275ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
JUBILEJI
Dr. Štefan Trojar – sedemdesetletnik
V veliko ~ast mi je predstaviti svojega u~itelja, mentorja in sode-
lavca dr. Štefana Trojarja ob njegovem jubileju.
Rodil se je 19. septembra 1931 v Celju. Po letu 1946 se je s star{i
preselil na Jesenice, kjer je leta 1950 tudi kon~al gimnazijo. Od leta
1950 do 1955 je {tudiral zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljublja-
ni, kjer je 22. 9. 1955 diplomiral iz zgodovine. Od leta 1956 do leta
1972 je pou~eval razli~ne dru‘boslovne predmete na srednjih {olah
na Primorskem. Na ekonomski srednji {oli in v gimnaziji v Ajdov{~ini
je pou~eval zgodovino, geografijo in politi~no ekonomijo, na gimna-
ziji v Novi Gorici pa zgodovino, sociologijo in filozofijo. Pou~evanje
razli~nih dru‘boslovnih predmetov je zahtevalo {iroko dru‘boslovno
znanje in razli~ne metode dela z dijaki. Leta 1972 je skupaj z dr.
Brankom Bo‘i~em napisal del u~benika za zgodovino za tehni{ke
srednje {ole, ki je iz{el pri DZS in je imel pet ponatisov.
Novo obdobje pomeni leto 1972, ko se je z dru‘ino preselil v
Ljubljano. Od leta 1972 do 1977 je deloval kot profesor zgodovine na
Gimnaziji Vida Jane‘i~, Poljane. Redno je spremljal didakti~no-metodi~no literaturo za pouk dru‘boslov-
nih predmetov, se udele‘eval zborovanj slovenskih zgodovinarjev, pedago{kih posvetov in aktivov.
1. 9. 1977 je bil izbran za predavatelja predmeta Metodika pouka zgodovine na Filozofski fakulteti v
Ljubljani, kjer je nadaljeval delo Boga Stupana. Poleg podajanja bogatega teoreti~nega znanja o specialni
didaktiki zgodovine pa je Štefan Trojar za~el tudi sistemati~no izvajati prakti~ne oblike pedago{kega
izobra‘evanja {tudentov zgodovine, to je hospitacije u~iteljev, analize hospitacij in nastope {tudentov v
osnovnih ter srednjih {olah.
Od leta 1977 naprej je bilo njegovo delo vseskozi povezano s poukom zgodovine v osnovnih in
srednjih {olah. Sodeloval je pri razvoju zgodovinskih kro‘kov, ocenjevanju raziskovalnih nalog, pri
prenovi u~nih na~rtov, pripravi katalogov znanja za zaklju~ni izpit, v 90. letih pa tudi pri pripravi maturi-
tetnih katalogov ter ocenjevanju maturitetnih pol. Bil je ~lan komisije za u~benike in u~ila pri Strokovnem
svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobra‘evanje, predsednik {olske sekcije pri Zgodovinskem
dru{tvu za Slovenijo ter v 90. letih ~lan republi{ke maturitetne komisije za zgodovino in glavni urednik
revije Zgodovina v {oli. Sodeloval pa je tudi z Zavodom Republike Slovenije za {olstvo in {port.
Recenziral je {tevilne u~benike za dru‘boslovje, v 90. letih pa {e posebej delovne zvezke in u~benike
za osnovne {ole, zbirke zgodovinskih virov, priro~nike za u~itelje in nekatere srednje{olske u~benike za
zgodovino. Leta 1984 je skupaj s profesorico Marijo Kremen{ek napisal del u~benika za 4. letnik dru‘bo-
slovnih srednjih {ol, ki je iz{el pri DZS in je imel dva ponatisa. Glavni prispevek pa je njegova disertacija
iz leta 1990 z naslovom Metodolo{ke in didakti~ne strukture u~nega na~rta zgodovine v skupnih vzgojno-
izobra‘evalnih osnovah in njihov vpliv na zasnovo in potek pouka, ki je bila osnova za njegovo knjigo
Sodobni pogledi zgodovine – Reformne te‘nje pri dru‘boslovnih predmetih, ki je iz{la leta 1993 pri
Dr‘avni zalo‘bi Slovenije.  Glavni poudarki v tej knjigi so na metodolo{ki in didakti~ni strukturi u~nih
Doktor pedago{kih znanosti (metodika zgodovinskega pouka) je postal 12. 3. 1991.
