Paitnina plačana v goto Tini IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. DRŽAVNO TOŽILSTVO vOTLMf Oošlo 26.VJII.mo- Cena posamezni Številki Din 1-60. — ■- LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI11. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 26. avgusta 1930. Teletom št. 2552. ŠTEV. 99. Zakon o javnih skladiščih. Nove ustanove v našem gospodarskem prometu. — Važnost javnih skladišč za pospeševanje trgovine. — Privilegiji skladišč. Z zakonom o javnih skladiščih, ki ga je ‘25. t. m. podpisal Nj. Vel. kralj, bo v državi omogočeno ustanavljanje, vodstvo in razvoj javnih skladišč. Javna skladišča so velikega pomena za poenostavljenje in olajšanje blagovnega prometa, za razvoj blagovnega lom-barda in za podpiranje in pospeševanje blagovnega kredita na podlagi varantov ali skladiščnih listov. Prodaja skladiščne priznanice bo imela isti pravni učinek, kakor sama prodaja blaga. Z lombardom, eskontom in reeskontom varanta pa se bo dobil potrebni kredit na blago, na katero se glasi. Eskont in reeskont varanta more po svojem statutu odobriti samo Narona banka. Z izkoriščanjem blagovnega kredita bo omogočeno izkoriščanje konjunkture n.a tržiščih, kar je važno za stabilizacijo cen, zlasti poljskih pridelkov. Ustanavljanje javnih skladišč bo odobraval minister za trgovino in industrijo, pri čemer priznava zakon prvenstveno pravico državnim in samoupravnim telesom ter gospodar-zbornicam. iKot javna ustanova bodo javna skladišča deležna tudi posebnih pravic. Semkaj spadajo: pravica reeks-pedicije, pravica dajanja lombardnih posojil na blago, spravljeno v skladiščih, ter pravica držanja carinskega skladišča ali carinskega in trošarin-skega shranišča. Carinska in troša-rinska shranišča bodo omogočila plačevanje trošarine ali carine šele potem, ko se to blago vzame iz skladišča. Javna skladišča ne bodo pod kaznijo ukinitve poslovanja smela trgovati z blagom, ki se shranjuje v skladiščih, ker bi sicer javna skladišča nelojalno tekmovala s svojo kli-jentelo, kar bi tudi omogočilo zlorabe. Poslovanje se bo moralo vršiti po pravilniku, ki bo odobren, kadar bo izdano dovoljenje za ustanovitev skladišča. Javna skladišča morajo sprejemati po razpoložljivosti prostorov blago od vsakega, kdor to zahteva. V pogodbah z deponenti ne smejo kršiti določb pravilnika, zlasti če bi se s takimi pogodbami povečale dolžnosti deponentov. Od javnih skladišč je treba razlikovati zasebna skladišča, ki ne spadajo pod zakon o javnih skladiščih. Razmerje med zasebnimi skladišči in deponenti urejajo zasebnopravne pogodbe, vendar taka skladišča ne smejo izdajati skladiščnic ali varantov. Predložitev tarif javnih skladišč pristojnemu oblastvu ima samo ta namen, da dobi oblastvo vpogled v delo, ne da bi se pri tem hotelo vmešavati v tarifna vprašanja. Za pobiranje tarif zadošča objava. Tarifo je moči znižati s takojšnjo veljavnostjo, pri povišanju tarifo pa je treba držati gotovi rok, ki j^ potreben zaradi .zaščite interesentov,^ Pravice in dolžnosti javnih skladišč do deponentov in obratno so urejene po načelih trgovskega prava, Odgovornost javnih skladišč pa ie enaka odgovornosti navadnih trgovcev. Če pri prodaji blaga ni bolo ugotovljeno, da- bi blaga manjkalo ali da bi bilo pokvarjeno, je možna zahteva po odškodnini nasproti podjetju sa- mo tedaj tedaj, če je škodo takoj ugotovil strokovnjak in je bila javnemu skladišču prijavljena najdalj v roku enega meseca po ugotovitvi. Javna skladišča so dolžna shranjeno blago zavarovati. Zavarovanje je dopustno samo pri zavarovalnicah. Shrambeni rok traja najmanj 3 mesece. Drugi roki so dovoljeni po