Slovenski pisatelji proti zaprtju Tržaške knjigarne Lutkovni Žabji kralj v Zlati ribici SSG Enojezične table: razčiščevanje na Anasu Primorski št. 64 (20.997) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Slovenci, geji in zrcalo levice SANDOR TENCE Če bi se kakšna desničarska stranka v preteklosti šalila ali norčevala na račun Slovencev, bi brali ogorčene proteste, užaljene resolucije in morda tudi parlamentarne interpelacije. Če bi se istočasno norčevali iz Slovencev in istospolno usmerjenih ljudi, pa bi bilo ogorčenje gotovo še večje. Če se na naš račun šali ali norčuje levica, ki obče velja za politično korektno ter za prijazno do različnosti, pa se sprožijo drugačni mehanizmi od tistih, ki bi veljali za desnico. Kamen spora, če ga tako lahko imenujemo, je zelo kratek (nekaj več kot dve minuti) reklamni videospot, ki ga je Lista Tsipras pripravila za evropske volitve. Skupina mladih in manj mladih levičarjev ob pogrnjeni mizi prosto razpravlja o težavah, problemih in protislovjih italijanske levice. V bistvu gre za zrcalo stanja duha v razdrobljeni italijanski levici ter v listi, ki nosi ime po vodji grškega levičarskega gibanja. Nekdo ugotavlja, da na kandidatni listi ni nobenega Slovenca, drugi obžaluje, da med kandidati ni nobenega partizana, tretji omenja homoseksualce, četrtemu pa se zdi škoda, da na listi ni gejev-skega slovenskega partizanskega para. Ton »izmenjave mnenj« (tudi med veganci in vegetarijanci) je zelo ležeren in, če lahko tako rečemo, tudi neobvezujoč, vsekakor zelo nenavaden za volilno propagando levičarske liste. Ko sem si prvič na spletni strani Repubblice ogledal »soočenje«, sem bil še kar jezen in zgrožen, ko sem si drugič in tretjič bolj pazljivo ogledal videoposnetek pa mi je jeza minila. Ne ravno pozitivno navajanje Slovencev, partizanov in gejev, čeprav v šaljivih podtonih, ostaja vprašljivo, gibalo posnetka pa je samoiro-nija (ali samoizpraševanje) nad starimi in novimi tegobami italijanske levice. Posnetek, ki je nekatere razburil, druge razveselil, je torej, kot rečeno, zrcalo še vedno skregane, prepirljive in razdeljene levice, ki se skuša poenotiti pod Ciprasovim imenom. Tudi zaradi tega stanja duha je iz evropske kandidatne liste izpadel Slovenec, kar je hočeš nočeš posledica razhajanj v tukajšnji slovenski levici, ki ji je grška Syriza nudila lepo priložnost za preporod. A kaj, ko jo bo najbrž spet zamudila. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 19. MARCA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € , 771124 666007 40 3 19 moskva - Ruski predsednik Vladimir Putin in voditelji Krima V Kremlju podpisali akt o priključitvi Krima Rusiji Včeraj ubit ukrajinski vojak - Zahod grozi z novimi sankcijami predstavitvi Študija o Zoisu in Kravosovih Sedem mičnih MOSKVA / KIJEV - Ruski predsednik Vladimir Putin in voditelji Krima so na slovesnosti v Kremlju včaraj podpisali akt o priključitvi Krima Rusiji. Zahodne države Moskvi zato grozijo z novimi sankcijami. Kmalu zatem je na Krimu prišlo do prvega prelivanja krvi, odkar so nadzor nad polotokom prevzele ruske sile in lokalne proruske milice. Ubit je bil ukrajinski vojak. Z včerajšnjim podpisom dogovora v Moskvi, ki je potekal ob zvokih ruske himne, sta se Rusiji pridružili dve entiteti - doslej avtonomna ukrajinska republika Krim ter mesto Sevastopol, ki v Rusiji postaja mesto s federalnim statusom. Sporazum so podpisali Putin ter predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov, premier Krima Sergej Aksjonov in župan Sevastopola Aleksej Čalij. Na 11. strani terska in karnajska dolina Zaplet z uvajanjem dvojezičnega šolanja TRST - V Narodnem domu so v ponedeljek so na pobudo Slavističnega društva predstavili monografijo literarne zgodovinarke Marije Kacin: Žiga Zois in italijansko gledališče. V mladinskem oddelku NŠK pa je včeraj pisana druščina otrok prisluhnila pesniku in pisatelju Marku Kravosu ob predstavitvi zbirke zgodbic Sedem mičnih, jezičnih, junaških. Na 8. in 10. strani V Sloveniji narašča brezposelnost Na 2. strani Video Liste Tsipras doživlja različne ocene Na 3. strani V Wartsili stavka in protest pred deželo Na 4. strani Izpusti iz centrale pod drobnogledom dežele Na 12. strani Regijskega odlagališča v Stari Gori ne bo Na 13. strani potrditev kasacijskega sodišča Berlusconi ne more kandidirati na volitvah RIM - Kasacijsko sodišče je sinoči dokončno potrdilo obsodbo na dveletno prepoved opravljanja javnih funkcij, ki je bila izrečena vzporedno z obsodbo na štiri leta zapora (od teh so bila tri oproščena) zaradi davčne goljufije na procesu Mediaset. Berlusconi se je na sodbo pritožil na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. S sinočnjo obsodbo kasacij-skega sodišča je zdaj tudi z zadnjo formalnostjo onemogočena kandidatura Berlusconija na evropskih volitvah, za katero se vneto zavzemajo njegovi pristaši. volitve Občina Dolina: DS predlaga Sandyja Kluna DOLINA - Demokratska stranka za županskega kandidata leve sredine v dolinski občini predlaga Sandyja Kluna. Na notranjih strankarskih volitvah je nekdanji podžupan in trenutno vodja DS v tržaškem pokrajinskem svetu prevladal nad aktualnim podžupanom Antoniom Ghersi-nichem. Klunovo kandidaturo mora sedaj potrditi oziroma osvojiti levosredinska koalicija, katerih stranke in komponente doslej niso predlagale drugega županskega kandidata ali kandidatko. Na 4. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA rnrnm gm Matija Praprotnib Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 2 Četrtek, 20. marca 2014 ALPE-JADRAN / slovenija - Najvišja stopnja po januarju 1993 Januarja registrirana brezposelnost pri 14,2% LJUBLJANA - V Sloveniji se je stopnja registrirane brezposelnosti januarja že drugi mesec zapored občutno zvišala, in sicer za 0,7 odstotne točke na 14,2 odstotka. Število registriranih brezposelnih oseb se je povečalo za 5800. Januarja se je stopnja brezposelnosti znova izraziteje zvišala med moškimi, in sicer s 13 odstotkov (v decembru) na 13,7 odstotka, med ženskami pa se je zvišala za 0,6 odstotne točke, na 14,9 odstotka. Že decembra se je stopnja registrirane brezposelnosti zvišala za 0,5 odstotne točke, kažejo podatki državnega statističnega urada. Januarska stopnja brezposelnosti tako ni daleč od rekorda v obdobju slovenske samostojnosti. Ta sega v leto 1993, ko je stopnja brezposelnosti dosegla 14,4 odstotka. Je bilo pa takrat število registriranih brezposelnih višje. Znašalo je 137.142. Letos januarja je bilo na Zavodu za zaposlovanje RS prijavljenih 129.843 oseb, kar je bilo 5800 oziroma 4,7 odstotka več kot decembra in 4,5 odstotka več kot januarja lani. Na novo se je prijavilo 14.815 brezposelnih oseb, kar je bilo 35,1 odstotka več kot decembra in 6,2 odstotka manj kot januarja lani. Od oktobra se je število registriranih brezposelnih povečalo za nekaj več kot 11.100. Stopnja registrirane brezposelnosti se je zvišala v vseh starostnih skupinah. Najvišja je bila spet med mladimi (15-24 let), 34,5-odstotna, najnižja pa v starostnem razredu 40-44 let, in sicer 9,2-od-stotna. Dvignila se je tudi v vseh statističnih regijah, najizraziteje v pomurski, spodnjeposavski in podravski, v najmanjši meri pa v gorenjski in notrajsko-kraški regiji (za 0,4 odstotne točke). V pomurski statistični regiji je prestopila mejo 20 odstotkov. V začetku leta je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 781.561 oseb ali približno 9700 oseb manj kot v predhodnem mesecu in približno 7100 manj kot v januarju lani. Število delovno aktivnih oseb se je januarja naizraziteje zmanjšalo v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu in ribištvu ter v gradbeništvu. Povečalo pa se je najizraziteje v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za nekaj več kot 130), v nekoliko manjšem obsegu pa še v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, predelovalnih dejav- nostih ter v prometu in skladiščenju (v vsaki za približno 70). Na umirjanje rasti brezposelnosti kažejo šele februarski podatki zavoda za zaposlovanje. Ti so v začetku tega meseca pokazali, da se brezposelnost ni več povečevala. Na zavodu je bilo namreč februarja registriranih 129.764 brezposelnih, kar je bilo 0,1 odstotka manj kot januarja. Minuli mesec se je na zavodu na novo prijavilo medtem 7973 brezposelnih oseb, kar je 46,2 odstotka manj kot januarja. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki je minuli teden občutno popravil gospodarsko napoved za letos in po novem pričakuje 0,5-odstotno gospodarsko rast, ocenjuje, da izboljšanja na trgu dela kljub preobratu v gospodarski dejavnosti letos še ne gre pričakovati. Bo pa poslabšanje manj izrazito kot lani. Število registriranih brezposelnih naj bi letos v povprečju doseglo 124.600, prihodnje leto pa naj bi upadlo na 122.900. (STA) V Sloveniji se je rast brezposelnosti začela umirjati februarja haag - Obravnava na mednarodnem sodišču Hrvaška zavrača navedbe v srbski protitožbi za genocid ZAGREB - Hrvaški pravniki so včeraj na obravnavi medsebojnih tožb Hrvaške in Srbije za genocid pred Meddržavnim sodiščem v Haagu zavrnili argumente srbske protitožbe in jih označili za popolnoma neutemeljene. Srbski predstavniki so protitož-bo proti Hrvaški utemeljevali prejšnji teden. »Protitožba ne temelji ne na dejstvih ne zakonih in nima zaslombe niti v eni sami razsodbi Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije,« je dejala vodja hrvaške pravne ekipe Vesna Crnič-Grotič. Med drugim je zavrnila trditve srbskih kolegov, da je bil srbski upor na Hrvaškem odziv na nacionalistični separatizem pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tudmana. Ocenila je, da se je upor Srbov začel leta 1989, še preden je bil Tudman izvoljen za predsednika. Kot je poudarila, je ravno srbski nacionalizem uničil SFRJ in povzročil vojno na Hrvaškem. Hrvaški pravniki so zavrnili tudi srbske navedbe, da je Hrvaška odgovorna za poboje več kot 1700 Srbov in etnično čiščenje več kot 200.000 Srbov med in po operaciji Nevihta avgusta 1995. Ponovili so, da Srbi niso odšli množično s Hrvaške zaradi topniških napadov na mesta in vasi, temveč zaradi pozivov k evakuaciji in pritiskov lokalnih srbskih oblasti, pa tudi zaradi strahu pred hrvaškimi silami in zaradi nezaupanja hrvaškim oblastem. Član hrvaške pravne ekipe, britanski profesor Phillipe Sands, je ocenil, da so srbski argumenti neustrezno orožje, s katerim poskuša Srbija preusmeriti pozornost s svoje odgovornosti za dogodke iz leta 1991. Zatrdil je, da Srbija ni predstavila niti enega dokaza, za razliko od Hrvaške, ki je podrobno dokumentirala svojo obtožbo. Predstavniki srbske strani so prejšnji teden izpostavili srečanje hrvaškega državnega in vojaškega vrha na Brionih 31. julija 1995, ki naj bi bilo ključno v dokazovanju namena Hrvaške, da bi s svojega ozemlja za vedno pregnala srbsko prebivalstvo. Hrvaška stran ni zanikala zločinov proti Srbom, so pa včeraj izpostavili, da je hrvaški državni vrh večkrat izrazil obžalovanje zaradi teh dejanj. Povedali so še, da je Hrvaška vložila 33 obtožnic zaradi umorov med Nevihto ter da je obsodila 2300 oseb zaradi ropanja in uničevanja premoženja srbskih prebivalcev. Potekajo še trije postopki zaradi vojnih zločinov. Dodali so, da je se je 113.000 Srbov vrnilo na Hrvaško, hrvaške oblasti pa so vložile 2,2 milijarde evrov v obnovo uničenih domov. Ustno obravnavo bodo nadaljevali jutri, ko bo hrvaška stran začela drugi krog argumentiranja svoje tožbe proti Srbiji za genocid proti Hrvatom med letoma 1991 in 1995. Razsodbo 17-članskega sodnega senata je mogoče pričakovati konec letošnjega leta ali v začetku leta 2015, ugibajo hrvaški in srbski mediji. Na sklepno odločitev se ne bo mogoče pritožiti, bo pa obvezujoča za obe strani. Posvet NSi o Slovencih v zamejstvu in po svetu LJUBLJANA - V prostorih Nove Slovenije v Cankarjevi ulici 11 v Ljubljani bo jutri v okviru pobude Odgovori za prihodnost posvet o Slovencih v zamejstvu in po svetu. V razpravi bodo sodelovali Rudi Pavšič, Nanti Olip, Boris Pleskovič, Dejan Valentinčič, Janez Dular, Matjaž Longar in Federico Viktor Potočnik. Celoten dogodek bo mogoče neposredno spremljati tudi na spletni strani www.nsi.si. Bencin v Sloveniji od včeraj •V« II II v«« cenejši, dizel dražji LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov so se včeraj spremenile. Medtem ko se je cena dizelskega goriva zaradi višje trošarine zvišala za 1,9 centa pri litru na 1,351 evra, pa se je cena bencina znižala - neosvinčeni 95-oktanski bencin se je tako pocenil za 1,2 centa na 1,451 evra za liter, 100-oktanski bencin pa za en cent na 1,475 evra. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo na vsakih 14 dni skladno z gibanjem cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanjem tečaja dolar-evro. Žarki in Kosovel SEŽANA - Foto klub Žarek iz Sežane bo 110-letnico rojstva Srečka Kosovela počastil z odprtjem razstave fotografij svojih članov, ki so ji dali naslov Žarek in Kosovel. Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri v veliki galeriji Ivana Varla v Kosovelovem domu v Sežani in bo na ogled do 25. maja. Razstava je nastala v okviru klubskega natečaja, na katerem so lahko sodelovali vsi člani Foto kluba Žarek Sežana. Pod delovnim motivacijskim naslovom »Z zlatimi žarki naj sije sonce« je zajeta vsa Kosovelova poezija. (O.K.) V FJK zimska oprema od jutri ni več obvezna TRST - Zaradi visokih temperatur zimska oprema (zimske gume ali snežne verige) za avtomobile na avtocestah, ki jih upravlja družba Autovie Venete od jutri ni več obvezna. Obveza običajno velja od 15. novembra do 15. aprila, glede na vremenske razmere pa ta obveza ni več smiselna. Tako lahko avto-mobilisti zamenjajo zimske gume z letnimi, določilo pa velja za naslednje avtocestne odseke: A4 od Terraglia (A57 obvoznica pri Mestrah) do Sesljana, A28 od Portogruara do povezave z A27 v Coneglianu, A23 od cestninske postaje Videm jug do povezave z A4 pri Palmanovi, A34 od Vileša do Gorice. fjk - Gabrovec o združevanju občin Dežela mora spoštovati specifične potrebe občin, v katerih je prisotna slovenska manjšina TRST - Pristojna komisija Deželnega sveta je dopoldne obravnavala predlog deželnega zakona, ki vnaša spremembe v zvezi s predlaganjem, sklicem in potekanjem referendumov. Pristojni deželni odbornik Panontin je razložil, da želi s predlaganimi spremembami olajšati oz. spodbujati združevanje manjših občin. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec med razpravo povedal, da razume razloge in željo nekaterih občin po združevanju, je pa obenem opozoril, da bi bila prehitra pot do združevanja za nekatere druge občine pogubna. Pri tem je mislil zlasti na tiste, ki so zaobjete v območje, na katerem je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina. »V tem primeru morajo zakonska določila upoštevati prisotnost slovenske manjšine, ki se kot taka ne more braniti, če je ne ščitijo posebna pravila« je de- jal Gabrovec, ki je istočasno tudi predstavil popravek k zakonu. Gabrovčev amandma dodaja člen, ki v treh odstavkih uvaja določila, ki bi veljala za območje 32 občin določeno po 4. členu zaščitnega zakona. Gabrovec tako predlaga, da mora v primeru »dvojezičnih občin« predlog referenduma doseči pozitivno mnenje Paritetnega odbora, na referendum mora pristati dvotretjinska večina občinskega sveta in na vprašanje za združitev Občin mora pozitivno odgovoriti več kot polovica volilnih upravičencev občine. V tretjem odstavku popravka pa še piše, da bi se zaščitne norme razširile na celotno območje novonastale enote, če bi vsekakor prišlo do fuzije dveh občin. Odbornik Panontin se je obvezal, da bo predlog podrobneje preučil, Ga-brovec pa je na odbornikovo prošnjo popravek začasno umaknil. ljubljana - Sojenje v zadevi Patria Na potezi višji sodniki Na prvi stopnji obsojeni Janša, Krkovič in Črnkovič trdijo, da so nedolžni - Tožilstvo predlaga potrditev sodbe LJUBLJANA - Pred višjimi sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča je odločanje o zadevi Patria. Za danes je razpisana javna seja senata, vendar njihova odločitev najverjetneje ne bo znana še isti dan. Obramba je v pritožbi na prvostopenjsko obsodilno sodbo predlagala oprostitev trojice obsojenih, tožilstvo pa predlaga potrditev sodbe. Ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek je predsednika SDS in nekdanjega premiera Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča 5. junija lani obsodila zaradi obtožb o kaznivih dejanjih, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osem-kolesnih oklepnikov. Janšo je obsodila na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Obsojena trojica sodbo označuje za politični konstrukt, že od začetka po- stopka tudi trdijo, da so nedolžni. Njihovi zagovorniki so spisali pritožbe, v katerih predlagajo spremembo sodbe in oprostitev. Krkovičev zagovornik Jože Hri-bernik je za STA povedal, da jih sodišče lahko samo oprosti, on druge rešitve ne vidi.Poleg tega je obramba Črnkoviča dodatno predlagala, naj sodišče v primeru, da se ne odloči za oprostilno sodbo, zadevo zaradi nekaterih napak, do katerih naj bi prišlo med sojenjem, ponovno vrne na prvo stopnjo. Tožilstvo se na sodbo ni pritožilo, sodišče je namreč v izreku popolnoma sledilo njihovemu predlogu. V odgovoru na pritožbo pa je vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc predlagal potrditev prvostopenjske sodbe. Nekdanji predsednik vlade Janša naj bi v poslu nabave oklepnikov obljubo nagrade sprejel za stranko SDS. Črnkovič naj bi Zagožnu in Krkoviču za SDS obljubil delež dobička Rotisa, ki bi ga ta ustva- ril, če bi postal lokalni zastopnik Patrie. Krkovič naj bi to obljubo plačila deleža dobička sprejel v zameno, da kot pomočnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske podpira Rotis pri prizadevanjih, da postane lokalni partner Patrie. Seja senata višjega sodišča se začne s poročilom sodnika poročevalca, nato vsaka stran predstavi svoja stališča. Senat lahko svojo odločitev razglasi po seji ali pa jo strankam v 30 dneh pošlje pisno, kar je bolj običajno. Sodišče druge stopnje lahko pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Lahko pa tudi višji sodniki sami spremenijo prvostopenjsko sodbo. Če bi se zadeva vrnila v ponovno sojenje, bi se sodišče zagotovo znašlo v časovni stiski, saj bo zadeva Patria zastarala avgusta prihodnje leto. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 20. marca 2014 3 terska in karnajska dolina - Zapleti z dvojezičnim šolanjem V Bardu in Tipani še ne vedo, kam bodo vključili vrtec in šolo VIDEM - Kaj bo z dvojezičnim šolanjem v Terski in Karnajski dolini? Potem ko je konec decembra deželna vlada odobrila prošnjo občinskih uprav Barda in Tipane, da bi v njihovih vrtcih in osnovnih šolah že s šolskim letom 2014/2015 uvedli dvojezični pouk, ostaja še veliko nedorečenosti. Naj tamkajšnje šole postanejo podružnice špetrske dvojezične šole (to možnost predvideva tudi zaščitni zakon), naj se dvojezični pouk zagotovi v okviru večstopenjskega zavoda v Čenti, katerega del so zdaj šole v Tipani in na Njivici, kako in kdaj naj se sploh začne s poučevanjem v slovenščini, katere so sploh možnosti, ki so po zakonu uresničljive? O tem je tekla beseda na delovnem srečanju, ki je za zaprtimi vrati potekalo včeraj na šolskem uradu v Vidmu in so se ga udeležili ravnateljica Deželnega šolskega urada Daniela Beltrame, vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini in ravnateljici špetrske dvojezične šole Živa Gruden oziroma zavoda v Čenti Annamaria Pertoldi. »Preverjamo, če je mogoče najti rešitev, ki bi odgovarjala potrebam otrok in staršev in ne bi privedla do razcepitve obstoječih večstopenjskih zavodov,« je po zaključku sestanka povedala ravnateljica deželnega šolskega urada Daniela Beltrame in dodala, da vsekakor glede tega še ni bila sprejeta dokončna odločitev. »Začeli smo samo z analizo različnih tehničnih rešitev. Med njimi je tudi ta, da bi na začetku šole zaposlile učitelja slovenščine. V vsakemu primeru,« je poudarila, »pa želja županov oziroma občinskih uprav ni odločilna.« Glede tega naj povemo, da v Bardu želijo, da bi njihova vrtec in šola delovala kot podružnica špetr-ske dvojezične šole, v Tipani pa bi radi ostali pod okriljem zavoda v Čenti. V Terski dolini pa je v zadnjem tednu v zvezi z ustanovitvijo dvojezične šole in morebitnim prehodom v sklop špetrskega večstopenjskega zavoda nastal pravi kaos. Najprej je starše otrok, ki obiskujejo šolo na Njivici, samoiniciativno sklical občinski odbornik za kulturo Luca Balzarotti, da bi jih prepričal, da ni potrebno, da postane njihova šola dvojezična, zato da bi se izognili nevarnosti, da jo zaprejo zaradi premajhnega števila vpisov, in da lahko torej ostane pouk v njej samo v italijanščini. Za dodatno zmedo pa je poskrbela tudi ravnateljica večstopenjskega zavoda v Čenti Pertoldijeva, ki je prav tako organizirala srečanje s starši in jim med drugim posredovala tudi vrsto napačnih podatkov, kot je med drugim ta, da naj špetrska šola ne bi bila državna, temveč parificirana. Vse skupaj je povzročilo veliko razburjenje udeležencev in tudi odklonilen odnos nekaterih do uvedbe dvojezičnega pouka. Župan Barda Guido Marchiol in predstavnika večine Denis Pascolo ter Igor Cerno so skušali v teh dneh pogasiti ogenj in preprečiti, da bi v enem samem tednu zapravili vse to, kar so z velikim trudom dosegli v treh letih, ko so prav na pobudo staršev začeli delati na tem, da bi lahko osnovna šola in vrtec postala dvojezična. Starši otrok, ki obiskujejo šolo na Njivici, so v teh dneh v pismu, ki so ga poslali ravnateljici, občinski upravi in vsem pristojnim organom poudarili, da ne nasprotujejo uvedbi dvojezičnega pouka (kot bi se dalo sklepati iz poročanja nekaterih krajevnih dnevnikov po vročem srečanju v Čenti, op.a.), a da želijo imeti podrobne in natančne informacije. (NM) Daniela Beltrame arhiv V Bardu se zavzemajo, da bi šolo in vrtec na Njivici vključili pod okrilje špetrskega dvojezičnega zavoda nm politika - Volilna reklama italijanske Liste Tsipras Videospot o gejih, Slovencih in partizanih Ironija, samoironija ali groba žalitev? RIM - Levo usmerjena italijanska Lista Tsipras, ki se sklicuje na grškega levičarja Aleksisa Ciprasa, je posnela krajši propagandni video za majske evropske volitve, ki je na spletu (na voljo je tudi na naši spletni strani www.primorski.eu) doživel veliko zanimanje in zelo različne odzive. Pobudniki levičarske liste pravijo, da gre za ironično in neformalno soočenje zbeganih levo usmerjenih volivk in volivcev, drugi pa pravijo, da gre za nesprejemljive poceni žalitve na račun gejev in tudi Slovencev, ki jih ni na kandidatni listi. To v videu ironično poudarja eden od mladih »diskutantov«, drugi se zgraža, da med kandidati ni nobenega nekdanjega partizana, na koncu tretji ironično postavlja »piko na i« ter obžaluje, da na listi ni gejevskega para slovenskih partizanov. Kot rečeno je, omenjeni volilni spot na spletu doživel zelo različne ocene, doslej v glavnem negativne, saj gre - meni glavnina komentatorjev - za nespoštljiv prikaz homoseksualcev in drugih manjšin, vključno s slovensko. Drugi pa izpostavljajo ironijo oziroma samoironijo na račun znanih težav italijanske levice. »Prvi reklamni spot italijanske Ciprasove liste, ki zajedljivo obravnava vse drugačnosti, od slovenske manjšine do partizanov, gejev in priseljencev, priča o malomeščanski zanikrnosti njenih pobudnikov in pove o njihovih ciljih veliko več kot visokodoneči programi,« piše v sporočilu deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov Stojan Spetič. Po njegovem mnenju najbrž ni naključje, da so "modreci" zavrnili predlog, naj bi lista vsebovala tudi oznako "levice", kakor so zavrnili vse kandidate iz vrst slovenske manjšine in italijanskih komunistov. Vidni italijanski izobraženci in kulturni delavci so objavili solidarnostno izjavo, v kateri obsojajo tako početje, vendar je vse zaman. »Osebno podpiram sklep moje stranke, da se povsem loči od te čisto italijanske anomalije (kajti v Sloveniji in drugod je lista Združene levice s Ciprasom nekaj povsem drugega) in poišče možnosti drugačnega, samostojnega nastopanja. Zato tudi našim članom in volilcem predlagamo, naj te liste ne podpisujejo. Če ima kdo še najmanjši dvom pa naj si kar ogleda ta reklamni filmček, ki žali vse, kar nam je bilo svetega in vrednega podpore,« poudarja Spetič v izjavi za javnost. Grški levičar Aleksis Cipras ima privržence po vsej Evropi trbiž - Na trbiškem županstvu do 31. marca zbirajo dopisnice Papeža vabijo na Sv. Višarje Se bo papež Frančišek odzval na vabilo, naj obišče Sv. Višarje? ansa TRBIŽ - »Papež Frančišek, Sv. Višarje te pričakujejo!«. Tako piše na dopisnicah, ki jih od decembra lani zbirajo v posebni skrinji v uradu za stike z javnostjo na trbi-škem županstvu in s katerimi številni krajani vabijo papeža, naj obišče Sv. Višarje. Dopisnice s podobami Višarij, ki jih bodo zbirali do 31. marca, morajo imeti že nalepljeno poštno znamko, pošiljajo pa jih odrasli in otroci, vsak lahko napiše kak stavek z vabilom papežu, več otrok je dopisnice popestrilo tudi z risbo. Koliko so jih doslej zbrali? Čeprav nekateri mediji poročajo o tisoč dopisnicah, nam včeraj glavna pobudnica akcije, trbi-ška hotelirka Manuela Federici De Cillia, ni mogla posredovati točnega števila, vsekakor je skrinja na trbiškem županstvu zelo velika, je dejala. Kakorkoli že, pobuda je naletela na precejšnjo odmevnost, o njej sta pisala furlanski in koroški tisk, med tistimi, ki so pristopili, pa je treba v prvi vrsti omeniti Občino Trbiž z županom Renatom Carlantonijem in znano italijansko televi-zijko Mario Giovanno Elmi. Sv. Višarje pa niso priljubljena božja pot samo za Kanalsko dolino, saj z verskega vidika združujejo tri narode. Tako sta k pobudi pristopili tudi sosednji občini Pod-klošter na avstrijskem Koroškem in Kranjska gora v Sloveniji, kjer so tudi začeli zbirati dopisnice. 8. marca pa je pobudnike sprejel videmski nadškof msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je med drugim opozoril na potrebo po soudeležbi avstrijskih in slovenskih škofov, ki bi skupaj s škofi iz Fur-lanije Julijske krajine uradno povabili papeža, kateremu pobudniki vsekakor nameravajo izročiti zbrane dopisnice. Na vprašanje, ali se bo papež pozitivno odzval na vabilo, v tem trenutku seveda ni mogoče odgovoriti. Vendar je v slučaju pozitivnega odgovora skrita želja pobudnikov ta, da bi Sv. Višarje obiskal prihodnje leto, ko bo tam potekalo tradicionalno romanje treh dežel. (iž) TRST Sreda, 19. marca 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dolina - Predlog zaveznikom levosredinske koalicije Demokratska stranka za županskega kandidata predlaga Sandyja Kluna Demokrat Sandy Klun bo županski kandidat dolinske leve sredine na majskih občinskih volitvah. Razen presenečenj zadnjega trenutka, bodo Klu-novo kandidaturo podprle vse komponente sedanje občinske koalicije, ki se bodo 25. maja volivkam in volivcem sicer predstavile vsaka s svojo listo za občinski svet. Torej Demokratska stranka, Slovenska skupnost, levica in občanska lista, katerim se bo morda pridružil še kdo. DS Kluna ni izbrala na primarnih volitvah, temveč na osnovi izbire članstva, kot dogovorjeno s strankinim pokrajinskim vodstvom. Dolinski krožek DS je, poleg Kluna, za morebitnega županskega kandidata evidentiral aktualnega podžupana Antonia Ghersinicha. Prevladal je 56-letni Klun, ki ima za seboj bogate upravne in politične izkušnje. Bil je občinski svetnik in odbornik z županom Marinom Pečenikom, nato odbornik z županom Borisom Panger-cem, do leta 2006 pa podžupan v odboru Fulvie Premolin. Od leta 2007 je Klun pokrajinski svetnik, trenutno vodja svetniške skupine svoje stranke. Klun je bil od vsega začetka najresnejši kandidat DS za župansko mesto, Ghersi-nich se je pojavil pozneje. Zadnjo besedo o Klunovi kandidaturi bodo, kot rečeno, imele levosre-dinske stranke, katerih predstavniki so se sestali sinoči. Slovenska skupnost je s pokrajinskim tajnikom Petrom Močnikom vedno trdila, da je glede županske kandidature na potezi DS, potem ko je SSk s Fulvio Premolin deset let vodila občinsko upravo. Podobno je izjavila Elisabetta Sormani iz vrst občanske Dolinski demokrati predlagajo Sandyja Kluna za županskega kandidata leve sredine foto damj@n liste, nekoliko previdnejši pa je bil levičar Igor Ota. Nekateri na levici so v preteklih tednih iskali možne županske kandidate iz levih in neodvisnih vrst, imena, če so se sploh pojavila, pa so ostala skrivnost. Predvolilna dogajanja v dolinski občini bodo skoraj gotovo šla svojo pot neodvisno od pogajanj v zgoniški in re-pentabrski občini. Ne bo se ponovila zgodba izpred desetih let, ko se je leva sredina na pokrajinski ravni dogovorila za kandidaturo Premolinove. Odločilnega pomena je bil leta 2004 sporazum med tajnikoma SSk in takratno stranko Levih demokratov, Brunom Zvechom in Petrom Močnikom, ki je povzročil kar nekaj »glavobolov« na levici in v levi sredini. Koalicija, ki jo je vodila županja iz vrst SSk, je dva man- dolina - Priprave na volitve V desni sredini skupaj ali pa vsak po svoje? data vodila Dolino, o njenem delu bodo maja presojali volivci. Zaradi velikonočnih praznikov je Dežela postavila nove roke za vložitev kandidatur ter vseh predvolilnih postopkov. Vlaganje kandidatnih list bo 14. in 15. aprila, kar pomeni, da morajo stranke do takrat zbrati po zakonu predpisane podpise za kandidature. Občinske volitve bodo le v nedeljo, 25.5. skupaj z evropskimi volitvami. Dolina sodi med občine z eno-krožnim volilnim sistemom, kar pomeni, da zmaga županski kandidat (ali kandidatka), ki dobi največ glasov. Ni torej »popravnega izpita« (drugega volilnega kroga ali t.i.balotaže), ki je možen le v občinah z več kot 15 tisoč prebivalci. V naši pokrajini velja to le za Trst. S.T. Če se bodo v levi sredini najbrž zedinili za župansko kandidaturo Sandyja Kluna, so v desni sredini še zelo daleč od volilnega sporazuma. Na pogovorih sodeluje tudi Boris Gombač iz Liste Gombač-Združeni v tradicijah, ki postavlja kot glavni pogoj dvojezičnost morebitnega skupnega županskega kandidata ali kandidatke. »Če ta pogoj ne bo sprejet, bo naše gibanje ubralo drugo pot,« pravi Gombač. Druga pot pomeni samostojno nastopanje na volitvah z Gombačem najbrž spet županskim kandidatom. Da se pogovori v desni sredini odvijajo počasi, najbrž prepočasi, je mnenja Roberto Drozina, občinski svetnik Ljudstva svobode-UDC in dolgoletni glasnik dolinske opozicije. Drozina, ki že dolgo let sedi v dolinskem občinskem svetu in zato zelo dobro pozna krajevno politično sceno, dobro ve, da desna sredina lahko le z združenimi močni postavi na kocko zmago leve sredine. »Danes kot danes vam ne morem povedati nič konkretnega. Lahko se bomo volivcem predstavili s skupnimi močmi, lahko pa vsak po svoje, kdo ve« nam je po- vedal Drozina. Kaj več bo morda znano konec tedna ali v začetku prihodnjega. Desna sredina, kar potrjujeta tudi Gombač in Drozina, trenutno