TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Korak bliže k normalizaciji poslovanja .•...•••Minuli četrtek je sklical .veznosti za plačilo anuitet to mo, da bomo do kanca''leta: v. d. generaJnega direktorja pokritje izgub trem tovar- izdelali še približno za 10 mi-Vlado Sodin sejo razširjenj nam Vprašanje rentabilnosti ¡¡¡g| prblzvod6v ¡§1 bi po-ga strokovnega kolegija, na m ekonomičnosti dosedanje kateri so prisotni direktorji ’ proizvodnje v teh tovarnah bo , •Jf. l0tnega tovarn poslušali poročila in. postalo tako osnovno vpra- .™^^ ^^1?^-.^;, -0' -"razpravljali o ekonomskem šanje, kateremu bo treba po- -Izvozni rezultati v. desetih itoložaju ¡našega podjetja, o svetiti vso'skrb zlasti zato, mesecih so dobri in dajejo •predlogu za rebalans gospo- ker nekatere tovarne predvi- ■slutiti, da smo na nekaterih darskega plana, o našem le- devajo še večje izgube kot So področjih uspeli prodreti z tošnjem izvozu o prodajnih bile planirane, I našimi izdelki na inozemska pogojih za naslednje leto; Ekonomičnost poslovanj# .V prihodnje pa bon* Za naše bralce je izmed Pri vseh tovarnah ni zadovo- too morali še bolj zaostriti' vseh točk dnevnega reda Ijiva, saj predvideva • samo vprašanje ekonomičnosti po-; najbolj, zanimiva prva točka, I»t- tovarn večji fizični ob- sameznih proizvodov, za iz-zlasti Zategadelj; ker smo o "S®* "proizvodnje na zaposle- in, še'bolj .angažirati nar ostalih — z,izjemo prodaj- nega. Močne tendenc?, po ek-.. gg skupne službe za večji iz-, hih pogojev — že večkrat po- stenzivnem gospodarjenju v tržek -v devizah. .Vrednost iz-’ ' ročali in razpravljali* v na- naših tovarnah ——z večjo pro- voza v desetih mesecih je v, šem listu, tako, da je tema- izvodnjo samo s povečanim znašala 3.263.000 dolarjev, y j tika vsem' mašim bralcem številom zaposlenih brez ozi-_ naslednjem letu pa predvid^ . . vsaj do neke mene že pozna- ra ra?P<>l'Ožljiva obrato- varno izvoz v višini 6 milijo;-na. O splošnem ekonomskem valila sredstva — še vedno nov dolarjev. niso zamrle. Glede reorganizacije naše-:- Proizvodnja je v zadnjih ga, podjetja smo dobili pri-dveh niesecih bistveno preše- pombe samoupravnih orga-glar povprečje in je rezultat nov ria koncept bodoče or-presenetljivo dober; Računa- '(Dalje na 6. strani);- Naš izvoz v oktobru položaju našega podjetja, tej najzanimivejši in najvažnejši problematiki, je podal obširno poročilo v. d. generalnega direktorja, Iz njegovega 7 govora.: povzemamo naslednje ugotovitve:, v Ekonomski-položaj podjetja je še vedno zelo težak. Neurejeno .vprašanje obratoval-riš sredstev ■ vpliva Ina ne- Po podatkih zunanjetrgo- delkov so bile v-oktobru kot likvidnost podjetja in pov- vinskega oddelka PSO smo običajno ZDA z nakupom zrpča velike^težave v prooe- izvozili v'preteklem mesecu skoraj celotne proizvodnje sih pipizvodpje. ‘Pomanjka- za 363.415 dolarjev izdelkov, malih elektromotorjev. Na nje reprodukcijskega mate- Upoštevajoč povišan izvozni drugem mestu je bila Za-. riala povzroča v posameznih plan za vrednost lanskoletne- hodna Nemčija in na tret-tovarnah večje ali manjše za- ga primanjkljaja bi morali jem Turčija. Izvozna lista je stoje in s tem precejšnjo go- izvoziti po internem . planu obsegala v celoti 25 držav. spqdansko_ škodb. . ’ za 449.03& dolarjev izdelkov, Glede posameznih tovarn Stanje na žiro računu se je Plus primanjkljaj v septem- moramo pripomniti, da niso v zadnjem času ugodno Sz- fe® ki je znašal 24.848 do- vse \ realizirale svojih me-boljšalo. Od ,kuhninacije larjev, torej, skupaj vred- sečnih izvoznih planov. ..Vzrok 13.500.' mMijoinov smo uspeli 473.878 dolarjev. Meseč- je tičal povsod v pomanjka-znižati' postavko na 8 mili- ni; plan -šmo tako realizirali nju reprodukcijskega mate-jard dnarjev, vendar še ved- le s 76,6%, kar je vsekakor riala in surovin iz. uvoza, ho- čutimo izreden pritisk za nezadovoljivo, saj bomo mo- Tuji dobavitelji teh materia-pokntje naših dolgov dobavi- rali zaradi tega v preostalih lov zahtevajo namreč,v ve-teljem. Dodeljena/ bančna mesecih novembru in de- čini primerov, da jim porav-sredstva smo medtem pora- cembru izvoziti po 544.500 do- namo najprej že obstoječe bili za nakup deviz, delno za larjev izdelkov, da izpolnimo obveznosti ali, da, jim čelo plačilo po (edinih zaključkih naŠ® letošnje iti lanske izvoz- plačamo naročen material in delno za plačilo lanskotet- ne obveznosti. -vnaprej. Zaradi stalno bloki- nrh dolgdv, nekaj te sume pa Razdelitev po valutnih po- ranega žiro računa nimamo, smo porabili za pokritje ob- dročjih je bila to-pot izredno na razpolago dinarjev, da bi veznosti do Splošne gospo- ugodna. Na konvertibilno smo kupili devize za poravnavo teh računov in tako se klob-(Dalje na 6. strani) Misli k 20. novembru Naša družba se razvija v razinerah,ki jih narekuje notranje in svetovno dogajanje; izpostavljeno je najrazličnejšim vplivom. V tem izredno dinamičnem razvoju se lahko primeri, da . včasih pozabipio ali premalo upoštevamo skrb za negovanje in razvijanje-etičnih in moralnih; načel, s katerimi je zmagala -revolucija, večkrat pozabimo, da je sedanja družba plod izrednih žrtev vseh tistih udeležencev revolucionarnega vretja od oktobrske revolucije do zmagovite NOB in povojne socialistične graditve. Zaradi jega je izredno pomembno; da utrjujemo in razvijamo revolucionarne tradicije med tistimi, ki uživajo v tem dolgotrajnem boju pridobljene sadove in ki naj bi zagotovili nadaljno razvojno pot. c darske banke. Dosledno iz- izvozili kar 7a % vse vredno-vajanje določil sanacijskega,,sti, na klirinško 22% ter na načrta bo do kotjea letá področje vzhodno-evro p/ kih sprostilo še preostaje notra- držav.le 3%. Tri/četrtine iz-, nje rezerve in s tern deblo- voza na konvertibilno, potado našega žiro,.računa. Po dročje. držav s trdno valuto novem letu pričakujemo nor- je nedvomno zánésljiv do--malno poslovanje in konec, kaz, .da naše podjetje vztraj-sedanjih težav ter negotovo- no in ž uspehom prodirS na ril- komercialno najzahtevnejša Periodični . obračuni nam tuja tržišča in hkrati nema-kažejo, relativno slabo eko- 1° prispeva k izravnavi, zu-ripmsko situapijo . podjetja, nanjetrgovinskéga; primanj-saj z ustvarjenim ostankom^ kij aja k. -temi državami, ki Čistega dohodka v višini 1.500 je -v državnem merilu najbolj milijonov dinarjev ne bomo problematičen. ■ mogli, pokriti vseh. naših ob- | Naj večji uvoznik naših iz- Organi delavskega samoupravljanja, vse družbenopolitične organizacije, upravni organi ter uredništvo tednika ISKRA čestitajo vsem članom kolektiva k dnevu republike j BRALCE OPOZARJAMO, DA BOMO V NASLEDNJI ŠTEVILKI GLASILA »ISKRA« OBJAVILI CELOTEN PREDLOG OSNUTKA STATUTA PODJETJA -ISKRA. ČASOPIS BO IZŠEL V PETEK, 26. NOVEMBRA, PO NALOGU SAMOUPRAVNIH ORGANOV PA SE GA MORA RAZDELITI MED ČLANE KOLEKTIVA ŠE TA DAN OZ. NAJKASNEJE V SOBOTO, 27. NOVEMBRA. UREDNUfVC' Devetmesečni obračun Z ZA (Izvleček iz poslovnega poročila) V devetih mesecih Je dosegel zavod 'z izvrženimi storitvami realizacijo 2 milijardi 274,525 682 din ter s tem 83.8 % dinhmičnega oziroma 56.9 % letnega plana realizacije. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta se je »ohseg obračunanih nalog povečal za 32 %, kljub temu pa ni bil dosežen dinamični plan- realizacije, s katerim se je letos predvidelo-enakomernejše zaključevanje na-v log tekom celega leta. Izpad realizacije je - nastal predvsem v tretjem tromesečju, lo je bilo izvrženo komaj' 70 % planiranega dela. Od dosežene realizacije od-. pade 53,3 % na razvojne in 46,7 % na ojstale usluge, pri čemer se je delež'razvojnih uslug nekoliko po večal v primerjavi z 'rezultatom I. polletja (51,5%) pa tudi v primerjavi z enakim obdobjem j preteklega leta . (51,3 %). Ponovno se ‘je povečal tudi de-. lež za Iskro opravljenihsto-» ritev, kar je" razvidno iz na- slednjih podatkov: rovanje (533% v primerjavi z lanskim letom). Pri tem pa je potrebno upoštevali tudi dejstvo, da je plan predvidel režijske stroške komaj v vi-" šini 90% (!) dejansko nastalih stroškov v preteklem letu. Prekoračitev režijskih stroškov se negativno odraža tudi v strukturi lastne cene, zlasti, če jo izrazimo v obliki režijskega koeficienta, t. j. koliko stroškov odpade ni 1 din izdelavnih OD. Dejanski režijski koeficient, je višji od. planiranega, kar' se odraža' pri obračunu v zmanjševanju razlike med la$|no ih prodajno ceno pod planirani nivo. Na j večji »strošek« predstavljajo za zavod vsekakor osebni dohodki (48 % vkalku-liranih stroškov). D,a -bi se mesa OD gibala v planiranem obsegu, je zavod v celotnem obravnavanem obdobju ‘ postopoma zmanjševal število zaposlenih, istočasno pa omejeval riadumo delo in ostala izplačila v breme OD, tako da so .osebni, dohodki za redno delo skoraj . edini vir izplačila. ur v celotnem opravljenem delu. Povprečni neto OD znašajo v obravnavanem obdobju 70.717 dinarjev na zaposlenega. _Od tega odpade na: kot celoto 1,02, korekcija z uspehom 'poslovnih enot pa bo upoštevana pri izplačilu OD za oktober. Enega od glavnih problemov predstavlja v zavodu, Strukt. I.--iX. 65 L—IX. 64- redno delo 93,3' 89,9 nadurno, delo 4,4 6,3 preseg norme' 0;£f * . 1,3 regres, kilometrine, dnevnice' ' 1,5 2,5 skupaj 100,0. 100,0 R e a 1 i z a c i j a Vir realizacije I- -IX. 1963 " I—IX.,1964 : • I,—IX. 1965 Iskra 75,5 8,9 88,2 Znanstveni skladi 0,9 1,5 0,5 JLA in SUP , '2,5 A,5. 1,5 Ostalo 21,1 12,1 . 9,8 Iz. primerjave s preteklim letom izhaja, da je delež OD za redno delo večji ob istočasnem ^manjšanju vseh ostalih virov. Vrednost točke se je do vključno avgusta’ obračunavala v razmerju 1 točka = 1 dinar, čeprav' še je dejan-ska_ vrednost točke po obračunu stalno gibala nekoliko nad 1,00. V septembru pa' je bil izdelan začasen, predlog za vezavo osebnih dohodkov v zavodu na izplačila OD y tovarnah in je bila obračunana povprečna vrednost točke 0,951. Po obračunu za devet mesečev znaša vrednost točke po kriterijih, ki jih predvideva pravilnik OD za zavod kakor tudi v celotnem podjetju, vezava 'sredstev. Tudi v tretjem tromesečju se je nadaljevala že v poročilu .za I. polletje ugotovljena konstantna nelikvidnost, ki so jo povzročila sredstva, vezana v terjatvah do kupcev,, zalogah materiala, nedokončanih nalog in gotovih izdelkov. Pri tem so še terjatve.do kupcev -v primerjavi s stanjem 30. 