pravilniku podjetja. Deponent sam ni vezan na rok. On lahko vzame blago vsak čas iz skladišča. Javna skladišča lahko zavarujejo svoje terjatve z zastavo shranjenega blaga Ob dospelosti terjatve smejo blago tudi prodati. Isto pravico imajo javna skladišča takrat, če deponent ničesar ne odredi za primer, če se blago pokvari ali če blagu grozi kvarjenje. Pravno razmerje, ki se nanaša na izdajanje in promet s skladiščnicami ali varanti, je urejeno po načelih trgovskega prava o vrednostih papirjih ter po meničnih predpisih. Skla-diščnice se prenašajo z indosmajem. Z indosiranjem varanta nastane obveza, ki velja kakor menična. Imetnik varanta, ki ni poravnan, ima pravico do regresa nasproti vsakemu predniku, vendar mora protestirati zaradi neplačila in zahtevati v roku enega meseca po protestu prodajo zastavljenega blaga. Če ti pogoji niso izpolnjeni, izgubi imetnik varanta pravico do regresa. Zaradi velike odgovornosti so predvideni tudi strogi formalni predpisi pri prvem indosiranju varanta. Zakon dovoljuje Zvezam kmetijskih zadrug in kmetijskim zadrugam ustanavljanje zadružnih skladišč za shranjevanje žita in drugih poljskih pridelkov, ta skladišča smejo izdajati skladiščnice tako kakor javna skladišča z istim pravnim učinkom. Zaradi razlikovanja med skladiščnicami javnih skladišč se bodo skladiščnice zadružnih skladišč imenovale zadružne skladiščnice. ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ SLOV. TRGOVSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU. Kr. banska uprava Dravske banovine je dovolila nstanovilev enoletnega trgovskega tečaja v Mariboru, ki se otvori začetkom septembra v prostorih državne trgovske akademije v Mariboru. Obsegal bo sledeče obvezne predmete: slovenščina, srbohrvaščina, nauk o trgovini, korespondenca, trg. računstvo, knjigovodstvo, gospodarski zemljepis, blagoznanstvo, stenografijo, strojepisje in lepopisje in neobvezno nemški jezik s korespondenco ter nemško stenografijo. Skupnega pouka bo ca 40 tedenskih ur. Pouk bo celodnevni in poučevali bodo profesorji drž. trg. akademije. Vpisovanje je vsak delovnik od 9. do 12. ure v prostorih trgovskega gremija v Jurčičevi ulici, tl. Vpisnina Din 30, šolnina Din 400 mesečno, ki se revnejšim obiskovalcem primerno zniža. V tečaj se sprejemajo učenci (učenke) brez ozira na starost, ki so dovršili dva razreda srednje ali meščanske šole. KAKO MORAMO PEČATITI VREDNOSTNA PISMA ZA INOZEMSTVO. Izmenjevalne pošte imajo veliko ne-prilik z denarnimi pismi za inozemstvo zato, ker ni na vrednostnih pismih zadosti pečatov, kakor je to odrejeno s čl. 4 pravilnika za izvrševanje pogodbe o pismih in škatlah z označeno vrednostjo, večkrat pa tudi zato, ker je pečatni vosek tako slab, da pečati med potjo odpadejo. Zaradi teh nedostatkov •mora izmenjevalna pošta taka pisma previjati, ker bi jih drugače tuje uprave ne prevzele. Da bi se izmenjevalne pošte ne obremenjevale z nepotrebnim previjanjem takih pisem in da bi bila vsebina takih pošiljk bolj zavarovana zoper tatvine, Je uradno odrejeno, da smejo sprejemati pošte samo taka vrednostna pisma in škatle za inozemstvo, ki imajo dovolj pečatov iz dobrega pečatnega voska. * * * TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. Blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Češkoslovaško v prvem letošnjem polletju se je spremenila v škodo Jugoslaviji. Skupni promet je narasel od 575 milionov Kč v prvem lanskem semestru na 815-5 letos torej za 243-5 mil. Kč.; a od tega je imela korist izključno le Češkoslovaška. Kajti mogla je dvigniti svoj izvoz v Jugoslavijo od 424-3 na 656-5 mil. Kč, torej za 232-2 mil., dočim