nima človeka-županskega kandidata, ki bi jo poenotil. Edino ime, ki se pojavlja v javnosti, je podjetnik Edvino Jerjan, ki pa menda sploh ne razmišlja o vstopu v politiko. S.T. Šolsko poslopje, ki sameva in propada, med Gropado in Padričami so zgradili pred stotimi leti »Šola v Gropadi, za katero je bilo treba borbe četrtstoletja (...), je bila odprta s prvim dnem tega meseca,« je pisal časopis tržaških Slovencev Edinost prve dni januarja leta 1914, to se pravi pred natančno stotimi leti (in dvema mesecema). Poslopje (na zgornjem posnetku stara razglednica, na kateri je novo šolsko poslopje), ki ga je leta 1913 zgradilo podjetje Picinich in je takrat stalo 53 tisoč avstro-ogrskih kron, zdaj sameva oziroma propada. Zadnji učenci so šolsko poslopje, s prekrasnim vrtom, na polovici poti med Pa-dričami in Gropado obiskovali do konca tisočletja, ko sta se osnovni šoli Primož Trubar (iz Bazovice) in gropajsko-padriška Karel Destovnik Kajuh že združili. Zadnje šolsko leto je bilo 1999/2000 (v poslopju sta bila prvi in drugi razred ter vrtec, tretji, četrti in peti so že bili v Bazovici), ko je 4. februarja 2000 (v jutranjih urah) zagorelo v podstrešju. Otroci iz obeh vasi se v zadnjih letih peljejo v šolo v Bazovico, kamor so že pred več kot sto leti, ko še niso zgradili nove šole, hodili njihovi predniki. Kolo zgodovine se je torej znova zavrtelo. Vaščani obeh vasi in društva so že večkrat opozorila Občino Trst, Pokrajino in Deželo, da bi lahko poslopje preuredili in ga znova uporabili, toda so doslej vsakič naleteli na gluha ušesa in brezbrižnost javnih uprav. (jng) gospodarstvo - Sindikalni predstavniki danes v deželnem svetu Stavka v Warstili Zaposleni v tovarni motorjev finskega koncerna Wärstilä v dolinski občini bodo danes prekrižali roke. Osemurno stavko so napovedali včeraj, potem ko so jim sindikalni predstavniki na množično obiskanih zborovanjih potrdili, da Wartsila ne odstopa od napovedanih 130 odpustov na Tržaškem. Na dopoldanskem zborovanju se je zbralo dobrih štiristo zaposlenih, popoldne pa kakih dvesto. Predstavniki sindikatov FIM-CISL, FIOM-CGIL in UILM so delavce seznanili z vsebino pogovorov, ki so jih imeli prejšnji petek na srečanju z vodstvom italijanskega podjetja Wärtsila Italia. Vodstvo je sindikatom podrobno predstavilo zajeten in kompleksen industrijski načrt, ki ga morajo FIM, FIOM in UILM še dobro proučiti in oceniti. Do njega so vsekakor že od začetka kritični, predvsem zaradi napovedanih 130 odpustov. Današnja celodnevna stavka sodi v sklop 20 ur stavke, ki so jih sindikati napovedali pred časom. Danes bodo zaposleni demonstrirali pred sedežem deželnega sveta na Trgu Oberdan. Tam bo tik pred pol-dnevom seja druge deželne komisije (predseduje ji Alessio Gratton iz stranke SEL) z avdicijo sindikalnih predstavnikov zaposlenih v Wärtsili. »Komisija se je hitro odzvala na poziv. Opisali bomo trenutni položaj, od deželne uprave pa bomo zahtevali, da te- Danes bo v tovarni pri Boljuncu pusto, saj bodo delavci prekrižali roke arhiv mu kriznemu žarišču nameni enaka sredstva kot jih je drugod v deželi,« je včeraj povedal sindikalni predstavnik Fabio Kanidi-sek (FIM). Sindikalisti bodo pozvali deželne svetnike, naj se obrnejo na Sergia Raze-ta, predsednika italijanske veje Wartsile in tudi tržaške zveze industrialcev Confindu- stria. »Vprašati ga morajo, kaj misli narediti s temi 130 delavci, pa tudi kakšne načrte ima s tovarno. Če bo počasi "izgubljala liste',' potemtakem nima prihodnosti. Nadaljnji obstoj tovarne v tem primeru ne bi imel smisla, Trst pa bi se znašel z drugo železarno,« je povedal Kanidisek. (af) / TRST Sreda, 19. marca 2014 5 tržaška knjigarna - Stališče Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev Knjigarna kot nacionalni interes Poziv slovenski premierki Alenki Bratušek ter ministroma Urošu Grilcu in Gorazdu Žmavcu: slovenska država naj ne dopusti zaprtja Slovenska država ne more in ne sme dopustiti zaprtja Tržaške knjigarne ali kake druge slovenske ustanove v Italiji, saj bi bilo to v nasprotju z duhom združene Evrope oz. Evrope brez meja, obenem je ohranitev tovrstnih ustanov slovenski nacionalni interes. Tako menijo v Slovenskem centru PEN in Društvu slovenskih pisateljev, kjer so predsednico slovenske vlade Alenko Bratušek ter ministra za kulturo ter za Slovence v zamejstvu in po svetu, Uroša Grilca in Gorazda Žmavca včeraj pozvali k ukrepanju v tem smislu. V pozivu predsednik centra PEN Marjan Stro-jan in predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer opozarjata, da ustava Republike Slovenije v svojem 5. členu zagotavlja, da slovenska država skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah in za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Obenem naslovnike spominjata, da je zagotovilo obstanka in razvoja slovenske manjšine v Italiji ter ohranitev in utrditev identitete Slovencev zunaj meja Slovenije ob procesih, ki so del globalizacije, v prvi vrsti kulturno in jezikovno vprašanje, tako v Trstu kot kjerkoli zunaj Slovenije. Zato predsednico vlade in ministra pozivata, naj se pridružijo nasprotovanju zaprtju Tržaške knjigarne in siromašenju pretoka kulturnih dobrin med Slovenijo in Slovenci onkraj njenih meja. »Slovenska knjigarna v Trstu utegne biti zaprta na osnovi gole ekonomske računice, kar bi bilo nedopustno, saj je Trst bil in še je tudi slovensko mesto. Pisatelji in pesniki, zbrani v slovenskem centru PEN in Društvu slovenskih pisateljev, opozarjamo, da je knjigarna nenadomestljiv člen, ki omogoča dostop do slovenskih kulturnih dobrin, utemeljenih v slovenskem jeziku, in da je slovenski narod obstal in slovenska država nastala predvsem na osnovi volje in vizije slovenske kulture, ki sta postali volja in vizija vsega ljudstva. Slovenska knjigarna v Trstu je ob Stalnem slovenskem gledališču in še nekaterih drugih ustanovah v Trstu in širšem zaledju Trsta in Gorice ena ključnih ustanov, ki ohranjajo kulturno in s tem nacionalno identiteto manjšine in naravno vez manjšine s prostorom in ustvarjalnostjo matice, sosedom druge narodnosti pa nudi stik s slovenskim prostorom in slovensko kulturo,« pišeta Strojan in Taufer. Slovenski pisatelji smo proti ukinitvi Tržaške knjigarne ter se nasprotno zavzemajo za razširitev njene dejavnosti v središče za promocijo slovenskih kulturnih in naravnih dobrin: »To nam nalagata nacionalni interes in ideal evropske povezanosti,« pišeta Strojan in Taufer, ki pri tem opozarjata, da je slovenska vlada za to neposredno odgovorna ter Bratuško-vo, Grilca in Žmavca pozivata, naj ne pozabijo na svojo odgovornost in dolžnost ter čim prej sprejmejo ustrezne odločitve. zadružna kraška banka - Nabavili jih bodo za vsako podružnico Nakup treh defibrilatorjev Na referenčnih točkah bodo naprave koristile skupnosti - V kratkem bodo priredili tečaj za njihovo uporabo Praznik zavetnika Ricmanj sv. Jožefa V Ricmanjah praznujejo danes zavetnika sv. Jožefa. V minulih dneh so se že zvrstile razne prireditve v okviru Ricmanjskega tedna. V nedeljo je bil promenadni nastop domačega Pihalnega orkestra (na sliki - Fotodamj@n). Nocoj ob 20.30 bo v prireditveni dvorani koncert ZMePZ Slavec-Slovenec in nastop komičnega dua Rita in Helena (Tatjana Turco in Valentina Strain). Na srečanju so prikazali tudi osnovne tehnike oživljanja z napravo fotodamj@n šolstvo - V ponedeljek na liceju Antona Martina Slomška Pripadniki finančne straže o pomenu ekonomske zakonitosti Finančna straža sodeluje pri projektu ozaveščanja mladih o ekonomski zakonitosti Pripadniki finančne straže so se v ponedeljek mudili na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, kjer so dijakom predavali o pomenu spoštovanja zakonitosti na gospodarskem področju v okviru projekta Vzgoja k ekonomski zakonitosti, ki je že drugič stekel na podlagi dogovora med poveljstvom finančne straže in ministrstvom za šolstvo. Cilj projekta je ozaveščanje šolske populacije o pomenu ekonomske zakonitosti zlasti kar se tiče preprečevanja utaje davkov, razsipavanja javnega denarja, ponarejanja ter uporabe in razpečevanja drog. V ta namen potekajo na šolah srečanja, na katerih skušajo širiti zavest o pomenu ekonomske in finančne varnosti, dalje posredujejo sporočilo, da se spoštovanje zakonitosti na ekonomskem področju splača ter spodbujajo v mladih zavest o pomembni vlogi finančne straže pri zaščiti ekonomske svobode. Poleg tega v ta namen v okviru projekta poteka tudi natečaj Skupaj za zakonitost. »Danes uresničujemo zamisel, ki je v nas tlela že nekaj časa. Primeri poročanja o smrti ljudi, med katerimi je bilo tudi več mladih športnikov, so se v zadnjih časih v medijih kar vrstili. Razlog je bil vedno isti: zastoj srca in pomanjkanje možnosti takojšnjega posega za oživljanje.« Predsednik Zadružne kraške banke Sergij Stancich je številnim, ki so se prejšnji teden zbrali v dvorani na Opčinah, pojasnil vzroke, ki so banko vodili v nakup treh defibrilatorjev. Srečanje, ki ga je banka priredila z dobrodelnim društvom Ambulance Room in v sodelovanju s tržaško službo 118, je bilo enkratna priložnost za predstavitev projekta Defibrilator - ko štejejo sekunde. Kakor je uvodoma povedal Stan-cich, je defibrilator naprava, ki vpliva na delovanje srca in lahko v primeru zastoja srčnega utripa reši življenje. Zato mora biti ta mala naprava na razpolago in takoj dostopna, je dejal in ocenil, da so podružnice banke neke vrste referenčne točke za prebivalstvo in torej najprimernejši kraj za namestitev teh naprav, ki bodo v korist tu živečima skupnostma. Pri ZKB so se zato odločili, da bo vsaka njihova poslovalnica razpolagala z defibrilatorjem: za enkrat ga imajo v zgodovinskih sedežih na Opčinah in v Nabrežini, tretjega pa naj bi postavili v novo podružnico v Ulici Car-ducci, kamor se bo baje aprila preselila banka, ki sedaj domuje na Trgu Liberta. Banka bo v kratkem s pomočjo službe 118 priredila tečaj o pravilni uporabi naprave, saj lahko defibrilator uporabljajo le primerno usposobljene osebe. Tečaj bo potekal v konferenčni dvorani banke in trajal bo 5 ur, vsako leto bo potem treba znanje osvežiti na triurnem tečaju. Nekaj prostovoljcev se je že prijavilo, kogar bi morebiti zanimalo, pa naj se zglasi v tajništvu banke. Prostovoljci so lahko uslužbenci banke, pa tudi krajevnimi trgovci ali predstavniki društev, skratka kdorkoli deluje v neposredni bližini banke oz. poslovalnic in bi lahko priskočil na pomoč v primeru potrebe. Nekaj osnovnih prikazov o rabi in koristi defibrilatorja je potem občinstvo lahko spoznalo že na srečanju, predsednik dobrodelnega društva Ambulance Room, ki širi kulturo prve pomoči, strokovni bolničar Stefano De Vecchis, pa je banko pohvalil za prizadevanje. Inkubator za podjetnike danes pri Lupincu v Praprotu Nadaljujejo se delavnice projekta Inkubator za mlade slovenske podjetnike v Italiji, ki ga vodi Slovensko deželno gospodarsko združenje. Prihodnje srečanje bo danes ob 19. uri v Pra-protu, kjer bo udeležence v svoji kleti sprejel mlad podjetnik Matej Lupinc (Praprot 11/b). Obeta se izredno bogato srečanje z zanimivimi vsebinami, kateremu bo sledil obisk kleti ter de-gustacija najbolj priljubljenih kraških okusov, tipičnih dobrot in Lupinčevih vin. Srečanje je brezplačno, mesta pa so omejena, zato je potrebna predhodna prijava (info@sdgz.it, 040 6724829 oz. www.facebook.com/SDGZURES). Nove priložnosti financiranja podjetij V konferenčni dvorani tržaške Trgovinske zbornice (Borzni trg 14) se bo danes ob 10. uri začel posvet o novih priložnostih financiranja za podjetja oz. o t.i. mini-bondih. Strokovnjaki, docenti in krajevni odborniki bodo izpostavili priložnosti za razvoj podjetij in inovativna sredstva, norme in davčne prednosti ter vse dosedanje pobude, ki so jih inštitucije že uvedle. Kako varčevati z energijo? Drevi informativno srečanje Pakt županov si prizadeva za dvajsetodstotno znižanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) do leta 2020, kot predvideva Evropska unija. V ta namen morajo občine poskrbeti za akcijski načrt za vzdržano energijo (Paes); januarja ga je predstavila tudi tržaška občinska uprava, v interesu vseh pa je, da bi spoznali ukrepe za varčevanje z energijo in za proizvajanje energije s pomočjo obnovljivih virov. Krožek Verdeazzurro Legambiente prireja zato drevi ob 18.15 v prostorih krožka Etične banke v Ul. Donizetti 5/a informativno srečanje o varčevanju z energijo in zaščiti okolja v našem vsakdanu. Oblikoval ga bo inženir Fabio Morea. Jutranja prometna nesreča na Ulici Valerio V jutranjem prometu je včeraj okrog 8. ure prišlo do nesreče na gornjem delu Ulice Valerio. Oče in sin sta se peljala na skuterju, med prehitevanjem pa se ju je dotaknil avtomobil, ki je vozil v drugo smer. Skuter je zgrmel na cesto, oče se je potolkel, sin pa je utrpel nekaj zlomov, so povedali v operativno komunikacijskem centru službe 118. V Romuniji kupil avto, žal pa je bil ukraden 24-letni romunski državljan je pred dvema letoma v domovini kupil rabljen avtomobil fiat punto. Pred dnevi se je s tem vozilom peljal iz Italije v Slovenijo, pri Fernetičih ga je italijanska mejna policija ustavila. Med redno kontrolo so policisti vnesli številko šasije v računalniško bazo podatkov ter ugotovili, da je bilo vozilo davnega leta 2001 ukradeno v sicilski Cata-nii. Po kraji so jo očitno ponovno registrirali v Romuniji in prodali. Voznika je doletela kazenska ovadba, vozilo pa so mu zasegli. Zaradi samomora pred kvesturo odložili razstavo Fotografinja Anja Čop je sporočila, da so sobotno odprtje njene fotografske razstave na tržaški kvesturi odložili (nov datum še ni določen) zaradi tragičnega dogodka izpred nekaj dni, ko se je mladi Afganistanec ustrelil prav pred kvesturo. 6 Sreda, 19. marca 2014 TRST / prosek - Trgovina 2S computers Jan in Dorjan začela novo podjetniško zgodbo V petek, 7. marca, je vrata odprlo novo podjetje 2S computers, ki ga vodita mlada, a kljub temu v sektorju že izkušena Dorjan Sancin in Jan Sossi. V prenovljeni trgovini in delavnici v središču Proseka blizu cvetličarne Nadja in zavarovalnice Allianz-Ras vam bosta Jan in Dorjan svetovala pri nakupu nove strojne in programske opreme ter vas rešila iz zagate, ko se vam bo računalnik zaradi okvare ali virusa nepričakovano ustavil in ga ne bo več mogoče zagnati ter ne boste mogli več do vaših najljubših fotografij, ki ste jih shranili v njem. Trgovina je odprta od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 14. do 17.30, ob sobotah pa po dogovoru. Kontatkne podatke najdete na njihovi spletni www.2scomputers.com in facebook strani. Slovensko deželno gospodarsko združenje vošči novima podjetnikoma vse najboljše in veliko poslovnih uspehov. Jan Sossi in Dorjan Sancin ob odprtju šempolaj - V Štalci ob prazniku žensk Ženske so praznovale z glasbo in kabaretom Včeraj danes Danes, SREDA, 19. marca 2014 JOŽEF Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 18.16 - Dolžina dneva 12.06 - Luna vzide ob 21.26 in zatone ob 7.53. Jutri, ČETRTEK, 20. marca 2014 SREČKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,4 stopinje C, zračni tlak 1019,3 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Bo- ui Kino Prejšnji teden je v Štalci v Šempolaju društvo Vigred priredilo tradicionalni kulturni večer ob mednarodnem dnevu žena. Številnemu občinstvu, ki je napolnilo društvene prostore do zadnjega kotička, je uvodoma na citre zaigrala Majda Komel iz Rožne Doline, medtem ko je Elena Legiša podala priložnostno misel; na oder so nato stopile Pupe s Krasa Kabaret (Tatjana Malalan in Irene Pahor), v vlogah čistilke Ružice, gospe Mariuče, Jole in Vande ter drugih. S pestrim programom popevk je nastopila tudi Laura Budal ob spremljavi Račkota. Za konec pa je poskrbel humoristični duo - Rita, ki je že vsega sita (Tatjana Turco) kot domača čistilka in Helena, ki j'ma znucana kolena (Valentina Strain), kot čistil-ka iz Romunije. Vsi nastopajoči so poželi veliko odobravanje publike, ki jih je nagradila z močnim aplavzom. žje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.00 »300 - L'alba di un impero«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00, 21.30 »Hannah Arendt«; 20.00 »Il su-perstite«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.15 »12 an-ni schiavo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 18.10, 22.10 »Allacciate le cinture«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.10 »Lei«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Ida«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.20, 21.20 »300 - Vzpon imperija 3D«; 18.20, 20.20 »300 - Vzpon imperija«; 17.40, 19.50 »Kurir«; 17.00 »Lego film 3D«; 18.00, 20.45 »Montevideo, se vidimo!