List 22. Gospodarske stvari. 0 kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. Že pri priložnosti, ko sem o Giilichovi setvi krompirja poročal, sem mimogrede kmetijsko obrtnijo omenil, al v natančnejše razjasnilo splošnega za-popadka in tudi v razjasnilo in pretresanje posamesnih vejic splošne kmetijske obrtnije nisem se spustil. Ker se pa vedno krepkejšega v izidu te misli čutim, da ravno kmetijska obrtnija je mogočno sredstvo, ktero more našo deželo do umnejšega kmetijstva in zaželenega blagostanja pripeljati; zato ne morem si kaj, da ne bi zel6 zanimivemu predmetu občne pozornosti pridobiti skušal. Prosim tedaj, da bi posestniki kme-tijstev drage volje brali in poslušali. Naloga kmetijske obrtnije je v svojih posamesnih delih zelo različna, v celoti pa vendar ni nič druzega kakor to, da se surovi pridelki ali surove snovi kmetijstva tako predrugačijo in požlahnijo, da dosežejo višo in gotovej so ceno. Do više cene pa peljete dve poti kmetijske obrtnosti. Po eni se surove snovi popolnoma predrugačijo, to je, požlahnijo, in sicer tako, da je razloček med prvotno surovo snovijo in pa dovršenim izdelkom, kar se cene tiče, tako velik, kakor je velik med 1 in pa 100. Po drugi poti dobi surova snov kakor taka le za kupčijo sposobnejšo podobo in obliko, a ne stoji že na vrhuncu prave žlahnosti. Lahko je tedaj razvideti, da se po prvi poti večidel take kmetijske surove snovi žlahnijo, ki same na sebi skoro nobene kupčijske cene nimajo, na pr. sladkorna (cukrena) pesa, krompir pridelan daleč od mest in druzih večih naselišč, kjer dosti krompirja Človeštvo za lastno hrano povžije; tako velja tudi od grozdja itd. Izdelki prve poti so navadno, posebno kar se ke-mizma tiče, tako prestrojeni, da nimajo celo nič vzajemnega s surovo snovijo, na pr.: sladkor (cuker) proti pesi, špirit proti krompirju. Zivelj tega žlahnjenja je ravno zato tudi le kemija, kjer le ona more stvari tako prestrojiti. Po drugi poti obravnane surove snovi ne zgubijo toliko svoje prvotne podobe, ker večidel je izdelek le mehanično očiščena surova snov. Da se sem ter tje tudi pri drugi poti kemija vedno pasivno ne drži, to na razdelitev obeh poti nima nič vpliva, saj smo že zgoraj rekli, da poglavitni razloček je le v tem, da je tako rekoč izvršeni izdelek druge poti še le surova snov visim krojitvam prve poti. Le-sem se smejo prištevati, na priliko: izdelovanje predivonosnih rastlin, vinarstvo, izdelovanje močca, mlečni izdelki, izdelovanje slada (malca) itd. Mlečni izdelki, kakor maslo in sir, so sicer popolnoma dovršene snovi, vendar jih smemo tudi le-sem prištevati, ker prestrojenje je zgolj mehanično. Da se pri naštetih izdelkih druge vrste le na boljšo kupčijsko obliko meri, to je očividno; kdo neki ne bi se smejal, ako bi hoteli na primer evropejski kmetovalci surov lan ali konoplje namesti dovršenega (dodelanega) prediva v Ameriko pošiljati, ali pa m o če c v obliki žita! Da je z boljšo obliko tudi denarni dobiček zvezan, to je gotovo. Ogri, postavimo, so razvideli, da si dosti vožnine prihranijo, ako namesto žita dodelano moko v daljne kraje pošiljajo, kajti pri tem si otrobe prihranijo, kteri drage vožnje niso vredni, in kar je še višega pomena, pa je to, da m lin ar s ki dobiček ostane v deželi. To si me je potrebno zdelo povedati o razjasnilu pomena in namena kmetijske obrtnosti. Predno pa na posamesne vejice prestopimo, bode gotovo dobro, ako pozvedamo, kake okoliščine so k vpeljavi kmetijske obrtnosti v posamesnih deželah pripomogle, v kacih rokah da je ta in kakošni da so nasledki. Da ne zagazim v preobširno razkladanje, bodeni le na kmetijsko obrtnijo našega cesarstva pazljivost obrnil, a še v tem le izbral tiste dežele, kjer je kmetijska obrtnija že precej razvita. Kmetijsko obrtnijo nahajamo pred vsem na Oger-skem, kjer so najveČa gospodarstva združena s kmetijsko omiko. Vzrok tukajšnje obrtnije je deloma iskati v omiki, ktera kmetovalca vedno naganja, pridelke množiti in žlahniti, deloma je pa tudi h temu pridelku naravnost prisiljen, ker vsega kakor takega prodati ne more. Zraven velicih gospodarjev nahajamo pa tudi male posestnike, kteri se od velicih že v gospodarstvu samem ločijo; od kmetijske obrtnije se pa tudi pri njih ničesa ne najde, in še toliko ne, da bi surovo snov velikim gospodarjem pridelovali, ker je ti sami zadosti imajo. Kmetijska obrtnija je toraj, kakor vidimo, le enostransko razprostena, in za deželo sploh je le manjšega pomena. Velik razloček nahajamo pa v avstrijskem Poljskem (Galiciškem) in Šleskem. Tukaj je skora, da bi rekel, kmetijska obrtnija doma. Al v kakošnih rokah je? Izprva bila je tudi tukaj v rokah velicega posestnika, sčasoma je pa prešla po poti najema (v štant-dajanja) v roke judom, kteri so si, zraven najetih, še tudi sami žganjarske in druge fabrike sezidali. Jud pa borega kmeta tako stiska in tare, da je groza. Res, nekteri prodajajo lahko svoje pridelke, al iz dolgov se {)ri vsem tem ne morejo izkopati, kajti zviti jud jih z epo besedo in „vodko" le še bolj v nove dolge za- 172 mota, prav tako, kakor pajk v svetlo mrežo vjarae muho. Pri tem pa ne trpi samo premoženje; tudi ljudstvo hira na duši in na telesu. I kako bi to ne bilo pri tako razvitem pijančevanju, kakor ga tu nahajamo! Da bi se kmetijstvo pri tacih okoliščinah povzdignilo, nemogoče je skoro. Kar se pa v omenjenih deželah po judih prostemu kmetovalcu godi, to pri nas na Slovenskem še vse lahko nastopi, ako se