je v isti dobi narasel uvoz jgsl. blaga v Češkoslovaško od 150-7 na 162 milijonov, torej samo za 11*3 mil. Kč. Pasivnost za Jugoslavijo je narasla od lanskih 273-6 milijonov na 494-5 mil., torej za celih 220-9 milijonov Kč. Jugoslov. uvoz v Češkoslovaško je obsegal v pr- vi vrsti mineralije, žito in sočivje, živino, les, pijače, železo, kemično pomožno blago, lan in konopljo, tobak itd.; čslov. uvoz v Jugoslavijo pa bom-baževino, železnino, kemikalije, volno in volneno blago, stroje, usnje in usnjeno blago, kolesa, platneno blago itd. * * * PROMET V JUGOSLOVANSKIH PRISTANIŠČIH. V prvi letošnji polovici je bil promet v večjih pristaniščih Jugoslavije sledeči: Split 4998 ladij in 1,547.714 ton; Šibenik 2096 ladij in 461.371 ton; Sušak 2142 ladij in 589.136 ion; Dubrovnik 2294 ladij in 864.288 ion. Kakor vidimo, je Split daleko spredaj; v veliki razdalji mu sledi Dubrovnik, a je tudi on precej pred Šibenikom in Sušakom. Promet v vseh pristaniščih je znašal 45.585 ladij in 7,567.000 -ton. NIZOZEMSKO-JUGOSLOV. TRGOVSKA ZBORNICA V ROTTERDAMU. Po večmesečnih pripravah jugoslov. generalnega konzulata v Rotterdamu je ustanovljena sedaj gori imenovana zbornica, po holandsko: Nederlandsche-Joegoslavische Kamer van Koophandel. Naslov: Rotterdam, Korte Wijnbrug-straat 5. Poseben namen zbornice je zveza holandskih z jugoslov. gospodarskimi interesenti. Trgovina Holandije znaša na leto nad dve milijardi hol. goldinarjev. Holandski trgovec se ne boji nobene razdalje in gleda samo na pravno varnost. Holandska uvozna carina je med najnižjimi v Evropi in imajo zato naši produkti dobro prodajno možnost. Nova zbornica bo pozvala naše eksporterje že na oferte za slive, čežano in grozdje. Predsednik zbornice je jugosl. generalni konzul v Rotterdamu, H. H. van Dam. Izvoz lesa in gozdarsko-politični problemi. V zagrebškem »Morgenblatt«-u beremo pod gornjim naslovom sledečo zanimivo razpravo: V devetih letih 1920—28 je bilo eksporliranih iz Jugoslavije za ca 12 milijard dinarjev gozdnih produktov. Skupni izvoz Jugoslavije v teh letih je dosegel vrednost 546 milijard Din, torej so dali lesni produkti skoraj četrtino vsega izvoza. V posameznih letih je dosegla svota teh produktov do 30 odstotkov skupne vrednosti. Gre torej za trajno najvažnejšo panogo juslov. eksporta. Jugoslavija razpolaga s sednimi milijoni hektarov gozdne površine z letnim do-rastkom 155 milijonov m3, ki mu pa pač stoji nasproti letno posekanje 18 mil. m3. Glavno prodajno ozemlje iz Jugoslavije eksporiiranega lesa obsega dežele ob Sredozemskem morju, z Italijo na čelu. Prav tako je Ogrska zelo močen kupec. A tudi Nemčija, Anglija in ameriške dežele (Argentina) so važni odjemalci. Izvožena množina stavbnega lesa je narasla od 588.284 ion v letu 1922 na 1,469.749 ton v letu 1928; leto 1929 je prineslo majhen padec, na 1,399.164 ton. Drv smo izvozili lela 1922 za 112.750 ton, 1. 1929 za 656.434 ton, hrastovih pragov v istih dveh letih za 29.621 in 190.367 ton. V prvi tretjini tekočega leta smo izvozili 325.854 ion stavbnega lesa v vrednosti 333 8 mil. Din, to je skoraj 35% več 'kot v analogni dobi preteklega leta; pragov smo izvozili 54.626 ton za 30-5 mil. Din (+ 177%), drv 67.388 ton za 13 4 mil. Din (—51-6%). V prvih letih po vojski se je izvozna kupčija zelo ugodno razvijala in je dosegla leta 1924 svoj višek. Leti 1925 in 1926 sta bili izrecno neugodni. Bistveno je k temu pripomoglo močno valut-no kolebanje v glavni odjemalni deželi, Italiji, dalje v važnih prodajnih deželah Francije in Belgije. Od 1. 