okroglo 2,000000 K. To svoto bi moral povrniti dr. Mikvška; ker je pa uvidel, da mu je to nemogoče in da je neizogibno, da se pride na sled vsem njegovim Bleparstvom, se je m ž vsem neprilikam izognil s samomorom. Sjdnijsko se je dognalo, da znaša njegova zapuščina v gotovini samo borih 1800 K Sicer je dr. Mi kyška še zapustil posestvo Brnov, ki se oeni na 400000 K, toda to je obre menjeno s tolikimi svotami, da bode preko teh preostala le mala neznatna svotica. »Založni« dolguje največ grof Kinskv, kateremu je dr. Mikvška posodil na menice 450.000 K. Te menice pa so baje brez vrednosti, dasi je prevzel jamstvo baron Popper. Baron Popper inaa aicer obsežno posestvo v Rožnovu, toda to je popol- noma zadolženo, saj je na njem samo Ciril Metodova posojilniea v Brnu vknjiiena za 800000 K. Potemtakem je Popperjevo poroštvo brez vsake vrednosti. P i zadnji bilanci je imela »Založna« 1214 udov, v resnici pa je samo približno 500 članov, kateri pa ao večinoma sami kmetje in mali obrtniki, kateri bodo torej vsled po* loma hudo prizadeti. Češki listi pišejo, da je konkurz neizogiben in da znači to za vso Vlaško pokrajino hudo katastrofo, ne samo v gospodarskem, ampak zlasti v narodnem oziru. V slučaju konkurza bodo namreč Nemci v Vlaškem Meseriču, kjer imajo dosedaj Čehi občinsko upravo v rokah, postali tali močni, da se je bati, da dobe občino v svoje roke. To bi pa bil najhujši udarec za češko stvar na Moravskom! * Verski zaklad zoper revne kmete. Grško - katoliški verski zaklad ima v Bukovini velika posestva. Proti revn m kmetom postopa verska uprava trdosršneje kot so postopali grajski valpeti v srednjem veku L ta 1898 je bil kmet Jascuk v Črnovicah obsojen na 24 ur zapora in 40 vinarjev odškodnine, ker je odnesel iz trotda verskega zaklada neko vejo. Km?t ni zmogel teh 20 krajcarjev, a verska kristjan-ska družba, ki premore milijone, ga je prišla rubit. Dobili niso niti za 20 krajcarjev vredne premičnine. Verska družba pa se je s svojo tir-jatvijo, ki je vsled dražbe narasla na 3 K 88 h vknjižila ne kmetovo posestvo. Vsled vknj.zevanja s j stroški narasli na 11 K 86 h. Nedavno se je kmetiču prodalo kos posestva. Ker je bilo vsled tega treba brisati dolg verske družbe, je isti narasel na 24 kron. li 40 vinarjev napraviti revežu 24 K dolga — ali si je mogoče misliti večje krščanske usmiljenosti! * Avtomobilni otročji vozički so že v rabi v Parizu Otroška Čuvajka sedi zadi ter vodi motor, ki vozi le počasi. Vsled tega je že tudi čitati razglase: »Išče se varuhinja; take, ki znajo voziti z motorjem, imajo prednost«. * Nagrade za najemnike. V zunanjih okrajih berolinskih se je zadnja leta toliko na novo zidalo, da nikakor ni mogoče oddati vseh stanovanj. O izobilju stanovanj priča razglas, ki je bil tc dni nabit na neki novi hiši: „Vsak novi najemnik dobi takoj pri prevzetju stanovanja sliko v vrednosti 5—20 mark gratis." — Kdaj bomo prišli v Ljubljani do tega! * Razbojniško blago. Neki petrograjski trgovec je najel mnogo delavcev in potapljačev, da bodo preiskali dno reke Volge pri Kotom. Na tem mestu upa najti trgovec 30 milijonov rubljev, ki jih je vrgel v reko glasoviti ruski ropar Razin Stcnkoj. Pripoveduje se, da je ropar vrgel ta denar v Volgo, ko ga je obkolil ruski general Miljelson. Za mesto, kjer je denar vrgel v vodo, so vedeli samo roparjevi sodrugi, ki pa so se zakleli, da ne povedo te tajnosti nikomur. Toda eden teh tovarišev je vendar na smrtni postelji izdal tajnost omenjenemu trgovcu. * Triletni ljudožerec. V Rovignu se je nedavno zgodilo nekuj groznega. Neka žena je pustila doma triletnega sinka in 9 mesečno hčer sama. Ko se je vrnila pokaže se ji grozen prizor. Triletni deček je odjedel sestrici ušesa, ustnici in lici. Mala je grozno kričala, a deček je hlastno grizel in požiral. Deklica je par ur na to v bolnišnici umrla. * Žalujoča rodbina. V Mo-uakovcni jo živela bogata teta, na koje smrt jc čakalo muogo sorodnikov. Končno je stara gospodična vendar le zbolela in sorodniki so se veselili, toda na zunaj so kazali žalost. Da bi pokazali, knko se brigajo za teto, poklicali so k njej slovečega zdravnika dr. Kuss-mandla. Profesor je bolnico praskal ter ji zapisal zdravila. Ko je stopil iz sobe, obsipali so ga sorodniki bolnice s vprašanji: ^Kako je naši dragi teti P Zdravnik je farizejem odgovoril: „Pripravite se ne najhujše —-. „Ah", vz-dilmili so vsi. — „Tetki je bolje ter je brez vsake nevarnosti/ je pristavil profesor ter jih ostavil z zlobnim posmehom. * Boj za enako volilno pravico, in sicer boj v praveru pomenu besede je bil due 7. t. m. v Brnu. Socialni demokratje so namreč v ta namen priredili velik shod ter so po shodu napravili demonstracijo po mestu. Policija pa se je vedla tako izzivalno, da jc prišlo do krvavih spopadov. Policaji so podili množico z golimi sabljami po ulici ter ranili nad 20 oseb, vse od zadaj po plečih in hrbtu. * Vabilo na naročbo. EMrj ameriški list, „County-Waehtera