še o pravem času izdatni koraki ne store. Gotovo ni težavno, že tako zadolženega kmeta z lepimi besedami in de-narom oslepiti in ga sčasoma kar na nič spraviti. Da se pa to zgodilo ne bode, treba je že zdaj skrbeti, da se vpelje, česar še pogrešamo: to je, socijalizem ali zveza bolje omikanih kmetijskih posestnikov s prostim kmetom, v namen napredka v kmetijstvu, iz kterega nam izvira kmetijska obrtnija, iz te pa kupčija in pravo blagostanje. V lep, da! najlepši izgled služijo nam v tem obziru Cehi na Pemskem inMoravskem; oni so si s pomočjo socijalizma tako daleč pomagali, da jih kmetijska statistika po vsej pravici prvo agrikulturno (kmetovalno) ljudstvo Avstrije imenuje. Zarad tega pa nahajamo tudi pri njih blagostanje, in kar je se blagostanjem zmirom ozko zvezano, tudi pravi narodni ponos. (Dal. prih.) List 23. O kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) Pemska iu moravska dežela ste tedaj tretja dežela, v kteri kmetijsko obrtnijo nahajamo, in sicer v tacem okrožji in s tacim vspehom, da je^ vredna velike časti in občne posneme. Socijalizem je Cehe tako povzdignil, da so v resnici to, o čemur narodno-ekonomični pregovor pravi, „da le omikana Jjudstva razumejo socijalizem čislati a ga tudi gojiti". Cehe imamo toraj posnemati, in ako to storimo, smemo si v svesti biti, da nastopi blagostanje tudi pri nas. Iz mnogo duševnih zavodov in naprav hočem omeniti le kmetijske šole, kterih imajo dozdaj 2 visi in mnogo nizih, in vse so si brez državne podpore oskrbeli. To pa ni edino; navesti bi se dalo še mnogo druzih, sploh znanih naprav, ktere pa v kmetijstvo ne spadajo. Kmetijsko-obrtnih fabrik so si veliko napravili; njihovi ustanovniki so skoro sami manjši posestniki. Tako, na primer, stoji v Prostejovu čisto nova sladovna (Malzfabrik), ktero so bližnji kmetovalci na delnice (akcije) sezidali; prvotno premoženje znaša 10.000 gold. V to fabriko vsak ustanovnik svoj j e č-men oddaja; plačilo mu je gotovo in dobro, konec leta dobi pa še na svoje delnice spadajoči dobiček cele fabrike. Preziraje druge fabrike omenim le še sladkornico v Kromefižu, ktero so tudi kmetovalci na delnice sezidali, in sicer s privatnim premoženjem od 300.000 gold., to je, 1000 delnic (akcij) po 300 gold. Teh in vseh druzih fabrik, bodi-si v rokah posamesnih kmetovalcev ali pa v rokah celih društev, dobra osnova pa je ta, da kmetovalci in posebno manjši kmetje svoje pridelke dobro in gotovo prodajo, brez vsacega meše-tarja ali posrednika, kteri kmetu dobiček le znižuje. Drugo dobro je pa to, da dobiček fabrike ne pride v tuje roke ali še celo iz dežele. Razun ustanovnikov pa tudi vsak drug svoje pridelke lahko v fabriko prodd, samo da se tudi najmanjšim kmetovalcem pomaga, kteri ne morejo ustanovniki biti. Ako se že v teh deželah, ktere narava gotovo bolj obdaruje nego našo, toliko za socijalno povzdigo kmetijske obrtnosti stori; koliko bolj bi treba bilo nam, da bi enako njim postopali? Marsikdo trdi, da mnozih nadlog, ki tarejo kmetijstvo, so železnice krive, češ, kar so železnice, je vse minulo. — Na prvi pogled se kaj tacega res dozdeva. Ako se pa reč bolj na tanko pretehta, vidi se, da ni tako. Krive mnozih nadlog niso železnice, ampak krivi so prebivalci dežele sami, kteri si različna svoja gospodarstva po zahtevah današnjega časa prestrojili niso, ampak vse pustili pri starem kopitu. Da se toraj nadlogam v okom pride, treba je se današnjim zahtevam primerno vesti, to je, treba je skrbeti, da se razvije kupčijstvo po deželi, ktero gotovo ne bode manj blagostanja izbudilo, kakor si ga eni v nekdanji cestni vožnji sanjajo, pri kteri je vpeljava tuje robe vedno veča bila nego izpeljava domače v vnanje dežele. Da pri današnjih okoliščinah kmetijska kupčija cvesti ne more, to je gotovo, kajti prvič niso pridelki naši v toliki obilnosti, da bi se mogli z druzimi deželami meriti; tega pa je razcepljenost kriva. Drugič se pridelki, kar se dobrote tiče, ne morejo meriti s pridelki druzih dežel; tako, na primer, naše žito ne z banaškim. Evropejska tanjka volna se ni v stanu meriti z avstralsko; zatega del se v deželah, kjer je reja merinoških in druzih žlahnih ovac še pred malo leti cvela, dandanes vedno bolj opušča. To so druge dežele že spoznale in se vrnile na drugo pot; to je, vrnile so se do kmetijske obrtnije, dobro spoznavši, da ta dosti enake snovi potrebuje, s ktero v kratkem času kupčija nastane, če tudi le v eni sami snovi, vendar več dobička donaša kakor na več kosov razcepljena. S tem pa ni rečeno, da bi mo- 180 rala ravno cela dežela eno in isto pridelovati, kajti to že zavoljo podnebja ni lahko mogoče; saj vsakemu početju se mora pravo mesto odločiti in tu krepko podpirati. Posebno je naloga kmetijskih družeb, da od poljedelskega ministerstva potrebne podpore zahtevajo. Prepričan sem, da bode si. ministerstvo tudi rado kar mogoče pomagalo, ker nasprotno se skoro misliti ne da potem, ko imamo že dosti lepih dokazov, da res djansko hoče podpirati povzdigo kmetijstva. Prva reč je pa pravo zadeti. To je le potem mogoče, ako se vsak predmet za-se pretrese in vspeh, kolikor je pri obstoječih okoliščinah mogoče, zagotovi. V ta namen hočem nekoliko pisem o posamesnih razdelkih kmetijstva in v te spadajočih obrt-nijah „Novicam" izročiti, v prevdarek umnim kmetovalcem, posebno pa si. kmetijski družbi. (Dalje prihodnjič.) List 24. O kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) 0 predivstvu. 