1924 na 1925 pade vrednost izvoženega stavbnega les^ ob neznatno večji množini od 1600 na 1100 mil. Din; pač se pa tu pozna tudi dvig jugoslovanske valute. Leta 1927 se prične po stabilizaciji vrednotnih razmer na najvažnejših prodajnih trgih nova konjunktura. Dočim je nesel izvoz stavbnega lesa leta 1926 samo 800 mil. Din, je narasel leta 1927 na 885 milijonov, l. 1928 na 1180 in 1. 1929 na 1400 mil. Din. Dvig izvoza, pospešen po močni stavbni delavnosti v številnih deželah, se pozna v svojih posledicah noter v tekoče leto 1930. Vseeno se je pa že v drugi polovici leta 1928 in še bolj v letu 1929 javilo nekako poslabšanje konjunkture. Na koncu leta ,1929 se že dobro čuti ruska konkurenca, dumpin-gu slična. 2e v decembrovi številki 1929 glasila Jugoslovanske zveze gozdarjev opozarja prof. dr. ing. Marinovič, da se »javlja Rusija zmeraj pogosteje in z vedno večjimi množinami lesa ne samo v severnem lesnem središču, temveč tudi v južnem, in sicer po zelo nizkih cenah«. Poudarja, da se je Rusiji že posrečilo dvignili svojo lesno produkcijo na predvojno višino. V drugi marčevi polovici t. 1. ugotavlja Marinovič v nekem predavanju, da stopa Rusija s svojim kavkaškim lesom v južnem lesnem središču zmeraj močneje v ospredje. Obstoji nevarnost, da bo Rusija s svojim cenenim lesom preplavila vso Evropo, Levanto in Severno Afriko. — Drugi zopet slikajo rusko nevarnost kot manj pretečo in vidijo v velikem lanskem in letošnjem izvozu ruskega lesa le slučajnostni pojav. Velika gospodarska manifestacija v Ljubljani. Gozdarsko-lovska razstava se otvori v nedeljo 31. t. m. (Prim. krik ob svoječasnem naznanilu otvoritve ruske prodajnice žita v Benetkah. Op. ur. — Lesnoindustrijski krogi Jugoslavije označajo Marinovičeve pomisleke večinoma kot resnici odgovarjajoče, poudarjajo pa, da pridejo v poštev tudi še drugi neugodni momenti. Tako je Španija, sicer prav dobra odjemalka jugo-slov. lesa, v svojih letnih nakupih že dalje časa zelo ovirana po svojih valutnih težkočah. Tudi prodaja v Nemčijo je nekoliko slabejša. Spričo tega neugodnega razvoja mednarodnih tržnih razmer, se pečajo strokovni krogi živahno z vprašanjem odpomoči. Naravno najbližja je misel ojačenja konkurenčne zmožnosti s tem, da se da industriji možnost znižanja cen. Tu pridejo v poštev tarifno- in ca-rinsko-politične odredbe, pri čemer je potrebno ozko sodelovanje države in lesne industrije. Dočim bi bile te odredbe določene takorekoč le za sedanji trenutek, se opazijo pri natančnejšem opazovanju notranjega stvarnega položaja organizatorične hibe, kojih odstranitev je v interesu bodočega razvoja nujno potrebna. Dočim je dobila Nemčija že pred vojsko iz državnih gozdov 6 odstotkov vseh svojih državnih dohodkov, jih dobi )ugoslavija iz svojih državnih gozdov samo 0-6%. Pri tem ima Jugoslavija 3,600.000 ha državnega gozda, Nemčija 4,500.000. Koliko večji so dohodki v Nemčiji kot v Jugoslaviji! In od teh pride na državni gozd celih 6%. Češkoslovaška s samo 900.000 ha ima iz drž. gozdov več dohodkov kot mi, prav tako Romunija z 2,000.000 ha. Seveda pa izrablja jugo-slov. država samo 6% svojih gozdov v lastni režiji, 29% se proda vsako leto ob deblu, 65% je z dolgoročnimi pogodbami prepuščenih zasebnemu izkoriščanju. Gozdarsko osobje potrebuje nujno kvantitativnega in kvalitativnega ojačenja. Dočim se zahteva redno en aka-demično izšolan gozdni funkcionar za 3000 do 5000 hektarov, pride pri nas tudi v najbolje urejenih gozdnih gospodarstvih ozir. gozdnih upravah en tak funkcijonar šele na 10.000, 20.000, in tudi na 50.000 do 80.000 ha. Prusija je imela pred vojsko nei 2.700.000 ha državnega gozda 965 gozdarskih organov z visokošolsko izo-brazdo in 5200 s srednješolsko