6, znižale za 200 milijonov, skoraj za enako vsoto pa so se povečala sredstva, vezana v zalogah 'materiala, neder končanih nalog in gotovih izdelkov,. če upoštevamo, da se intenzivno deluje na. zmanjševa--njif terjatev do kupcevj kar se bo odrazilo že\v rezulta- tih oktobra, predstavlja trenutno glavni problem vezava sredstbv v zalogah materiala in nedokončanih nalog. Povprečno 'vezane zaloge materiala : so letos ca. 50 milij, višje- od lanskoletnih povprečnih r zalog, česar vsekakor ne moremo' pripisati samo ■ zvišanju cen. Ukrepi, pod-vzeti za znižanje teh zalog (odprodaja nfckuraninega materiala ipd:) v obravnavanem’ obdobju'še niso pokazali že»-Ijenega efekta.. Se težji je problem- v višini nedokončanih nalog, ki vežejo naj.več, sredstev.. Po gospodarskem planu bi morali do 30. 9. znižati vrednost tako vezanih sredstev pa 1,350 milij.. din in so torej dejanske zaloge za 413 milij. višje od planiranih. Za znižanje .teh zalog je v teku temeljit pregled vseh nedokončanih nalog,. pri če-, mer naj ti se: pospešilo in zaključilo delo na nalogah, ki ze dalj časa vežčjo velika sredstva (še danes je med :delovnimi halogi 'nekaj ta-, kih, na katerih so. pričeli z delom leta. 1961 ali v začetku 1962). Ostdli ukrepi — zaključevanje nalog po fazah — pa «o odvisni tudi od dogovora s poslovnimi enotami.’ L. M. Poleg realizacije,, dosežene ~"v obravnavanem obdobju, je na formiranje celotnega I dohodka vplivala po sni strani neplačana realizacija iz leta | 1964, po drugi Strani pa zna-! tpn obseg terjatev do kupcev, ki so znašale 30.9. skupno 1,313 milijonov "din. Zaradi razmeroma nizkega koeficienta plačane realizacije je v primerjavi z letnim -pianom doseženo le 50% celotnega dohodka. Pri tem je v strukturi celotnega dohodka nekoliko padel delež pq-- .«lovnih stroškov, kar je-pripi-eati spremenjeni strukturi storitev, to je manjšemu obsegu dokončanih nalog, Ki zajemajo tudi materialne dobave. Sorazmerno, močnejši porast dohpdka se , je prelil, v sklade, ki so dosegli v primerjavi s planom 68 %, Manj ugodni pa so podatki o vkalkuliranih stroških (R-4), ki šo dosegli v primerjavi z letnim planom že 81,4%. Pri tem so sorazmerno manj udeleženi izdelavnl stroški (79,3 odstotka letnega' .plana), kot pa režijski. Stroški ■ (83,8 % planiranih). Prekoračitev izdelavnih stroškov je nastala zaradi visokih stroškov izde-lavnega materiala 'pri inženiringu za Indijo, ki ni bil zajet v planu. Prekoračitev, režijskih stroškov pa je nastala predvsem zaradi povišanja cen storitvam (elektrika, PTT stroški, najemnine), zaradi izredno visokih obre», sti od 'kreditov za obratna sredstva (150% v primerjavi » l—IX. 1964), »«polnilnega prispevka za socialno zava- Stevilo v'zaposlenih se' je zmanjšalo od 1.275 v začetku leta. ha 1.129 koncem septembra, t. j. za H,5 %, Na novo se zaposlujcjb samo štipendisti in deloma povratniki iz JLA, vendar v manjšem obsegu. Na "zmanjšanje 'števila zaposlenih je vplivala tudi ukinitev' nekaterih; delovnih mest- zaradi manjšega obsega poslovanja (cea 60 delovnih mest). ' V strukturi opravljenih delovnih ~ur se je ža spoznanje zmanjšal delež izdelaVnih ur-v korist režijskih, v primerjavi z obdobjem I.—IX. 1965. Na to so vplivali predvsem objektivni i'razlogi; več dr» žavhih pravnikov, daljši; red j ni letni dopust.' Vendar pa predstavlja zmanjšanje. obsega 'režijskega dela’ ob'Istočasnem poVečanjiu števila izdelavnih ur še vedno eno od glavnih* i »notranjih - rezerv« za poceni lev razvojnega dela., -Samoupravni morganom zavoda je bil dan predlog,- da, sp ukrepa v treh smereh: j, a) povečati delež izdelavnih ur v sektorjih.; Tu s : ne. Slednje so bile predvidene za odprodajo, delno razvrednotenje ali odpise. Polletna inventura nedokončane proizvodnje je bila delana prav z namenom, da se točneje ugotovi stanje in tako dobi pregled nad dejansko Iansiranimi količinami- in potrebnim lànsiran jem za čim-večjo finalizacijo izdelkov oziroma zmanjšanjem proizvodnje delov na zalogo. ^Obenem pa je bilo potrebno obdržati kontinuiteto v gibanju proizvodnje in v^čjo skrb nabavi manjkajočih materialov. Na ta način bi se j zmanjšale potrebe po materialu za polizdelke, ki- jih je. dovolj ha zalogi; s hitrejšo { .......... finalizacijo pa bi se znižale tudi zaloge nedokončane proizvodnje. Sanacijski program obravnava obratovalna sredstva predvsem’ s stališča zalog. Treba pa jih je gledati tudi s stališča stroškov oziroma vloženih sredstev. Ko vlagamo sredstva v proizvodnjo, nastajajo, stroški za reprodukcijski material, osebne dohodke in drugi stroški,- Če znižujemo' nedokončani*' proizvodnjo, nam za enako količino gotovih izdelkov ni potrebno vložiti toliko dodatni Ij. sredstev za material. Delo-pa usmerjamo tako, da je presledek in količina opravljenega dela' med začetno opravljenim delom in finali-zacijo cimi manjša.; Nič manj pomembno ni absolutno zniževanje stroškov od/ večjih pa do. manjših postavk. S teni zmanjšujemo pritisk na obratovalna sredstva, ■ kdr - je njihova poraba za neko količino proizvodnje manjša, obenem pa si- izboljšujemo eko- nomičnost in rentabilnost. Pomembna je tudi ugotovitev, da si s hitrejšim obračanjem sredstev inf nižjimi Stroški, omogočamo večjo proizvodnjo in nižje stroške na enoto izdelka. » Od gibanja proizvodnje in stroškov je odvisno tudi gibanje osebnih dohodkov. To je bistveno vplivalo, da. se izmotdmo iz ekstenzivnosti gospodarjenja, čeprav je teh ¿nekaj mesecev še premalo, da bi o tem lahko sodili. Nizki osebni dohodki so Sariio delen odraz naših trenutnih gospodarskih sposobnosti in možnosti, ki pa se bodo. povečali vzporedno z boljša-njem te sposobnosti. Poleg jseli težav, ki jih imamo v zvezi s financiranjem proizvodnje in preskrbo z domačim in uvoznim materialom, nas je doletelo še 'izredno visoko povečanje cen materiala po \ reforrhi, česar ne odtehtajo spremembe,.ki gredo nam v prid. Pro-(Nadaljevanje na 6. strani) O vodenju branž ‘ V 37. ŠC glasila (30. septembra) smo na zadnji strani pod naslovom »-Pisma bralcev« objavili vprašanje: Na kakše^ način je predvideno vodenje branž, ki v rgzvoju in v prodaji že obstajajo in ali bodo strokovni teami (»timi« — skupine) še ostali in s kakšnimi nalogami in pristojnostmi? Odgovor smo prejeli 12. novembra in ga v celoti objavljamo: Branžna organizacija, je uspešna oblika kompleksnega organiziranja poslovanja po proizvodih in po-panogah, v katerih ,se lahko povezuje celotna ekonomika panoge , in njenega poslovanja od razvoja do prodaje. V svojem bistvu preprečuje • »oddelčno mišljenje-«, ki ne posveča skrbi proizvodu kot celoti. Tovarna ISKRA v- Kranju je imela že pred leti postavljeno organizacija po skupinah izdelkov) y vodjih panog v razvoju, ki naj bi povezovali izdelke • skozi vse faze njihove ekonomike. Oblika je bila nedvomno uspešna, izvedba pa odvisna od osebnosti vodje, panoge, ki mora' biti - generalist, ki. obvladuje, čeprav bolj na vrhu, vsa pod-' ročja, za razliko od specialista, kj obvladuje v globino. Ie določeno področje. - Organizacijske izvedbe so -različne od,vgraditve pomožne organizacije y kakršenkoli obstoječi organizacijski sistem, do ekstremne oblike ršzdeljtve podjetja na^panoge in divizije — s kompletnimi dejavnostmi, od razvoja specializiranih tovarn do prodaje. Ta ekstremna , zamisel je izvedljiva le ob izredno veli- Zaradi velikega zanimanja za obravnavano gradivo o novi organizaciji ISKRE posredujemo glavne sklepe, ki so jih sprejeli samoupravni organi |izi. družbeno . politične organizacije pri nas. , Takoj po izidu predloga v časopisu je bilo sklicano zasedanje UO, ki je na 12. redni seji, dne 21. oktpbra m takoj naslednjega, dne obravnaval novo organizacijo in,sprejel glede nje prjppmbe za razpravo na DS. UO je zasedanje nadaljeval £7. 10. 1965 tako, da je bil predlog res temeljito obravnavan. UO je imel pripombo, da naj določen riziko izgube lio» si tudi družbeno-politična skupnost, zata naj se izguba pokriva poleg iz rezervnega sklada tovarne in podjetja tudi iz rezervnega sklada družbeno-politične skupnosti. Predstavniki škofjeloške občine soglašajo,' da. v interne predpise združenega podjetja glede pokrivanj a'izgub vključimo- tudi odgovornost druž- kih dimenzijah ter. ni v skladu Z obstoječim izhodiščem,-da so temeljne delovne enote našega podjetja tovarne bZ. specializirane organizacije. Organizacije v okviru združenega podjetja samostojno ugotavljajo in delijo dohodek in odločajo o_svojem poslovanju, vendar v skladu s poslovno politiko združenega podjetja ter je v ospredju predvsem potreba po usfela-' janju celotnega poslovanja. Organizacija po panogah je v tej zamisli .zagotovljena v okviru tehnično-programske-ga področja, kjer je predvideno kot temeljna naloga usmerjanje in usklajevanje dejavnosti posameznih panog skozi razvoj, proizvodi jo in prodajo. V tej obliki bi bila torej to naloga tega" področja, izvajala pa bi se lahke prek dosedanjih pomožnih teamov (skupin). . beno - politične skupnosti, kjer se posamezne organiza-, cije nahajajo. Drugo važno vprašanje; ki je bilo obravnavano, je po» glavje -razlike' pri ceni v izvozu. UO je zahteval, da močni izvozniki, kf ustvarjajo višek deviz nad lastno potrebo, le-te prosto odstopajo kooperantom v okviru podjetja in izven njega, če dosegajo boljše pogoje-dobave in ostalim organizacijam združenega pod. jetja po dogovorjeni cenil med obema tovarnama. Tovarne naj s svgjiim izvozom pokrivajo potrebe po uvozu repro» i materiala in za pokrivanje vseh ostalih obveznosti. S -Pomemben je še-zahtevek UO 'glede skupnih-služb zdru-, ženega. podjetja, ki naj itna” analitsko-iinstrukcijški značaj. V splošnih pravilih, ki naj bi jih organizacije v okviru združenega podjetja imele, naj se določijo naloge skupnih , služb združenega podjetja s pogodbo. Dohodek skupnih služb naj se formira od opravljenih del, ki so letno planirana. Tovarna ne prene. se visokih stroškov skupnih . služb, zato naj se le-fi zmanjšajo na-minimum. UD je prevevala skupna in glavna misel, naj1 bi organizacija v novi obliki’ delovali racionalnejše in ceneje£'kar je tudi smisel združevanja., Družbeno, pčlitične organizacije so novo obliko organizacije obravnavale na sestan-—-ku, 'dne 27. oktobra in naslovile na samoupravne organe .tovarne priporočilo, da-o nii-hovem stališču razpravljajo. Delavski svet je v četrtek, 28. oktobra najvee-pozornosti posvetil prav vpn-šanju, nove organizacijo. Ker je bilo mnogo 'zahtev še nerazčišee- , nih, ne dovolj obrazloženih tudi od <' strani strokovnih služb, je DS imenoval komisijo za uskladitev glavnih predlogov. - (Nadaljevanje na 6. strani) Naše gospodarjenje NASTAJANJE STROŠKOV IN .NJIHOVI VPLIVI NA STRUKTURO CENE IN GOSPODARSKI REZULTAT Kaj - eo stroški in kako vplivajo na naše osehne dohodke, smo zvedeli že v 42. številki našega lista. 