1. pismo. Poglavitni del avstrijskega kmetijstva, ki v nekte-rih deželah od dne do dne bolj napreduje, je pridelovanje predivonosnih rastlin, namreč lanu in konopelj. Druge poskušane rastline, kakor bombaž in še druge so zdaj še brez pomena. Skupni pridelek vseh avstrijskih dežel iznaša, kakor zadnji statistični izpis dokazuje, 990.000 centov mi-kane lanine; ako se po 25 goldinarjev cent računi, iznaša ta pridelek 243/4 milijonov gold. Konopnine, tudi mikane, se prideluje 1 milijon in 580.000 centov, po 18 gold. znaša to 28a/2 milijonov gold. Ako še 2 milijona centov obojnega semena s srednjo ceno po 4 gold. centuštejemo, dobimo skupen dohodek od 61 milijonov in 190.000 gold. Prostora potrebujete obe rastlini skupaj 51 štirja-ških milj; od teh spada na lan 248.000, na konoplje pa 267.700 oralov. *) To pa so številke, ki skoro od danes na jutri ne veljajo zavoljo vednega napredovanja v obilnosti kakor tudi dobroti imenovanega pridelka. Dokaz temu je čedalje veče število predilnic v deželah, ki zaslužijo, kar se predivstva tiče, na prvi vrsti imenovane biti. Na Pemskem, na primer, štelo se je 1864. leta le 24 predilnic z 189.000 preslicami ali vreteni. Od onega časa se je pa to število pomnožilo na nič manj kakor na 239.000. Na Moravskem je bilo konec 1864. leta 8 predilnic s 34.000 preslicami, tudi J;o število se je do danes pomnožilo na 44.900. Na Slezkem imajo 5 predilnic, kterih preslice so se od leta 1864. za 8000 pomnožile. Na kratko rečeno: vsako leto se že obstoječe predilnice razširjujejo, zraven pa čisto nove snujejo, kajti leta 1864. bilo je v vseh omenjenih avstrijskih deželah še 9 čisto novih predilnic v pričetku. Enako ali pa še bolj napredujejo druge neavstrij-ske dežele, kakor Angleško, Rusko, Prusko itd. Na naj visi stopinji so v Belgiji in na Irskem. Kakor veselo pa predivstvo v omenjenih avstrijskih deželah napreduje, tako žalostno v druzih zapada, to je v takih deželah, kjer je obdelovanje lanu in konopelj še samo na sebi celo tako, kakor je bilo v starodavnih časih in kjer je tudi izdelovanje prediva še zmirom v rokah kmetovalcev. Vsi ti, akoravno so nekdaj za svojo domačo rabo in tudi za prodaj še zadosti debele preje in platna izdelavali, zdaj ne morejo več shajati zavoljo prevelike konkurencije druzih dežel, ktere boljše in cenejše blag6 vpeljujejo kakor je domače. V očitni dokaz temu nam služi naša lastna kranjska dežela. Dve leti je komaj, kar sem na lastna ušesa slišal skrbno pivško gospodinjo reči, da ne bode nikdar več platna doma tkati dala, ker jo draže stane kakor če ga kupi v štacuni. Zakaj to? se lahko ugane; kajti kjer koli se dandanes dobrih in lepih vspehov v predivstvu veselijo, povsod so razvideli, da je v dosego tega napredka troje potrebno; prvič, da se oskrbi žlahno seme, — drugič, da se pridelek do zadnjega posebno dobro izdela, — in tretjič se vse dožene tako, da dobro ime dobi, če že ne cela dežela, vsaj posa-mesni kraji njeni. Na kratko rečeno: celo predivstvo se mora razdeliti na dva dela, tako, da kmetovalec izvrstni lan in konopljo prideluje, — predivo iz lanu in konopelj pa izdelujejo drugi obrtniki. Le najpotrebnejšo debelino za domačo rabo naj si kmetovalec sam preskrbi, a to le tam, kjer se zimski čas bolje porabiti ne da\ To je gotovo koristno. Ce nam- *) Kranjska dežela prideluje 140.000 centov lanine in 8000 centov konopnine; semena blizo do 17.000 centov. 188 reč kmetovalec sam iz lam! predivo napravlja, bode le toliko lanu ali pa konopelj vsejai, kolikor si jih upa s svojo družino zimski čas izdelati; ako mu je pa priložnost dana, surov pridelek koj z njive prodati, bode gotovo dvakrat ali še večkrat toliko prostora obsejal in zdaj vse bolje obdelal, kakor poprej, saj se po lepšem pridelku cena ravna. Le po tej poti je mogoče domači potrebi zadostovati , vrh tega pa, kar se od več pridela, na prodaj dati, to je, kupčiji pot odpreti. Če hočemo toraj predivstvo naše dežele povzdigniti v smislu potrebe in napredka, moramo ravnati tako, kakor smo ravnokar priporočali, po dveh pogojih. Kar se prvega tiče, moramo pred vsem pozvedeti napake in pogreške, ki so krivi, da naš lan in konoplja nista tako dobra, kakor bi morala biti, kajti le po spoznanji napak prične se zboljšanje; zatega del naj mi bode dovoljeno poglavitne pomanjkljivosti v kratkem omeniti.*) O drugem pogoju samem za-se govoriti, skoro ni potrebno, ker se da v posamesne točke prvega vse vplesti, kar je treba. Da se pri nas na Kranjskem lan dobro sponaša, ni dvombe, saj bi ga bili sicer že zdavno opustili; vendar se pridelek večkrat pokaži, al tega pokazka ni kmetovalec kriv, če ga slana, suša itd. vzame. Proti temu ni pomoči. Največkrat je pa slabega pridelka kmetovalec sam kriv, ako se pregreši ali 1) v semenu ali pa 2) v sledečem obdelovanji. Tu se pa lahko pomaga. (Dal. prih.) •) Glej tudi dr. Orlov sestavek v 19. listu „Novic". List 25. O kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) A. 0 lanenem semenu. 