izobrazbo, Jugoslavija ima na 600.000 hektarih vsega skupaj 2695 oseb, med njimi 900 z visokošolsko izobrazbo. Manjka nam torej v prvi vrsti srednješolsko izobraženega osobja. — Velika hiba je tudi množina malih gozdnih posestev; uradno so našteli 650.000 parcel pod 100 ha, večinoma s posamnimi posestniki. Tu bi bila spojitev nujno potrebna. Novi jugoslovanski gozdni zakon je stopil v veljavo; napravil je konec enajst let trajajoči močni neenakosti gozdnega prava. Zakon temelji na načelu močnega trajnega gospodarstva. Obvezuje tudi zasebne posestnike z več kot 300 ha gozda k napravi gospodarskega načrta. Pri gozdih v kra-ških okrajih se more predpisati gospodarski načrt tudi za posestva pod gori omenjeno mejo. S sprejetjem načela trajnega gospodarstva smo prišli na pot, ki je dosedanji ravno nasprotna. Na mesto liberalističnega pojmovanja stopa temeljito državno skrbstvo za obstoj gozdov. Pri tem je bil merodajen še poseben vzrok. V smislu agrarne reforme, ki se izvaja od ustanovitve države dalje, so prišli tudi gozdi zasebnega veleposestva na vrsto za razlastitev. In tudi novi zakon naznanja poseben zakon o razlastitvi takih gozdov, kar pa povzroča v strokovnih krogih pač pomisleke. Obvezen je gospodarski načrt tudi za gozde javnopravnih in zasebnopravnih korporacij (gozdi pod posebnim javnim nadzorstvom), kar doslej nikakor ni bilo splošno v veljavi. Zelo važni so predpisi za pogozdovanje kraškega ozemlja (Primorje, Hercegovina, črna gora in Južna Srbija), ki naj dobi v 50 letih — od 1930 do 1980 — za 2 do 3 mil. hektarov novega gozda. V deželah bivše Avstro-Ogrške monarhije so bile posestne razmere že dolgo časa urejene. V delu Srbije državni gozdovi še sedaj niso omejeni. V Bosni zopet se morajo iz državnih gozdov izločiti pašniške servitute in 'Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. se bo vršila na ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 15. septembra 1930 I. državna gumarska in lovska razstava. Svečana otvoritev bo v nedeljo 31. avgusta ob pol 10. dopoldne na sejmišču. Z razstavo bo združena tudi posebna razstava lovskih psov, ki se bo vršila 31. avgusta 1930. Ker bo obisk te razstave zelo velik zlasti iz južnih krajev naše države, bodo imeli lastniki lovskih psov priliko pokazati svoje čistokrvne živali in dokazati, na kako visoki stopinji se nahaja naša kinologija. Razstavljeni bodo tudi psi iz kraljeve pisarne Suvobor. Pozivamo vse lastnike lepih lovskih psov, da takoj prijavijo svoje pse na naslov: Razstava lovskih psov, Ljubljana, Velesejem«. Prijavnina znaša za vsakega psa po Din 20-—, za legla s psi-, co vred pa Din 40. Tudi gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Čehoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Ma-djarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, či- i Ko je zborovala v Berlinu konferenca v pogonskih silah, smo obširno poročali o nji. Tam je predložil dr. Oliven tudi načrt o enotni elektrifikaciji za vso Evropo. Sedaj je ta načrt do podrobnosti izdelal, in izgloda takole: Ima tri črte od severa proti jugu in dve črti od zapada proti vzhodu, s skupnim vodilnim omrežjem 400.000 Volt. Poglejmo najprvo črte od severa proti jugu: Ena bi šla od Varšave preko nemško-poljskega premogovnega ozemlja skoz Češkoslovaško čez Dunaj in Gradec v Jugoslavijo k dalmatinskim vodnim silam in od tam v Skader in Elbasan (Albanija); skupna dolžina ca 1500 km. Druga bi šla od vodnih sil Norveške in Švedske čez Hamburg - Berlin in čez srednjenem-ško ozemlje rjavega premoga k vodnim silam visokih Alp in preko Bren-nerja v (Senovo; ca 2200 km. Tretja črta bi šla od Calais (za