'Danes pa poglejmo — kako nastajajo stroški, — kako se vključujejo in vplivajo na strukturo cehe, — kako vplivajo na boljši ali slabši rezultat oz. poslovni uspeh. Stroški nastajajo v odvisnosti od obsega proizvodnje, organizacije proizvodnje, vrste proizvodnje in naše gospodarnosti.- - Stroške povzročamo z namenom, da z nji- mi dosežemo odrejeni cilj, t. j. proizvodnjo, ki po svoji tržno priznani vrednosti pokriva materialne stroške, osebne dohodke ih prispevke družbi. Kazno je, da mora ta vrednost vsebovati tudi del sredstev, ki jih lahko namenimo za razširjeno reprodukcijo. v ENOSTAVNA IN RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA Glede na obseg proizvodnje -je značilno, da Sse pri enostavni reprodukciji proizvodnja obnavlja in odvija v vedno enakem obsegu. Razširjena reprodukcija pa pomeni, da se proizvodnja obnavlja v vedno širšem obsegu. Količine 'dobrin se stal- no povečujejo in napredek je tein večji, Čimbolj je reprodukcija razširjena. V takih ali drugačnih ' okoliščinah moranio računati še na pra-^vilno zaposlenost in produktivnost. Na| interes ie torej: čim večja proizvodnja v najkrajšem času s čim manjšimi stroški, ki jih v glavnem delimo na spremenljive (variabilne) in stalne (fiksne) stroške. Obstaja še nadaljna delitev stroškov, ki pa za razumevanje ; našega primera ni potrebna. SPREMENLJIVI STROŠKI Variabilni (spremenljivih stroški so tisti, ki se gibljejo in nastajajo vzporedno z gibanjem proizvodnje n. pr. material za izdelavo, pomožni material režijskega -značaja. ki preide na proizvod (barve, kemikalije, embala- ža) ter - osebni dohodki,' kot strošek delovne site, porab-. 1 jene v odvisnosti od trajanja procesa proizvodnje in obsega proizvodnje. Ker se ti stroški gibljejo v razmerju z gibanjem (proporcionalno) proizvodnje, prehajajo na proizvode normalno' ob vsaki proizvodnji z enako vrednostjo- STALNI STROŠKI Fiksni (stalni) ¡stroški nastajajo ne glede ha obseg proizvodnje. Ti stroški so v g’a vnem časovni odpisi vrednosti sredstev za delo (amortizacija zgradb, strojev in opreme) ter priprave, spremljanja, ugotavljanja hi plasiranja proizvodnje (tehniško, tehnološko, kadrovsko, tržno in finančno). Slednji" vsebujejo tudi precejšen del osebnih 'težijokaga osebi a. VPLIV STROŠKOV NA STRUKTURO CENE , Vrednost -porabljenega jekla, medenine, pomožnega materiala, sestavnih dolov, energije in delovnega časa so Stroški, ki nastajajo vzporedno in odvisno, od proizvodnje, stalni stroški pa nastajajo neodvisno . od proizvodnje. 1 Zato ni ' vseeno kako smo trošili material, kakšen . je bil izmet in" kvaliteta proizvodnje in kolikšni so bili stalni stroški pri nekem obsegu proizvodnje. Ko primerjamo stalne stroške z nekim obsegom proizvodnje, vidimo, da se do neke meje stalni stroški pri povečanju proizvodnje na enoto proizvodnje znižujejo, BM nižji pa zvišujejo. Oglejmo si enostaven primer kako se vključujejo -- 'mliva- ¡Ü Naš razgovor Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik komisije Za obratno škodo v »Elektromehaniki« ANDREJ -BALDERMAN. VPRAŠANJE: Kot je ■ znano, ima delavski svet tovarne nekaj komisij, med katere spada tudi komisija za obratno škodo. Ste dolgoletni" član »Iskreč in delate kot projektant v 'obratu telefonskih naprav, predvsem pa nas zanima,- od kdaj ste pred-'sednik te komisije? ODGOVOR:. Mislim, da je minilo 5 mesecev, odkar sem prevzel to »hvaležno« -funkcijo. Pred term šem bil . vrsto- let. tajnik, predsednik pa tov. Jože Trampuž. Zdaj je tajnik Franc Cvetko, teh- . .nolog v oddelku vzdrževanja strojev, član komisije pa~] e tudi Franc Eržen, mojster v 'režkarni—. VPRAŠANJE: Kakšno je delo komisije za obratno škodo? . ODGOVOR: V tovarni, kjer je prek 4.000 zaposlenih, se kaj rado zgodi, da nastane kjerkoli večja škoda. Ce'-rfe-' kdo to prijavi — lahko vodje UO ali DS enot oz., kdorkoli,; — maši komisiji,- tedaj je - naša . naloga, da zadevo r#a»' -iščemo in po možnosti najdemo krivca.' VPRAŠANJE: Zakaj. Ste rekli: »Po možnosti/ pa - tudi krivca?« Cffli se krivca ne da zmeraj Ugotoviti? ODGOVOR: Včasih je ta stvar sila zapletena, nekaj-; krat pa tudi zakrita; takrat smo brez moči. Veliko se šušlja, govori se izza voglov, dokazov pa enostavno ni in ni. _ ÜP VPRAŠANJE: Ali menite, da so člani kolektiva dovolj obveščeni o vplivu izmeta oz. kakršnekoli nepotrehpe obratne škode na obračun oz. osebne dohodke.; ODGOVOR: Iz prakse vem, da so delavci in vodje pre- malo poučeni o tem. Kolikšna škoda -nâstané. samo, če nekdo pokvari orodje. Zlom nekega. orodja, recimo — za »štancc«, lahko v trenutku povzroči tudi rriilij onsko škodo, 'da ne računamo zastoja dela in nepotrebno' obremenitev’ orodjarne. Razumljivo je,; da škoda,: ki gre'večkrat na račun malomarnosti, tie-vëstnOstii pa tUdi neznanja, povzroči : dvig stroškov, ki ga občuti pri,...obračunu OD vsa delovna enota. , VPRAŠANJE: Vsekakor zanimivo, vendar vse ka-¿.3, da je. prijav, .posebno . odkar je v teku .akcija Za ' zmanjševanje^';.: Stroškov, vedno več' Kaj menite o tem?- . ‘ ODGOVOR: Da, skoraj dnevno dobivamo prijave, -in to za kvar orodja, izmete', sestavnih delov, nepravilne, dobave materiala 'ali - zakasnitve, : dostave 'slabega ma--. teriala, nepravilne, obdelave postopkov, nepravilno poslovanje po sklâdiScîhy skladiščenje prekomernih zalog, , razne kvàre -,pri prevozih in nepravilne postopke pri, raznih delih v . »Elektromehaniki«, »Kontaktorju«-,in Lip-' niči. lij VPRAŠANJE: - Zanima nas, od kod dobivate: največ prijav in ali- so kri-I teriji obratne, škode znosni oz. ostri...? ODGOVOR: Zaradi reforme, varčevanja' in sanacijskega načrta je kriterij obrat-: ne. škodo dokaj ; poostren. Prav zaradi -"tega . ima’; naša . komisija več’ dela. Ne mine’: dan, da ne bi prejeli 2 do 3 prijave in to največ od končne kontrole, vodij DE, manj pa"s strani mojstrov, 'dasiravno so oni najbližji ’vsemu dogajanju.1 Od delavcev nismo prejeli še nobëne prijave, čeprav za nekatero večjo škodo dobro vedo. Menim, da to ni prav! Če bomo o vseh nepravilnostih oz.' večjih škodah, morda’' tudi o milijonskih, molčali tam, kjer bi morali govoriti, tedaj se’ ne čudimo, če so stvšri ne bodo obrnile občutno na bolje. Tu bi ohk.-nil, da So prijave lahko tudi -nepodpisane, stvar 'komisije pa je, da ugotovi resnično stanje- in ukrepa po danih. navodilih-. VPRAŠANJE:' 'Ljudje.;, so morda včasih. nestrpni. , Sli.šijo o nekih nepravilnostih, konkretno o večji. škodi, vedo, da je to obravnavala komisija za -obratno škodo, ■''dokončni-, rezultati « raziskave', pa zbledijo ali celo zamrejo. | -Bi nam povedali, kakšen . Rje postopek -komisije' in,' ; če res nekatere »občutlji-: ve« nepravilnosti ostanejo, le "koti spomin-? , -. ODGOVOR: Vsak postopek ¡(bravnava .komisija na licu mesta. Č.e je potrebno, strokovno mnenje, pokličemo zadevne strokovnjake, ki dajo' svoje-mnenje. Pq vsestranski- • analizi m zaključnem mnenju - komisije, se celotno gradivo odstopi : pravni službi v' tovarni,1; ki nadalje ukrepa.; Na končno vpraša-. nje .pa bi lahko dejal, ,da so nekatere zadeve na moč ta-jinstvone. O tem ‘pa. kdaj drugič. Menim, da ne bi bilo napak, če' bi o tem, dala mnenje tudi, naša .pravna/, služba.,-. H koncu pa še tole: Komisijo za obratno škodo so nekateri dosedaj smatrali; za komisijo »žandarjev«. Komisiji hi le; namen ^ugotavljati škodo, hotenje'je v tem, da škodo zmanjšujemo oz. Če še, 'le da, da jo preprečujemo. To pa je v danih finančmh prilikah oz. tiidi za pozneje; vsekakor pozitivno delo in v dobro Vseh članov kolektiva. ABC Pretežno večino od zaposlenih v obratu »Kontaktom v Kranju imajo vsekakor ženske. — Na sliki v produkciji ob vrtalnem stroju Rastoče povpraševanje po dvotarifnih števcih Podražitev električne energije je le še. stopnjevala povpraševanje po naših, dvotarifnih, šteVcihr katerih: proizvodnja je slednjič le šjekla. Na področju Vse države je občutiti veliko pomanjkanje trifaznih .dvotarifnih-števcev, in stikalnih Ur,s saj bi si te v vseh. gospodinjstvih, zlasti, kjer imajo kaj več; električnih gospodinjskih . strojev, rudi nabavili. 8 Proizvodnja 3-tarifnih števcev; sicer po vseh, začetnih težavah m'pomanjkanju nekaterh materialov zdaj poteka dokaj ' redno, vendar pa je njen obseg-glede na potrebe še vedno občutno-premajhen. Tudi za letos. predvidena količina dvbtarifnšh števcev ne' bo rešila probie- •roa 'in bi bilo umestno, ko bi naša tovarna v Kranju vložila vse napere v to, da bi; proizvodnjo’ dvotarifnih števcev kar se je da okrepila in razširila in kako' zadovoljila potrebe na domačem tržišču. Najbolj kritično'; je vpraša'* nje dvotarifnih . števcev na področju. Dalmacije,’ kajti tam imajo, veliko.