2. pismo. Skoro pri nobeni kmetijski rastlini ni toliko na dobrem semenu ležeče kakor ravno pri lanu. To dobro vejo skušeni kmetovalci ovih dežel, kjer stoji prediv-stvo že na visoki stopinji; zato se pa tudi ne strašijo za dragi denar kupiti za izvrstno spoznanega tujega semena. Tako sloveče seme nahajamo na Rusovskem v Rigaj skem in druzih okrajih. Vendar pa ni misliti, da bi vsako rusko seme bilo za vse zemlje enako dobro, kajti večkrat se zgodi, da na eni ali drugi popolnoma zdivja, znabiti zato, ker ni tiste lastnosti kakor ona, kodar je seme rastlo, ali pa mu je podnebje neugodno. Zatega del je dobro, ako se v začetku le malo semena pa več sort za skušnjo naseje, in potem še le od najboljega za prihodnje pridelovanje več nakupi. Naj je pa seme kakoršne koli vrste, vselej mora popolno kalivno in rastno moč imeti, sicer se ni nadjati gostega in dobrega lanu. Res je, da se slabšega semena, to je tacega, ki ni popolno kalivne moči, lahko več vseje; al pomisliti je, da je seme denar. Treba je- toraj seme že pred setvijo skušati, kar ni težavno. Izurjeni kmetovalci to že spoznajo na vnanji obliki v podobi semena; novinec pa, ki ni izurjen, najboljše stori, ako naravnost pest semena v namočeno polo sušivnega ali kosmatega papirja (Fliesspapier) dene in to tako dolgo mokro drži, dokler seme kaliti ne začne. Kakor hitro začne seme kaliti, lahko se prepriča, ali ima dosti ali pa malo gluhega semena pred seboj. Druga skušnja se dela z vodo in žrjavico. Ako se namreč seme v vodo vrže, mora se, ako je dobro, hitro potopiti; na žrjavici mora se glasno spokati. Zbiranje semena je tudi zelo priporočati zato, da pozneje dosti sitnega plevela ne nastane. Ravno zavoljo imenitnosti tujega semena, se je sčasoma v semensko kupčijo dosti sleparije vgnjezdilo; prodaja se namreč še dandanes seme za rigaj s ko, ako-ravno ni ne sledu ne tiru od pravega rigajskega v njem. Zatega del je treba, da se od predkupovalcev nič ne kupi, ampak naravnost do poštenih kupcev piše. Za nemške dežele dohaja največ semena čez Štetin in Braslavo. Ce tudi je tako naročeno seme zel6 drago (17 goldinarjev za vagan ali 2 mernika je navadna cena), to nič ne de, saj si je kmetovalec lahko v svesti, da ni goljufan. Dragina tujega semena je že davno kmetovalcem misel sprožila, kupljeno izvirno seme doma množiti, ktero bi, čeravno tujemu ne popolno enako, saj bolje nego domače bilo. Skušnje so pa učile, da dobro seme in žlahni lik ob enem na eni in isti rastlini ni mogoče doseči, kajti za dober lik je treba gosto sejati in seme pred popolno zrelostjo ruvati; to se pa se semensko dobroto nikakor ne vjema. Treba je toraj za seme odločeni lan na posebno njivo sejati; saj se gotovo ne plača samo zavoljo dobrega semena lik celega pridelka pokvariti. Večkrat pa tudi to nič ne pomaga in zlasti v goratih krajih ne, kjer seme skor nikdar popolnoma ne dozori. Na Nemškem si v tacih krajih tako pomagajo, da v dolinah in sploh južnejših legah samo za seme lan se-jejo. To bi se pri nas tudi prav lahko zgodilo. Za seme vsejani lan pa mora pred vsem redko stati, 2 vagana ali 4 mernike semena na oralo (joh) je čez in čez zadosti. Med raščo do izruvanja ni druzega dela kakor pridna plete v. Lan je zrel, kakor hitro glavice ne samo rumene, ampak rujavkaste postanejo. Tako do-zorjeni lan se izruje, in tako dolgo na njivi, ali, kar je še bolje, na kakem strnišču suši, da se dajo glavice na grebenu lahko odtrgati. Odtrgane glavice se dajo do spomladi na kakem zračnem prostoru sušiti, potem še le se izmlatijo in seme se še le čez 2 leti vseje, dalje ga skoro nikjer ne hranijo. Nemški kmetovalec pravi, da se seme v treh ali dveh letih izpočije. To počivanje je na vsak način koristno, in se da tudi kemično spričati. To tukaj razlagati bi pa prezamud-ljivo bilo; naj nam gospodarji na besedo verjamejo, da je resnično. 196 Tako pridobljeno seme se več let lahko meri s prvotnim ruskim, kar se dobrote in lepote lami tiče, nazadnje je pa vendar treba si zopet izvirnega preskrbeti. To, kar smo o semenu zdaj spregovorili, bo gotovo vsacega kmetovalca, kteri lan seje, zadosti v posnemanje vabilo, da odstopi od stare slabe navade. In s to nado prestopimo v to, da govorimo o tem, kakošno zemljišče najbolj prileze. (Dal. prih.) 205 O kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) A. 0 lanenem semenu. 3. pismo. Lanu pristojno zemljišče, setev in druga dela do ruvanja. Lanu je ugodno srednje, ne prevroče pa tudi ne premrzlo podnebje; to je tako, kakoršno v goratih deželah nahajamo, kjer tudi v resnici lan najbolje stori. Zemlja ne sme biti prevroča pa tudi prehladna ne; posebno dobro tekne vlažen ne prerahel soldanast svet; ne prevlažen ilnat svet je tudi dober. Na mahu pa nikakor noče koristiti, kar mnogo skušenj spriča. Tudi na ljubljanskem mahu (močvirji) se je že poskušalo lan vsejati; izid mi sicer ni znan, pa vendar sumim, da se ni sponesel; kajti mah je lanu sploh prerahel, in vrh tega se zavoljo črne barve po vročini zelo zgreje. Tudi se požrešne zemeljske bolhe veliko raje izplode kakor na kakem drugem svetu. H gorkoti zemlje pa tudi gnoj dosti pripomore; on jo lahko tako segreje, da lan na nji zgori. Zatega voljo ne bo noben skušen gospodar lanu na iz nova gnojeno njivo sejal; ako tudi popolnoma ne izostane, vendar je zelo neenak v rasti. Tam, kamor dosti gnoja pride, je dolg, povsod drugod pa kratek; — poglavitna zahteva lepega in dobrega lanu pa je enaka dolgost. Tudi je lik tacega lami vedno slabši, in kar je še posebno važno, je to, da se manj prediva kakor na starem gnoju pridela. Ne more se toraj ničesa boljega priporočati, kakor to, da se lan seje po rastlinah, kterim je bilo dobro gnojeno, ktere njivo tudi čisto brez plevela puste, toraj po korenstvu. Prav dobro se lan sponaša na novini po detelji, prahi, sočivju in žitu. Od žita je lami ječmen najslabši sprednik. Lan zahteva dobro pognojen svet; naj mu bo pa še tako ugodno postreženo, vendar