angleški tovorni premog) čez Pariz in Lyon do vodnih sil v Rodanovem ozemlju in VSI OGRSKI KARTELI BODO RAZPUŠČENI. V jesenskem zasedanju ogrskega parlamenta bo prišel na vrsto novi zakonski načrt o kartelih. Zato so sklenili vsi ogrski karteli svoj razpust še pred uveljavljenjem novega zakona, ko-jega določbe smatrajo za izredno obremenilne. Izjema sta le kartela sladkorja in špirita, ki sta bila ustanovljena svoj čas z odobrenjem vlade in ki uživala tudi sedaj še njeno podporo. Ostali karteli trdijo, da so v načrtu določbe, ki njih nadaljnje delovanje izredno otežkočajo in ga v gotovih slučajih sploh onemogočijo. servitute sekanja lesa. Posebno važna je času primerna nova ureditev popolnoma zastarelih občinskih gozdnih posestnih razmer. Prav v zadnjih letih je bito v ospredju vprašanje dolgoročnih gozdnih pogodb med državo in velikimi zasebnimi družbami. Poseben pomen je to vprašanje dobilo še s tem, da predstavljajo te družbe večkrat tudi inozemski kapital. Dočim so si izvojevale male žage zakon za zaščito domače gozdne industrije, je prišlo po pogajanjih z večjimi družbami do revizije pogodb. Ni dvoma, da se more za veleobratovanje gozdne industrije potrebna glavnica dobiti komaj drugače kot po velikih močnih družbah. Njih glavnična moč bo tembolj potrebna, kolikor bolj pada konjunktura v trgovini z lesom. stilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, loko-mobile, motorje in veliko števil najrazličnejšega roja. Take obsežne razstave kmetijskih strojev kot bo na letošnjem velesejmu, še ni bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z loko-mobilami, motorji in električnim tokom. Preskrbo prenočišč v hotelih ali privatnih stanovanjih za obiskovalce ljubljanskega jesenskega velesejma, od dne 31. avg. do 15. sept., bo prevzel tudi letos Stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč in dan. Posebna komisija Stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči. Uprava ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po Din 30. Taka legitimacija daje pravico do znižane voznine za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih cele države, lahko pa se naroče z dopisnico direktno pri velesejmskem uradu. Navodil tiskanih v legitimaciji se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno | i so posetnikom zasigurana. odtam naprej do Barcelone in Madrida ter do Lizbone, ki leži ugodno za evropski premog; 2100 km. Od vzhoda proti zahodu bi šla prva črta od Katovic v Šleziji čez Halle in Trier v Pariz; 1200 km. Druga črta pa od Rostova (Donsko premogovno ozemlje) preko Odese skoz rumunsko petrolejsko ozemlje do Bukarešte in od tam preko velikih vodnih sil v Železnih vratih v Temešvar (Bega) Budimpešto - Dunaj - Salzburg in Innsbruck, dalje skoz alpsko ozemlje Švice in Francije do Lyona; ca 3000 kilometrov. Vse omrežje bi merilo okoli 10.000 kilometrov. Gradbeni stroški ogromnega načrta so napovedani s ca dvema milijardama mark (27 milijard dinarjev!). Dr. Oliven predlaga, naj se države kolikor mogoče hitro pečajo z rešitvijo tega problema, ker bi morala sicer posamezna deželna omrežja izgubiti najkoristnejšo organično zvezo z bodočim evropskim omrežjem. * * * ^iiLidkDOUDrjx’iuiii) Tvrdka Frančiško Curet, Agente Co-mercial Colegiado, Barcelona, Monte-sion 5 (Španija) želi stopiti v stik v tukajšnjimi izvozniki živil in tvornicami industrijskih izdelkov. Tvrdka »Triglav«, mehanična delavnica in pilarna v Tržiču želi stopiti v stik s tvornicami, ki izdelujejo kredo za pisalne svrhe. Zastopstvo za Poljsko. Neka tvrdka iz Poljske išče zastopnika v Jugoslaviji za poljedelske stroje, nadalje za stroje za sladkorno industrijo, lokomo-bile, kotle, parne valjarje, ogrejevalna telesa, ponvice za mleko in podobno blago. Interesenti za navedeno zastopstvo naj javijo svoj naslov: Zbornica za TOl v Ljubljani. 