«; 21.00 »Nimfomanka«; 19.00, 21.10 »Nonstop«; 18.45 »Panika«; 16.40 »Pompeji«; 17.20 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana 3D«; 16.20 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.45, 22.15 »Need for speed«; Dvorana 2: 16.40, 21.00 »Disney's Saving Mr. Banks«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Supercon-driaco - ridere fa bene alla salute«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »La bella e la bestia«; 22.10 »Snowpier-cer«; 16.30, 18.10, 20.10, 22.15 »47 Ronin«; Dvorana 4: 16.40, 18.30, 20.30 »Mr. Peabody e Sherman«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.45 »Mr. Pea-body e Sherman«; 16.00, 20.20 »Mr. Pea-body e Sherman 3D«; 21.40 »Need for speed«; 16.30, 19.05 »Need for speed 3D«; 16.40, 21.30 »Supercondriaco - ri-dere fa bene alla salute«; 19.00 »Malda-more«; 16.40 »Her«; 21.40 »Lei«; 16.00, 20.10 »300 - L'alba di un impero«; 18.05, 22.15 »300 - L'alba di un impero 3D«; 19.20, 21.40 »Allacciate le cinture«; 16.40 »La bella addormentata«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 21.45 »Mr. Peabody e Sherman«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Need for speed«; Dvorana 3: 17.15, 19.45, 22.15 »47 Ronin 3D«; Dvorana 4: 18.10, 20.15 »Supercondriaco - ridere fa bene alla salute«; 22.15 »300 - L'al-ba di un impero«; Dvorana 5: 17.45, 19.50, 22.10 »Allacciate le cinture«. □ Obvestila ŽUPNIJA SV. JOŽEFA iz Ricmanj vabi vse častilce Jezusovega rednika danes, 19. marca, da poromajo v njegovo svetišče v Ricmanjih. Sv. maše bodo ob 9. uri v hrvaščini, ob 11. uri dvojezična, maševal bo tržaški škof Giam-paoplo Crepaldi, ob 15. uri bo sv. maša v italijanščini in ob 17. uri v slovenščini, daroval pa jo bo upokojeni ljubljanski nadškof Alojzij Uran. DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA - Mednarodno združenje, vabi na srečanje »Ko bi poznali Boga« danes, 19. marca, ob 20. uri v Finžgarjev dom, Dunajska cesta 35 na Opčinah. Info: 340-3864889 (Branka). SC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 19. marca, ob 18.30 v prvem in ob 19.15 v drugem sklicu na sedežu, Ul. Cicerone 8. VISOKOŠOLSKI SKLAD Sergij Tončič sklicuje občni zbor, ki bo danes, 19. marca, na sedežu sklada v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72 v Trstu, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 20. marca, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku 159. SDGZ v sodelovanju z BIC Incubatori FVG prijazno vabi vse interesente na brezplačno delavnico v sklopu projekta »Inkubator za mlade slovenske podjetnike v Italiji« namenjeno pripravi ekonomsko - finančnega načrta s strokovnjakom Edvinom Bevkom ter predstavitvi dveh podjetji, ki bo v četrtek, 20. marca, od 16.00 do 19.00 v dvorani BIC Incubatori FVG S.p.A. v Trstu, Ul. Flavia 23/1. SKD LONJER - KATINARA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo po- tekal v četrtek, 20. marca, ob 9. uri v prvem in v petek, 21. marca, ob 19. uri v drugem sklicanju, v prostorih ŠKC v Lonjerju. Zbirali bomo tudi članarine za leto 2014. SKD S. ŠKAMPERLE vabi na pravljično urico »O kralju, ki ni maral pospravljati« v četrtek, 20. marca, ob 16.30 na Stadionu 1. maj. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor v petek, 21. marca, ob 20. uri v gostilno v Trnovci. OBČINA DOLINA, Naravni Rezervat Doline Glinščice, Občina Hrpelje Kozina v sodelovanju s SKD Slovenec prirejajo: »Odprto mejo v novem času 2014«. V petek, 21. marca, v teku jutra delavnice za šole, od 17.30 večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice z naravoslovnimi vodiči; v soboto, 22. marca: v teku jutra delavnice za šole, ob 10.30 pohod iz Sprejemnega centra doline Glinščice do Botača; ob 11.15 uradno srečanje med občinama v Botaču in glasbeni utrinek Pihalnega orkestra Breg, sledi nadaljevanje pohoda do Beke, od 17.30 večerni pohod po naravnem rezervatu doline Glinščice. YENOV VELIKONOČNI SEMINAR bo letos gostila nemška manjšina na Poljskem, od 12. do 18. aprila, v mestu Opole. Vabljeni vsi mladi Slovenci v Italiji, ki radi potujejo in ki se zanimajo za mednarodne in manjšinske tematike, da se do petka, 21. marca, javijo na ylctrst@gmail.com ali na FB strani Tudi Mi Smo YEN. ŠD GRMADA vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, v društvenem sedežu v Mavhinjah v petek, 21. marca, ob 20.30. Sledila bo projekcija in predavanje jamarja Cirila Mlinarja iz Ljubljane, ki se ukvarja s snemanjem v jamah. Ob zaključku bo zakuska. SKD LONJER - KATINARA vabi vse vaščane in prijatelje, da se nam pridružijo pri polaganju venca ob obletnici napada na lonjerski bunker v soboto, 22. marca, ob 15. uri. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Prijave in dodatne informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD TABOR: Prosvetni dom - Opčine, vabi na 46. redni občni zbor: prvi sklic v ponedeljek, 24. marca, ob 20.30 in drugi v četrtek, 27. marca, ob 20.30. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na občni zbor v sredo, 26. marca, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju, na sedežu društva, Ul. Mazzini 46. DUHOVSKA ZVEZA vabi v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v Šentjakobski kulturni dom, Ul. Concordia 8, na predavanje blejskega župnika, dr. Janeza Ferkolja, na temo »Razmišljajmo o postnem času«. KD FRAN VENTURINI sklicuje izredni občni zbor v soboto, 29. marca, ob 21.00 v prvem in ob 21.30 v drugem sklicu na sedežu društva pri Domju. KD FRAN VENTURINI sklicuje redni občni zbor v soboto, 29. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva pri Domju. PRAVLJIČNO-PRIPOVEDNA in gledališka delavnica - Hiša pravljic ter društvo Hrast vabita vzgojitelje, učitelje, mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin, amaterske igralce, študente in vse, ki jih veseli delo z otroki in ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenskega jezika na delavnici v soboto, 29. marca. Info na hisa-pravljic@gmail.com ali 334-1243766. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in posestnike gozdov na zavarovanih območjih Nature 2000 (it. SIC in ZPS), da je rok za sečnjo, podaljšan do 31. marca. Na nezavarovanih območjih, po novem gozdarskem pravilniku, pa poteka sečnja brez časovne omejitve skozi celo leto. ZSKD sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Čestitke VERONIKA! Kot pomladanska rožica cveti, ker danes 10. rojstni dan slavi! Vse najlepše in najboljše, naj se ti v življenju izpolni. To so želje vseh nas, ki te imamo srčno radi. Mama Serena, tata Walter ter nonoti. Vse najboljše draga VERONIKA ti za tvoj 10. rojstni dan želimo teta Lenka, stric Edvin, Ester, David in Petra. Danes moj nono MANO rojstni dan ima in 80 poljubčkov mu Šem da. Na pravni fakulteti tržaške univerze je iz delovnega prava diplomiral MIKO MADONIA. Iskreno mu čestitajo in želijo še obilo uspehov v življenju Katja, Igor, Tina, Bruna in Marijan. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 23. marca. Tel. 040-229439 Id Osmice DRUŽINA COLJA (Čuljevi) so odprli osmico, Samatorca 21. Tel. 040229326. Vljudno vabljeni. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Toplo vabljeni! Tel.: 040-820223. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. Toplo vabljeni. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. V REPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. 040-2296083 Loterija 18. marca 2014 Bari 46 4 27 34 62 Cagliari 24 64 67 31 53 Firence 49 10 8 82 81 Genova 83 87 18 12 42 Milan 49 6 69 2 24 Neapelj 5 38 37 39 49 Palermo 18 20 6 72 24 Rim 61 30 4 83 47 Turin 71 11 46 49 12 Benetke 56 4 52 61 5 Nazionale 32 65 89 49 80 Super Enalotto Št. 33 38 39 46 58 66 83 jolly 55 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 6 dobitnikov s 5 točkami 561 dobitnikov s 4 točkami 21.202 dobitnikov s 3 točkami 9.018.443,79 € --€ -- € 38.370,38 € 424,88 € 22,10 € Superstar 44 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 42.488,00 € 104 dobitnikov s 3 točkami 2.210,00 € 1.707 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.412 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 30.108 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Sreda, 19. marca 2014 SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZza Tržaško, da bo seja DANES, 19. marca 2014, ob 18.30 ob prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II) SKD Slavec Ricmanje Log vabi nocoj ob 20.30 v prireditveno dvorano na zaključni večer Ricmanjskega tedna nastopata komični duo Rita in Helena ter ZMePZ Slavec-Slovenec vodi Danijel Grbec H Šolske vesti DNEVI POMLADI SKLADA FAI 2014 - Dijaki in mentorji Prešerna, Slomška in Zoisa vabijo na ogled Borznega trga, Borzne palače in Trgovinskega muzeja v Trstu. V soboto, 22. marca, ob 15.00 in 16.45 ter v nedeljo, 23. marca, ob 10.00, 11.00 in 15.30. Zberemo se pri Neptunovem vodnjaku na Borznem trgu. Ogled traja uro in pol do dve uri. M Izleti VINITALY 2014 - Dne 7. aprila, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vini-taly. Prijave najkasneje do 28. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 338-3976187. SKD IGO GRUDEN ob priliki gostovanja MePZ Jevnica, organizira izlet v Jevnico, Vače in na Geoss (Geometrijsko središče Slovenije) v nedeljo, 6. aprila; odhod iz Nabrežine izpred cerkve ob 9. uri, povratek v večernih urah. Info in vpisovanje na tel. št.: 040299632 ali 339-5281729 (Vera) in pri Sergiju Kosmini. SKD DRAGO BOJAN in Društvena gostilna Gabrovec organizirata izlet na Hrvaško. Pridite z nami v soboto, 31. maja, in skupaj si bomo ogledali otok Rab in okoliške otoke. Povratek v ponedeljek, 2. junija. Info in prijave: 340-2741920 (Mirela). 0 Prireditve DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI vabi v galerijo Umetniškega in kulturnega centra Škerk, Trnovca 15, na ogled bogate razstave »Ermada Jutranji svit 1. svetovne vojne«. Urnik: sobota in nedelja 10.30-13.00 in 15.0019.00 (do 6. aprila). Vodeni ogled ob sobotah ob 15.00 in nedeljah ob 11.30. Za skupine in šole po dogovoru. Tel. 331-7403604, www.hermada.org. RICMANJSKI TEDEN: danes, 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani ZMePZ Slavec-Slovenec (vodi Danijel Grbec), komični duo Rita in Helena, Tatiana Turco in Valentina Strain. SKD BARKOVLJE: ciklus predavanj na temo »In... forma - Predhodna zdravstvena zaščita pri različno mladih« v sodelovanju z A.R.I.S., tržaško neprofitno organizacijo, ki skrbi za dobro počutje mladih in manj mladih. Zadnji: danes, 19. marca (dr. Laura Redolfi »Kako ohranjati spomin«). Pogovor bo v slovenščini in italijanščini. Začetek ob 20.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi danes, 19. marca, ob 10. uri na predstavitev knjige »Moški na položajih, ženske v strahu, otroci na češnjah«, v kateri je zbranih 435 osebnih zgodb in pričevanj ljudi o vojni za obrambo samostojne Slovenije. O knjigi, ki jo je izdal Muzej za novejšo zgodovino Slovenije, bosta spregovorili urednici dr. Marija Stanonik in Irena Uršič. ŽENSKA SE DELA NE BOJI v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu je do polovice aprila na ogled razstava, ki jo je pripravila Skupina 35-55 SKD France Prešeren. Na ogled so fotografije, ki sta jih v svoj objektiv ujeli Sonja Gregori in Sonja Žerjal. Vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na 5. predavanje iz niza o pozitivnem odnosu do sebe, družine in družbe. Diplomirani farmacevt, predavatelj in blogger mag. Aleš Čerin bo predstavil svoje nasvete »Za bolj preprosto življenje«. V četrtek, 20. marca, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. POŠTNA RAZSTAVA ob 140. obletnici pošte v Dolini v Mitelevropskem Poštnem in Telegrafskem Muzeju v Trstu. Na izvirni zgodovinski razstavi so na ogled originalni predmeti in dokumenti dolinskega poštnega urada rodbine Pangerc iz 19. stol. Urnik: od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure; ob četrtkih tudi popoldne od 15. do 18. ure. Razstava bo odprta do 20. marca. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 20. marca, ob 20.30 v društveni dvorani v občinskem gledališču, potopisno predavanje Sonje Gregori »Otok Madeira -cvetoči vrt v Atlantiku«. Vabljeni. FOTOVIDEO TRST80 vabi v petek, 21. marca, ob 20. uri na zaključno prireditev Fotovideo natečaja Ota Hrova-tin v Narodnem domu v Trstu, Ul. F. Filzi 15. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Daniele Zonta »Rože za prvi dan pomladi« v Kavarni Gruden v petek, 21. marca, ob 18. uri. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Darinke Vidmar z naslovom »Ve-zilna nit iz preteklosti v sedanjost«, v Bambičevi galeriji na Opčinah. Urnik razstave: 10.00-12.00 / 17.00-19.00 (pon./ned.), do 21. marca. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 22. marca, ob 19.30 v kulturni dom na Colu, na ogled slikarske razstave in dokumentarca »Kraška dediščina Marjana Miklavca«. Režija in scenarij Jadran Sterle. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 22. marca, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lorenzi. Informacije in prijave na tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da se bo v nedeljo, 23. marca, še zadnjič zavrtel. Na sporedu bo predstava »Trije prašički« v izvedbi Lutkovnega gledališča Rado Mužan z Bleda. Prva predstava bo ob 16.00 (red pingvin), druga ob 17.30 (red tjulenj). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. LARMONIA in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel predstavljata komedijo v tržaškem narečju »Chi va co'l sempio... se insempia« v nedeljo, 23. marca, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! SKD S. ŠKAMPERLE in Š.Z. BOR vabita na predstavitev knjige Bogomile Kravos »Zgodba mojega očeta« v nedeljo, 23. marca, ob 17. uri na Stadionu 1. maja (Vrdelska cesta 7). Z avtorico se bo pogovarjal Boris Kobal. SREČKO KOSOVEL V LJUDSKEM VRTU: Slovenski klub in ZSKD vabita v nedeljo, 23. marca, ob 11. uri v tržaški Ljudski vrt na predstavitev nove zbirke »Tra Carso e caos - pre/sen-timenti«; pesmi Srečka Kosovela je v italijanščino prevedla Darja Betocchi, izdala pa založba Comunicarte. ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE obvešča, da koncert, ki je bil predviden v nedeljo, 23. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah -Kozini bo istega dne in isto uro v Osnovni šoli v Senožečah. SKD IGO GRUDEN vabi na zanimivo predavanje o Amiših, ki ga bo imela Andreja Rustja v ponedeljek, 24. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih v Nabrežini. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 26. marca, ob 18.00 na predstavitev knjige Nelide Ukmar »Phoenix - dal calcare del Carso«. Z avtorico se bosta pogovarjali profesorici Wilma Purič in Loredana Umek ter grafična oblikovalka Isabella Ci-pollino ob glasbeni spremljavi Irine Perosa in Jane Župančič. S Poslovni oglasi S Mali oglasi DIPLOMIRANA v biologiji nudi lekcije iz matematike, naravoslovja in znanstvenih predmetov v slovenščini ali italijanščini; tel. 346-9712707. IŠČEM avto iz druge roke, v dobrem stanju, srednje kubature. Tel. št.: 040228390. KUPIM PODRTIJO z dvoriščem v krajih Prosek, Opčine, Repen ali Zgonik, vsaj 200 kv.m. Tel. št.: 348-5872062. NA PROSEKU dajemo v najem novo, kvalitetno, opremljeno stanovanje, primerno za eno ali dve osebi. 60 kv. m., balkon, kuhinja, dvojna spalnica in manjša spalnica - garderoba. Za info 348-4208079. NA PROSEKU dajemo v najem stanovanje z veliko kuhinjo, dve veliki sobi, shramba, balkon in klet. Tel. št.: 040-251336 ali 333-2283256. PRODAJAM ZEMLJIŠČE nad cesto Dolina - Mačkolje, 950 kv.m., cona E5- kmetijska namembnost. Klicati na tel. št.: 040-228597 (ob uri kosila). PRODAM MOTOR APRILIA SX125, model 2011, v zelo dobrem stanju, garaži-ran. Gume pirelli diablo rosso II, luč simil -xenon, varovala za roke race - tech, izboljšan zaviralni sistem. Zanimiva cena. Tel. 331-7298280 vsak dan po 19. uri ali kadarkoli ob koncu tedna. PRODAM 50-kubični skuter yamaha ae-rox, letnik 2008, z opravljenim tehničnim pregledom in poravnano takso. Tel. št.: 333-6569545 (v večernih urah). PRODAM biološki kis iz grozdja refo-ška iz leta 2005, 5l za 10,00 evrov. Tel. št.: 040-576116 (ne od 14. do 16. ure). Prispevki V spomin na teto Karlo in sosedo Irmo Guštin vd. Purič daruje Walter z družino 50,00 evrov za vaški spomenik v Repnu. Ob 39. obletnici smrti dragega brata Darija daruje Slava Starc z družino 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Claudia Dossija daruje Dani Radovič 30,00 evrov za GD Na-brežina. V spomin na Silvana Corbattija darujeta Lela in Eda z družino 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Rikota Lorenzija darujejo sestrične Liljana, Dragica, Angela, Anica in Mira 50,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok. V spomin na Rikota Lorenzija daruje družina Eva 30,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. Ob priliki 8. marca darujejo uslužbenke ZKB 1.500,00 evrov za Združenje G.O.A.P. Onlus proti nasilju nad ženskami. V spomin na botra Maurizia Sigonija daruje Mitja z družino 20,00 evrov za društvo prostovoljnih gasilcev Breg iz Doline. V spomin na Maurizia Sigonija daruje Angel Cante z družino 25,00 evrov za društvo prostovoljnih gasilcev Breg iz Doline. V spomin na teto Darjo darujeta Pavel in Vera z družinama 200,00 evrov za O.Š. V. Šček. Ob smrti drage Karle Jerič vd. Purič daruje družina Pahor 150,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na Karlo Jerič daruje Marija Škabar (Repen 1) 20,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Irme Purič daruje Verica Škabar (Repen 29) 10,00 evrov za repentabrsko cerkev. Ob 5. obletnici smrti dragega moža in očeta Stankota Škabarja darujeta Marica in Roberta 25,00 evrov za repen-tabrsko cerkev. V spomin na prijatelje Irmo Guštin vd. Purič, Nadjo Rapotec vd. Komar in Vojka Škabarja darujejo Mara, Tanja in Miloš 100,00 evrov za O.Š. A. Gradnika na Repentabru. V spomin na drago Zmago Petaros daruje Zorka Auer 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu. V spomin na drago Licio Dilich vd. Rupel darujejo Lidia, Vilma in Margherita s Proseka 60,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Enrica Lorenzija darujeta Luciano Žerjal in Ermi-nia Calzi 50,00 evrov za PZ Tončka Čok - Lonjer. Ob 11. obletnici smrti moža in očeta Vittorija Sossija - »Biondo« darujeta Giuliana in Morana 30,00 evrov za O.Š. A. Gradnika na Repentabru. V spomin na draga starša Pepco in Edvarda, ki bi v marcu slavila rojstna dneva, daruje Neva Grgič z družino 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Rikota Lorenzija darujejo Neva, Vasilij in Katerina 30,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok. t V pomladni noči je odšel Emilio Mattietti Žalostno vest sporočajo mama Nerina, žena Rosanna, sin Marco in hči Anna z družino. Od njega se bomo poslovili v petek, 21. marca, od 11.30 do 13. v ulici Costa-lunga. Sledil bo pokop na pokopališču v Ri-cmanjih. Namesto cvetja darujte za raziskavo proti rakastim obolenjem. Log, 19. marca 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, nono Miljo, Jan in Neja Z družino sočustvujejo teta Nerina, Elsa in Aldo ter Federica in Dario z družino. S hudo prizadeto družino sočustvujeta družini Kocjančič in Starec Hvala za vse, nepozabni boter Milio. Pogrešali te bomo. Prisrčen objem svojcem. Maksi, Rosana, Jasna, Živa Ob izgubi dragega očeta sočustvujemo z Anno in družino Irina, Goran, Maria, Matija, Lara, Borut Ob težki izgubi dragega Miljota izrekata Anni in družini globoko sožalje Miriam in Aleksander Zadnji pozdrav dragemu Miljotu. Anni, Marcotu, Rosanni in ostalim svojcem naše iskreno sožalje Edi, Tamara, Anej, Evan Žalovanju svojcev se pridružujeta Miljo in Nilva z družino Pozdrav dragemu Miliotu. Prijateljici Anni in svojcem objem. Ivana z družino Ob izgubi očeta izrekamo iskreno sožalje Marcotu in svojcem. Aleš, Dean, Ilija, Ivan, Matjaž, Thomas, Tilen Za dragim prijateljem Miljotom žalujeta družini Furlani in Mura Prerano nas je zapustil Miljo Mattietti. Hčerki Anni, sinu Marcu, ženi Rosanni in ostalim sorodnikom, izrekamo občuteno sožalje sedanji in prejšnji odborniki SKD SLAVEC Ricmanje-Log Ob izgubi dragega očeta izrekamo Anni in svojcem globoko sožalje. Kolegi in vodstvo Servisa, SDGZ-ja in Servisa Koper t Zapustila nas je naša Milena Kobal vd. Cisera Žalostno vest sporočajo Ida z Ginom, Giorgio z Antonello, vnuki ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v četrtek, 20. marca, od 11. do 12.30 v ulici Costalunga. Sledila bosta sveta maša v cerkvi sv. Martina v Dolini in pokop na vaškem pokopališču. Kroglje, 19. marca 2014 Pogrebno podjetje Alabarda 19.3.2013 19.3.2014 Janko Emili Ostal boš vedno v naših srcih. Vsi tvoji dragi 8 Sreda, 19. marca 2014 TRST / predstavitev - Zbrane so v knjigi Sedem mičnih, jezičnih, junaških Sedem Kravosovih zgodbic Poleg avtorja in založnika so otroci lahko spoznali tudi ilustratorja Marjana Mančka in v živo sledili nastajanju risb Ička-oslička, Kriki-petelin, kuža Muri, krava in druge živali, pa Škrib škrab in Kraljica neumnosti so imeli osrednjo vlogo na včerajšnji matineji v novih prostorih mladinskega in otroškega oddelka NŠK Trst. Pisana druščina otrok s trebenjske osnovne šole Pinko Tomažič in srednje šole pri Sv. Ivanu je prisluhnila pesniku in pisatelju Marku Kravosu in knjižničarki Alenki Hrovatin, ki sta predstavila Kravosovo zbirko igric oz. zgodbic, ki so nastale v letih 1993-2005. V knjigi z naslovom Sedem mičnih, jezičnih, junaških - Za radijski oder in druge veselice so objavljene zgodbe v obratnem vrstnem zaporedju, kot so se rojevale, ilustracije v knjigi pa je prispeval priznani slovenski ilustrator Marjan Manček. Knjigo je sicer izdalo društvo Knjižna zadruga. Odlično obiskano srečanje sta lepo popestrila tudi ilustrator knjige Marjan Manček in predsednik založbe Slavko Pregel, ki sta na kratko povedala nekaj besed o novi Kravosovi knjigi. Pregel je spomnil, zakaj je njemu knjiga všeč in otrokom zaželel, da bi bili dobri člani Bralne značke. Nato je besedo prepustil, kot je dejal, najimenitnejšemu slovenskemu ilustratorju Marjanu Manč-ku, čigar ilustracije so bile obešene tudi na steni knjižnice. Ilustrator je pred množico radovednih otrok naslikal dve junakinji, ki se pojavljata v Kravosovih zgodbah. Zelo pozorno občinstvo je občudovalo ilustracije v velikem formatu in ilustratorju zastavilo kar nekaj vprašanj. Prijetno bralno čajanko je popestrilo tudi branje odlomkov iz nekaterih zgodb. Avtor Marko Kravos in knjižničarka Alenka sta na zelo prisrčen način skorajda uprizorila odlomke iz zgodbe o začaranem gradu, v katerem ni manjkalo "grozljivih" prizorov okostnjakov. Ta Otroci so pozorno prisluhnili Marku Kravosu in radovedno strmeli v nastajanje ilustracij Marjana Mančka fotodamj@n strašljiva pripovedka je izšla tudi v italijanskem prevodu, je razložil avtor, ki je ob koncu postregel še z enim dialogom med osličko Ičko in petelinom Krikijem, ki je bil prepričan, da je pomembnejši od osličke in podobnih štirinožnih živali. Omeniti pa je treba tudi štiri učence svetoivanske nižje srednje šole, ki so prebrali en odlomek iz igre, v kateri se pojavljata zdravnik in pacient, ki se ni pustil pregledati. Včerajšnje srečanje je minilo v sproščenem in prijetnem vzdušju, v sklopu katerega so otroci lahko spo- znali vrednost Kravosove knjige, z njeno vsebino pa so se seznanili le deloma, saj ustvarjalci knjige niso želeli preveč razkriti. Mančkove ilustracije iz ene Kravosove zgodbe pa bodo na steni knjižnice visele še nekaj dni, zato so vsi mladi obiskovalci vabljeni, naj si pridejo to razstavo ogledat. Obenem pa si bodo lahko izposodili tudi Kravosovo zbirko prisrčnih iger, ki bodo bralce spodbudile k razmišljanju o tem, kako se pišejo zanimive zgodbe in kakšno vlogo imajo pri njih likovni ustvarjalci. (sč) dsi - V ponedeljek v gosteh filozof dr. Branko Klun Odnosi med vero in znanostjo so vselej bili zapletena zadeva Društvo slovenskih izobražencev je tokrat na rednem srečanju ponudilo večer odprtega značaja, na katerem so lahko postavljali vprašanja filozofu dr. Branku Klunu, profesorju in predavatelju na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki ga je izobraževalna pot popeljala v Ljubljano, Devin, Rim, na Dunaj in v Francijo. Odnos med vero in znanostjo je zapletena zadeva. V Trstu je do lani bila naša someščanka Margherita Hack, ki je imela odklonilen odnos do vsakršnega verovanja, je uvodoma povzel Sergij Pahor in postavil predavatelju nekaj vprašanj. Od tega, zakaj ima med vsemi veroizpovedmi prav katolicizem rad dialog z znanostjo, do pomena sholastike in teologije, dokazljivosti Galilejeve teorije, kako je Darwin razburkal vode ter o teoriji velikega poka. Glede dialoga z znanostjo je razlog preprost, a je treba seči globlje in se povezati z grškim logosom. Katoliška vera je vstopila v dialog z grškim svetom, saj je Nova zaveza napisana v grščini, grška metafizika pa je močno vklenjena v koz-mos. Krščanska vera je integrirala grški svet, saj je bilo treba na novo ubesediti odrešenjsko perspektivo. V krščanski tradiciji je vedno prisotna napetost. Če pomislimo na električno napetost, je slednja nekaj vitalnega, zato ni rečeno, da napetosti vedno samo rušijo. Teologija se v končni fazi zaveda svojih meja. »Tako je bilo pri Galileju, ko so v diskusiji pri sojenju bili prevsem jezuiti. Galileo Galilei je imel prav teološko, jezuiti pa so imeli prav, kar se tiče metodologije znanosti. To je bil čas, v katerem ni bilo vse jasno dokazljivo«, je dejal dr. Klun. Tudi danes mora biti znanost odprta, nedogmatična s svojimi odkritji. Navzven so določeni dogodki videti kot »šov«, če pa se človek podrobneje ukvarja s tem, dobi bolj diferencirano sliko. Darwin je omajal ontološke predpostavke, saj je radikalno razburkal vse. Ali res potrebujemo »umni načrt«, »intelligent design«, nek red, koz-mos, neko urejenost, da se ne more vse generirati preko načrta? Za Aristotela so končni vzroki smotrni. Bog je glavni temelj urejenosti in reda, za Darwina pa so selekcije spontane. Še danes je velik spor med teleologijo in evolucijo. Dr. Branko Klun z obiskovalci večera DSI Cerkev je v srednjem veku obvladovala družbeni prostor, nato se je vsega bala in se čutila ogroženo. Vezala se je na neka izhodišča, ki so privzeta od drugod. Stvar ni tako preprosta: zakaj kozmos in ne kaos, od kod je red? Tomaž Akvinski ve, da z razumom ne moremo racionalno odločiti, da ima svet nek začetek. Kljub vsemu, je mnenja dr. Klun, gre za dva različna govora: naravoslovni in biblijski. Vero je treba razumeti kot eksistenco, iščemo nek logos, medtem ko je znanost druga, teoretično konstruktivna zadeva. Za dialog med vero in znanostjo je ključno to, da gre za različen jezik in metodologijo. Dialog je težek, ker bi moral vsak stopiti korak nazaj. Vse izhaja iz človeka, ki se ukvarja z znanostjo, to pa se vrača v človekovo življenje. Prvo poznavanje vode je čisto navadno, na primer, ko si umijemo roke. Znanost pa isto stvar poimenuje H2O. Nemir, spraševanje in odgovori nas vodijo k novim vprašanjem. Zanimivo je, da je po statistikah največ nevernih med biologi, medtem ko je največ vernih matematikov. »Vera ni eksaktna gotovost, a je nekaj človeškega, saj nismo stroji, ne more pa se razumeti niti kot nabor resnic. Gre za eksistencialno dogajanje.« (met) fotodamj@n Potopisno predavanje o otoku Madeira Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja jutri ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje Sonje Gregori, ki nas bo v sliki in besedi popeljala v slikoviti svet Madeire. Ta portugalski otok je samo pikica v Atlantskem oceanu, pravi subtropski raj vulkanskega izvora z rodovitno prstjo. Obala je skalnata, strma in pre-padna, ravnin skorajda ni, zato so delavni domačini oblikovali terase, na katerih zelo lepo uspevajo tropsko sadje, sladkorni trs, vinska trta in raznovrstne povrtnine; ugodna klima omogoča kar trikratni pridelek na leto. Otok večne pomladi je tudi turistično atraktiven tako iz naturalističnega kot iz zgodovinskega vidika. Na otoku, ki je bil do odkritja leta 1419 popolnoma nenaseljen, je živel tudi Krištof Kolumb, takrat še trgovec s sladkornim trsom. Tam sta živela tudi princesa Sissi in zadnji avstroogrski cesar Karel I, ki je po porazu Avstrije v prvi svetovni vojni našel na otoku svoj zadnji dom. (so) rossettijevo gledališče - Ta teden Sloviti musical Cats in melanhonična komedija Drevi se po šestih letih v Rossettijevo gledališče vrača Cats, eden najuspešnejših in najbolj priljubljenih musicalov vseh časov, saj je v Londonu ostal na odru kar zaporednih enaindvajset let, v New Yorku pa osemnajst. Avtor glasbe Andrew Lloyd Webber, ki je doslej podpisal kar lepo število uspešnih musicalov, je zamisel povzel po mucam posvečeni knjigi angleškega pesnika Thomasa Stearnsa Elio-ta The Old Possums's Book of Practical Cats in je v njem nanizal vrsto prikupnih mačjih portretov: ravno iznajdljivi kostumi in maska so se posebej vtisnili v skupinski domišljijski svet. V Trstu si bodo gledalci lahko ogledali angleško postavitev, ki jo je režiral Trevor Nunn. Predstava, ki spada v abonmajski niz velikih dogodkov in musica-la Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine, bo na sporedu od danes do nedelje, 23. marca; jutri, v soboto in v nedeljo sta predvideni popoldanska in večerna ponovitev. Ljubitelji italijanskega gledališča ne bodo hoteli zamuditi predstave, ki bo od drevi do sobote, 22. marca, na sporedu v mali Bartolijevi dvorani, in sicer v abonmajskem programu alternativne scene: v gosteh sta namreč Paolo Triestino in Nicola Pistoia, odlična rimska gledališčnika, ki sta doslej navdušila občinstvo z nekaterimi odličnimi predstavami sodobnih italijanskih avtorjev. Tokrat nastopata v komediji z melanholičnim nadihom Giannija Clementija Grisu, Giuseppe e Maria, ki se navezuje na gledališko tradicijo Eduarda De