ga tako izmolze, da se koj sledeče leto vsejani lan cel6 nič ne sponese. Skušnja uči, da je treba, da lan saj še le čez 4 leta na isto zemljo pride. V Belgiji med lan sejejo deteljo, čez 5 let deteljo podorjejo in zopet lan nasejejo. Da mora biti za lan namenjena njiva zel6 skrbno pripravljena, ve vsak, kdor je le kadaj lan sejal. Svet naj bode plevela prost, pri dobri moči in tako rahel, da se koreninice brez težave vriniti morejo. Da se pri nas v tem skoro vsak gospodar pregreši, temu je kriva slaba navada, po kteri se za vsak pridelek le po enkrat orje. Na Nemškem in sploh povsod, kjer je kmetijstvo že na visi stopinji, orjejo že za žita ali za kar si bodi po večkrat. Na primer za jaro žito se orje enkrat v jeseni in drugič na spomlad. Pred setvijo se njiva lepo poravna in povleče, po setvi se zopet povleče in če treba tudi povalja. Lami vse-janemu po žitu pa orjejo cel6 trikrat, in to saj enkrat pred zimo. V Belgiji, kjer večidel lan ovsu ali pa krompirju sledi, že ovsu 8 do 10 palcev globoko orjejo in potem še z lopatami zemljo na kacih 15 palcev zrahljajo. Vrh tega pa lami še enkrat na jesen in drugič na spomlad orjejo; koj na drugo brazdo sledi setev, kajti izvedelo se je po skušnjah, da ni dobro, ako se zemlja pred setvijo osuši. Večkrat se pripeti, da za lan ni sposobnega sveta, kjer se morebiti vprvič seje in ni nobena njiva zadosti gnojena. Tu se lahko z gnojem pomaga, ki se mora pa že v jeseni podorati. Kedar je njiva popolnoma pripravljena, potem pride setev na vrsto. Ta se pa od že omenjene semenske odločuje, ker ima ves drug namen, namreč ta, da se izvrstni lik doseže, ne pa izvrstno seme. Seje se od konca marca (sušca) do konca junija (rožnika), kakor je ravno navada. Po izvolitvi časa se tudi razločuje zgodnji, srednji in pozni lan. V krajih, kjer se nimajo slane bati, sejejo ga zgodaj, drugod pa nasprotno kasno. Sploh velja to: tam, kjer je zavoljo vremena enkrat zgodnji, drugikrat pa pozni lan lepši, je najbolje, ako se vsacega polovica seje. Kar se množine semena tiče, vseje se pri eni meri tako, da stoji še enkrat toliko rastlin na enacem prostoru kakor pri dobro vsejani rži. Kjer je pa zrno la-nenega semena blizo polovica rženega semena, zato je jasno, da je treba za dobro tretjino več ga vsejati kakor rži, toraj na oral (joh) 3 vagane in pol ali 7 mernikov. Gostejše ali pa redkejše sejati ga ni dobro; ako se gostejše seje, po močnem dežju ali tudi vetru lahko poleže, tako, da se ne more več postaviti, in cel6 rado se primeri, da pri mokrem vremenu jame gnjiti. Ako se pa redkejše seje, postanejo stebla debela, in lik tudi. Bazun množine semena je pa tudi enakomer-nost setve prav velike važnosti. Dobra izvršitev leži pa le v rokah sejalca samega; o tem se tedaj ne more kaj več reči. V najnovejši d6bi skušalo se je tudi s sej al ni ca mi ali sejalnimi stroji lan sejati; to je pa 206 do zdaj le pri skušnji ostalo. Vselej naj se pa seje na povlečeno njivo; setev potem gotovo enakomernejše izpade. Kdaj da se ima sejati: ali zjutraj ali pa zvečer, to je vse eno; vendar pa imajo eni posebno vero v to, da se zvečer seje in zgodaj drugi dan še le povleče. Koliko da je v tem resnice, vsak lahko sam sodi; vendar naj omenim, kako gospod J. G. Elsner, imenitni šlezki kmetovalec, v svojem spisu „o predivstvu" to spričati skuša. On pravi: Nekega gospodarja, ko je ravno lan povlačeval, je noč prehitela, tako da je bil primoran si polovico dela za drugi dan pustiti. Drugi dan je res na vse zgodaj ostalo polovico povlekel. Ko je pa jel lan rasti, bil je gospodar zelo osupnjen, ko je videl, da je druga polovica v rašči dosti pred prvo, in še bolj ob času puljenja, ko je tudi dobrčko več lami na nji pridelal. Ko je seme pod zemljo, potem je do puljenja le še pletev, in neko delo, kterega pa naši kmetovalci gotovo ne poznajo; to delo se zove slanjanje (den Lein landern). Pletev naj se prične kakor hitro se plevel prikaže, in naj se ponovi, kolikokrat le treba. Slanjanje, ktero pri nas ni v rabi, je v druzih deželah poglavitno delo (v Belgiji), kjer skušnja uči, da se s tem najdaljši lan z najžlahnejim likom pridela. To delo ni ravno težavno. Vzame se rogovilastih vejic, ktere se tako prisečejo, da ostane roč kak poldrugi čevelj dolg, kteri se spodaj ošpiči; rogli naj bodo 3 do 4 palce dolgi. Take vilice se po celi njivi zasade, in sicer tako, da molijo malo manj ko za 1 čevelj iz zemlje. Na tako zasajene vilice pridejo dolge palce, na ktere se suhega fraščja redko položi, tako, da je cela njiva z fraščjem preprežena. Kako važno da je to delo, lahko je razvideti iz tega, ako se ve, da en sam funt iz tacega lami pridelanega prediva v Belgiji tudi 100 gold. in še več veljd. Se ve, da je na izdelovanju največ ležeče , vendar se pa iz nobenega druzega lami tako tanjka roba izdelati ne d& kakor ravno iz slanjanega. Kako da je mogoče s samim slanjanjem tako čislano robo pridelati, to je jasno; saj smo že rekli, da čem gostejše je lan sejan, tem žlahnejši lik dobi. Pregosti lan pa kaj rad poleže in potem gre večidel pod zlo, kar se pa pri slanjanji zgoditi ne more, ker lan raste skozi fraščje, na ktero se naslanja, da mu najhujši dež in veter škodovati ne more. Tako pridelani lik pa ni samo najtanjši, ampak tudi najdaljši je; ni se namreč bati, da bi lan polegal, če tudi se mu enmalo bolj z gnojem postreže, kar je najboljše sredstvo dolg lan doseči. Ko je enkrat lan zadosti dozorel, je tudi za kmetovalca zadnje delo prispelo, namreč puljenje in sušenje. Zadosti dozorel je pa že lan takrat, kadar je seme še le napol zrelo; da v nekterih krajih ga pulijo že, med tem ko cvete; to pa ni prav, ker doseže se s tem sicer zelo tanko, al slabotno predivo. O puljenju je malo kaj reči, k večemu to, da se stebla ne smejo potrgati, ampak s koreniko vred izpuliti. Sušenje se izvrši ali na njivi sami, al pa, kar je še bolje, na kacem strnišču. S tem je končano kmetovalcevo delo, v smislu, kakoršnega smo razodeli. Zdaj prestopimo na daljno izdelovanje, ktero pa že v kmetijsko obrtnijo spada. (Dalje prihodnjič.) 