276 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
na~rtov zgodovine, na izhodi{~ih v zasnovi u~nega na~rta zgodovine za tehni{ke in strokovne srednje {ole
ter na didakti~nih te‘njah pri zasnovi dru‘boslovnih predmetov. Izredno pomembni za razvoj didaktike
zgodovine in pouka zgodovine pa so njegovi ~lanki, objavljeni v reviji Zgodovina v {oli, ki so v na-
daljevanju predstavljeni v bibliografiji.
30. 9. 1998 se je izredni prof. dr. Štefan Trojar upokojil, vendar pa {e vedno pogodbeno opravlja
pedago{ko delo na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete. Kot njegova asistentka (od leta 1999)
moram dodati, da je gospod Štefan Trojar izreden u~itelj in mentor, saj me je v okviru predmeta Metodika
pouka zgodovine v {tudijskem letu 1987/88 zelo navdu{il za u~iteljski poklic, kot mentor (od leta 1994) pa
me je vseskozi podpiral in spodbujal. Tako se mu ob tej prilo‘nosti tudi iskreno zahvaljujem.
Ob jubileju mu iskreno ~estitamo vsi, ki ga poznamo, osebno pa mu `elimo {e veliko zdravih in
sre~nih let ter {e veliko ustvarjalne mo~i in zanimivih potovanj.
Bibliografija ~lankov 1991–2001:
Nekaj vpra{anj pri na~rtovanju u~nih ur pouka zgodovine. V: Zgodovina v {oli. Letnik 1, {t. 1 (1992),
str. 32–36.
Nekaj vpra{anj pri na~rtovanju u~nih ur pouka zgodovine (2. del). V: Zgodovina v {oli. Letnik 1, {t. 2
(1992), str. 36–39.
Metodi~no na~rtovanje u~ne ure o ‘ivljenjskih razmerah kmetov v srednjem veku (3. del razprave o
na~rtovanju u~nih ur pouka zgodovine). V: Zgodovina v {oli. Letnik 1, {t. 3 (1992), str. 25–29.
Vloga, sestavine in variante pisne u~ne priprave za pouk zgodovine. V: Zgodovina v {oli. Letnik 2,
{t. 2 (1993), str. 22–28.
Vloga delovnega u~benika zgodovine v u~nem procesu. V: Zgodovina v {oli. Letnik 3, {t. 1 (1994),
str. 43–48.
Zna~ilnosti in vloga kvalitetne razlage pri pouku zgodovine ter njene raznovrstnosti. V: Zgodovina v
{oli. Letnik 3, {t. 3 (1994), str. 32–37.
Vloga razgovora pri u~nih urah zgodovine, nekatere njegove zna~ilnosti in metodi~ne variante. V:
Zgodovina v {oli. Letnik 3, {t. 4 (1994), str. 37–41.
Spodbujanje in usmerjanje u~nega razgovora, oblikovanje vpra{anj pri pouku zgodovine. V: Zgodo-
vina v {oli. Letnik 4, {t. 1 (1995), str. 36–42.
Nekatere didakti~no-metodi~ne zna~ilnosti ameri{kih u~benikov zgodovine in tematizacija gospodar-
sko-socialnih vsebin. V: Zgodovina v {oli. Letnik 4, {t. 2 (1995), str. 77–82.
Pomen in metodi~ne zna~ilnosti samostojnega dela u~encev s pisnimi zgodovinskimi viri. V: Zgodo-
vina v {oli. Letnik 4, {t. 4 (1995), str. 50–54.
Pomen zgodovinskega ozadja za pouk geografije. V: Geografija v {oli. Letnik 5, {t. 2 (1996), str. 18–19.
Vloga slik pri pouku zgodovine in nove mo‘nosti modernega slikovnega prikazovanja. V: Zgodovina
v {oli. Letnik 5, {t. 3 (1996), str. 32–38.
Vloga slik pri pouku zgodovine in nove mo‘nosti modernega slikovnega prikazovanja. (nadaljevanje).
V: Zgodovina v {oli. Letnik 5, {t. 4 (1996), str. 25–31.
Vpliv sodobne tematizacije na racionalno na~rtovanje in na kakovost pouka zgodovine. V: Zgodovina
v {oli. Letnik 6, {t. 2 (1997), str. 25–31.
Teko~e utrjevanje in dolgoro~no preverjanje znanja pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v {oli. Letnik
6, {t. 4 (1997), str. 42–49.
Kritika ustnega preverjanja znanja in zna~ilnosti testnega preverjanja pri pouku zgodovine. V: Zgodo-
vina v {oli. Letnik 7, {t. 2 (1998), str. 39–44.
Tipske zna~ilnosti testnih nalog, problemi pri projektiranju in uporabnost pri pouku zgodovine.
Zgodovina v {oli. Letnik 7, {t. 3 (1998), str. 36–42.
D a n i j e l a  T r { k a n