-'stanovanj, v katerih nimajo' peči in so prisiljeni- na ogrevanje - z 'električnimi pečmi,- to Pa se.' , -veda ob povečani -cenii. električne energije posameznim gospodinjstvom povzroča ve- -life stroške,- povečuje pa torej: tudi- ‘ povpraševanje- po . dvotarifnih števcih, ki'jih pa. za zdaj v'Kranju izdelajo še: ' veliko'- premalo... jo na strukturo cene oziro-. še ekonomičnosti in rentabii-ma boljši ali slabši finančni nosti oziroma, odraz naših rezultat: Spremenljivi stroški — porabljenega materiala 700 782 618 — porabljenega del. časa Stalni stroški 300 333 265 — materialnega značaja 422 422 422 — porabljenega del. časa 216 216 223 Lastna cena Razi. do tržne vredn. ■ 1.638 1.755 1.528 (dob.— izguba) + 62 +145 — 28 Tržno priznana in dos. vredn. 1.700 L9(M) 1.500 • Ugotovljena razlika do tržr sposobnosti in prizadevanja; no -priznane vrednosti je pri da proizvedemo 1 v -najkraj-rieki standardni strukturi šem času čim več z najnižji-vloženega 'kapitala odraz' na- ini stroški. Rredpostavljajmo.; da so bili vsi v primeru navedeni rezultati dosežen: v enakem času. Ce, izvzamemo vplive na doseganje tržno priznane. vrednosti in nekatere stroške, ki se . pokrivajo šele ob priliki , ugotavljanja . 'finančnega- rezultata, vidimo iz posameznih pnmerov -naslednje značilnosti: ' ;' if 1. V primeru normalnega in ugodnega rezultata g smo opravili predvideno 'delo. in dosegli proizvodnjo v mejah predvidenih stroškov, s katero smo dosegli normalen, pričakovani . in ' pptreben finančni rezultat. Le ta nam dopuščaj,primemo stimulaci-jo delavcev in pokrivanje obveznosti za najeta-sredstva ža razširjeno reprodukcijo, če Po obveznosti in potrebe' za to manjše, polom bomo 'nekaj sredstev labko .namenili tudi za skupite . potrebe oz., družbeni standard (šole; stanovanja ipd.)., - 2. V primeru boljšega rezultata vidimo, . da so se vzporedno: z večjo proizvodnjo povečali Samo. spreineij-lji-vi. stroški. Stalni stroški Pa , so ostali isti. Dobiček je pri 12% povečani proizvodnji večji za 134 %.• Struktura realiziranih vred.noSti-.se torej izboljšuje v korist dobička, Višejc dela, ki ostane tovgrni, je Večji.' Z njim bo pokrila zapadle obveznosti in' še ji .ostane" za ..dodatno vlaganje v razširjeno' reprodukcijo: iii družbeni standard. Kljub pokritju OD za primerno- stimulacijo 1 delavcev, obstoja možpcst za povečanje osobnih dohodkov. 3. V primeru slabšega rezultata s< vzporedno z nižjo proizvodnjo Znižajo spremenljivi stroški; stalni pa ostanejo isti. Da, Celo večji so! Izkazala se nam je -izguba. Eriklipstavljamo, da so v tfem primem n'asto.pilj: zastoji v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala, energije ali podobnega. Zato je bir la poraba ^nateriala in časa za , izdelavo - manjša ' v ena-; kem obsegu kot je bila nižja proizvodnja: Stalni -stroški materialnega ..značaja ostajajo, porabljenega časa pa se celo povečujejo. V tem primeru odstopamo od. stalnosti teh stroškov. in opazimo pelo pregrešijo. Razlog temu pojavu je manjša proizvodnja, ki je rabila manj časa y.a izdelavo' in zato tudi manj osebnih dohodkov pri' enakem- številu zaposlenih. Ko so delavci čakali; (niso proizvajali); so jim kljub temu tekli osebni dohodki, ker, se: tudi čakanje smatra za čaš,-prebit na delu.'Osebni dohodki so bili sicer niž- V ISKRI proizvodnja telekomunikacijskih naprav zavzema z zgraditvijo novih tovarniških, prostorov za telefonijo v ■Kranju in nove tovarne elektronskih naprav v (Ljubljani vse širši pomen, tako, da je nujnp potrebno organizirati širši krog odjemalcev teh izdelkov tudi izven meja naše dežele. Zato so se' samoupravni organi podjetja; odločili, da se tudi Iskrar'udeleži razstave telekomunikacij, ki je bila organizirana ob stoletnici mednarodne unije za telekomunikacije in svetovnega kongresa te organizacije v Moritreuxu ob Ženevskem jezeru'. novost in prek pripbrdoil potem dajejo direktive industriji. za -izkoriščanje novih naprav. : V kazini, kjer je bila raž- so tudi skrite rezerve Propagandna Služba Iskre je v ta namen organizirala razstavo na tak način, da je bilo mogoče"; naš •• paviljon postaviti v, nekaj urah. Ves razstavni material in. pavi-• ljdnsko opremo so . zložili v ’ kombi, ki je v petek,- 22. ok-tobra zgodaj /zjutraj', začel dolgo pot. prek severne Italije ; in Simp Ionskega pre- ; laza v Montreux, . Že v Sežani, se je pokaza-' lo, da bodo carinske formalnost: trajale veliko dlje kot je bilo predvideno, .saj Vsa-ka država na novo daje svoje plombe na že od naše . carin» plombirani »kombi«. * Procedura je. trajala v Fer-' ‘netičih polnih, pet uri To bi lahko trajalo še več,, čet (ne - bi dobro posredoval špediter v Trstu — Central-spedcTa firma nam je tudi pripravila 'vse. potrebno za •povratek domov, kjer je bila ; znova j potrebna;.... carinska procedura. Naš »kombi« z Iskrino zvezdo jp y'enem dnevu pro • letel severno italijansko ni-. žino, mimo Milana ter skozi. kraje ob jezera Maggiore. do .obmejne DomodoSsole. Ker smo. prispeli zvečer, na mejo, a carina za blago posluje le »od sončnega vzhoda do zd-hoda«, smo morali tam pre--.. močiti in šele naslednji, dan, po končani, carinski proce-// duri pri izhodu iz Italije in. • vhodu v Švico čez Simplon-ski prelaz. (2005 m) potovati, dalje. Seveda smo zaradi tega izgubili toliko časa, da je j švicarska ..carina, šele v ponedeljek zjutraj opravila formalnosti.. Na srečo je bila . slovesna otvoritev raz- -stave šele popoldne, zato smo lahko še pravočasno uredili nas razstavni prostor. Montreux je eno naj večjih švicarskih klimatskih; torišč, z izredno, blago klimo in številnimi hoteli. .Spominja nekoliko na Opatijo. Sedaj je ves- v znamenju svetovnega kongresa Svetovne, zyeze za telekomunikacije, ki traja že skoraj 2 meseca. Nad 800 delegatov iz 126 držav polni že itak živahno mesto ob vznožju alpskih' vrhov. Iskrin ^razstavni prostor se je nahajal med prosi oro-ma ; švedske fiirine r Ericson in danske »Stomo«. Posebno e sosednimi simpatičnimi, Danci smo navezali zelo prisrčne.zveze. Na razstavi Smo srečali vsa velika imena. telekomunikacijske - proizvodnje, med drugimi ITT, - Lorene/ Standard/Bell, Plessy, Ate, Siemens :itd. švicarska industrija je' nastopila skup-nef ter se odlikuje po svojih izredno 'preciznih napravah. Vse velike firme so dale že naj večji poudarek napravam za.zveze, ki se,odvijajo prek satelitov, /saj je istočasno zasedala v Ženevi tudi "komisija za zveze prek sateli-; tov. Znano je, kako se telekomunikacije naglo razvijajo, saj skoraj ne mine dan, da se v tej tehniki ;ne pojavi kaj novega. Zato je nujno potrebno, da strokovnjaki ha' tem polju budno zasledujejo razvoj: telekomunikacij-. Tildi je izredno ‘ važno sodelovanje/ v organih mednarodne unije telekomunikacij, kjer ' najboljši strokovnjaki na 'tem polju, "bodisi iz uprav j eksploatacije ali pa industrije pretresajo vsako Nedvomno Je, ; da naš sa-, zaposlenih dnevno , iz tega ... nacijski program vsaj zado- ali onega razloga ni delalo stava? je ^bda^na'" ražpolago Pm čeprf 27'500 drugimi bese-. —*kter so smo še daleč od tegar da dami kot da bi ne delala strdkovne ^omo dosegli tako težko pri- dva celotna kolektiva ISKRE! eakpvano in - nujno potrebno likvidnost podjetja -ter tako začeli; poslovati * pod normal-, nejšimi pogoji: Naloge^, so torej' še. velike/in bode ter- ■tudi kimd dvorana, kjer so firme prirejale filmske predstave. Da bi delegat: rajši" prišli,, so bile te predstave redno 'povezane s šprejemiT; Mi smo takoj, dostavili vsaki od 126'delegacij Tudi povprečno - trajanje obolelosti,. izraženo v izgub«' ljenih delovnih dneh v žad-njih letih, kaže zaskrbljujočo sliko, sa: je od .1/1953 na prospekte in naporov naših j 1!)64 poraslo s 24,5 na sko- § ... .. delovmh kolektivov, vendar 1 -, Sh® poročila v angleščini, v katerih so opisane vse naše najvažnejše .lelekomhnikacij- ... , 9 . , ske napravp. Po izjavi ’ na- ?pfhovoga radikalnega- azpol- ših delegatov na konferenci, J vanja vse kaže, da so rešljive lé, če 'se, bomo dosledno lotevali raj 39 delovnih dni. L. 1953 je bilo. tako- v-.Sloveniji porabljenih nekaj nad- 900 milijonov ' dinarjev za nado-1 -mestilo osebnega''dohodka za h katerim šo se obračal: posa- .P*5 odkrivanju naših notra- gas bolezni, lani-pa so. je ta ihezhi/čdelegati,' je razstava hjih rezerv,/ki prav- gotovo, znesek dvigniL celo že na Iskre, kakor tudi dostavijo- so y sleherni naši delovni 3,g milijarde dinarjev. Lani torej-/ izgubljenih milijone delovnih 'pa literatura, napravila želo enoti in #s ^ katerimi bi že j0 bilo dober - vtis. Razstavili smo davno morali neusmiljeno ob- skoraj 3 ________I___ telefonsko centralo C 20, te- računati, se pa moramo ozre- kar je nedvomno ogrom-lefoniske. aparate ter vrsto tudi na izostanke od dela, na številka. 'j instrumentov za’ meritve. Po- so prav gotovo Jokaj bo- , / - sebno instrumenti'sovzbujali 1^9? postavka ttrdj v našem , ¿JL I 'fa ■ velik -interes srledalcev Lah- delovnem kolektivu, kot tudi MBsm ISKRI prisil do kaj ko trdimo ■ da ie -nastop v drugih delovnih"' organiza- visokih številk izgu^ijenega rfskJK*' strogo specSteL .cijah/ Ni mi sicer še mspeih delovnega; časa, ko bodo; porabi "razstavi, .pamenjen-i oz- obrati verodostojnih podat- datki zbrani. Vsem izgubam kemti - krogu strokovnjakov, ^ov ° -izgubljenih delovnih vzbudil ' veliko zanimanj©^ dneh zaradi bolezni, nasreč delovnih dni se sicer ne da izogniti, -prav /gotovo - pa bi za določen odstotek izgube na ta račun žiiianjšali, Je. bi nekako poostrili kontrolo nad bolezenskimi in drugimi izostanki, s čimer .bi letno' prav zanesljivo prihranili' marši-, kak 'težko prisl-u-žen " milijon. ki bi nam . bil ob: naporih za sanacijo" finančnega stanja podjetja kaj dobrodošel. naš: razstavni pros,tor*je imel Pr* delu ., in drugih vzrokov vedno -dovolj ., obiskovalcev*.. P° nasih tovarnah V letoš-Iz vprašanj in Željk p d po- hjem delu,- prav gotovo pa je, da-tkih, smo videli, da je da .bodo lo številke dokaj vi-bilo precej presenečenja, g:i 'n prav zato. vredne, da Jugoslavija proizvaja in raz- temeljitejše proučimo, zla-vij.a tudi ■'komplicirane tele- /ker. Je jasno, da so komuibikaoi-jske naprave in- bolehni kaj pogosto tudi »bo-instrumente,. "Iz .izkušeaij po- Rzni«, ...zaradi katerih gredo vzemamo, da -je nujno, če se izdatna sredstva v izgubo, hočemo; vključiti v zunanjo Za danes, se opiram " .na trgovino, letno sodelovati podatke republiškega zavo-vsaj -na sp'ebializirarii raz- da za Socialno Zavarovanje, stavi,/kamor pravzaprav pri- ki veljajo za lansko leto mzveznim organom poslal 3 hajajo le strokovnjaki. Raz--nam nudijo za področje Sfio-.