Filippa. Tudi slovenski vodiči na Pomladnih dnevih FAI Slovenske višje srednje šole sodelujejo tudi letos s skladom FAI Fondo per l'ambiente italiano pri pobudi Pomladni dnevi FAI. Dijaki in mentorji šol Prešeren, Slomšek in Zois vabijo na ogled Borznega trga, Borzne palače in Trgovinskega muzeja v Trstu. Dijaki (»ciceroni«) bodo obiskovalce v slovenskem jeziku vodili v soboto, 22. marca, ob 15. in 16.45, v nedeljo, 23. marca, pa ob 10., 11. in 15.30. Zbirališče pri Neptunovem vodnjaku na Borznem trgu - ogled uro in pol do dve uri. Mentorji so profesorji Marta Ivašič, Jasna Merku, Barbara Zlobec in Pavel Zlobec. Mladi in 1. sv. vojna V okviru projekta Comunicare ai giovani la Grande guerra ob letošnji 100-letnici prve svetovne vojen bo danes v konferenčni dvorani li-ceja Petrarca (Ul. Rossetti 74) drugo od štirih srečanj za šole. Fulvio Se-nardi jim bo predstavil dvoje pisateljev Carla Emilia Gaddo in Scipia Slataperja. Ko ljubezen ne zadošča V Mednarodnem domu žensk v Ul. Pisoni 3 bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Angele Siciliano Quan-do l'amore non basta (Gingko, 2008). Dogodek se vključuje v niz pobud Pomlad žensk, ki jih koordinira tržaška pokrajinska uprava. Delo ponuja zgodbo zaljubljenega ženskega para in ovir, ki jih postavlja družba, oz. omejujočih stereo-tipov. Z avtorico se bo pogovarjala Elena Beltrame. Svetost Janeza Pavla II. Drugo srečanje v okviru Katedre sv. Justa, ki jih pod geslom Splendor Sanctitas prireja tržaška škofija , bo na sporedu danes ob 20.30. V stolnici sv. Justa bo drevišnji gost kardinal Leonardo Sandri, ki bo predaval o svetosti papeža Janeza Pavla II. Krik proti pedofiliji V gledališču Miela so predstavili gledališko predstavo »L'urlo segreto del mondo«, ki bo na odru zaživela jutri ob 20. uri. Gledališko delo se poglablja v temo pedofilije oz. spolnega zlorabljanja otrok in si prizadeva, da bi ozavestilo čim širše občinstvo o žal precej razširjenem kriminalnem pojavu. Današnjega srečanja se bodo udeležili občinska odbornica za socialo Laura Famulari, generalni direktor Zdravstvenega podjetja Nicola Delliquadri, režiserka predstave Sabrina Morena ter podporniki projekta. Predstava bo brezplačna. Ženske in spremembe V knjigarni Lovat (Drevored XX. septembra 20) bodo danes ob 17.30 na pobudo Foruma žensk predstavili knjigo Le leggi delle donne che hanno cambiato l'Italia, ki je izšla pri založbi Fondazione Nilde Iotti. O knjigi in temi bodo spregovorile docentka Elisabetta Vezzosi ter predstavnice Foruma žensk Ester Pacor, Luisa Fazzini in Federica Parri. Trio Kanon na Tartiniju Protagonisti drevišnjega koncerta ob 20.30 na konservatoriju Tartini bodo člani tria Kanon. Diego Macca-gnola, Lena Yokoyama in Alessan-dro Copia so se že uveljavili kot solisti in nagrajeni so bili s številnimi mednarodnimi priznanji. Občinstvu bodo postregli s skladbami Brahmsa in Ravela. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 19. marca 2014 9 O NAŠEM TRENUTKU Depresija in upanje Kdo bo zmagal? Ace Mermolja Ob objektivni gospodarski in politični krizi, ki je s posebno ostrino zajela del sveta in več držav Evrope, se srečujemo z družbeno depresijo, ki briše poglede v prihodnost. V ekonomiji so učinki depresije poznani skoraj kot v psihologiji. V bistvu gre za eno in isto stvar, ki se prepleta. Ekonomije ne urejajo samo računi, ampak tudi čustva, ki lahko postanejo močnejša od samih računov. Upadanje življenjskega standarda in nižanje kakovosti življenja, brezposelnost mladih, razvrednotenje študija itd. s povečanjem občutka negotovosti sprožajo družbena in obenem zelo intimna depresivna stanja. Posamezniki so v strahu, v družinah je denar pogost vir hudih stisk in sporov . Ne bi nadalje pisal o pojavih, ki jih strokovnjaki zelo dobro poznajo. Opozoril bi le na dejstvo, ko vplivni posamezniki, središča oblasti, lobiji, stranke in sami templarji kapitala uporabljajo depresijo v svojo korist in zato, da ne bi vzklilo neko novo upanje, ki bi lahko zrušilo razmerja moči. Skušal bom konkretizirati trditev. Dnevno živimo v luči medijske mreže, ki nas obseva. Novica je učinkovita, če pluje v negativnem. Redko naletimo na članke, na televizijske oddaje, na spletna sporočila, ki bi težila k vzbujanju nekega optimizma. Na italijanskih televizijah so se npr. prekomerno razmnožile oddaje, kjer politiki, novinarji in kak strokovnjak iskrivo ali celo žaljivo debatirajo o trenutni, celo dnevni, politični situaciji. V bistvu gre za spektakel, za besedno borbo, za ogrado, v kateri se petelini tolčejo, kdo bo koga pobil z besedo. V teh igrah nihče ne uporablja sredstva komedije, ki je s smehom bičala slabe lastnosti mogotcev. Ne gre niti za tragedijo, ki je po svojem sporočilu mogočna in epohalna. Gre za preprosto žaloigro, kjer zmaga, kdor našteje nasprotniku največ negativnih dejanj, misli in občutkov. Bistvo je, da se gledalec zgraža in plaši. Novinarji, ki še uporabljajo zapisane besede, se za računalnikom avtomatično postavijo v vlogo kritičnih duš, ki ne tehtajo več tega, kar je slabo ali dobro, ampak iščejo pretežno napake in to, kako bo nek politični, gospodarski ali drugačni poskus neuspel. Ker je dnevno potreben korak dlje, se kritika spreminja v kleveto, v obrekovanje in v iskanje vraga v vsem in vsakomur, ki je predmet pisanja. Politik, ki mora slediti dominantnemu jeziku, je v stalni bitki z nekom in zavrača vsakršno možnost rešitve. Skratka, v negativizaciji vsega, postane najmočnejše orožje populizem, ki vse poenostavi in ne potrebuje posebnih argumentov razen čenč. Kdor je na vladi, skuša z večjo ali manjšo spretnostjo podati kak pozitiven signal. Berlusconi je bil vseskozi v predvolilni kampanji. Logike depresije in negativizaci-je je razumel in jih ruši italijanski premier Matteo Renzi, ki je iz optimizma in iz prepričanja, da se lahko naredi skoraj vse, napravil svojo malo »protirevolucijo«. To mu štejem za dobro, čeprav se mož pogosto zazdi pretirano zaverovan vase in marsikatero raketo ustreli brez razmišljanja: bistveno je, da poči med tisočimi lučmi. Italija pa potrebuje voditelje, ki nimajo obraza in besed grobarjev ali strogih profesorjev ekonomskih ved. Zato Renzi prepričuje. Zid negativizacije za vsako ceno in »pumpanje« depresivnih občutkov uresničujejo slabo ali ga spreminjajo v slabše prav tako, kot lahko optimizem uresniči dobro, čeprav se le to zdi neuresničljivo. Lažje je vsekakor oblikovati stvarnost z goli-dami gnoja, saj le ta bolj smrdi, kot pa lahko dišijo vijolice. Na kupu gnoja pisan petelin najglasneje zakikirika. Depresivni impulzi prihajajo od blizu in daleč. Zgodi se mi, da berem ali poslušam izjave visokih evropskih birokratov. Razbil bi televizijo, ko gledam kakega moža v kravati, ki nam iz Bruslja pripoveduje, kaj vse moramo storiti, da nam bo jutri bolje. Zadnje budalo, ki je potom prijateljstev in kakega natečaja prišlo v evropsko prestolnico, ti na pamet zdrdra, kaj vse morajo Italija, njena politika in njeni državljani še pretrpeti, da bomo zagledali svetlejše obzorje. Naj gredo pometat ceste! Čez kak mesec se bo evropski parlament napolnil s poslanci, ki so protievropsko razpoloženi. To bo pravi hec! Doigrali bomo farso demokracije. Je pa jasno, da permanentna žuganja in dietalni recepti vzbujajo v ljudeh strahove, negotovost in globinsko nezaupanje. Iz vsega tega pa ne more nič, nikoli in nikjer kaj dobrega zrasti. Ano-reksičnemu bolniku ne moreš predpisati shujševalne diete! Iz obupa in depresije črpajo nekateri moč, denar in oblast nad dušami. Preplašeni ljudje smo obvladljivi in prav nič bojevito razpoloženi, kar je ugotavljal že Platon v svoji Državi. V državno piramido je mislec vgradil trdno vzgojo, ki odganja vse to, kar lahko plaši, prinaša obup ali negativne zglede. Posebno vojaki in čuvarji države naj bi od otroštva dalje zrastli s »pozitivnimi« zgledi. Zato je Platon obtoževal pesnike, ki opisujejo strahove, slabosti in celo slabe človeške lastnosti, ki naj bi se »selile« celo v bogove. Danes deluje stroj obratno: velika mašinerija preprečuje pogumu in upanju, da vzklijeta in podpihuje depresijo. Nad poljanami preplašenih se pasejo maloštevilne elite s svojo aroganco in iluzijo o nesmrtnosti. Vprašanje depresije in možnosti upanja je zato s političnega vidika bistveno. Celo bralci Primorskega dnevnika lahko v malem beremo, kako vneto so na delu poklicni rušilci in negativci. Podobno je na veliko obsežnejši ravni, kjer je postalo ustvarjanje ali poudarjanje katastrof donosen poklic. Zato mi vzbuja simpatije, če nekdo prebije ta začaran krog, udari na kako pozitivno vižo in nas prepriča, da je lahko tudi boljše in da slabo ni apokaliptična (po Janezu) nuja, usoda ali kazen božja za vse naše in tuje grehe. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu predlog zsšdi Pri Sv. Ivanu naj zraste športno-kulturni center Izvršni odbor ZSŠDI spremlja z velikim zanimanjem dogovarjanja znotraj naše narodnostne skupnosti, predvsem tista, ki so vsebinsko tesno povezana z vsesplošnim razvojem naše narodnostne skupnosti, predvsem pa z načrti in z razvojnimi perspektivami. Mnenja smo, da je vsekakor izredno pametno in pozitivno, da se predlogi in misli krešejo, da se posamezne komponente dogovarjajo in da torej ljudem le ni čisto vseeno, kaj bo z nami jutri. Vsemu temu toku dogajanj pa lahko sledimo le preko radijskih valov in preko pisanja v naših medijih in si sliko nastajajočih situacij izrisujemo - po našem mnenju - prepočasi in s prevelikimi zamudami. Po-zornejši postanemo komaj takrat, ko požene svoje ostre tone alarmni zvonec. Tako z velikim zanimanjem spremljamo neskončno dolgo zgodbo, ki je povezana z zakonsko vrnitvijo narodnih in drugih domov naši skupnosti. Zelo smo zadovoljni s premiki, ki so povezani s Trgovskim domom v Gorici, z zadovoljstvom ugotavljamo, da počasi prihaja do prostorsko ugodnejših premikov tudi v Narodnem domu v središču mesta Trst, lovimo pa vesti tudi o tem, da naj bi se vendarle rešilo vprašanje vrnitve naši narodnostni skupnosti Narodnega doma pri sv. Ivanu. Dežela naj bi stavbo prenovila in vanjo naj bi se vselila Narodna in študijska knjižnica, tam naj bi bil sedež Slorija, sedeža lokalnih kulturnih društev in mogoče še kaj. Pa si kot krovna športna organizacija postavljamo kar nekaj vsebinskih vprašanj, ki jih obračamo predvsem na obe naši krovni organizaciji, na politike in - širše gledano - na vso našo javnost. 1. Kot osnovno tezo naj navedemo naše globoko prepričanje, da naši ljudje čustveno pravzaprav niso kdove kako navezani na ta svetoivanski dom; če je ta dom pri srcu mogoče našim starejšim ljudem, pa prav gotovo mladim ne pomeni nič, saj velika večina sploh ne ve, da ta slovenski dom obstaja in da so nam ga nasilno vzeli. Pa si postavljamo globoko vsebinsko vprašanje: kaj ne bi bilo pametneje in s strateškega vidika gledano veliko bolj racionalno, če bi se današnji stavbi Narodnega doma pri sv. Ivanu dokončno odpovedali, da bi to današnjo podrtijo povsem prepustili Deželi naj s stavbo naredi kar hoče in da bi odobrena sredstva, ki so namenjena za obnovo doma (2 milijona €), raje preusmerili v drug svetoivanski objekt, v strukturo Stadiona 1. maja (spominska tabla bi na pročelju stavbe opozarjala na zgodovinski izvor). 2. Naš predlog je, da bi v vseh sedanjih obstoječih objektih Stadiona 1. maja dobile svoje sedeže in prostore Narodna in študijska knjižnica, Slori, obe kulturni komponenti, ki delujeta na svetoivanskem območju, tako Kulturno društvo Marij Kogoj kot tudi SKD Slavko Škamperle, tu bi lahko deloval tudi bar - kavarna, na sedanjem nogometnem igrišču pa bi zgradili novo, moderno, funkcionalno športno halo, katere bi se posluževale v jutranjih urah naše višje srednje šole in druge, predvsem rekreacijske, skupine, v popoldanskih in večernih urah bi v njej našla prostor športna društva. 3. Objekt Stadion 1. maja je zelo velik in nudi možnost ureditve velikega parkirišča, to pa je danes conditio sine qua non, zato da si za obiskovalca vabljiv in to je, s strateškega vidika gledano, v vseh ozirih stvar, ki je absolutno ne gre zanemariti. Dostop do vseh uslug v novem centru bi bil tako zelo olajšan in udoben. 4. V poštev je treba vzeti dejstvo, da so v bližini Stadiona 1. maja nameščene vse naše višje srednje šole, v bližini je tudi večstopenjska slovenska šola: pomislimo, kakšen srčni utrip bi lahko nastal na tem območju! Koliko uslug, povsem praktičnih ponudb bi lahko s takim centrom nudili našim mladim! Kakšen vseslovenski športni center bi lahko nastal z vrhunskimi nastopi ob sobotah in nedeljah naših najboljših ekip, koliko naših ljudi bi se lahko tu srečevalo! Lahko bi ustvarili simbiozo med kulturo, športom, šolo in vzgojo mladih ljudi; lahko bi resnično prišlo do prepletanja med vsemi generacijami, ki bi se lahko tu srečevale ob žogi in knjigi, ob kavi in gibanju. Vsi bi imeli občutek, da je »Trst še vedno tudi naš«. Izvršni odbor ZSŠDI cankarjeva založba - Fotografska monografija Knjiga slovenskih gora s fotografijami letnih časov LJUBLJANA - Pri Cankarjevi založbi so izdali fotografsko monografijo Slovenske gore, v kateri je zbranih 213 fotografij poklicnih in ljubiteljskih fotografov. Izbor fotografij, ki je potekal prek natečaja, je vodil Arne Hodalič. Knjigo dopolnjujejo besedila Lučke Kajfež Bogataj, Marjete Keršič Svetel, Boruta Peršolje, Iztoka Tomazina in Mihe Kovača. Kot je na predstavitvi povedal direktor Cankarjeve založbe in avtor uvoda h knjigi Kovač, so na natečaj prejeli skoraj 10.000 fotografij, kar priča o tem, da Slovenci radi hodimo v hribe. Sam je, kot je poudaril, »izrazito zadovoljen z izdelkom«, saj jim je uspelo narediti knjigo z večno tematiko za današnji čas. Urednica knjige Maja Ogrizek je dejala, da ji je knjiga odprla nov pogled na gore in jo nad njimi povsem navdušila. Pripravila jo je celo do tega, da se že lahko pohvali s prvimi alpinističnimi izpiti. Hodalič je povedal, da je v nabor poleg 9996 fotografij, ki so jih prejeli na natečaj, vključil še fotografije, ki so jih zbirali pred dvema letoma za Veliki atlas Slovenije. Pri fotografijah gor igrajo pomembno vlogo vreme in pojavi, kot so mavrica, strela, meglice. Te lahko lepo ujamejo tudi ljubiteljski fotografi, težava pa je po Hodaličevih besedah v tem, da ti velikokrat zaradi teže ne nosijo težke fotografske opreme in zato posledično posnetki niso tako vrhunski. Pri fotografijah je Hodalič pogrešal več osebnega pristopa, slikanja od blizu in akcije, kar je današnji trend. Za nadaljnje urejanje fotografij in njihov izbor za knjigo je bil zadolžen Jošt Gantar, ki je dejal, da v knjigi niso predstavljene najlepše fotografije, pač pa tiste, ki najboljše in najbolj celovito opišejo določeno lokacijo. Knjiga ni geografski priročnik, pač pa delo, ki v ospredje postavlja občutenje gora, zato so k fotografijam dodali tudi misli. Pomemben del knjige predstavljajo besedila, ki so tematsko razdeljena po letnih časih. Po besedah Boruta Peršolje, ki je prispeval besedilo k poglavju Polete, so želeli ljubiteljem gora ponuditi nekaj svežega in drugačnega ter osmisliti slovensko planinsko pot. Vseh gora niso mogli predstaviti, saj je kar 70 odstotkov območja v Sloveniji hribovitega, je pojasnil. Avtorica besedila za »pomladni del knjige« Marjeta Keršič Svetel je v svojem delu predstavila svoj odnos do gora, ki je po njenih besedah še vedno otroški. Prispevek za jesen je prispevala klimatologinja Kajfež Bogatajeva, za zimo pa zdravnik in gornik Iztok Tomazin. H knjigi je dodan tudi mini planinski dnevnik po slovenskih gorah, v katerega bodo lahko ljubitelji gora vpisovali svoje obiske vrhov. JEZIK NA OBROBJU Navadno opozarjam na napačen pomen posameznih besed, ki jih uporabljajo naši poročevalci. Nekateri pravijo, da sem prestroga, čeprav se slovnice dotaknem le takrat, ko gre za najhujše napake. Danes bom skušala bolj nazorno prikazati nekaj povedi, ki so sicer nam na obrobju razumljive, čeprav je ves način izražanja vse prej kot slovenski. Simultani prevajalci bi bili nad njimi navdušeni, saj bi jim prevod tekel kot po maslu. Moji zgledi bodo samo ena izmed možnosti, najbližja originalom. 