222 O kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) B. Izdelovanje prediva. 4. pismo. Kakor smo si prizadevali, kmetovalcem z dobrim svetom kolikor mogoče do pridelovanja odličnega lanu pripomoči, ravno tako nam mora biti skrb, naznaniti najkoristnejšo pot, kako se pridelani lan izdela v izvrstno predivo. Da se izvrši žlahno predivo, treba je še več posameznih, večih ali manjših del. Ta dela pa rokam kmetovalca prepuščena, nikakor ne zadostujejo dandanašnjim zahtevam. Prvič kmet nikakor ni v stanu zadosti tanjke robe izdelovati; drugič je tudi izdelati ne more. To pa ste dve reči, ktere se, kakor smo že v drugem spisu rekli, najprej morajo odstraniti, ako hočemo predivstvo naših dežel na pomenljivo, to je, orotno stopinjo, povzdigniti. To doseči nam pa ni treba posebnega premišljevanja, ampak samo druge dežele posnemati, to je, tiste, ktere godenje, trenje in m i kanje že doslej posebnim izdelalnicam izročujejo ali pa si še vedno zelo prizadevajo za to. Na spodnjem Avstrijskem, na primer, se že več let kmetijska družba s po- vzdigo predivstva trudi, pa vendar je dosedaj le mala dosegla. Temu je pa vzrok to, da družba ni že koj v začetku mislila na to, da bi bila pridelani lan iz rok vzela kmetijstvu in ustanovila predivno obrtnijo; ona je le kmetovalcem z dobrim svetom in ukom k boljšemu pridelku pripomoči skušala. To nam spričuje sporočilo gospoda J. Petra, predloženo dne 16. marca letošnjega leta mesečni skupščini doljno-avstrijske kmetijske družbe. Med družim pravi: „Ker godenje veliko znanost in pazljivost zahteva, in sledeče izdelovanje kmetovalcu le škodo donaša, zato je neobhodno potreba, da se popravilu: „razdelite delo med več delalcev" pridelovanje lanu od izdelovanja prediva loči. Da se toraj v mali meri posebni godilni in izdelalni zavodi ustanovi, kakoršni se v izgledni deželi Belgiji kaj dobro ponašaj o". Kar velja za ravno omenjeno deželo, veljd gotovo tudi za našo, in kmetijska družba kranjska, ktero bo, kakor se je nadjati, v kratkem povzdigo domaČega predivstva v resen pretres vzela, tega gotovo prezirala ne bode in to tem manj , ker sporočilo ravnokar omenjeno malo niže pravi: „da se je denar za nakupljena in brezplačno med kmetovalce izposojena vestfalska in hohenhajmska orodja, zastonj potrošil". Akoravno omenjenim zavodom, kteri bolj na drobno lan godijo in predivo izdelujejo, vso čast dajem; vendar ne morem si kaj , da ne bi dvomil nad dobrim izidom tudi tega početja. Kajti pomisliti je, da v Belgiji so vse drugačne okoliščine kakor pri nas, da se namreč taki zavodi bolj na drobno le zavoljo tega splačujejo, ker je predivstvo že tako visokost doseglo, da lahko skor vsak, le malo izobražen kmetovalec vodstvo enega ali še več zavodov prevzame, in sicer brezplačno ali pa za male denarje, kar pa pri nas v začetku gotovo ne bo mogoče. Sicer pa so v Belgiji taki zavodi v naj-bližnji dotiki se predilnicami in tkalnicami, in zato se razcepljivost dela ne more v račun staviti. Pri nas to nikakor ne velja, kajti čem več zavodov bi se ustanovilo, tem veče razcepljenje bi se nam razodevalo v kupčiji, to je, v izvažvanji prediva. To pa je vedno z večimi stroški zvezano. V najlepši dokaz nam služi taka razcepljenost na Ceskem in Slezkem. Tam se je, posebno okoli mest, več manjših zavodov naselilo; počasi so šli pa vsi pod zlo. Da je bila v resnici le razcepljivost pogina kriva, ktera več uradniških in druzih stroškov tirja, to je gotovo, kajti kar je leta 1859. vojvoda Albreht več že obstoječih in stoječih malih zavodov kupil, in jih v enega združil, gre vse prav dobro. Svetovati bi toraj bilo, da bi se pri nas že v začetku saj ena veča izdelalnica ustanovila, in sicer na takem mestu, kjer bi se dala voda za gonilno moč porabiti, kajti tako bi se dragim mašinam, ktere ogenj goni, kar le mogoče, ognilo. Razun tega je treba pa še za to skrbeti, da pride izdelalnica kar mogoče v središče dežele, tako da imajo vsi kraji, ki lan pridelujejo, precej enako daljo. (Dalje prihodnjič.) List 29. Gospodarske stvari. 0 kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) B. Izdelovanje prediva. 