* tem?y-;>2yezt svoj predlog, po stava mora biti . zelo "dobro; venije dokaj boleče številke. ,katerem"'naj bi bila^ fiadome-žaložena s prospekti in- lite- Lani je bilo /y. naši republiki ''stila za obolenja id nezgode ra-turo, prišotrii morajo bili 554.424 zaposlenih, torej ak- enaka. Nadalje republiški strokovnjaki, ki lahko dajo tivnih zavarovancev. Pri to- Zavod za sodialno zavarova-vša .potrebna pojasnila. Ve- likšnem številu . ..zaposlenih nje mfeni, da ji moral sistem -like' firme so. pripeljale e Je.zhššala dnevna izguba de- teh izdatkov . temeljiti na šebbj ekipe... raznih ¡strokov- lovnega časa .5'%, kar pome- delovhih/ organizacijah,- ne ‘ -;.Repubiiški' Zavod Za- social- ' no Zavarovanje, je ustreznim njakov. Š> V. ' ji, koLy primeru normalnega rezultata, vendar ne za /toljko, "kolikor je bil. slabši (rezultat nižji od normalnega, čakanje je bilo, kot prahi-3 mo, po nekoliko nižji" vred-1 JmostiZ- plačano nav reži jo . Negativen rezultat je bil neiz-. bežen; za razširjeno reprodukcijo in sklade ni ostalo ničesar. 4. V praksi se take in podobne stvari pojavljajo v dokaj bolj komplicirani obliki. Vemo, da se z dobro 'pripravo in organiziranjem, /proizvodnje :, lahko ... Izredno. . ipripomore-k večji produktiv-- nosti, zato poznamo. tudi šti-muliranje i režijskega,. osebja (vsebovan v stalnih stroških) v odvisnosti od gibanja proizvodnje in sttroškov. - ,.*Tega 'vpliva, pa navedeni : primer me vsebuje; zaradi - -poudarka na pomen in vpliv stalnih stroškov na ironični rezultat, j Poenostavljen primer — vpliv stroškov na gospodarjenje — ima ' namen zbuditi zanimanje delavcev, ki sé s terni problemi ne ukvarjajo, sodelujejo' pa v organih upravljanja, in navsezadnje šo od-teh gibanj odvisni- tudi njihovi osebni dohodki. Sodimo, da jih prav zato taka gibanja zanimajo na svojih delovnih mestih-, y neposredni okolici in končno v celi .tovarni. Povsod se da nekaj storiti,' odvisno od možnosti, sposobnosti, in položaj a ; delavca v korisL pozitivnejšega rezultata. M:sel, da so naši osebni . dohodki, in . naša Osebna .stimulacija odvisna od dosežene proizvodnje cin višine stroškov, nam mora 'biti stalno pred očmi. Prav zato pa ne bi bilo odveč, da bi o prevelikih stroških čim-več razpravljali tudi- samoupravni organi, kar bo prav; gotovo koristilo vsakemu kolektivu. - M TOVARIŠ UREDNIK! Sem član delovnega kolektiva . »Elektrofhehanike-« v Kranju'. Ž velikim zanimanjem spremljam prizadeva^ nje za zboljšanje; gospodarskega; .stanja naše tovarne. ni, da od navedenega števila glede* na to, koliko "časa tra-p . : - ' ja jo izostanki z. dela. Tako _ _ bi celotno tveganje v. tem - PiSZnčl bralcev -pogledu prenesli na delovne organizacije,-za" to pa bi za ustrezni .. odstotek Zavod /Za socialno' zavarovanje znižal stopnjo za zdravstveno' zava-rovanje,-katero plačujejo de-gega, stednja električne ener- i6vhe; organizacije. Na ta način-bi bile delovne organi- .: Zakaj tako? za- vse člane* delovnega kolektiva enaka. Tovariš uradnik, prosim za odgovor. J. Z„ Kranj gije!? Radio nas vsak dan o tem večkrat obvešča, vendar kaže, da je to varčevanje z elektriko nekaterim - deseta briga. Če ; že govorimo o boljšem gospodarjenju, var- Včasih pa me motijo nekate- Sevanju in prizadevpejšemu nam prinašajo nemajhne iz-re . stvari, ker zapažam, da delu.Lpot®m_ nai gube. marsikateri ukrepi veljajo le za zaposlene v proizvodnji, kot da ljudje, ki so zaposleni na režtjskih delovnih’ mestih, teh ukrepov ne poznajo Pripomba uredništva: Se-oz. -hočejo poznati.: Navajam kretar tovarne »Elektrome-primer: kuhanje kave oz. hanika«, ki je odgovoren, da karkoli v vseh oddelkih to- Se sklepi glede; discipline V boleč/poTav' varno je . prepovedano. Mi- rodu izvršujejo, je poslal na- - ■. ' ,, : slim, da je tako prav. V na- .slednji; odgovor; Reš je, da' Do prihodnjič, upam, da bavnem oddelku, kamor vča- je bda svoj čas izdana okrož- bodo zbrani podatki iz vseh • ših ; šlužbeno prihajam, pa-niča o prepovedi kuhanja in naših tovarn in enot skupnih vidim, da so kava kuha ob ogreyanja v kateremkoli od- 'služb, tedaj pa 'bomo_kon-vsakem času. Razumljivo bi delku .tovarne, zato je prav, kretrieje spregovorili o tem, ..bilo, če bi bila kava name- da se teh navodil strogo dr- Hjg£| v,; inhirn ■? SSmSm njena gostom. Vcmdar vše žimo posebno zdaj, ko traja kaže, da se^kava kuha pre- omejitev. potrošnje elektric- *: , , s . , težno za ljudi, ki so žaposle- ne energije oz. do .takrat, ko pnliramli -sred ni v "tem oddelku. Ali za bo vsebina Zadevne okrožni- stev, tudi. v .ISKRI. zacije. Zainteresirane ; za čim manjšo -izgubo delovnega časa in bi se prav. gotovo temeljiteje ukvarjale Z vprašanjem izostankov od* delaj ki Prav gotovo je, da bi sprejetje takšnega predloga pozitivno vplivalo- na zmanjša-V nje .izgub delovnega /časa, Saj. bi tudi samoupravni organi delovmh organizacij 1 bolj kritično gledali/ na /ta njih ne velja, če že ne dru- ce preklicana. -C- Rezultati izvajanja sanacijskegaMehanografija po svetu (Nadaljevanje s 3. Vrani) 2. Zaloge r. 5 (nedokonča- NOVI POKLICI dajne cene so seveda morale na proizvodnja) so se znižale' IN NJIHOV POLOŽAJ ostati nespremenjene! Aktiv-' in vse kaže, da so se .sanacij.. V ZRN nost tovarne je bila predvsem -skemu programu že zelo pri- šele. kakih deset let po-usrtierjena v pravilno dimen- bližale. Sicer pa je važno, da znamo elektronsko obdelavo zioniranje proizvodnje, ¿ni- se v celoti približajo predpi- podatkov. Proizvodnja na-ževanje stroškov-; in zniže- sanim normativom, - kajti ni- prav se je v tem času — zla-vanjerzalog. Na vseh področ-, hadja so možna, kot odraz sti v zadnjih nekaj letih — jih smo dosegli nekatere dinamikeVv celotnem poslov- izredno razmahnila. Skladno uspehe, največji uspeh pa je nem dogajhnju tovarne. e proizvodnjo narašča tudi povečanje proizvodnje v zad- 3. Eden izmed elementov njih uporaba. Avtomatska njih dveh mesecih. Oglejmo gosp. sanacije je vskLaditev obdelava je v mnogih -pri-si o tem. še nekatere podatke: gteraa zaposlenih pri zmanj- merih postala pogoj: dobre-1. Zaloge r. 3 (material) so -ganem obsegu poslovanja, ga poslovanja. V zvezi z bile znižane, za več,-,;,kot-je Čeprav tega še nismo dosegli razvojem avtomatske obde-predvideval. sanacijski pro- v celoti, se je vendarle šte- lave podatkov je prišlo do gram. I^ajvečji problem pred- vilo zaposlenih znižalo za 80 kadrovskega problema, kajti stavi j a jo rastoče; zaloge ^.po- oseb. To ima ponekod tudi pojavljajo se novi. poklici, sebr^gp orodja, katerega ho negativne posledice, ker , se za katere ni odgovarjajočih proti koncu leta precej goto- šol. NTomšira v r^viin “RTO vega. Naš izvoz v znižuje število visokokvalifi- -šol. Nemška' revija TITO ciranih delavcev, ki odhajajo (Biirotechnik + Organisati-v druge gospodarske organi- on) razpravlja o tem, vpra- šanju pod ndslovom: »Elek-tronenrechner schaffen neue _ Berufe«, po katerem -povze- nktnkllll dosežene proizvoctaje'in štro- raamo ^naslednji , sestavek: UKltlUI U škov po veljavnih normati- Nemčija jr- je' rečeno v vaiiurji M -- - članku —.še ni tako daleč kot so ZDA, kjer so na ,trgu delovne/ sile veliki prevrati, stopoma popravljajo tudi. iz- j*?1 iščejo na milijone lju-plačani OD. .Tako do kohca dl ~ kar zven-i paradoksal-septembra nismo imeli po- 110 ob mili j finih brezposelnih kritih cca 204 milijone OD/ za nova delovna^ inesta, ki ob koncu oktobra'pa le še za neprestano nastajajo kot po-okrog 140 milijonov; Če ta- sledica _ vihravega fazvoja čunamo, da^smo v I.polletju znanosti, tehnike in bla-75% letnega rebalansiranega dosegli povprečno 'mesečno Sinje, plana in je bila izpolnjena 100 enot stroškov, smo jih v -V letu 1970 bo v ZDA napo posameznih mesecih tar zadnjih 4 mesenih dosegali slednja struktura ‘.zaposlenih: zacije. » 4. Nepokriti osebni dohodki računani v odvisnosti od dosežene proizvodnje' in' Stroškov po veljavnih normati-... , . R vih,' so -se zmanjšali. Vzpo- (Nadaljevanje s 1. strani) redno s tem, pa-se na osnovi čič obračunavanj, tako zaple- kumulativnih izračunov, pote, - da navsezadnje ne moremo finalizirati vseh izdelkov, pa .čeprav so ti namenjeni za izvoz. Skupna realizacija v desetih mesecih letošnjega leta znaša 3,262.914 dolarjev ali kole: Mesec .. Januar -• Februar - Marec j April Maj Junij Julij Avgust -September t Oktober k . 2e na prvi; pogled je očit-;A na svojevrstna dinamika iz-,. voza. Vsak prvi mesec tromesečja jé' najnižja, nato- naslednji mesec višja in zadnji . mgseo tromesečja najvišja. povprečno 98 ob tem, da se- 20 %::ž/yisokor izsfcrazbp, (šti-« je proizvodnja bistveno pove- ri . ali večletni univerzitetni 250.924 92 čala. Ob dejstvu, da je bila. študij) 50 % s.srednješolsko 389 453 35 Povprečna mesečna proizvod- izobrazbo, 25 ‘% kvalificira-416Q38’4g nja v i.’polletju 100 enotj se nih delavcev in samo 5 % 230 964 62 ie le-ta v zadnjih 4 mesecih- neiziičene delovne „sile. .To 242^3724'povečaia za H2 enot. Voktob- Phmeni, da bo za 95% de;-¿15 527’71 ru je dosegla rekordno viši- lovnih mast potrebna stre«. Šl6!96230 n° 138 enot. kervna izobrazba. ¡. t 315.997,16 Če še bodo vsi ti poslovni Tudi' ZRN je na tej poti. 421.193,04 elementi in "eirtitelji gibali do Kakšno pa je stanje danes? 