1) »Na skupščini so odredili, da se stavka nadaljuje za vsaj dodatnih 24 ur.« V standardni slovenščini bi napisali: »Na zborovanju so sklenili, da bodo stavko najmanj za en dan podaljšali.« Za italijanski prislov almeno imamo v slovenščini tri izraze: vsaj, najmanj in kvečjemu. Razlika med njimi je sicer majhna, vendar je prav, da jo upoštevamo. Vsaj izraža najmanjšo količino ali mero. Če jo zapišemo, pomeni, da jo načelno sprejemamo. Ker pa iz članka izvemo, da bodo naslednji dan spet odločali o dolžini stavke, sem uporabila prislov najmanj. Tudi ta izraža najmanjšo količino ali mero, vendar je njegovo nasprotje največ, kar pušča možnost ponovne presoje podaljšanja. 2) »Najti ustrezne rešitve in jamstva, da bo projekt trdno stal po-koncu, je zlasti v sedanjih kriznih okoliščinah vse prej kot enostavno.« Popravljeno: »Poskrbeti, da bo dobila knjigarna trdno osnovo, ki ji bo jamčila uspešno poslovanje, je v današnji krizi zelo težko.« (Ali: ...»je v današnjih težkih gospodarskih razmerah vse prej kot lahko«). 3) »Prefekt se je takoj po prihodu v Gorico postavil v stik tudi s stanovskimi organizacijami.« Lektorirano: »Prefekt je takoj po prevzemu novega službenega mesta navezal stike tudi z goriškimi stanovskimi organizacijami.« 4) »V nekaterih občinah so sistematično odrekali svojo razpoložljivost k nudenju zatočišča tujcem. Slovensko: »V nekaterih občinah so načrtno odklanjali (zavračali) sprejemanje tujcev; da bi jim nudili zatočišče, niso bili pripravljeni niti pomisliti.« 5) »Politika sta se uskladila na temo reforme volilne zakonodaje.« Bolj slovensko: »Politika sta uskladila svoje poglede na potrebne spremembe volilne zakonodaje.« (Ali: ...»sta uskladila svoja mnenja o nujnih spremembah volilne zakonodaje«). 6) »Mandat s pridržkom bodočim premierjem omogoča seznanitev s stališči koalicijskih partnerjev, preden uradno prevzamejo polo- žaj.« Zadnji del je dvoumen, saj ni jasno, kdo bo uradno sprejel položaj, mandatar ali koalicijski partnerji. Zato: »Mandat s pridržkom omogoča pooblaščenim kandidatom, da se, še preden dokončno sprejmejo mandatar-stvo, sestanejo s koalicijskimi partnerji in preverijo njihove poglede na vlado in njen program.« Navedenih zgledov nisem iskala, saj je skoraj vse, kar objavimo napisano podobno, način izražanja je italijanski, ne slovenski. Zato imajo naši tolmači lahko delo; mnogo težje bi bilo, če bi se lotili preoblikovanih povedi. Da bi jih Italijani razumeli, bi morali spremeniti posamezne izraze in besedni red. Preveč bi bilo pričakovati, da bi bilo mogoče naš način razmišljanja in pisanja prilagoditi osrednjeslovenske-mu, lahko pa bi naši pisci vsak dan brali slovenske časopise in z nekoliko večjim čutom odgovornosti odpravili vsaj stalno se ponavljajoče napake. Lelja Rehar Sancin 1 0 Sreda, 19. marca 2014 KULTURA / ssg - Nova otroška predstava v nizu Zlata ribica Igrica o lepi kraljični in začaranem žabcu Predstava s pripovedovalcem in lutkami je povzeta po znani pravljici bratov Grimm Žabji kralj s pripovedovalcem in lutkami je včeraj začel svojo pot med malčki slovenskih osnovnih šol in vrtcev na Tržaškem. Gledališka predstava sodi v niz Zlata ribica Slovenskega stalnega gledališča. Uspešno predstavo ljubljanskega Minitea-tra so si kot prvi v dvorani Slovenskega kulturnega društva Barkovlje ogledali tamkajšnji otroci. Pravljica Žabji kralj je še najbolj znana v inačici, ki sta jo zapisala brata Grimm, pa čeprav se je v novejših časih vanjo vrinila zelo zelo pomembna sprememba: stari nemški pripovedovalci so si namreč zamislili, da se v žabca začarani kraljevič vrne v človeško obliko, potem ko ga njegovih zahtev naveličana kraljična trešči ob steno, medtem ko danes vsi vemo, da je čudež storil njen poljub: no, pravljica, ki jo pripoveduje Mini teater ima oboje: princeskino nasilje in potem še poljub. Vsekakor gre za z veliko podrobnostmi obogateno pripoved, v kateri ima nemalo prostora tudi zlobna čarovnica Mlaka, ki ne mara poljubov. Kakorkoli že, osnovna sporočilna nota sloni na po- Tadej Pišek je z lutkovno pravljico o žabjem kralju včeraj očaral otroke v Barkovljah fotodamj@n menu prijateljstva, saj prijatelju spre-gledaš male napake, ne zameriš preveč, če je kdaj neprijazen, in predvsem dane obljube vedno izpolniš. Kakorkoli že, zelo uspešno lu- tkovno predstavo za malčke so v Mi-niteatru postavili že leta 2001 v sodelovanju z bolgarskimi umetniki: po bratih Grimm je besedilo spisal Ves-selin Boidev (prevedla ga je Viktori- predstavitev - Marija Kacin: Žiga Zois in italijansko gledališče Zoisova študijska leta so bila ključnega pomena Žiga Zois, osrednja osebnost slovenskega razsvetljenskega preroda, je bistveno spreobrnil do takrat kulturna in širše družbeno uveljavljena pojmovanja. S širokopoteznim programom je dokazoval odprtost do novih miselnih tokov in začel upoštevati širše množice. Kako pa so njegova študijska leta vplivala na uresničevanje novih pogledov v krogu vodilnih slovenskih intelektualcev? Odgovor na to vprašanje obsežno obravnava znanstvena monografija profesorice in literarne zgodovinarke Marije Kacin: Žiga Zois in italijansko gledališče, ki so jo predstavili v ponedeljek v Narodnem domu v Trstu na pobudo Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm. Glasbeno kuliso je podal gojenec Glasbene matice, kitarist Francesco Cenci iz razreda Marka Ferija. Ključne podatke o bogatem življenjskem delu avtorice je predstavila prof. Loredana Umek. Predsednica Slavističnega društva prof. Marija Pirjevec pa je obsežno obrazložila in uokvirila pomen ter vsebino študije, ki je sad dolgoletnega raziskovalnega dela, s katerim se je Ka- cinova začela ukvarjati že v obdobju študija na univerzi v Rimu. Publikacija sloni predvsem na gradivu iz italijanskih arhivov. Na podlagi tega je avtorica uspela obelodaniti nove, nepoznane aspekte Zoisovih študijskih let in ovreči stare, neutemeljene hipoteze. Michelangelo Zois, oče slovenskega uglednega razsvetljenca je najprej želel, da bi njegovi štirje sinovi študirali na prestižnem modenskem plemiškem zavodu San Carlo. Tam pa jih niso sprejeli, kot je povedala Marija Kacin: »Neizprosno ekskluzivistični so sprejemali med svoje vrste le polno-krvno plemstvo s stoletno zgodovino za sabo. Do Zoisov so imeli vzvišeni, omalovaževalni odnos.« Žiga Zois in njegovi trije bratje so se tako šolali v kolegiju v Reggio Emilii. Kar je na začetku lahko boleče, pa lahko postane nadvse pozitivno in odločilno za usmerjanje življenjske poti. Le navidezno pro-vincialno, zakotno mestece je namreč nudilo Zoisu marsikatero bistveno iztočnico za nadaljnji razvoj. Tako Marija Pirjevec: »Odprto razsvetljensko okolje kolegija je zavračalo stara ple- S srečanja s prof. Marijo Kacin ob predstavitvi knjige o Zoisu v Narodnem domu fotodamj@n miška načela. V zavodu so poudarjali enakopravnost med gojenci in umske sposobnosti posameznika. Zavzemanje za družbeno korist in dobrobit je bilo v ospredju.« Žiga Zois se je tako z mladostniškim zanosom vključil v gledališko dejavnost zavoda, ki je je preraščala ljubiteljstvo in je predstavljala pravi kulturni dogodek. Dodatna poglobitev v lik pomembnega mecena se nahaja v drugem delu knjige, kjer se Marija Kacin posveča Zoisovi rodbini in etimološki razlagi priimka. Teze o grškem, španskem, holandskem izvoru te družine se izkazujejo za neutemeljene. Priimka Zois si ne gre razlagati kot množino samostalnika »gioia«, temveč je treba raziskave usmeriti na dolino Goio na Ber-gamaškem. Žiga Zois in italijansko gledališče je torej monografija, ki jo literarna znanost ne sme prezreti, saj nakazuje številne nepoznane plati Žige Zoisa. Poleg tega pa je lahko obenem tudi dokaz neposredne povezave in vpliva med italijansko ter slovensko kulturno sfero. (vpa) ja Menkadžijeva); predstavo je reži-ral je Slavčo Malenov, scenografijo si je zamislil Vasill Rokomanov, ki je tudi oblikoval lutke, poslikala jih je Silva Bačvarova, avtor glasbe je Vladimir Džambazov. V prvi postavitvi je bil pripovedovalec Robert Valtl (ustanovitelj Miniteatra skupaj z režiserjem Ivico Buljanom: oba sta med oblikovalci inovativne postavitve Strička Vanja za Slovensko stalno gledališče; prvi v vlogi naslovnega junaka, drugi kot režiser); ponovno postavitev je režiral Robert Valtl, ki je nalogo pripovedovalca zaupal Tadeju Pišku. Žabji kralj Mini teatra je žepna predstava, ki jo je mogoče brez težav uprizoriti kjerkoli, če je le prostora za lahko kovinsko ogrodje, ki ga pripovedovalec brez težav premešča, da predstavlja nežni klanec, ki vodi do mlake, v katero pade princeskina zlata žoga; ali pa sobane kraljevske palače in princeskino spalnico. Zelo lepe so lutke: nežna kraljična, razposajeni žabec in elegantni princ, stari kralj z belimi lasmi, zadihani sluga, strašna čarovnica Mlaka, ki jo je sama glava, in zbor treh žabic, ki ji vedno pritrjujejo. Seveda vsi govorijo z glasom Tadeja Piška, ki z intonacijo in animiranjem namiguje na njihov značaj. Malčke v Barkovljah je pripoved pritegnila: tisti v zadnji vrsti so kar vstajali, da bi bolje videli in tudi s telesom pritegnili ritmu refrena. BOV literatura - ZTT Nova otroška knjiga Slon na drevesu Pri ZTT je začetek marca izšla nova otroška knjiga avtorice Maše Ogrizek in ilustratorke Dunje Jogan, ki sta se kot pravljični duet uveljavili že s slikanico Sinjerdeča/Rossoaz-zurra (izšla pri ZTT oktobra lani). Tokrat se Maša in Dunja predstavljata s pravljico o tipajočem iskanju pomena ljubezni, ki ga ne moremo najti, dokler sledimo nasvetom drugih. S slonom iščemo ljubezen na drevesu, v gnezdu, z lovci na kite na daljnem oceanu, šele na koncu pa se slon zave, da je ne bo našel, dokler bo sledil nasvetom drugih. Ko v tišini prisluhne lastnim občutjem, ga ljubezen poišče sama. Avtorica Maša Ogrizek in ilu-stratorka Dunja Jogan bosta v petek, 28. marca 2014, ob 15. uri predstavili slikanico v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, kjer so trenutno razstavljene originalne ilustracije iz knjige. Predstavitvi bo sledila likovna delavnica in predavanje o ženitvenih ritualih ptic, ki ga je pripravil biolog Al Vrezec. V naslednjih dneh se bo pri ZTT na polno dogajalo, saj predstavljajo svoje otroške knjige tudi na mednarodnem sejmu otroške in mladinske literature, ki vsako leto združuje v Bologni založnike, avtorje, ilustratorje. Na stojnici Javne agencije za knjigo bodo obiskovalci lahko občudovali strip Medved in miška (M. Koren, B. Jurc), pravljico o idrijskem rudniku Prigode jamskega škrata Perkmandlca (R. Šabec, J. Pfeifer), zbriko zgodb Svinčnik je zanje zapisal (N. Kokelj, S. Rakef, N. Mrdenovič), pravljici Sinjerdeča/Ros-soazzurra in Slon na drevesu (M. Ogrizek, D. Jogan) ter knjigo receptov Škrobek kuha in priročnik Jem zdravo, živim zdravo (Škrobek, P. Fer-luga, C. Sepin). Glazerjeva nagrada za življenjsko delo letos pesniku in publicistu Andreju Brvarju Glazerjevo nagrado za življenjsko delo bo letos prejel pesnik in publicist Andrej Brvar. Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih letih pa so dodelili filozofinji in pesnici Mariji Švajncer, pesniku in dramatiku Roku Vilč-niku ter ekipi ustvarjalcev znanstvene monografije in razstave Maribor Mesto Hiše Ljudje. Glazerjeva nagrada za življenjsko delo je osrednje priznanje mesta Maribor za dosežke na področju kulture. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala predsednica odbora za podelitev teh nagrad Zdenka Križanič, je na razpis prispelo 22 predlogov z 18 predlaganimi kandidati, od tega je bilo enajst kandidatov za Glazerjevo listino in sedem kandidatov za Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Slovesna podelitev Glazerjevih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1987, bo 26. marca v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju literature bo prejel Andrej Brvar. »V slovenskem prostoru se je uveljavil kot markanten pesnik z izrazito individualno poetiko, prodoren premišljevalec literarnih in kulturnih pojavov, zahteven urednik z jasno profilirano in prepoznavno uredniško politiko ter pobudnik odmevnih literarnih dogodkov,« med drugim piše v utemeljitvi. Glazerjeve nagrade so poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju (1893-1975), ki je večino ustvarjalnega obdobja preživel v Mariboru. / ITALIJA, SVET Sreda, 19. marca 2014 1 1 moskva - Smrt ukrajinskega vojaka in nove grožnje Zahoda južna tirolska Putin včeraj podpisal akt Bheiner ne bo več SVP o priključitvi Krima Rusiji nejO MOSKVA / KIJEV - Ruski predsednik Vladimir Putin in voditelji Krima so na slovesnosti v Kremlju včeraj podpisali akt o priključitvi Krima Rusiji. Zahodne države Moskvi zato grozijo z novimi sankcijami. Kmalu zatem je na Krimu prišlo do prvega prelivanja krvi, odkar so nadzor nad polotokom prevzele ruske sile in lokalne proru-ske milice. Ubit je bil ukrajinski vojak. Z včerajšnjim podpisom dogovora v Moskvi, ki je potekal ob zvokih ruske himne, sta se Rusiji pridružili dve entiteti - doslej avtonomna ukrajinska republika Krim ter mesto Sevastopol, ki v Rusiji postaja mesto s federalnim statusom. Sporazum so podpisali Putin ter predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov, premier Krima Sergej Aks-jonov in župan Sevastopola Aleksej Čalij. Navzoči poslanci obeh domov ruskega parlamenta so ob podpisu ploskali in navdušeno vzklikali. Pogodba v veljavo vstopa nemudoma, a predvideva prehodno obdobje do konca leta za njegovo formalizacijo. V tem obdobju mora biti izvedena integracija v gospodarski, finančni in pravni sistem Rusije. Sporazum bo moralo med drugim potrditi še rusko ustavno sodišče, ratificirati pa ga morata ruski in krimski parlament. Pred podpisom sporazuma je Putin nagovoril zbrane poslance. Krim je bil in je v srcih ruskih rojakov »neločljiv del Rusije«, je poudaril. Referendum na Krimu je označil za »prepričljiv«, demokratičen in v skladu z mednarodnim pravom. Napovedal je, da bodo na Krimu v prihodnje uporabljali tri enakopravne uradne jezike - ruskega, ukrajinskega in jezik krimskih Tatarov. Ruski predsednik je ob tem zavrnil obtožbe Zahoda, da je Rusija na Krimu kršila mednarodno pravo. Prvič je sicer priznal, da je država okrepila število pripadnikov varnostnih sil na polotoku, a je vztrajal, da je bilo vse v okvirih, dogovorjenih z Ukrajino v sporazumu o namestitvi ruske črnomor-ske flote na Krimu. Zagotovil je tudi, da Rusija na Krimu ni posredovala. Ruski predsednik je še zagotovil, da Rusija ne želi nove delitve Ukrajine. Zahodne države pa so po njegovih besedah v ukrajinski krizi prestopile rdečo črto, obnašale so se grobo, neodgovorno in neprofesionalno. Dodal je še, da so se oblasti Krima pri razglasitvi neodvisnosti naslonile na kosovski presedan, ki ga je Zahod ustvaril sam. Na rusko priključitev Krima so se ostro odzvali v Kijevu. »Ukrajina in preostanek sveta ne bosta nikoli priznala aneksije ukrajinskega ozemlja,« je sporočil začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov. Vodja prozahodne ukrajinske stranke Udar Vitalij Kličko pa je pozval k prekinitvi diplomatskih odnosov z Moskvo. Ukrajinski pravosodni minister Pavlo Pe-trenko je medtem sporočil, da si Kijev pridržuje pravico, da zaseže rusko imetje v Ukrajini in drugih državah, če bo Rusija pritrdila ponedeljkovi odločitvi oblasti na Krimu, da zasežejo vso ukrajinsko premoženje na polotoku. Katero imetje Rusije bi Ukrajina lahko zasegla in kako, ni pojasnil. Je pa ukrajinski premier Arsenij Jace-njuk še pred rusko priključitvijo Krima zatrdil, da Ukrajina ne razmišlja o priključitvi zvezi Nato. V televizijskem nagovoru državljanom je poudaril, da »z namenom ohraniti enotnost Ukrajine vprašanje pridružitve Natu ni na dnevnem redu«. A kmalu zatem so se razmere še zaostrile, saj je s Krima prišla novica, da je bil v napadu oborožencev - zaenkrat ni jasno ali ruskih vojakov ali pripadnikov lokalnih proruskih milic - na oporišče ukrajinske vojske v prestolnici Simferopol ubit ukrajinski vojak, še en pa je bil ranjen. Proruske sile naj bi tudi prevzele popoln nadzor nad omenjenim oporiščem in vse vojakom v njem Vse zadnje dni do bili številni zagovorniki priključitve Krima Rusiji množično prisotni na ulicah Moskve, Sevastopola in Simferopola ansa vzele dokumente ter jih seznanile, da so aretirani. Obrambno ministrstvo v Kijevu je sporočilo, da imajo ukrajinski vojaki, ki so nameščeni na tem polotoku, dovoljenje za uporabo orožja. Uporaba orožja je dovoljena »z namenom samoobrambe in zaščite njihovih življenj«, so sporočili. Odzivov na ta incident iz tujine zaenkrat še ni, jih je pa bilo zato veliko na priključitev Krima Rusiji. Ameriški podpredsednik Joe Biden je rusko delovanje označil za «prisvajanje ozemlja». Zagrozil je tudi z novimi sankci- beograd - Šarič Srbski kralj kokaina v priporu BEOGRAD - Štiri leta po razpisu mednarodne tiralice je balkanski »kralj kokaina« Darko Šarič za zapahi. V mednarodni operaciji, ki sta jo vodili Srbija in Črna gora, so Šari-ča priprli v Latinski Ameriki in ga včeraj zjutraj preko Podgorice prepeljali v Beograd, kjer so mu odredili pripor. 