v St. Louisu je prinesel za letno Četrt,letje sledeče vabilo: „Našim cenjenim bral ceni P Ker se čestokrat zgodi, da lar-merji, ki so naročeni na naš list, poleti nimajo časa istega čitati, premišljevali smo, kako bi vendar tudi tem ljudem napravili koristi z listom. Zato smo začeli v mesecih juliju, avgustu in septembru tiskati naš list na mušji papir. Treba je le kos Časopisa zrno čiti, ga položiti na krožnik ter ga potrositi malo z sladkorjem, in vse muhe pocrkajo. Ako pa bi se tu ali tam pripetilo, da bi muhe vendar ne pocrkale, smete biti prepričani, da so muhe za nič — papir je dober. Svarimo gospode tovariše, posnemati našo iznajdbo, zakaj prosili smo že za patent". * Drag zajutrk. Nedavno je povabil fraucozki predsednik mnogo gostov k zajutrku. Fraucozki listi ra čunajo, koliko je veljal zajutrk: 1000 steklenic šampanjca po 10 K, 200 steklenic punca po 6 K, 200 steklenic vina po 6* K, 50 steklenic likera po 10 K, 400 steklenic piva po 60 h, 1T>0 po ranov po 6 K, 50 kg mrzle pečenke po 1 K; led in pecivo je veljalo 1*000 K, limonade in smotke so veljale 5000 K Za ves zajutrk seje porabilo 23.890 K. * Svobodno življenje. Pariška policija je napravila nedavno splošno gonjo na postopače ob bre govih reke Seine. Pod nekim mostom je našla spavajočo celo družbo potepuhov, med njimi pa tuii elegantno gospico. Gospića se je uprla aretaciji ter dokazala, da ne posto.»a. V dokaz je izvlekla iz žepa 3000 frankov v papirjih, hranilno knjižioo s 350 frai.ki ter 60 zlati. Povedala je tudi, da ljubi svobodno živ ljenje in da nima za to stalnega bi vališča, temuč spi, kamor pride. Za svoje nočne tovariše in tovarišice je dala policiji 20 frankov, nakar so jo izpustili. Književnost. — „Učiteljski koledar". V založbi R. Š-berja v Postcjai je ravnokar izšel 10. letnik knjige »RoČni zapisnik z imenikom ljuiskih šol in učiteljskega osebja na Kranj skem, južnem Štajerskem in Primorskem in z osebnim staležem kranjskega ljudskošolskega učitelj stva za šolsko leto 1903—1904« Naslov te tako učiteljem kakor tudi sploh vsem ljudem, ki se zanimajo za šolstvo, potrebne knjige pove že naslov. Sestavil je ta letnik vodja kranjskega ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. Gena s katalogom: za 75 učencev 1 K 40 v, za 100 učencev 1 K 50 v, za 125 učencev 1 K 60 v, za 150 učencev 1 K 70 v. — Slovanska knjižnica. Ravnokar sta izšla v skupnem zvezku tretji in četrti del znamenitega romana »Kri žar j ia? ki ga je spisal največji vseh sedaj živečih poljskih romanopiscev H. Sienkie-w i c z. I. in 11. del tega romana sta izišla že pred nekaj meseci. S tema krasnima 1038 strani obsežnima knjigama je izdajatelj Slovenske knjižnice znatno obogatil slovensko književnost. Telefonska in brzojavna poročila. Dolenja vas pri Ribnici 10. septembra. Pri današnji volitvi je dobil brez agitacija V i šn i kar, ki ni kandidiral, 14 glasov, Šuklje pa pii vsi ag:taciji 30 glasov. 200 volilcev se je volitve vzdržalo. Dunaj 10. septembra. „Frem-denblatt" javlja, da pride cesar Viljem v spremstvu drž kance larja Biilowa na Dunaj, ne sam, kakor se je iz začetka poročalo. Dunaj 10. septembra. Uradno se razglaša, da odpotuje cesar dne 12. t m. v Lvov in ostane pri vojaških vajah do 17. t. m Po vajah pride na Dunaj. Danes, na obletnico smrti cesarice Elizabete, je bil cesar v rakvi pri ka-pucinih. Budimpešta 10. septembra. Sedaj se lancira nov načrt za rešitev krize. Nasvetuje se, naj se uvede nemško-madjarsk) ve levanje Sklicanje konference liberalne stranke se ni posrečilo. Beligrad 10 septembra. Pred redakcijama listov „Narodni Listu in „Večerne Novosti" je več tisoč ljudi priredilo demonstracije. Sofija 10. septembra. Poročila raznih listov, da je Boris Sarafov mrtev, so neresnična. Razširja jih turška vlada. Sarafov je zapustil monastirski vilajet in organizira ustanek v drinopoljskem vilajetu. Carigrad 10. septembra. Konzuli v Bejrutu so z ozirom na krvave izgrede, ki jih vprizarjajo Turki, presili, naj se odstavi vali Rešid-paša in naj v varstvo Evropejcev ameriške ladje izkrcajo nekaj vojadtva. Pariz 10 septembra V soboto je prišla v Marziljo večja pošiljatev cunj za papirnico Grey Cunje so prišle iz Carigrada. Z njimi se je zanesla v Marziljo črna kuga Obolelo je 11 delavcev, izmed katerih j h je 7 umrlo Občinski funkcionarji, ki so bolnike spremili v bolnico, so tudi obolili. Sedaj je bolnih 27 oseb. Gospodarstvo. — Nekaj za kmete. Vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani namerava še ta mesec izključno od raz nih gospodarskih korporacij in malih posestnikov nakupiti tudi v manjših kvantitetah 200 meterskili centov ovsa. Kupljeni oves se bode takoj plačal. Vojaška oblast je to odločila s posebnim ozirom na male in srednje posestnike, o katerih se pričakuje, da bodo porabili ugodno priliko, da kratkim potom proti gotovemu plačilu prodajo svoj pridelaui oves, kolikor ga ne raoijo doma. Ker so se prejšnja leta