363.415,61 konca leta“ tako kot se gib- 8% nemške mladine ima vi-ljejo sedaj, bo dosežen bi- šoko izobrazbo, 10 % šred-stven napredek. Prizadeva- njo, 82 % pa jih pride iz nja v tej smeri pa se bodo osnovne šole in gredo v uk, morala nadaljevati tudi pri- /ki več ne odgovarja zahte-hodnje leto; to ne more /biti vam časa. Žal Še ni prodrlo trenutna ali enkratna akcija, Splošno spoznanje ;— je na-ampak stalna aktivnost za iz- .dalje rečeno v članku — da kajti od rešitve tega problema j'e .zavisna rešitev vseh ostalih. Vsak otrok ¡naj bi hodil v šolo tako dolgo, kot je le mogoče. Če to ni mogoče,’ naj bi se izučil v veleindustriji. Poleg tega. je ¡potrebno nadaljevalno izobraževanje, teoretično in, praktično poglabljanje z individualnim učenjem, tečaji vseh vrst, ljudskimi univerzami, gospodarskimi . šolami in podobno. »Draga industrijska revolucija« se ne ho kazala samo v spremenjenem načlfru proizvodnje, dela in organizacije, temveč prinaša' tudi nove pokliče ter odpravlja1 stare. Sedem, -do o.sem milijonov zaposlenih mora v ZRN do leta 1970 menjati; svojo dosedanjo zaposlitev. To jo ugotovil mednarodni urad za ■ delo. Pojavila' se bodo velika nova delovna področja z novim -industrijskim razvojem na čelu. Ta industrija prinaša usodni proizvod, namreč spremembo in tako postaja ključna industrija, ki ustvarja nove proizvodne panoge in delovna mesta. Njen najmočnejši otrok je elektronska industrija, -ki ima' danes v ZDA 10 milijard7 letnega prometa in milijon zaposlenih, v letu 1970 bo promet narastel za 100 % ', zaposleni pa-.'za 40%. NOVI POKLIČI USLUŽBENCEV Z. avtomatizacijo in elektroniko dobiva poleg proiz- vodnega procesa tudi -"moderna pisarna popolnoma nov obraz, To velja zd go-' spodarstvo in upravo; Tu ho prišlo sicer postopoma, ven/ dar v, končnem rezultatu do 7 popolnega preobrata. O tem preobratu.. bodo- ■ morali vsi, prizadeti pravočasno razmisliti in ga v praksi smotrno in organizacijsko pravilno izvesti. . Ne samo, da prima-nj-’ kuje dobrih' organizatorjev, inžehirjev,--programerjev in drugega strokovnega kádra, temvpč manjka . tudi široka plast komercialnih nameščencev, ki bi . imeli., potrebno znanje o .načinu funkcioniranja m možnostih upora-' be nove -tehnike. Leta 1970 bo treba samo za področje obdelave, podatkov 325.000 strokovnih ljudi, medtem ko je danes zaposlenih le okrog. 25.000. Kdor je nekoč- pričenjal svojo kariero v 'regi-straturi, lahko danes' prične ■pri luknjanju, se dokoplje naprej do programerja in če je študiral, lahko stremi; ža danes; najbolje plačanim, poklicem: t. j. analitik sistema. če se pri opazovanju in raziskavi zahtevanih poklicev spuščamo v podrobnosti^ se pokaže kot izhodišč- ' na točka; -da je ¡problem čisto 'kvalitativne 'narave./ Celo; za 'rutinska dela se pri, obdelavi / podatkov zahteva^ od človeka, /da. zna misliti,/ planirati in razsojati, k teinu pa še določena spretnost pri delu in precejšnja splošna izobrazba. ic->lje na 8. strani)^ Beseda o varčevanju mm?kda ernoS olfkoncu boljšanje gospodarskega7, po-, je vpfašanje vzgpje Tin po-: .. inžaia tnvame. -. ■'. »igličnega - izobraževanja naj- M. P. I važnejši-; problem’ sedanjosti, vsakega tromesečja predložiti lozaja tovarne, banki obračun. Prvi mesec je ' torej mesec relativnega počitka in zadnji maksimalne- . ga naprezanja, kar je vsekakor dokaj, špekulativno. Tudi pretekli mesec okto- . ber kot prvi zadnjega tromesečja ni bil izjema. Marjan Kralj \ Pismo iz Železnikov (Nadaljevanje s 3. strani) bliški sekretar za gospodar-Na razpravi, 11. novembra, stvo Sveto KOBAL, je bilo kjer je bi lnavzoč tudi repu- dbkazano, da je Vsa Jugoslovanska gospodarska dejavnost -po gospodarski reformi usmerjena na združenje in enotno nastopanje na domačem in: tujem trgu. Ugotovljeno je bilo, da bomo le s skupnimi' močmi lahko pre- Korak bliže k normalizaciji poslovanja (Nadaljevanje s 1. strani) leta, s tem, dla bi posamezna ganizacije. Vse tovarne so se' določila statuta, ki jih -ne bo magali težave ki- se po go-odločile za obliko združene- možno prilagoditi «ako^uro- refontji hitro, bli- ga podjetja. V dostavljenih Ijavili postopoma materialih, ki jih sedaj ob- polletju. 1 ravnava statutarna komsija, bodo podane pripombe im ^^ata predlogi za spremembo določil, ki naj bi. bdi formulirani v novem osnutku statuta. Predlog osnutka bodo poslovne enonte v nekaj dneh obravnavale in računamo na njegovo potrditev v decembru. Nova organizacijska oblika bo tako imela veljavo s prvim iamuariem naslednjega žajo vsem organizacijam. V velikem' skupnem podjetju Izredno obširna in plodna jjo®o lažje skupno dosegli o nanizanih vpraša- uresničevanje sanacijskega najin s -tem ozdravljenje, njih te in ostalih točk dmev- » nega reda je pri prisotnih cr , sprožila mnogo različnih predvsem pa tiho željo - vi-mnenj, sugestij in predlogov sobo obračanje obratnih sred-ter zaključkov zlasti s strani, štev. člani DS so spoznam da tovarne Elementov, o čemur je naš skupni -cilj ZDRUŽE-Pa bomo obširneje še poro- NO PODJETJE, in se zaiy z ~ nekaterimi pripombami tudi Marjan Kralj opredelili. - Bralci »Iskre« sp v eni od zadnjih številk časopisa lahko prebrali članek/ ki prikazuje rezultate letošnjega tekmovanja mladine v dvigu produktivnosti. O akciji s$-ipi in delu strokovnih služb, ki so točkovale tekmovalce in posamezne tovarne, je pisec že povedal svoje mnenje. Tudi nagrade so bile razdeljene in vse-priznanje tistim, ki so si jih s svojim prizadevanjem zaslužili. Koordinacijski komite ZMS podjetja je na osnovi letošnjih izkušenj sklenil, da takih akcij v prihodnjem letu, (in verjetno tudi pozneje) ne bo več organiziral. To je vsekakor sprejemljiva ugotovitev, če, upoštevamo opisane težave. Tem se je pridružila še ta in ona organizacijska napaka, ki je samo povečala stroške, na drugi strani raa zmanjšala celotni uspeh in namen tekmovanja. Verjetno so bili z dobrim namenom, čeprav nepreraču-nano, dani v tisk formularji, ha katere bi v posameznih obračunskih enotah zapisovali rezultate tekmovalcev. Zavitek z nekaj nad tisoč listi je že pred šestimi meseci prispel v knjižnico, ki je v prostorih »Elektroniehani ke«, kjer bi- ga morala'verjetno prevzeti tekmovalna komisija, Zadevni- listi še da-^ nes čakajo naročnika. Slišal sem, da je bil nekdo od odgovornih oseb pred kratkim opozorjen, naj omenjeni zavitek sprejme in odda tistemu,, ki jih je naročil, vendar je odgovoril, da formularji niso več aktualni in jih nima za kaj uporabiti!? Tako bodo še naprej ostali knjižničarjem in tistim, ki jim je, žal denarja za take nepremišljenosti — v . spotiko. Morda jih bodo sčasoma ljudje raznosili ali pa uporabili kot podlogo za risanje skic in sestavljanje spisov. Tako bodo vsaj - nečemu koristili. Kaj pa, če se tekmovanje vseeno še kdaj obnovi? Takrat bo spet potrebno naročati enake formularje. Ko-' misija jih je verjetno že morala plačati, čeprav bi ta denar koristneje uporabila pri razdeljevanju nagrad. Formular, razmnožen v ofset tehniki, stane' najmanj deset dinarjev, in če to pomnožimo s tisoč formularji je deset tisoč din kot na dlani. Vem, da bi bil vsak tekmovalec vesel take nagrade. Vsaj vedel bi, da se mu je trud izplačal in da ni nekdo po nepotrebnem zapravil tistega denarja, ki ga je s svojim delom skušal prihraniti tovarni. M- Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov m Sklepi 27. seje UO podjetja (12. 11. 1965)/ © Frl obravnavanju poročila o izvajanju sanacijskega programa je UO' sprejel naslednje sklepe: — UO zahteva v poročilu o izvajanju sanacijskih ukrepov za mesec oktober popolno razčistitev problemov na razredu 6. i — Strokovne službe naj temeljito pregledajo problematiko v odnosih • med nabavnimi službami tovarn in /centralno nabavno organizacijo. V slučaju, če se najdejo določene napake s strani nabavne organizacije podjetja ali pa tovarn, naj se uvedejo disciplinski ukrepi tudi proti odgovornim osebam v prizadetih nabavnih organizacijah, — Pri obravnavanju problematike nabave naj sodelujejo vse prizadete tovarne in nabavna organizacija. — Kmesečnim poročilom nabavne organizacije upravnemu odboru naj se dodajo tudi ustrezni sklepi kolegija s področja nabavne problematike. , © Pri obravnavanju dodatnega poročila o predlogu rebalansa gospodarskega plana je UO sprejel naslednje sklepe: — K predloženim zaključkom finančnega sektorja UO dodaja še -sklep: V kolikor katera od tovarn do konca leta ne bo uspela predložiti finančnemu sektorju lastnih cen za izdelke ali grupe izvoznih izdelkov z ustrezno dokumentacijo, se ji po členu 33 ne priznavajo izvozne razlike. — O maksimalni višini sredstev, iz katerih se bo krila razlika po členu 35, bo UO podjetja odločal takrat, ko bodo znani finančni rezultati podjetja za jeto 1965; ta predlog bo predložil delavskemu svetu v potrditev. — UO sprejema predlog za rebalans gospodarskega plana za leto 1965 v predloženi obliki s pripombo, da je treba brezpogojno razčistiti problematiko v zyezi; s predloženo delitvijo dohodka. ~UO vztraja na načinu pokrivanja izgub in višini pokritja, kot je bilo predvideno ‘z gospodarskim planom. Razliko naj -tovarne krijejo s pomočjo svojih lokalnih virov sredstev ali z direktnimi razgovori med prizadetimi tovarnami. v © UO je proučil predlog organizacijskega sektorja v zvezi z garancijskimi popravili. Pri tem UO predlaga vsem prizadetim tovarnam, da problem rešijo sporazumno na podlagi dokumentacije servisne službe. V kolikor to ni možno, naj še spori rešijo z , upoštevanjem analognih predpisov za blagovni promet. © "ripomba uredništva: Sklepe samoupravnih organov »Elementi-« in po-Vjija bomo obravnavali v eni izmed naslednjih številk našega tednika. _ - Sklepi 14. redne seje UO tovarne elementov za elektroniko (9. 