4. pismo. To je pač vse lepo in dobro, bo marsikdo rekel; al kdo bo to vse izvršil? kje denar vzel? in Bog vedi, ali se bo splačalo ali ne? Kar se tiče prvega vprašanja, mislim, da pravo rečem, ako povdarim, da je to dolžnost kmetijskih družeb. Po izgledu druzih dežel in njih kmetijskih društev bi tedaj tudi marljiva družba kmetijska v Ljubljani *) morala za predivstvo poseben odsek izvoliti. Tako izvoljenemu odseku naj bi bila naloga, od si. kmetijskega ministerstva denarne pomoči si izprositi, za razširjanje in zboljšanje lami in konopelj po načelih, ktere smo v prvem, drugem in tretjem pismu navedli. Ako bi pa za družbo kmetijsko to pretežavno bilo, naj bi se pa posebna društva ustanovila z istim poslom, in to bi še najboljše bilo. Od ministerstva dovoljeni denar bi se koristno porabil po nasvetu si. ministerstva samega, ktero v knjigi „Ueber die Zustande der Flachs- und Hanfproduktion in Mahren, Schlesien und Bobmen" povdarja, da je treba skrbeti 1) za nakup ruskega semena, 2) za pospešitev pridelovanja boljšega domačega semena, 3) za dosego boljšega godenja in daljega izdelovanja (to bi pri nas), kakor je že omenjeno bilo, izdelalnici pristajalo, 4) za pošiljanje sposobnih mladih kmetovalcev v dežele, kjer se predivstvo izvrstno goji, 5) za vpeljavo posebnih sejmov za predivo ali prav za prav sejmov za lan, 6) za razpisovanje premij. Izdelalnice naj bi se dale z največim pridom s socijalno pomočjo, to je, na delnice (akcije) ustanoviti. Stanje izdelalnic se ne d& na tanko že naprej izreči, kajti to je od dosti okoliščin odvisno, na primer, od velikosti, ktera se jej ima ponuditi, od njene delavnosti ali samo za lan ali tudi za konoplje; od gonilnih moči vode ali puha itd. Gotovo je najbolje, ako se pred ustanovljenjem, kakor je gori omenjeno, sposobni mladi kmetovalci v tuje dežele pošljejo, da se tam z vsem na tanko seznanijo. V ta namen so poslali iz Češkega, Moravskega in Sleskega že davno takih kmetovalcev v Belgijo. V novejši dobi postopajo enako: Stajarska, Spodnje-Av- *) Kakor se v obravnavah odbora družbe kmetijske ljubljanske bere, je ona predivstvo že v svojo skrb vzela, si. ministerstvo denarne podpore prosila in tudi 600 gold. za letos dobila, iz kterih bode dva mlada kmetovalca na Moravsko poslala, drugo leto pa Belgijo. Vred. strijska in Ogerska v največi meri, kjer letos jih pošlje Ogerska 6 v Belgijo, 6 v Irlandijo. Brez natančnega stalnega znanja kaj početi, se ve, da je račun brez krčmarja; vendar se sme že naprej reči, da v škodo delati skoro ni mogoče, kajti ako pomislimo, da se je za obstoječe avstrijske predilnice leta 1867. več kakor 329.777 centov na pol mikanega prediva vpeljati moralo; sme se soditi, da se bo to število za naprej le še pomnožilo zavoljo čedalje večega števila predilnic. To veljd za predivstvo sploh. Ako pa posebno pozornost obrnemo na Kranjsko, vidimo, da so cel6 tiste prodajalnice, ki samo predivo prodajajo, polnevtujega blaga, — kaj pa še le druge s platnom itd.? Še celo vrvarji dobivajo konopnino od zunaj, in veliko potrebo platna za žaklje in talasi krije moravsko in šlezko platno. To so menda dosto lepi dokazi, da se d& v tem obziru še jako mnogo storiti in to z najboljšim vspehom. Razume se samo po sebi, da pri izdelalnicah ostati ne more, al o teh že zdaj govoriti, dokler še ni podnožje vstrojeno, reklo bi se: drugo nadstropje pred prvim zidati. Ako pridemo tako daleč, da bode več izdelalnic z delom preskrbljenih, potem nam ni za predilnice ali pa tkalnice skrbeti; kajti smemo si biti v svesti, da se bodo nehote premožnaki najdli, kteri bodo na lastno roko deželni pridelek više izdelali, in dovršeno platno namesti prediva iz dežele pošiljali. Spomnimo se pri tej priliki samo na Angleže; ti zadnji zavodi se utegnejo na delnice sezidati, akoravno dosti novcev stanejo. (V Kesmarku v spiski županiji na Ogerskem se je ustanovila leta 1866. prva ogerska predilnica na delnice s prvotnim premoženjem od 245.000 gold.; goni jo sopar; stroški na leto znašaja 100.000 gold., izdela se 6000 centov prediva, ktero je večidel na Ruskem pridelano bilo. Dobiček mi ni znan; toliko pa vem, da hočejo predilnico razširiti, zraven pa še eno tkalnico vstanoviti, — zopet lep dokaz, da se izplača. Da bodo predilnice in tkalnice severnih dežel jele nekoliko hirati, ako bomo kadaj tako srečni do lastnih prispeti, to je očividno, ker poglavitno platneno tržtvo je z južnimi deželami, kamor pa sosedje gotovo lahko boljši kup robo dajejo nego daljni severnjani. Dalo bi se o predivstvu še dosti pisati, vendar mislim, da sem poglavitno potrebne reči omenil, tako; da mi ne ostane druzega kakor prihodnjič še o konoplji govoriti, in potem z veselo nado, da se bodo možje našli, kterim je na blagostanju naše dežele resnično ležeče, in kteri se bodo potrudili, to, česar si jaz in vsak pošten deželan želi — namreč slabotno delo peresa v resnična in krepka dela spremeniti — prvi del kmetijske obrtnije končati. (Kon. prih.) O kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) C. Konoplja. 4. pismo. Koj v prvem stavku tega spisa ,,o predivstvu", je bilo omenjeno, da zraven pridelovanja in izdelovanja lami je tudi konoplja, če ne ravno enacega, saj vendar zelo visocega pomena za avstrijsko kmetijstvo. Za tega del treba, da tudi o tem nekoliko govorim: V tako natanjčnost pa, kakor pri lanu — ako se sme to natanjčnost imenovati — se spuščati tudi pri konoplji, bilo bi skoro nepotrebno. Čeravno se konoplja povsod po lanu nadomestiti ne da, vendar le so laneni izdelki človeštvu veliko veliko veča potreba. Tako na primer vsak človek skozi celo svoje življenje potrebuje srajce, spodnice, rute itd., kar se od vrvi, vreče in druge ko-nopne debeline reči ne more. Res je sicer, da se da tudi iz konoplje tanjka roba izdelati; a vendar vsikdar ne taka, kakoršna iz lanu; najtančnejše konopno platno je še le na pol tako tanko, kakor najtančnejše laneno. Nasproti pa lan, kar se trdnosti tiče, konoplje nikoli doseči ne more. Razun tega kažejo tudi skušnje, da, kjer koli se jame predivstvo povzdigovati, je konoplja prisiljena, v kratkem času od tankega izdelovanja odstopiti; ona ni v stanu, kar se tančice