kmetje le zelo malo pobrigali, da bi podali primernih po-uudeb, se letos vsi kmetovalci, kojim sedaj preostaja ovsa, opozoril jej o na odločbo vojaškega oskrbovalnega skladišča. — „Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem". Spisal Avgust Ouzelj, cea. kr. sroz ni komisar v Novem mestu. Ia dalo in zale žilo gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko v Ljubljani 1903 Trg-ovina z lesom je v zadnjih desetletjih močno napredovala. L s v se dandanes potrebuje »z redno mnogo; lesna vrednost in cena ste poskočiti, vsled tega izsekava naš kmet, kateremu je les skoro edini vir vseh dohodkov, svoje gozdove ne usmiljeno in brez vsakega prevdarka, ne da bi tudi obenem skrbel, da bi se izsekani prostori tudi primerno pogozdovali. Posledica tega je, da gozdovi, ki so tolikega gospodarskega pomena in ki v veliki meri vplivajo tudi na klimatične odnošaje, vidno ginevajo. Da s * temu zlu vsaj neko* liko od pomore, je sklenilo gcziarsko društvo izdati pričujočo knjižico, ki bi naj kmetu predočila veliki pomen gozdov, ga opozorila na napake v njegovem sedanjem gozdnem gospodarstvu in na njih posledice in mu podala dober navod, kako je treba gospodariti, da se ohranijo gozdovi in da bodo še nadalje važen faktor v gospodarskem življenju Knjiga je torej v prvi vrsti namenjena kmetu, čitali pa jo bodo s pozornostjo vsi, ki se vsaj količkaj zanimajo za to veleražno panogo narodnega gospodarstva. Pisatelj opisuje v poljudnih besedah važnost gozdov, njih vpliv na ozračje in podnebje in na vodne odnošaje s posebnim ozirom na naše gorate kraje in na kraški svet; nato razpravlja o napakah pri seda) običajnem gozdnem gospodarstvu, zlasti glede paše in glede porabe stelje in lesa, govori o sečnji in vzgoji gozdov in obravnava natanko, temeljito, a vendar lahko umljivo o pomlajevanju, o setvi in saditvi gozdnih nasadov. Zelo aktuvalen je oddelek o izkoriščanju lesa. Vsak kmetovalec si mora prizadevati, pravi pisatelj, da d «eže iz gozdov največ koristi, kar pa je le mogoče, ako pridelke dobro porabi in pri tem skrbi, da se gozdi ohra nijo, oziroma da se ne zahteva od njih več, kakor morejo dati. Kmeta bedo gotovo najbolj zanimali od stavki, ki se nanašajo na spravljanje, merjenje in prodajo lesa, posebno pa vsega upoštevanja vredni nasveti glede umne uporabe lubja, krme, stelje in gozdnega sadja. Takisto bo kmetu dobrodošel pouk o vplivu podnebja na gozdove in o raznih gozd nih škodljivcih, zlasti pa ga bode in teresovala zelo umestna razpravica o ureditvi lastninskih pravio in o omejitvi gozdov. Knjiga, ki je pisana s strokovno znanostjo, a vendar poljudno in lahko umljivo, bo gotovo dosegla oni vspeh, katerega od nje pričakujeta g. pisatelj in požrtvovalno založništvo. Pripomnim, da lahko dobi to velepoučno knjigo vsak kmetovalec brezplačno pri kranjsko primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3 ali pa pri c. k r. gozdnih nadzorstvih. V knjigarnah stane knjiga 1 K. Kmetovalci sezite pridno po tej knjigi. Izjava.") Na izjavo gosp. trgovca Jerneja Bahovca v „Slov. Narodu" z dne 5. septembra t. 1., št. 205, odgovarjamo, da se „Narodna »Šola" ne vtika v noben konkurenčni prepir prizadetih strank, — pač pa z veseljem pozdravljamo vsako tekmovanje v izboljšanje učnih pripomočkov. Tudi naznanjamo, daje „Narodna Sola" z gosp. P etri čem v zvezi le zaradi odpravništva šolskih potrebščin. S tem pač ne dajemo povoda, da se hoče izrabljati naše društvo v sebične namene. Za odbor „Narodne Šo1e " : Afit. Razinger t. č predsednik. •J Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Poslano.*' Gospodu Jerneju Bahovcuj trgovcu s papirjem v Lj u b 1 j a u i. V „81ov. Narodu" št. 205, z dne 5. t. m. izjavljate, da ste prisiljeni moj značaj slavnemu učiteljstvu označiti, na kar Vam sledeče odgovorim : Kar se tiče neke lanske čudne afere, mi o tem ni nič znanega; pač pa še danes iste besede, katere sem takrat izjavil, povdarjam. Ko ste Vi od mene trgovino prevzeli, dogovorila sva se, da bodete edino le moje zvezke prodajali, za katere sem Vam tudi take nizke cene stavil, da je konkurenca po Vaši lastni izjavi trdila, da ne znam računati, koliko mene isti stanejo. S to izjavo ste nehote priznali mojo kulantnost. Ko sva pa prišla v nasprotje, in to le radi tega, ker Vi naj nih pogojev niste izpolnili, naročili ste najpreje zvezke pri židovski tvrdki Pollack in pozneje pri nemški tvrdki Grubauer. Kljub temu so Vam bili moji zvezki v vsih ljubljanskih trgovinah pristopni, in to do pričetka sedanjega šolskega leta. Sedaj se Vam jc pa vzela tudi ta ugodnost, ker ste pri tujem nemškem podjetju naroČili zvezke v ta namen, da izpodrinete moje ter s tem uničujete domačo industrijo in odvzemate slovenskim delavcem njihov zaslužek. Da je prišlo med nama do tega, meni jako neljubega razpora, razvidi vsakdo iz podanega, da ste temu krivec Vi sami. Jako neumestno pa je, da k temu razponi, ki je popolnoma osebne narave, vabite