5festaue»:>efnii Konjski sejmi v Kozjem. Kr. banska uprava je podelila občini Kozje pravico, da sme na dni, ko se vršijo letni sejmi za govejo živino t. j. dne 24. II., 26. IV., 13. VI. in 25. VII. vsako leto, prirediti tudi sejme za konje. Stalne razstave jugoslovanskega blaga v Albaniji so bile po češkoslovaškem vzorcu otvorjene v Korči, Skadru, Draču in Tirani. &4t>du Statistični pregled zunanje« trgovine Jugoslavije v prvem polletju 1930 je izdal pravkar carinski oddelek v finančnem ministrstvu. Dobi se pri vseh carinskih uradih za 30 Din. V 15 poglavjih so obravnavani vsi važni podatki izvoza in uvoza, s posebnim upoštevanjem deležev posameznih inozemskih držav ter s primerjanjem z analognimi podatki preteklega leta. Konsuinna društva v vsej Jugoslaviji bodo pregledana glede na njih delovanje, knjige in članstvo od pristojnih finančnih organov. Tako je ukrenilo finančno ministrstvovsted opetovanih pritožb zasebne trgovine, da prodajajo kon-surana društva tudi nečlanom. Regulacijski načrt za jugoslovanska morska pristanišča je bil izdelan v prometnem in v gradbenem ministrstvu. V ta namen bodo porabili kredite v znesku 1500 milijonov Din. Gre v prvi vrsti za pristanišča Sušak, Split, Gruž in Šibenik. Z deli nameravajo kmalu pričeti. Novi gospodarski zakoni so na vidiku; zakon o delniških družbah je že izdelan, v teh dneh bo pa izdelan načrt bančnega zakona. Načrt ustanovitve jiigoslovansko-čslov. informacijskega urada je predloižil v trgovskem ministrstvu čslov. publicist Adalbert Bakalar. Dela za izvedbo dogovora v Sinaji bosta dokončali jugoslovanska in romunska komisija v Beogradu. Grozdje iz okolice Vršca in Smedereva je predmet živahnega povpraševanja na trgih v Pragi in na Dunaju. Letos računajo z izvozom 20 miljonov kg svežega grozdja. Agrarne konference v Varšavi se bo udeležila tudi Jugoslavija in so njeni zastopniki že imenovani. Jugoslavija in Romunija nikakor nočeta, da bi imela ta konferenca ost obrnjeno proti Nemčiji. Ohalo gornje Adrije je obiskalo v prvi letošnji polovici 17.449 posetnikov, med njimi 8000 inozemcev. Lani je bil tujski promet nekoliko večji. Pač pa se je ojačilo zanimanje severnih narodov in Francozov za našo Adrijo. Zlate zaloge Francoske banke so zopet narasle in so dosgele vsoto 46-95 milijard frankov. Znižanja dohodninskega davka v U. S. A., ki je znašalo letos 1 odstotek, po izjavi Mellona za prihodnje leto ni pričakovati. Resni položaj tekstilne industrije v Indiji se čimdalje bolj slabša. Zaprli bodo še nove tovarne in 1. septembra bo 100.000 tekstilnih delavcev brez dela. Zunanja trgovina Avstrije izkazuje v juliju pasivnost 79-6 milijonov šilingov, v mesecih januar—julij pa 540-2 milijonov; lanska pasivnost prvih sedmih mesecev je znašala 583-8 milijonov šil. British American Tobacco Comp. izplačuje zopet 4 lA -odstotno interimno dividendo. Kanadski pridelek pšenice označujejo kot kvantitativno prav dober (370 milijonov bušlov), kot kvalitativno pa ne prav posebno zadovoljiv. Proti baissistom na peseto so ustanovili v Madridu poseben zavod, ki naj vodi boj proti špekulaciji na baisse. Zavod se imenuje »regulacijska centrala«. Belgijski kartel stekla je bil ustanovljen v Bruslju. Vidijo v njem pričetek za ustanovitev svetovnega kartela stekla. Veliko tovarno svile v bližini Džev-dželije je sklenila zgraditi neka francoska skupina v Lyonu.Tovarna naj krije vso potrebo Balkana. Te