11. 1965) © UO je obravnaval sprejete sklepe 25. redne seje UO podjetja z dne 29.10.65 in v zvezi s sklepom št. 2 sklenil, da je predlog rebalansa gospodarskega plana podjetja za Tovarno elementov nesprejemljiv, ker predvideva večje izgube pri posameznih tovarnah in s tem v zvezi tudi večje pokrivanje. V prvotnem planu je odpadlo na tovarno elementov pokrivanje izgube v vrednosti 53,268.000 din. Vsako nadaljnje /povečanje bi pomenilo za tovarno nepokrivanje lastnih obveznosti, kar pa je v nasprotju s statutom čl. 19. Obenem so s tem kršena vsa načela samostojne delitve čistega dohodka. © UO je obravnaval sprejete sklepe , 13. redne seje DS DE Keramike z dne 4.11.1965 in v zvezi s tem daje naslednja pojasnila: V zvezi s sklepom št. 1 UO pojasnjuje, da je že ugotovil pravilnost obračuna OD, v kolikor pa DSDJEv. meni oz. želi Izračun ponovno preveriti, naj' imenuje posebno kohiisljo, ki bo to opravila. V zvezi s sklepom št. 3 UO naroča DE Keramiki ih DE Keramični kondenzatorji Žužemberk, da skupno rešijo tnedsebojne probleme. UO priporoča, naj Imenuje posebno komisijo, ki naj naredi korekturo cen in uredi ostale odnose. V zvezi s sklepom št. 5 pa UO pojasnjuje, da OD niso bili izplačani nad 100%,, ker je bila akontacija za mesec september izplačana 95 %. @ UO je'obravnaval poročilo o poslovanju za dobo od 1. 1. do 30, 9. 1965 tovarne elementov za elektroniko In ga predlaga v obravnavo ih potrditev DS tovarne z naslednjimi zaključki, in predlogi: 1. Pri osnovnih sredstvih ugotavljamo sicer porast, vendar je le-ta premajhen glede na sredstva, ki jih potrebujem® in sredstva, ki jih-ustvarjamo, Izpad dvoletne prekinitve načrtnega investiranja ima težkdt posledico v kvaliteti in ceni -naših 'proizvodov. Nujno je treba prenehati s tem iii skušati vsaj delno nadoknaditi vrzel, ker bomo le z avtomatizirano proizvodnjo lahko izboljšali kvaliteto hi znižali ceno ter s tem zadovoljili zahtevam naših kupcev tako doma kot v tujini. 2.. Letni .plan proizvodnje je bil realiziran s 66,0 %,. dinamični pa z 91,5 %, Vzrok delnemu izpadu so že zrane objektivne težave (pomanj- kanje reprodukcijskega ma- žili gospodarskega plaha za duktivnošti in rentabilnosti, teriala, spremembe asortj- leto 1965, kjer le-ta preflvi- m uo ,e DOnovno obrav- S“’ CUj ffVa pokrivanje izgube Xi- naval proizvodni plan za celoti realizirati proizvodni gim tovarnam samo do viši- ieto 19« korimran s nru program zato naj yse službe ne 53,268.000 din in toliko je p0mbami'DE hf ga predlaga i vložijo potrebne na- tovarna pripravljena pokriti, Ds tOTamfe v obravnavo in pore za realizacijo. več pa he, ker po Statutu potrditev. 3. Lastna cena proizvodnje podjetja ima tovarna pravi- _ Tr„ . se kljub povečanim stroškom co razpolagati sama' s svo- , —9 3® obravnaval in ni spremenila, nasprotno, jim čistim dohodkom. yze* ,nf znanje poročilo o opažamo celo znižanje,' po- 0 T izvršitvi proizvodnega plana sebno še, če primerjamo na- .JV2 dejavnosti 9 mesecev za mesec oktober 1965, ki je turalne pokazatelje Akcija J^k° ridepamo, da bo za- bil izvršen s 73%, oz. fetne- programa za zniževanje stre- ’¿ta p” ga pla"a 72'?S U° naro*a škov se vidno odraža pri uspešen. Z vsem delovnim enotam, da vseh enotah in na vseh stro- napori' celotnega vložijo vse napore in pod- škovnih mestih. Z nadalj- kolekUvaPa 'mamo še veli- vzamejo ukrepe, da bo izvr« njim smotrnim gospodarje- ke, “®žnosti Jzboljsavanja šitev v prihodnjem mesecu njem z obratovalnimi sred- nadal;|nJe ekonomike, pro- vsekakor boljša, stvi moramo doseči kompenzacijo pri morebitnem izpa- . _ T7 _ , 1 . . • 4 du proizvodnje tako,-da to KT^TkO VOCfl t ne bi vplivalo na končni fi- V nančni rezultat. . ■ v. , 4. Program zniževanja za- Gibanje zivljensldh stroškov log razreda 3 in 5 je v celoti izpolnjen in celo presežen, Indeks can življenjskih’ po-; skem oktobru. Podražitev ker smo si interno postavili trebščin, ki ga mesečno ob- nasproti cenam pred refor-zadolzitev, doseči normative javlja republiški zavod za mo (v juliju) pa znaša do že do konca septembra. To, statistiko, se je v prvem oktobra 25%; najbolj so se nam v celoti sicer ni uspelo, mesecu po uveljavljanju-go- v teh treh mesecih povečali zato naj enote, ki znižanja spodarake reforme povečal stroški za kurjavo, in razne dosegajo, do. konca leta od 121/-v juliju na 147 v av- sv-etljavo, namreč za 74 %, to nadoknadijo. gustu (1964 je enako 100), v stroški za stanovanje so na- 5. Enote naj še nadalje septembru yse je povečal na rasli za 67% in stroški za .skrbijo za čimboljši razpo- 148, v oktdbru pa na 151. V higieno za 37%, nadalje so red kadra in čimvečje akti- preteklem mesežu so narasli®1 narasli stroški za tobak in viranje. Ugotavljamo sicer predvsem stroški za obleko pijače za 35 %,’ stroški ža že - znatna zmanjšanja - vseh in -, obutev in za higienske obleko in obutev za 22 %, vrst izostankov, prisotnost potrebščine. Tako so bili v stroški za Stanovanjsko opre-na delu je zagotovljena, ven- oktobru življenjski stroški mo za 19 % in stroški' za ■dar učinka v proizvodnji, ki za 46 % večji kakor v Ipri- hrano za 17 %. bi moral biti kot posledica tega, ni. Za dosego tega moramo zagotoviti tudi ostale Krediti za gradnjo stanovanj za trg pogoje, to Je preskrbljenost delovnega mesta z vsemi po- Letos ustavljeno odobrava- ku ,velikih in specializiranih trebntmi sredstvi in pogoji, nje novih kreditov gradb. gradbenih podjetij v svetu za nemoten potek proiz— podjetjern za gradnjo s tuno- ^ gradbeništvo „zvezne go— V<^”AeV vanj za trg je ptaBjočilo- spodarske tžontai Vrt- tem 6. Osebne dohodke smo iz- ’ „„„z • m so predstavniki Zveze kamin- - Hi g ¡¡¡1 določen zastojv stanovanj- na]^-h tank Jugoslavije p0_ graditvi, ker gradbena! vadaIij ^ ^ pripravljeni plačevali v skladu z vsemi merili in osnovami, ki so ski določene z gospodarskim Podjetja niso mogla ^odpirati novi zvezni predpisi o kre-planom in v skladu s pro- novih gradbišč za graditev ditiranju stanovanjske gra-duktivnostjo. Ugotavljamo pa, takih stanovanj. Razen tega ditve, po katerih bodo od da v povprečju zaostajamo pa je tudi prodaja takih sta- 1. januarja, ko se na banka in, da se ne gibljejo vzpo- novanj v zadnjem časiu otež- prenese s stanovanjskimi^ redno s povečanimi življenj- kočena,, ker imajo delovne skladi tudi kreditiranje sta« skimi stroški. Zaradi visokih organizacije v ta namen raz- novanjske graditve, korhu-obveznosti, ki jih ima tovar- merama omejena sredstva, nalne banke lahko odobra-na v letošnjem letu, nam de- O tem so konec preteklega vale tudi kredite za gradnjo litev čistega dohodka ne do- tedna razpravljali na sestan- stanovanj za trg. voljuje večjega deleža oseb- dohodkov, stremeti ¿10- Brezžična telefonija tudi v ramo, da čimprej ustvarimo .%, ■ sredstva za pokritje obvez- gradbeništvu nostl, da bomo lahko preše- V ' , žek preusmerili na povečal- , Sprejemno-oddajne - posta- treh letih gradnje porabili nje osebnih dohodkov. je, ki jih izdeluje.- tovarna okog 9 milijonov dinarjev, Vsi elementi od celotnega elektroniskh naprav dobivajo medtem ko bodo nabavni dohodka, preko dohodka do vedno širšo uporabnost. Do- gij^oški naše aparature, ostanka čistega dohodka so kaz za to je tudi dejstvo, da stroške za vzdrže- v skladu s planom in proiz- so juh- s. pndom uporabili v_. «_ < .„je, “*• Prt.,«lfv, , *»«*»«» ^ ,Kon- dob ju znašali okrog 4,5 milijonov dinarjev, torej polo- pr,eteklhn igtom ugodnejši. . struktor« v Splitu. Na osnovi knjižnega ob- To podjetje je namreč ria-vestila finančnega sektorja bavilo ISKRINE sprejemno-Uprave podjetja smo knjižili oddajne aparatiire ’ OM4/SK4 - ; pokrivanje izgube drugim in z. njimi povezalo centralo Tak; iz^mi vsekakor laff-tovarnam v višini 157,530.456 in. gradbišči hidrocentral Ra- ugodino ,vpliva na'nadalj-dinarjev, kar je v nasprotju ma in Tikveš v SR Makedo- uveljavitev naših spre-z določili gospodarskega pla- niji. V želji, da bi poslovali jeimo_oddaj'ni aparatur tudi na podjetja, ki predvideva s čim manjšimi stroški so v na drugih toriščih pokrivanje. samo do višine tem podjetju namreč zr*aou— §0 zaželene hitre in ce— 33,268.000 din za celo. leto. nali, da bodo v treh letih, telekomunikacije. Pripominjamo, da bo‘ ta do- kolikor bo trajala gradnja datna obveznost pomenila za' obeh - hidrocentral z našimi nas tako zmanjšanje ostan- aparaturami lahko vzdrževalca čistega dohodka, da le-ta li hitre zveze, pri tem pa pri-ne bo zadostoval za pokritje hranili vsaj 50 %, na PTT naših obveznosti. . stroških. UO meni, da je to nepra- Podrobni izračun je poka-vihio in v nasprotju z dolo- zal,/da bi za PTT usluge v Dopisujte v Iskro! Mehanografija po svetu (Nadaljevanje s 6. str.) OBRAVNAVANE POKLICE DANES LAHKO .RAZDELIMO TAKOLE: . 