v svojem poslanem ča-stito učiteljstvo in slavno „Narodno Šolo". (2348 Zelo nepreviden pa bi bil, ako bi roke križem držal, ko se mi vničuje z največjim naporom ustanovljeni zavod za izdelovanje in razpečavanjc šolskih zvezkov. Kar sem storil za svoje izdelke, storil sem le v silobranu, v katerem pa nisem in ne bom prekoračil dostojnih mej. Pri tej priliki si. občinstvu uljudno naznanjam, da vsaki trgovini in sploh slehernemu prav rad in točno s svojimi zvezki in papirnatimi izdelki postrežem ; izvzeti ste le Vi zaradi svoje zahrbtne konkurence. Z odličnim spoštovanjem Jos. Petrič, odlikovana tovarna papirnih izdelkom in tovarniška zaloga papirja v Ljubljani *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Za dojence a kron lenim «rev*i-iilni katarom ni boljšega redilnega sredstva, kakor je kufebe-je«a niokn zia otroke, katera se mora dajati sprva brez mleka, poznaje z mlekom; ta odstrani vnetje v črevib ter ne pospešuje razvitja maUh organizmov, ki provzročujejo bolezen. Poleg tega je lahko prebavitiva in ne teži obolelega črevesa Če se hranijo taki otroci s Kufeke-jevo moko za otroke, ne izgine samo driska, ampak se tudi telesca teža jako ugodno poveča. Borzna poročila. Ljubljanska Darila. U^ravniStvu našega tista so posli : Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Fenl. Balija. Lesce 17 kron 40 vin. — Pisarna dr. Ivana Tavčarja v Ljubljani 2t(J knn, katere sta plačala in izročila Lovrenc Kavčič in Marijana Kavčič poštarja v Medvodah. — Go-*p dr T. Horvat v Ptuju p« šilja 45 kron kot udnino ptujske podružnice G M , za 1. 190*. — Večerna družba ^pri Zajcu** 12 kron — rx.esto venca na grob g-ispe Lucije Milčinuki — G^»Bp prof. Makso Pirnat. nabral pri Sv J^stu 6 kron, katere so darovali: dr. V Šteinpi-har, Jož Btnedik, Franc Benedik, Franc. Šavnik, dr. Franc. Novak, Makso Pirnat, vsak po 1 K. — Skupaj 280 kron 40 vin — Srčna hvala! I__I Slovenci in Slovenka I Ne zabite družbe sv. Cirila ir Metoda I Umrl j so v Ljubljani: Dne 6. septembra: Karlota Nučič, zasebnega uradnika hči G ines Stari trg 11. Kron. črevesni katar. — Ivana Cvirn, pekovskega pomočnika 1 či, 1 ines. Uli* o na Grad 3. Catanh intest. — M*rja 30HB, delavčeva hči. Ić ur stara. Cerkvene ulico z5. Ž.vljonske slabosti. Dne T. septembra: Lucija Milčinski , davkarjeva vdova 63 let. Resljeva cesta 13. Appendmitis purulenta, Sepsis chron. Dne b. septembra: Ivana Petrovčič, pazmkova hči, 11 mes. Tr2a.š u n ■ 26 21 27 J iadolfove . . . 68 72- iaJcbarSko , . . . 78- 81J Ounajake kom. ... 479 6t Delnice« /ozne Železnice • . . 81 2* 82| jržavLe Železnice .... 651 50 662-j ivstro-ogrske bančne del 1564- 1674 \v8tr. kreditne banke . 643 644Ž )grake . 9 6ivnoetenske B 710 -260"5< 712. 2512 Premogokop v Mosta (Brtlx) 650 - 660- AJpinske montan .... 367 - 368« Praške želez. ind. dr. 1670- U> aima-Maranji .... 453 & 4545 Irboveljske prem. družbe 376- 380« \vbtr. orožne tovr. družbe 346 - 347 - ioške sladkorne družbe . 146- 147. ▼alate. | Z. kr. cekin ,..... 11-31 tti 191 < m iO marko ....... 23 48 235 231-č m 1173t 1178 Laški bankovci. . . . \ 95 1« zublji........ 253 - 2537 484 Žitne cene v Budimpešt dne 10. septembra 1903. X Pšenica za oktober april 19C4 oktober . . „ april i 903. . „ sept. 1904 . „ maj 1904 . . „ 2V. vinarja višji Rž Koraza za 50 kg K . &0 n r » 80 • a t, BO „ „ . 50 „ „ . 50 . . Franja Sirnlk javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je nje iskreno ljubljeni soprog, gospod Karol Sirnik posestnik včeraj dne 9. septembra ob 10 uri zvečer, po dolgoletni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predrazega ranjcega bode v petek dne 11 septembra _ob 6 uri popi ludne iz hise žalosti, Žabjek 6t. 6, na pokopališče k sv. Krištofa Sv mase zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah. (2358) PreJragega pokojnega priporočam v pobe žno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, 10. septembra 19C3. Maline v vsaki množini kupuje Teodor Hovotnv Ljub Ijana, Dunajska cesta Št. 11. (2367 mM 79 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000-— Kupuje In prodaj« vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. jI li tkskssttiit izžrebane vrednostne papirja in vnovčuje zapale kupone. Vinkuluga in devinkuluje Daji prtiajM n vraisistit pulrja 2Zswvctx-ads» »rečke proti 3srcLrzxxl Izb^clToI. vojaške ±enitninske kavcija. Podružnica v SPLJEJTO. <^^s Denarne >lozr aprejenaa ▼ tekočem računu aH na vioSne knjstioe proti ugodnim obrestim. Vložeai denar obrastoje od dne vloge do ine vadiga. (2975-118) Promet s čeki In nakanioami. 'c Kupi se „Ljubljanskega Zvona" št. 1. in 2. leta 1898. Upravništvo „Ljubljanskoga Zvona". Obleke, koce, stare vojaške P P V11P z dobrlrnj podplati na debelo OulIJu tudi proti šestmesečnemu plačilnemu odlogu pri PrfMsburger «*? Dunaj XX 1, tovarna Pressburg. 