dni pridejo ly-onski svileni industrijci v Beograd. Poljska zunanja trgovina v juliju je bila skoraj izenačena; uvoz 195 miljonov zlotov, izvoz 197 miljonov. Obtok bankovcev v Avstriji je znašal po zadnjem izkazu Narodne banke 931 miljonov šilingov. Obtok bankovcev v Avstriji je znašal po zadnjem izkazu Narodne banke 4229 miljonov mark, kritje v zlatu je bilo 61-9 odstotno, v zlatu in devizah 69-3%. Banka mesta Danzig je znižala obrestno mero od 4 in pol na 4 odstotke. V nemški kovinski industriji so se izvršile zopet večje obratne omejitve. Načrt elektrifikacije vse Evrope. Teritorijalna razdelitev naših konzulatov. Kr. banska uprava razglaša: Ministrstvo za zunanje zadeve je prejelo od kr. poslaništva v Parizu poročilo o teritorijalni pristojnosti kr. konzulatov v francoski republiki z Alžirom in Sirijo. Po tej razdelitvi spadajo pod 1.) generalni konzulat v Marseillu (generalni konzul g. Adjemovič, uradnik min. za zun. zad.): Bouchs de Rho-ne - Pygenees - Ariege - Aude - He-rault - Tarn - Avoyron Lozere - Gard - Ardeche - Vaucluse - Drome - Hau-tes - Alpes - Basses - Alpes - Var -Alpes - Maritimes; 2.) generalni konzulat v Bordeau-xu (generalni konzul R. Šumenkovič, uradnik min. za zun. zad.): Rhone -Loire - Saopeet - Loire - Ain - Jura -Haute - Savoie - Izerc; 3.) konzulat v Havru (častni konzul C. Kronheimer): Seine - Infeiure -Euro; 4.) konzulat v Lillu (častni konzul Legrand): Nord - las - de - Calais -Somme; 5.) konzulat v Nantesu (častni konzul Habrillet); 6.) Konzulat v Toulousi (častni konzul Melter de Labrthe): Haute - Ga-rone - Haut - Lurehees - Gers- Lot et - Garonne - Tarne - et Garonne -Lot; 7. konzulat v Alžiru (častni konzul Blachett); v Beyrouthu v Siriji (častni konzul E. Carbonniers). 'Kraljevska banska uprava razglaša: Ministrstvo za zunanje zadeve je prejelo od kraljevskega poslaništva v Washingtonu poročilo o teritorijalni pristojnosti kr. konzulatov v Združenih državah Severne Amerike. Po tej razdelitvi spadajo pod: 1. generalni konzulat v Newyorku: New York, Pennsylvania, West Virginia, Ohio, Alabama, Tennesee, Main, New Hampshire, Vermon, Masschuts, Connecticut, Rhode Island, New Je-rey, Delaware, Disctrikt of Columbia, D. C., Maryland, Virginia, North Caro-lina, Georgia, Florida; 2. generalni konzulat v Chicagu: Michigan, Illionois, Arkansas, Louisiana, Missouri, Wisconsin, Iowa, Minnesota, Indiana, Mississipi, Kentucky; 3. generalni konzulat v San Franciscu: Colorado, Idaho, Montana, Utah, Wioming. New Mexico, Texas, Oklahoma, Kansas, Nebraska, North Dakota, Caliiornia, Nevada, Arizona, Ovepfon, Washington, Alaska, Hawati, Philippines. Razen gornjih je v Clevelandu častni vice-konzul. Pod častni konzulat v Guatemali spadajo republike centralne Amerike. V Mexiku je častni konzulat, častni konzulat je nadalje v Helmoslu v Mexiki. V Osaki na Japonskem je častni konzul, takisto v Port au Princu na Haitskih otokih. INSOLVENCA NAJVEČJE ITALIJANSKE POLJEDELSKE DRUŽBE. Največja italijanska delniška družba za poljedelska ipodjetja, melioracije, namakanje in živinorejo, koje delniška glavnica je znašala 100 milijonov lir, je postala insolventna. Borzne špekulacije upravnega sveta so ji prinesle zgubo 250 milijonov lir. Imenuje se Societa delle Bonifiche Ferraresi, sedež ima v Torino. Ustanovljena je bila leta 1872 v Ferrari in se je v zadnjih letih ogromno razvila; izvedla je velikanska melioracijska in namakalna dela. 2e pred leti je imela 25.000 hektarov rodovitnega sveta, veliko živine in največjo Tiborejnico v vsej Italiji. V zadnjih desetih letih je razdelila vselej 10—14 odstotno dividendo. Nominalna vrednost