tiče, zahtevam mogočne gospe „mode" zadostevati. Vendar utegne tudi konoplja v kranjski deželi še do velicega pomena dospeti. To toraj so vzroki, da moremo o konoplji bolj na kratko govoriti. Al konoplja je v vsem tudi manj kočljiva rastlina. Ona ne tirja nikakor takega kmetijskega gojenja kakor lan, zatega del se dajo vsa kmetijska dela z malo besedami navesti. Že zadnjič smo omenili, da vrvarji potrebno surovo snovo iz tujih dežel kupujejo; to isto velja pa tudi od platna za vreče, žaklje in jadra. To vse so snove, kterih ni treba še le daleč na prodaj voziti, kajti Trst in ž njim morje, na kterem se potrebuje največ konopnih izdelkov, sta pred durmi naši deželi. Da se pri nas na Kranjskem konoplja prav dobro sponaša, o tem ni dvombe. To pa imamo zahvaliti se 3. dobremu podnebju, 2. ugodnemu svetu, in 3. kar je poglavitna stvar, veliki zadovoljnosti te rastline, zarad ktere nam semena ni treba tako izbirati kakor pri lanu. Da so nektere dežele ali pa posamesni kraji v teh deželah zavoljo odlično žlahne konoplje imenitni, to je znano. Tako, na primer, je laško seme iz Kremone in bližnje okolice, v takem čislu kakor lančno seme Rigajsko. Tako se hvali tudi seme iz Brajzgaua in E 1 za s a. Najbliže nam pa je prav dobro seme iz oger-skega komitata Apatinv-a, od kodar se dosti semena na Pemsko, Moravsko, Slesko itd. izpeljuje. Velicega pomena je pri konoplji to, da sčasoma ne zdivja tako kakor lan, kajti enkrat priskrbljeno izvirno seme d& v prvem letu ravno tako žlahne konoplje kakor 10 let potem. Vendar je pa treba tudi tukaj nekolike pozornosti. Pabst pravi: Semensko konopljo je najboljše redko v vrste sejati, na primer, okoli njive, na kteri krompir raste. Posebnosti toraj pri pridelovanju konopnega semena ni. Kdaj da je zrelo, vrabci, ščinkovci in drugi tiči najbolj povedo. Tudi o konoplji pristojnem zemljišču, setvi in drugem delu do ruvanja je le malo kaj povedati. Konoplja skora na vsakem dobro postreženem zemljišču dobro raste, vendar plitvo ne sme biti. Najbolj služi konoplji 238 zemljišče s črno zemljo, nekoliko soldanasta ilovica ali pa peščena tudi ni slaba. Izvrstno se sponaša na Pem-skem in Moravskem, na izpuščenih in posušenih ribnikih. Kar se kolobarja tiče, je konoplja na mestu po prahi, na no vini, po korenstvu, žitu, detelji itd. Cel6 sama po sebi več let zaporedoma dobro raste, ako jej le gnoja ne primanjkuje, kajti gnoja zahteva dosti na vsaki zemlji. Po konoplji tudi vse dobro stori. Gnoji se konoplji z živinskim gnojem; gnoj pa mora biti že preležan, in pred zimo ali pa koj po zimi naj se pod-orje. Najizdatnejši je golobjek, ovčjek in človečjek, zmešan z različno šaro, na primer, s sajami, pepelom itd., v tako imenovani zmes ali kompost, kakor Pabst uči. (Konec prihodnjič.) List 31. Gospodarske stvari. O kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. C. Konoplja. 4. pismo. (Konec.) Seje se, ako gospodar hoče pridelati lepo visoko in tanko ličnato konopljo, 4 vagane na oralo; ako ni na tančici ležeče, ampak le na množini, pa le l!/2 do 2 vagana. Do ruvanja ni druzega dela, kakor redno, ako se zgodaj plevel pokaže, pletev. Ce je pa konoplja že nekoliko odrastla, pletev lahko odpade, kajti konoplja sama ga zaduši. Razun pletve se ima, kakor smo že omenili, po odcvetenju prašnice poruvati. Cas za to je, kakor hitro jamejo rumeneti. Prašnice dajo skoro najtanši lik, za tega voljo je dobro , jih same za-se porabiti. Cez 5 ali 6 tednov potem je seme na ostalih ženskih steblih zrelo, in čas je tudi te poruvati. Na Badenskem pa tega ne čakajo, ampak ob času, ko prašnice odcvet6, celo njivo na enkrat izrujejo. S tem dobe nekaj več in boljega prediva, vendar gre na drugi strani seme v zgubo, kakih 7—18 vaganov od orala, iz kterega si kmetovalec lahko olje za svečavo za celo leto izpreša, kajti seme ima 24 do 25 odstotkov olja. Zakaj da pri lanu nismo tudi olja omenili, to je razumljivo; olje ne prinese namreč toliko prihodkov, kolikor se jih na žlahnosti lika izgubi; kajti treba bi bilo potem, da lan popolnoma dozori. Ko je konoplja dosti dozorela, potem se izruje in v majhne šope zreže. Šopi ali snopi se potem v kope zlož6, da se posuše. Ako se d& seme dozoreti, treba je kope nekoliko s slamo pokriti, da tiči semena ne snedo. Ko je seme popolnoma suho, se izmlati in kore-nike se odsečejo. Tako posušena stebla so za izdelal-nico popolnoma pripravljena. Pri Tešnu, kjer kmetovalci konoplje v vojvoda Albrechtovo vrvarnico odraj-tujejo, donaša oralo s konopljami posejano po odbitku vseh stroškov 147 gold. 15 kr. Seme je tudi v račun vzeto. Obdelovanje je pa izvrstno, to stroški pričajo, kteri do 112 gold. od orala znašajo. V bližnjo laneno izdelalnico odrajtujejo kmetovalci izvrsten lan po 3 gld. 50 kr. cent; to pride, ako se 21 !/2 centov pridelka na oral računi, na 98 gold. 12 kr., v tem je pa tudi 28 gold. za seme vračunjenih, sirovega dobitka brez odbitih stroškov. Ker se je pridelovanje konoplje tako koristno skazalo, zato je želeti, da bi se tudi njene povzdige kakor lanu poprijeli. Posebno bi bilo to za Pivko na mestu, za- voljo bolj ravne lege, in kar je posebno izdatno, zavoljo najbliže dotike s Trstom. Tudi bi bila s tem kmetovalcu priložnost dana, svoj svet koristnejše rabiti kako r ga dozdaj še vedno s preobilnimi travniki. Vendar o tem bomo natančnejše govorili, ko pridemo v kratkem do zelo zanimivega dela kmetijske obrtnije, namreč do mlekarstva, in s tem do živinoreje.