7 Absolv. pravnik x 2 drž. izpitoma želi vstopiti v od vetniško ali notarsko pisarno. Ponudbe se prosi na upravništvo >Slov Naroda« pod S« J. (2346—1) Dua dijaka so sprejmeta na stanovanje in hrano. Vrt na razpolago. Natančneje se izve: Gradišče »tev. IO. (2351—1) u n iz poštene rodbine, 12—14 let star, se sprejme v trgovino z mešanim blagom (2320— 2) J. Kranjc v Borovnici. Deklice sprejme na stanovanja in hrano samostojna gospodična, absolventinja dunajske C. kr. strokovne šole. V Ljubljani, na Bregu št. 2, II nadstropje. 2362—1) :9 ovski pomočnik vešč v trgovini z manufakturnim in špecerijskim blagom, želi s 1. okto-brom s-danjo službo pr^meniti. Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravn štvu »S ov. Naroda« ped šifro „A. N. 502". (2345-1) 2 dijaka 1 iz srednjih šol se sprejmeta na 1 stanovanje in hrano blizu gim-i8 nazije. 12347—i) I Marije Terezije cesta št. 1 II nadstropje na desno, Učenca 13—14 let starega, krepkega, poštenih starišev, kateri je dovršil 4razredno ljudsko šolo z dobrimi spričevali, ali tudi I. gimn. sprejme takoj pod ugodnimi pogoji, želi se tudi znanje nemščine, Th. Tollazzi v Logatcu, trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki, vinom itd. (2288-3j opravljena soba za učenca iz boljše hiše ali pa za gospico se odda v Ljubljani, Rimska cesta št. 9, I. nadstropje, vrata 12. Dobi se tudi vsa hrana. 2310-3 StavbinskeJ svetilnice, tovarniške in delavniške svetilnice, laterne, varil-nice in peči za kuhanje. Pojasnila zastonj in poštnine prosto. G-ersoa, Boehm & Rosenthal tovarna za kovinske izdelke Uunaj, U 5 (745-9) 0 sliSP::iS.,. fn k. jakoi Št. 1061. Otroška vrtca. (2353-1) I. mestni slovenski otroški vrtec v Komenskega ulicah in II. mestni slovenski otroški vrtec v Cerkvenih ulicah se otvorita v sredo dne 16. septembra t. 1. Vpisovalo se bode v obeh zavodih dne 14. in 15. septembra v šolskih prostorih. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski dne 4. septembra 1903. podpisani gremij naznanja, da se vrše p ona vi javni izpiti na gremij alni trgovski šoli dne 27. septembra 1.1. ob 7. uri zjutraj, šola se pa otvori isti dan ob pol 11. uri dopoludne. (2355-D Trgovski gremij v £jubljani. 31 Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvu drž. železnice v Beljaka. Zavod* ia veljaven od dne 1. maja 19U3. leta. Odhod lz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensžeste, Ljubno, Dunaj, Cea Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitiing v Šteyr, Line, Budjeviee, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L'psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Cei wec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jt, - -ru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Paria, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejc - se, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in ii rt/sr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vla> v Trbiž, Beljajv, Franzensfeste, inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in 11. razreda.) — Proga v Novo masto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, o 1. iri 6 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje Prihod v i-^^^ijuao juž. \ol. £roga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mo nakovo. Inomost (.direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago idirektni vozovi I in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, SoJmograd, Line, Steyr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob joaeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljubna, Selzthaia, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osojni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz inomosta, čez Klein-Reining iz Steyr, Lanca, Budjevic, Pizna, Marijima varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bied samo ob nedeljah in praz^ nikih od 31. maja. — Ob 1U. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga u iTovega mesta in SLooevja. Osobni vlaka : Ob 8. uri 44 m zj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja m ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz LjuDijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih, — Pnhod v Ljubljano drž. kol. I2 Zaonika- Mešani viaki : Ob b. uri 4« m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne ob 6. uri 10 m m ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah m praznikih. (1719 C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani. Št. 5152. Dne 2. septembra 1903. Razglas. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani razpisuje v nabavo potrebnih desek, plohov, obročev, sodčkov, dog in premoga za leto 1904. oziroma 1905. konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe vsaka pola kolekovana z 1 K in opremljene s pobotnico o 10° , varščini, zaračunjeni po zaslužku za leto 1904. in vloženi pri kaki c. kr. blagajni, doposljejo naj se najkasneje do dne 1. oktobra 1903 ob 11. uri dopoludne na podpisano c. kr. tobačno glavno tovarno. Napis* naj se glasi: Ponudba za lobavo desek, plohov, obročev i. t. d. k št. 5152/1903. /j& leto 1904. potrebovalo se h<> le 52.000 kosov 4 metre dolgih. 