1. Ekonomskotehini&ii: ta-kozvani pcisluževaloi strojev: perforator ji, ^kontrolorji, ta-bejirci m ostali operaterji 2. Ekonomsko-matematični: programerji 'v" * 3. Ekoaomsko-organdizator-. eki: organizatorji, S svetniki sistema- 4. Znanstveno-tehniški: inženirji 'sistema 5. Znanstveno-organizator-ski: analitiki siistema. POSLUžEVALCI STROJEV Na začetni stopnji je osebje za posluževanje različnih agregatov. Perforator, kontrolor' in operater so čisto priučeni poklici s časom pri-.'učevanja 4—6 tednov. Perforator čdta podatke z dokumentov in. jih s tipkanjem na stroju spreminja v luk-njavo pisavo. Tastaitura alfa-betskega luknjalnega stroja je podobna tisti na pisalnem, tastatura na numeričnem pa tastatuii na sešte-valnem stroju. Delo kontrolorja (na' verificirki) je zelo podobno. Za'to dalo se ne zahteva nadpovprečna inteligentnost, pač pa pazljivost, koncentracija, vestnost - in zanesljivost. Kljub rutinskemu delu točnost ne sme biti manjša. Preveč občutljive narave in ljudje, ki imajo odpor do 'strojnega dela, niso primerni. Njihov zaslužek se giblje med 500 (za začetnike) in 800 DM z možnostjo napredovanja do vodje oddelka za | luknjanje ž zneskom 1000 DM. Operaterji na konvencionalnih strojih sistema luknjanih kartic' poslužujejo stroje za pripravo dn obdelavo podatkov na podlagi eksaktnih navodil. Delo se opravlja pretežno stoje. V .večjih podjetjih je to pogosto rutinsko delo. Zadostuje povprečna inteligenca. Važnejši so dotah pogoji: sposobnost dobre koncentracije, izrecen smisel za red, iždržljdvbst, nadarjenost za kombiniranje in preudarjanje. Zelo važni’ so čut odgovornosti, vestnost in zanesljivost, kajti od pravilnega sortiranja, mešanja, reproduciranja itd., zavjsi kvaliteta nadaljnje obdelave .podatkov. Njihova predizobrazba je nebistvenih* potrebno pa je Zanimanje in smisel za tehnične stvari. / Potreba po operaterjih je zelo velika. Njihov zaslužek je med 700' in 1000 DM. Operater lahko napreduje do tabelirca ali operaterja naprave za avtomatsko obdelavo podatkov'z odgovarjajočim zvišanjem plače.' . Operater naprave Za avtomatsko obdelavo podatkov izvaja dnevne posle na napravah in odgovarja za pravilen potek. Posluževati mora različne enote elektronske naprave ter nadzorovati ' korekten potek programa. Imeti mora. pregled, .pad na- činom programiranja. Zahteva se povprečna inteligenca s posebnimi lastnostmi. .- čas preučevanja 4—6 tednov. Osnovni . poklic ni važen. Operaterji eLektromsbili naprav so iskani. Njihoy zaslužek znaša ¡800 do 1200 DM. Možnost napredovanja: talje-lirec ali-, programer.: , | TABELIREC Pri sistemu luknjanih kartic je tabehrec najbolj merodajna oseba. ‘ Kvalificiran tabelirec je v stanju analizirati delovne postopke, izstavljati organizacijske in operativne diagrame, izdelati delovna navodila ter določi/tr programe za posamezne stroje! Osposobljen je tudi za odklanjanje manjših strojnih napak. Njihovo delo je zelo raznoliko ter zahteva-močno koncentracijo pri . sestavljanji; programskih plošč, urejevanju strojev, kakor tudi pri rutinskih delih (npr. sortiranje). Poleg 5 priméme' inteligentnosti je pogoj sposobnost abstraktnega in analitičnega mišljenja in sklepanje. Prejšnji poklic .ni pomemben, medtem ko se zahtevajo posebne sposobnosti v še večjf;meri, kot pri preje navedenih poklicih. Tabelirci sp zelo iskani, a tudi vsestransko uporabni, na primenjeot; planerji obdelave, pripravljale; postopkov ali specialisti za urejevanje strojev. Imajo možnost napredovanja. do vodje oddelka luknjanih kartic. Lahko-se izohrazijo — če sp sposobni — Za programerje elektronskih naprav. Zaslužek se giblje med 1000 in 1200 DM. Teoretični podlagi, ki traja 2—4 'tedne, sledi čas .praktičnega uvajanja v delo najmanj pol leta. Po preteku enega leta 'in pol Je; lahko nameščen kot, kvalificiran tafoedirec, PROGRAMERJI Elektronske naprave’ za obdelavo podatkov ‘ zahtevajo zlasti programerje. Programer mora. izdelati kompletni katalog navodil (program) za obdelavo podatkov, s čimer naprava šele.. postane sposobna za funkcioniranje. Grobo definiran potek dela mora najprej analizirati, da pride do detajlnega diagrama poteka. Končno mora ta diagram prevesti na stroju razumljiv jezik (kodiranje); Temu‘sledi še preizkus, programa na napravi (test), da bi še odpravile eventuelne napake.' Poleg vseh . drugih lastnosti sta za programerje posebno poudarjeni dve: nadarjenost za razčlenjevanje in urejevanje ter izredna skrb za ¡malenkosti, ki meji že ha obsedenost., - Programerjev bi potrebovali zelo veliko in . so iskani. Zaslužek zaviši od vrste naloge in obsega dela ter ziia-ša od 1200 do 2000 DM. ORGANIZATORJI NOVEGA KOVA Naslednja stopnja v hier-,arhični lestvici so organijHi- torji. Poleg običajnega poznavanja poslovanja, računo-‘ vodstva, moderne birotehni-: ke in možnosti organizacijskega oblikovanja, mora imeti še izkušnje z avtomatsko obdelavo podatkov ter obvladati naloge planiranja. Gre za tip človeka, kakršnega ni mogoče dobiti gotovega niti- z 'univerze niti preko tečajev proizvajalcev naprav ali drugih institucij. Tudi tu je povpraševanje prav veliko. Plača, se zavisno od velikosti podjetja in kompleksnosti nalog giblje med 1500 in 2500 DM. _ INŽENIR SISTEMA Popolnoma nov poklic. Tri’ je poznan šele tri leta. Izhaja iž skoraj vseh področij akademske izobrazbe! Med njimi najdemo gospodarstvenike, matematike - in fizike, kemike in inženirje. Njihova težka in odgovorna naloga sestoji v tem, da rešene in nerešene probleme z njihovega področja napravijo dostopne napravam za avtomatsko obdelavo. Biti morajo v stanju, da izvedejo raznotere in komplicirane znanstvene preračune, pa vse do avtomatičnega krmiljenja ce-Jotnih industrijskih procesov in postopkov. Njegova glavna naloga je končno v tem, da doseže optimalno razmerje , med reševanim problemom in angažiranim strojnim sistemom, Gre torej za reševanje podobnih problemov ;kot jih fešuje organizator na področju uporabe, ,le da s stališča proizvajalca elektronskih naprav. Njihov zaslužek se prav tako suče med 1500 in 2500 DM. IZOBRAŽEVANJE .Sistem 'izobraževanja' za nove pokliče še ni zadovoljivo rešen. S -tem se v glavnem | ukvarjajo razni instituti in proizvajalci elektronskih naprav... Največ še poslužujejo tečajev in seminarjev, zadnje' čase, pa uvajajo tudi dopisne šole. (Po BTO, julij 1965) POPRAVEK DINARJEV MANJKA .. . (Zamenjava tekstov v št. 44 glasila od 11.11. 1965) Kdor je pazljivo prebral članek pod zgornjim naslovom, je lahko ugotovil, da/ zadnja dva odstavka nimata nobene posebne Zveze; s člankom, da pa članek DE IN SAMOINICIATIVA nima nobenega pravega zaključka. Tiskarski »škrat« je opravil svoje in pomešal oba teksta med seboj, kar je povzročilo določeno nelagodnost v Nai-bavnl organizaciji, in še posebej prf. Marjanu R, na katerega so leteli neupravičeni očitki, da je »govoril preveč«. Naše uredništvo se s tem opravičuje našim bralcem za nastalo pomoto, s prošnjo, da kar sami popravite nastalo napako v smislu zgoraj povedanega. Uredništvo Opozorilo I PEŠCI MORAJO ODSLEJ HODITI NA ODPRTIH cestAii po levi steani ceste Nedavno je republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu izdala opozorilne .lepake, ki opozarjajo pešce na novost temeljnega zakona o varnosti prometa- na javnih cestah, ki v poglavjih o hoji pešcev prinaša novost, da morajo odslej le-ti hoditi plo SKRAJNI LEVI strani ceste. . Marsikdo se bo vprašaj zakaj po levi strani. To marsikje v svetu ni novost' — pač pa je novost pri nas. Zakaj je bilo toliko nesreč ravno pri pešcih? Prenekatera nesreča se je namreč pripetila na odprti cesti prav zato, ker voznik v noči ni opazil pešca pred seboj, ki je hodil po desni strani, prav tako pa je pešec prepozno opazil vozilo za seboj. Sedaj, ko bo moral pešec hoditi po levi strani ceste, bo prej opazil avtomobil, ki se mu približuje, prav tako pa bodo vozniki prej zagledali pešca. Pešci! Na cestah izven naselja, kjer ni pločnikov, hodite po skrajni levi strani v smeri hojp! Kazalo bi širše organizirati proizvodnjo telekomandnih naprav Vse, bolj in bolj raste za- zanje že razvija ugodno zanimanje za naše t^lelcomand- nimanje in povpraševanje, ne naprave, ki se odlično uveljavljajo že na raznih tor 1 riščiih. V zadnjem času ase zanje zlasti zanimajo uprava za .izgradnjo Djerdapa in podjetje Elektrovojvodina, pa tudi nekatera druga podjetja v državi. Žal pa so, proizvodne zmogljivosti ISKRE UGODNI POGOJI ZA PRODAJO VF NAPRAV Čeprav je-na vseh področjih občutiti pomanjkanje sredstev za investicije, se je v zadnjem času okrepilo zar trenut- nimanje za ISKRINE brezr no še prešibke za zadovolji- žične, in | žične visokofrek-tev večjih potreb po teh ha- venčne telefonske ^naprave. pravah, saj to kar proizvajata tovarna elektronskih naprav in Zavod za avtomatizacijo pač ne zadošča!;5* Glede na rastoče zanimanje, bi vsekakor kazalo pospešiti razvoj teh naprav in po danih možnostih organizi- Kaže, da se bodo na osnovi sedanjih in 'še predvidenih natočil- lahko dokaj znižale zaloge naših znanih sprejemno oddajnih postaj »Phono-port III A«, saj bo samo na .področju zagrebške filiale v bližnji prihodnosti plasiranih ra ti proizvodnjo, ki bi lahko ??n^ih aparatur, mada-v predvidenih rokih zadovo- ljfjPa tudi. 20 visokofrekvent-Ijila potrebe po telekomand- n!h naprav PDM 1/430. nih napravah. To sicer ni iz- Zlasti v obmorskih prede vedljivo čez noč,, vendar ne Jih za zveZo z otoki prihaja-gre zamuditi ugodnih prilog- jo. v poštev naše visoko-hosti, če osnove ža tako pro- frekventne naprave KT 4+4 izvodnjo že obstajajo in še in sprejemno-oddajne postaje OM4/SK4, za katere pa se “~”——— trenutno ogrevajo' PTT podjetja. Naše tovrstne aparature Tii lahko odlično služile potrebam teh območij', težava je le v tem, da interesentom manjkajo sredstva za nakup. Dopisujte v »Iskro« Pisma bralcev Zanima me delitev osebnih dohodkov za oktober za delovne enote »Elektromehani-ka« Kranj, hkrati^pa' tudi drugih tovarn, ZZA, PSO in uprave. Menim,, da bi bralce lahko o tem > stalno obveščali 1 in da 'to ni posloma tajnost. V. m Kranj Odgovor: Za »Elektrome-hanikb« bodo bralcem služili navedeni; faktorji stinpir Iaci j e, za ostale tovarne Jn službe pa podatkov še nismo prejeli: Faktor ’stimulacije DE »Elektromehanika« Kranj: Elementi za avt. 1,027 Rotacijski stroji 1 l',024 Montaža števcev 0,994 Kinoakustika 0,981 Obrat ATN '. 0,959 Obrat Lipnica ' 0,923 Obrat. »Kontaktor« 0,945 Produkcija delov ,0,945 Umetne mase 0,945 Orodjarna ' ' * 0,951 Vzdrževanje 0,942 Prevozni oddelek 0,940 Tehnična priprava ‘ dela 0,945 Sektor teh. kontrole m _ 0,926 Gospodarski sektor 0,936 Skupne službe ■ 0,947 1 S K R A — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrije za • elektromehaniko teleko munikacije | elektronike n avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar § — odgovorni urednik: Igor Slavec — izha :a tedensko — Tisk in klišeji: »ČP. Gorenjski tisk« Kranj