14 mm debelih desk iz mehkega lesa, in 13.000 kosov 4 metre dolgih, 20 mm debelih desk iz mehkega lesa; dalje 1000 kosov 4 m dolgih, 26 mm debelih i u 316 mm širokih desek (mehki les) *00 „ 4 „ „ 33 „ „ „ 316 „ 300 4 „ „ 40 „ „ „ 316 „ plohov 500 „ 4 „ „ 53 „ „ „ 316 „ „ „ „ 300 „ 4„ „ 53 „ „ „316„ „ „ mecesuovina. 8 m3 260 mm širokih 53 mm debelih in 2 m dolgih plohov iz trdega lesa (hruška, javor), 12 m3 obsekanih hlodov različnih širin, 100 kosov hrastovih pragov, dolgost: 1'5»m, širokost: 019 m, visokost: 0*15 m 1.000 „ leskovih velikih obročev dolgost 3*5 m v zvezkih po 50 kosov 130.000 „ „ malih „ „ 25 „ „ „ „ 100 500 „ velikih bukovih sodov po 2 hI 1.200 „ bukovih dog 80 cm dolgih 1.400 „ hrastovih „ 116 „ „ (2293-2) 1-000 „ „ „ 70 „ 21.000 meterskih centov premoga. Potrebne množine za leto 1905. v približnem številu kakor v letu 1904. naznanile se bodo zalagateljem pred potekom leta 1904. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani. (2788—31) Naznanilo. Uljudno naznanjam, da sem dne 10. septembra 1903 prevzel gostilno „pri Cebav" v Šent Vidu nad Ljubljano Postregel bodem vedno z dobrim in pristnim vinom, svežim pivom in z mrzlimi in gorkimi jedili. Za obilen obisk se priporočam (2356-D Janez Dermastja prej gostilničar „pri Koširju" v Tacnu. Dobro upeljana pekarija um Bledu (2289-3) se da pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Vpraša se J. Dežman, Bled 22. Dijaki ali gospodične se sprejmejo v boljši rodbini pod zmernimi pogoji v stanovanje in na hrano v Ljubljani, Glavni trg št. 25, I. nadstropje. (2187—5) Išče se s 1. novembrom ali 1. oktobrom t 1 stanovanje z dvema sobama in pripadki, eventualno z eno večjo sobo in pripadki. za rodbino brez otrok. Ponudbe naj se prijavijo uprav-ničtvu »Slov. Naroda«. (2543—1) Sprejme se več močnih učencev v kovačnico za verige pod ugodnimi pogoji. (2311—3) Akcijska družba Belapeč,Gorenjsko* (133943) jVtarija Sever učiteljica klavirja w*anafl« 2327-2 na Jurčičevem trgu št. 3 in je doma vsak dan od I.—3. ure. Mesarski pomočnik se sprejme pri 225&4 Al. Pavlinu v Trebnjem. Vstop 15 septembra ali pa 1. oktobra t. 1. Izučen mora biti v razse-kavanju mesa. Plaća po dogovora. Trgovski pomočnik 18 let star, z dobrim spričevalom, želi vstopiti v službo v trgovino mešanega bla(?a kje na deželi. Vstop začetkom oktobra. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (2316—2) Bivši trgovec oženjen, brez otrok, v najboljših letih, želi vstopiti v službo v večjo trgovino ali podružnico. Izkaže se lahko z dobrimi referencami. (2316—2) Ponudbe se prosijo pod naslovom: »Poštenost 500' poste restante, Šmarje pri Jelšah. Prostor za gostilno v mestu — brez koncesije — ali pa gostilno v najem bodisi v mestu ali zunaj mesta, želi se prevzeti za 1. november t. I. Ponudbe na upravništvo »Slov Naroda«. (2274—3) Proda se pod roko novo zidana hiša (v podobi vile), z lepim sadnim vrtom, ležeča ob crlavni cesti v Št. Juriju pri K.ran|U pri kateri se nabaja tudi javna va^a, in je jako pripravna H vsako kupčijo. (2263— 3) Prodajalne poboje daje sr. Marija Marenčič v Kranju. Pričetek šolskega leta na mestnih, javnih in zasebnih ljudskih in meščanskih dolah v Iijnbljani. f| g^Na I. II. in III. mestni deski ljudski šoli, na mestni nemški petrazrednici, na'mestni slovenski in nemški dekliški osemrazrednici, na dekliških šolah pri uršulinkab, na mestni dvorazrednici na Karolinški zemlji, na dekliških zavodih baronice Lichtenthurnove in Huth-Hanssove, na deški šoli v Marijanišču ter na šoli nemškega Schulvereina začne se šolsko leto 1903 4 v sredo, dne 16. septembra t. I. s klicanjem sv. Duha in rednim šolskim podukom. Za vpisovanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk so določeni dnevi 13., 14. in 15. september t. I. Vpisovanje se vrši v šolskih poslopjih. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se ne sprejemajo na novo več v mestne Šole. Učenci in učenke, ki so zahajale že doslej v tukajšnje zavode in šole, dasi prebivajo izven mesta, se sprejme pogojno še dotlej, da zadoste svoji šoloobveznosti. (2354—1) C. kr. mestni šolski svet ljubljanski dne 4. septembra 1903. Št 38-26. Razpis natečaja. (2332) Na petrazredni c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji je stalno popolniti mesto učitelja ali učiteljice z dohodki IV. plačilnega razreda idrijskega učnega osobja, t. j. z letno plačo 1000 kron, aktivitetno doklado letnih 200 kron in s pravico do 6 petletnic po 100 kron. Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje z dokazom učne sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom predpisanim službenim potom do 1. oktobra 1903 pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu vlože. V glasbi izvežbani in sicer enako kvalitikovani prosilci imajo prednost. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji dne 7. septembra 1903. (g) 1 ! Pohištvo! Kdor želi po nizki ceni in dobro blago kupiti, naj kupi pri mizarju v Spodnji Šiški ki ima še v zalogi čez sto raznovrstnih postelj, cele oprave za spalne sobe in še mnogovrstnih drugih reči. (2308-3) MMi§g§§«§§§ii Kdor hočt potovati v Ameriko m rfMurskliiti In postnimi parobrodi, naj se obrne edino ■4 le na tvrdko: Kareš&Stocky Bremen, Bahnhofstrasso Nr. 29. Ta tvrdka se sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža potnike z najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temeljito zakone o izseljevanju in zamore tedaj potnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Ameriko. Naj tedaj vsakdo, ki se je namenil podati v Ameriko, pise prej tvrdki: KareŠ StOCky, Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29 ta mu odgovori takoj točno in brezplačno. (2350—1) (2319) Oklic. S 11/3/17. V konkurzu Zveznega kmetijskega društva v Poljanah1' dovoli se na predlog odbora upnikov in upravnika konkurznega sklada s privoljenjem kon-kurznesa komisarja prodaja na drobno vsega v konkurzui sklad spadajočega mešanega blaga, kakor čipk, špecerijskega in drobnega blaga, usnja in železa v cenilni vrednosti 17.147 K 74 h na dan 13. septembra 1903 takoj po zjutranji maši pa do 5. ure popoludne in potem vsako nedeljo in praznik v navedenem Času, dokler ne bo cela zaloga razprodana, v Poljanah v prodajalničnih prostorih zadruge. Blago se bo izklicalo v cenilni vrednosti, oddalo pa za vsako ceno tistemu, ki bo največ ponudil, kupniuo takoj plačal, ter kupljeno blago odstranil. Popis blaga pregleda se lahko pri tem sodišču ali pri upravniku konkurznega sklada c. kr. notarju g. Nikotu Lenček v Skofjiloki. C. kr. okrajno sodišče Škofjaloka odd. L, 5. septembra 1903. Slav. občinstvu naznanjam, da so dovršena dela moje nove restavracije _ pri ,,Zajcu" kjer se nahajajo zelo ugodni, obširni in moderno opremljeni prostori, pripravni za zaključene družbene večere, kakor strelce, društvene seje ter za razne skupne pojedine itd. Istotam je rendez-vous slavnega omizja ..klinike", ter vsih mojih blagonaklonjenih gostov prejšnje dolgoletne gostilne na Rimski cesti Štev. 4. Točijo se priznano najboljša stara in nova pristna vina iz najbolj @L plemenitih vinskih pokrajin kakor: dolenjska, goriška, istrska, štajarska, klosterneuburška, dalmatinska in razna druga vina na litre in v steklenicah ter se tudi oddajajo v sodcih. Kdor ljubi zdravo, pristno vinsko kapljico, ukusna jedila, točno in prijazno postrežbo, ta pridi in ustreženo mu bode! Nadejam se od slav. občinstva obilne naklonjenosti. Z vsem spoštovanjem /Svguštin Zajec, f£ restavrater. (2329—2) y? ^ ^ ^ ^ ^ ^^^jjl ^ ^ ^^ sJ2Sj^Šj^^ Na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove uliee št. 10) se prične šolsko leto 1903 4 s slovesno službo božjo dne 18, septembra 1903. Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisovali: v I. razred dne 15. sep tembra od 9.—12. ure, v ostale razrede dne 16 septembra od 9.—12. ure. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne. Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju. Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta od dne" 28. avgusta 1894, št. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju o kr. deželnega šolskega sveta. (2307—3) Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije. V^L j u b 1 j[a n i, dne 4. septembra 1903 :H*UH**MUUH**H***UXnXHXXH*U** Kolosalno | zalogo smo kupili po ceni, torej zamoremo tudi po čuda nizki ceni S prodajati. M Letne in jesenske obleke, površnike, haveloke, k k športne suknje od ........ 4 gid. višje ~ JC damski jopiči jesenski in zimski, ovrat- niki dolgi od........3 „ jesenski in zimski paletoti od ... 5 „ x nepremočni dež. plašči iz Reithoferjeve $t m proževine (gumi), športne suknje m )| v modnih barvah.......7 „ „ k $š klobuke iz volne in klobučevine od 50 kr. višje. x fc> IVaJ večja izbcrn vlsok«modne»a ^ikna, konfck- )C mg cfjt* dame In gonpode v tft*»;fiiiejšl 1*|M IJ«tvi In ^ XX vse le po čudno iilzltili centali. * Angleško skladišče blaga 3 u Kapamacsija £ 3ondy J x Ljubljana, Mestni trg štev 5. x * (2339-2; O. Bernatovic, poslovodja. M x*****x**kxk*xx*k**kkkk**kk*k finih specijalitet po vsaki ceni po I& *•— in ML a*— kilogram ponudi tvrdka (11—205) Edmund Kavčič « Ljubljani. Drafotia Puc tapetar zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu LJubljana ^illlllittillUniHillllUHtUtilUillltHili Na Voloskem pri Opatiji se da v najem 3n.otel z restavracijo na zelo prikladnem mestu. Natančneje informacije daje uprav ništvo »Slov. Narodao (2318—2) Milijone dam uporablja „Feeolin11. Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „Feeolin" najboljše lepotno za polt, lase in zobe I Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeollna". „Feeolin" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube In vraške na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi ..Feeolina" brez sledu Izginejo. — „Feeolin" je najboljše sredstvo za sna2enje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, pleSatost in glavine bolezni. „Feeolin" je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s „Feeollnom". Cena za 1 komad K 1-—, 3 komadi K 2 50, 6 komadov K 4*—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po poštnem povzetju 60 h več. (1078-4) Razpošilja glavno skladišče VII., Marlahllfferstrasse štev. 38. Zaloge za IJublJanot A nt. litine droguerist — Ijlvunl VI«lir. Židovske ulice. — Josip Huyr. lekarna. — I^e-kiirna ^prl zlatem Jelenu". U založbi L. Schwentnerja u V Ljubljani je pravkar i^slo J3 naših krajev €4 spisala Eofka tfvedrova Cena broj;. 2 Ji 50 K po pošti 2 ^ 60 h. 2nana pisateljica je S lo ^bir^o čriic in povesti dokazala, kako bistro je opazovala in preštudirala našega kmeta, cegar enostranski verski drugi na-3ori tako cesto pridejo V trpko uasprotje 3 na3ori moderno (j-obra^enega človeka, ki j* tua*1 i3Šel i3 njegove srede. Jifed vrsticami je precej satire in sccrkct3ma. zanimivo be-rivol Elegantna oprema! Novo izboljšani graiTIOf Olli (?) z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2136) Najvišja spopoinitev! Zelo priljubljen pri društvih in zasebnikih. Gramofon-avtomat iir,f.0StilDl Igra samo, če se denar vrže notri. ■•Prodaja na obroke!m Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč. Rudolf lOeber, urar' Ljubljana, Stari trg št. 16. Naročila na zunaj se izvršć s povratno pošto Ugodna prodaja gostilne. | Gostilna „pri solncu" v trgu Rogatec na Štajerskem najugodnejša lega, na glavni cesti nasproti novemu kolodvoru, ki se otvori v jeseni, se takoj proda, ker iste posestnik ni krčmar. Cena zmerna. 1' čilni pogoji jako ugodni. Vpraša se pri lastniku Hugo Schlehan-u, sedaj v Rogatcu ali pa pri Josip Perhauz, Dunajska cesta št. 6, I. nadstr. 2212—^ »Glasbena Matica" v Šolsko leto 1903,4. se prične z vpisovanjem dne 15-, 16- ;n 17. sep-tembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbi izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violioni od prv začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znan* stveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu iu glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi posebej prilika, vaditi in izobraževati se v orkestralnih ensemble-vajah, katere se z letošnjim letom vpeljejo redno vsak teden. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanja pri koncertih. Na zavodu poučuje sedem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja H ubada in pod administrativnim vodstvom šolskega vodje Frana Gerbića. Šolnina znaša od 1 krone na pol leta do 4 in 6 kron na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 5. (2344-D Odbor „Glasbene Matice". Tiorazredna cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šok v Ljubljani. (S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 12. julija 1900, št. 18.588.) Gosposke ulice št. 8. Za šolsko leto 1903 1904 bode vpisovanje dne 16. in 17. sep tembra od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni. Dne 18. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni izpit za t ste na novo vstopivee erojenke, ki še niso dovršile 8. razreda ljudske i 3. razreda meščanske šole. Dne 19. septembra se prične osmo šolsko leto s slovesno skupno službo božjo. Deklice, katere žele vstopiti v mestno višjo dekliško šolo, naj se i spremstvu rediteljev ali njih namestnikov osebno oglase ter izkažejo z iz pričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I letnik pa posebe še z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prv^v* polletja šolskega leta. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, gojenk I. letnika pa poleg tega še 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsak polletje 10 K. Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, franec ščina, zgodovina, zemljepis, matematika, lizika, priredopis, risanje, ročna dela, od^ojeslovje, gospodinjstvo, zdravoslovje, — prostovoljni pa: lt*po-pisje, telovadba, petje, stenografija. Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Z mestno višjo dekliško šolo je združen poseben trgovski tečaj, namenjen v prvi vrsti absolventinjam tega zavoda, potem pa tudi druwr ^ deklicam, če so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za trgovske nauke. Vpisovanje za trgovski tečaj bode dne 22. in 23. septembra od It do 12. ure. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. (22; V Ljubljani, dne 1. septembra 1903 Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole, Naznanilo. Iz bivše konkurzne mase (2156—8) Pri ,Amerikancu' zaostala moda, zaloga manufakturnega blaga, se je prepeljala dne 20. avgusta t. I. na Dunajsko cesto št. 20 m ■ vis-a-vis kavarne „Evropa" ■ # in se bode tam prodajala po ceni nepreklicno do najdalje I. novembra 1903. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne**. 18