43-letni Šarič velja za največjega trgovca z drogo na Balkanu: uvažal je tone kokaina, njegovi letni zaslužki naj bi dosegali milijardo dolarjev. Lovke njegove organizacije so segale do Slovenije, saj naj bi bile z njim povezane osebe, vpletene v preiskavo Balkanski bojevnik. Šariča so aretirali z usklajeno akcijo srbskih in črnogorskih organov, glavno vlogo je odigrala srbska varnostno-obveščevalna služba BIA. Po aretaciji so ga zaslišali ter mu odredili 60-dne-vni pripor. Šarič se je skrival v Latinski Ameriki, selil se je med 4 državami. Kje in kdaj točno so ga aretirali, ni znano. Je pa znano, da je 24. februarja - ko je ugotovil, da se zanka okrog njega oži -sam preko svojega odvetnika srbski vladi ponudil, da se brezpogojno preda. Do take predaje je res prišlo. Šarič se je na letališču v Podgorici za pol ure sestal s svojo družino in odvetnikom. Šaričevo ime se je v javnosti prvič pojavilo pred 5 leti, ko je urugvajska policija v pristanišču Santiago Vasquez zasegla 2,8 tone kokaina na jahti Maui. Takrat so aretirali Urugvajca in Srba, preiskovalci pa so »zavohali« Šariča. jami ZDA in EU. Z novimi sankcijami je zagrozil tudi tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney. Ameriški predsednik Barack Obama medtem še ne grozi z novimi sankcijami, je pa pozval k vrhu skupine G7, na katerem bi razpravljali o Krimu in tem, kako podpreti Ukrajino. Srečali naj bi se ob robu vrha o jedrski varnosti naslednji teden v Haagu. Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da je priključitev Krima k Rusiji v nasprotju z mednarodnim pravom. Britanski zunanji minister William Hague je napovedal, da bo Velika Britanija prekinila vso vojaško sodelovanje z Rusijo, francoski predsednik Francois Hollande pa je pozval k »močnemu in usklajenemu« odzivu EU. EU bo v petek z Jacenjukom podpisala politični del sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino, je v Bruslju potrdil državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Igor Senčar po sestanku članic EU, na katerem so razpravljali o temah vrha unije konec tedna. Gospodarski del sporazuma je lahko podpisan kmalu, v prihodnjih tednih. EU želi s podpisom političnega dela pohiteti, ker želi posredovati odločno sporočilo podpore Ukrajini, je pojasnil Senčar. (STA) Richard Theiner BOCEN - Richard Theiner zapušča krmilo Južnotirolske ljudske stranke (SVP). Obmann, kot svojemu voditelju pravijo Južni Tirolci, je prva ugledna politična žrtev škandala t.z. zlatih odpravnih in visokih življenjskih rent, ki jih prejemajo bocenski pokrajinski svetniki. 56-letni Theiner, ki pripada t.i. socialdemokratski struji (Arbeitnehmer) zbirne južnotirolske in la-dinske stranke, na kongresu 3. maja ne bo več kandidiral za voditelja SVP. Njegov odhod je dejansko zahteval predsednik Pokrajine Bocen Arno Kompatscher, ki se zavzema za globoko prenovitev vodilnih organov SVP ali za čistko, kot temu pravijo nekateri. Kompatscher pri tem uživa podporo zavezniške Demokratske stranke, ki računa, da dogajanja ne bodo vplivala na politično stabilnost bocenske pokrajinske uprave. Za Theinerja, ki je svoj čas nasledil Elmarju Pircherju Rolle, je bilo usodno zelo ostro stališče, ki ga je proti privilegijem južnotirolskih politikov zavzel nemški etnični sindikat ASGB. S Theinerjem odhaja tudi njegova namestnica Marta Stocher. rim - Premier Renzi na predstavitvi DAlemove knjige o Evropi »Populizem grožnja EU« V načrtu komisarja Carla Cottarellija zmanjšanje števila javnih uslužbencev (85.000) RIM - Predsednik vlade Matteo Renzi je včaraj v Rimu predstavil novo knjigo Massima DAleme o Evropi. Na predstavitvi je Renzi med drugim dejal, da je raznovrstne populizme, ki jih v Italiji združujeta zlasti Severna Liga in Grillo, mogoče premagati le z jasno vizijo Evrope. Renzi je izhajal iz ugotovitve, da je obstaja velik razkorak med pričakovanji ljudi in njihovo percepcijo Evrope, ki je v tem trenutku zelo kritična in problematična. O tem jasno govorijo tudi rezultati sondaž javnega mnenja. Evropa, ki sloni izključno na tehno-kratskih parametrih zelo oddaljuje ljudi, je dejal Renzi. Premier se je povrnil tudi na ponedeljkovo srečanje z Merklovo in poudaril, da se mora Italija znebiti hlapčevskega občutka, da hodi v Evropo polagat izpite. »Izpite nam delajo Italijani, ne pa evropske institucije«, je še povedal Renzi in dodal, da Italija v Evropi ni rezervno kolo. Medtem so včeraj odmevali v javnosti podatki, ki jih je v svojem programu klestenja javnih izdatkov navedel komisar za tako imenovano »spen-ding rewiew« Carlo Cottarelli. Za pridobitev finančnih sredstev, ki bi omogočili načrtovane reforme, je na seznamu vrsta varčevalnih posegov na področjih reorganizacije sil javne varnosti, obrambnih sil in v drugih sektorjih. Predvsem pa je Cottarelli naredil izračun, da bi bilo treba zreducirati orga-nik javnih uslužbencev za kakih 85.000 Massimo D'Alema in Matteo Renzi na predstavitvi D'Alemove knjige ansa enot, kar bi bilo treba po njegovi oceni izpeljati do vključno leta 2016. Na ta način naj bi država prihranila kae tri milijarde evrov. Redukcijo uslužbencev naj bi izpeljali z raznimi oblikami upokojitev, predčasnih in rednih, sicer pa gre, kot je dejal Cottarelli, za odločitve, ki morajo biti sprejete na politični ravni. Sindikat Cgil je takoj reagiral, rekoč, da gre za običajni napad na javni sistem in socialno državo., komisar pa je pri tem preciziral, da gre le za osnutek, ki ga je treba izpopolniti. Kot je znano, je v Cottarellijevem načrtu tudi redukcija oborožitve, pri čemer je v ospredju predlog o razpolovitvi naročila za lovske bombnike F-35 (od 90 na 45). Pri tem ne gre preslišati izjave obrembne ministrice Roberte Pi-notti, ki je dejala, da »obrambno ministrstvo ni bankomat, s katerim se črpa denar«. 1 2 Sreda, 19. marca 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu Dežela pod drobnogled izpuste iz centrale Deželna vlada postavlja pod drobnogled izpuste iz tržiške elektrarne A2A. Da bi ugotovili, kakšen je učinek obrata na zdravje ljudi, bodo preverili razširjenost neoplazij na Tržiškem, obenem so se že lotili kartiranja epifitskih lišajev. »Skupaj želimo obravnavati podatke o onesnaževanju in razširjenosti bolezni, da bi lahko nato sprejemali čim bolj učinkovite ukrepe. Zaradi tega smo se odločili za ustanovitev deželnega observatorija, ki bo preverjal, kako učinkuje onesnaževanje tako na okolje kot na zdravje ljudi. Ker bo observatorij deželnega značaja, ne bo svoje pozornosti namenjal le Tržiču in njegovi termoelektrarni, temveč tudi drugim krajem v deželi, kjer imamo okoljske težave,« poudarja deželna od-bornica za okolje Sara Vito, ki je včeraj na goriškem sedežu dežele potek raziskovalnega dela predstavila skupaj z deželno odbornico za zdravstvo Mario Sandro Te-lesco. »Ker hočemo biti pri svojem delu čim bolj učinkoviti, smo se odločili, da vzpostavimo tesno sodelovanje med od-borništvoma za okolje in zdravstvo, saj je očitno, da povzroča onesnaževanje težave tako okolju kot zdravju ljudi,« poudarja Vitova in razlaga, da bodo epidemiološko študijo izvedli v sodelovanju z Videmsko univerzo, deželno agencijo za okolje Arpa in centrom za rakasta obolenja CRO iz Aviana. V okviru študije bodo preverili, kakšna je razširjenost rakastih obolenj v Tržiču in okolici, hkrati bodo ugotavljali, kateri so glavni povzročitelji onesnaževanja. Posebno pozornost bodo namenili preverjanju, ali je prisotnost rakastih obolenj mogoče povezati z delovanjem termoelektrarne in seveda tudi drugih industrijskih obratov. Na pobudo deželne vlade se je pa že začelo kartiranje epifitskih lišajev, s pomočjo katerih preverjajo tudi prisotnost težkih kovin. Vzorce so zbrali na 44 lokacijah, ki so razpršene na 176 kvadratnih kilometrih površine med izlivom Soče, doberdobskim Krasom in nižinskim predelom Laškega vse do sotočja med Sočo in Vipavo. Tehniki agencije ARPA so se ravnokar lotili analiziranja vzorcev, rezultati bodo znani v roku enega meseca. Sočasno z deželnimi upravitelji se premika tudi goriško javno tožilstvo, ki je sprožilo preiskavo, potem ko je lani trži-ška občinska opozicijska svetnica Anna tržič - Termoelektrarna A2A Delavci naveličani medijskega linčanja »Če bi termoelektrarna ne delovala v skladu s predpisi, bi mi kot prvi zahtevali ukrepe za znižanje stopnje onesnaževanja.« Tako pravi Bruno So-lidoro v imenu zaposlenih v tržiški termoelektrarni A2A. Po njegovih besedah so bili v zadnjih mesecih centrala in njeni delavci žrtev pravega medijskega linčanja. Brez konkretnih podatkov naj bi jih napadali, češ da onesnažujejo in da se nikakor ne zmenijo za okolje in za zdravje ljudi. Solidoro pojasnjuje, da je bilo marsikaj nepravilnega povedanega in zapisanega tudi v zvezi z novim načrtom za posodobitev termoelektrarne, ki ga pripravlja družba A2A. »Pred leti je lastništvo tovarne podpisalo pogovor o prenovi dveh od štirih kurilnih peči, v katerih bi name- sto kurilnega olja sežigali plin. Zdaj sta ti dve peči zaprti in v novem načrtu njihovo ponovno odprtje ni predvideno. Po drugi strani novi načrt predvideva posodobitev ostalih dveh kurilnih peči, v katerih že sedaj sežigamo premog, zaradi česar bi se s posodobitvijo obrata količina izpustov znižala,« poudarja Solidoro in pojasnjuje, da je družba A2A ena izmed redkih podjetij, ki podatke o izpustih sproti objavlja na spletu. Po njegovih besedah krajevni upravitelji ne smejo izkoriščati termoelektrarne v volilne namene, zato pa morajo njihove trditev temeljiti na podatkih in ne na govorica. V tržiški termoelektrarni je 150 zaposlenih; še drugih 150 delavcev dela pri raznih podizvajalskih podjetij. (dr) doberdob Severna liga pripravlja svojo listo Severna liga pripravlja svojo listo za majske občinske volitve tudi v doberd-obski občini. »Ne pripadamo ne desnici in niti levici, prizadevamo si le, da bi prisluhnili ljudem in pomagali reševati njihove težave. V Doberdobu imamo svojega člana - Marca Frandolica -, ki mu je izrazilo razpoložljivost za kandidaturo na naši listi že več ljudi,« pravi Giancarlo Se-rafini, ki znotraj Severne lige sledi volilni kampanji v občinah na levem bregu Soče, to se pravi poleg Doberdoba še v Foljanu-Redipulji, Turjaku in Štaranca-nu. »Najraje bi se povsod predstavili s svojim županskim kandidatom, vsekakor pa smo pripravljeni tudi na sodelovanje z morebitnimi občanskimi listami,« pravi Serafini in poudarja, da to velja tudi za Doberdob. Nekaj imen za morebitnega županskega kandidata so že evidentirali, če bi prišlo do možnosti sodelovanja z drugo občansko listo, pa bi se temu ne odrekli. V doberdobski občini je imela Severna liga v navezi z Ljudstvom svobode svojo listo tudi pred petimi leti; takrat je njen županski kandidat Marino Fer-folja zbral 11,93 odstotka glasov, kar mu je zadoščalo za izvolitev v občinski svet. Leta 2009 je bil za župana s 57 odstotki glasov izvoljen Paolo Vizintin (Občinska enotnost), medtem ko je županski kandidat Slovenske skupnosti Dario Berti-nazzi prejel 31,07 odstotka glasov. (dr) Termoelektrarna A2A bonaventura Cisint vložila prijavo v zvezi s škodljivimi izpusti iz termoelektrarne A2A. Na sodišču bodo v kratkem imenovali izvedenca, ki bo sodeloval pri preiskovalnem delu; med možnimi kandidati za to mesto je tudi Stefano Scarselli, ki je podobno raziskavo vodil za ugotovitev vpliva na okolje termoelektrarne v kraju Vado Ligure. Cisintova je lani svojo prijavo podkrepila z rezultati raziskave, ki so jo opravili pred nekaj več kot desetimi leti. Iz takratne študije izhaja, da veter odnaša več škodljivih snovi tudi proti Doberdobu in Jamljam, zato pa so nova preverjanja še kako potrebna, da bo enkrat za vselej jasno, ali termoelektrarna deluje v skladu z okoljskimi predpisi. (dr) tržič - Šesterica osumljena tatvin po marinah Kradli v šestih občinah Aretirali so jih po vratolomnem zasledovanju, potem ko so izvenkrmni motor ukradli pri Ogleju Šesterica romunskih državljanov je osumljena vrste tatvin v raznih marinah na območju šestih občin iz dežele Furlanije Julijske krajine. O njihovi aretaciji smo pisali v včerajšnjem dnevniku, zdaj pa prihajajo na dan novi podatki o tatinskih pohodih, ki so jih opravili od decembra lanskega leta do današnjih dni. V tem času so več izven-krmnih motorjev ukradli v marinah na območju občin Tržič, Gradež, Devin-Nabrežina, San Giorgio di Nogare in Oglej. Po aretaciji so karabinjerji ugotovili, da je vseh šest tatov romunskih državljanov, ki so bili zaradi raznih podobnih tatvin že obravnavani v Liguriji; v tej deželi naj bi tudi živeli, čeprav ni- majo stalnega bivališča. Gre za 30-let-nega N.M.P., 32-letnega I.S., 62-letne-ga C.V., 27-letnega D.C.C., 34-letnega C.F.C. in 22-letnega A.C.A.; prvi štirje so stari znanci sile javnega reda iz Li-gurije, kjer so zakrivili več tatvin, medtem ko 34-letni C.F.C. in 22-letni A.C.A. v Italiji še nista imela opravka z organi pregona. Karabinjerji so tatove izsledili v soboto pod večer ob zaključku dolgega preiskovalnega dela; za njimi so se pognali, potem ko so tatovi odstranili velik izvenkrmni motor tipa Selva s 100 konjskimi močmi s čolna, ki je zasidran v kanalu na območju občine Škocjan, sicer na meji med goriško in videmsko pokrajino. Tatovi so se ob pogledu na karabinjerje pognali v beg z dvema avtomobiloma; kot nori so oddrveli proti Pierisu in zatem bežali po državni cesti št. 14, na kateri so jih karabinjerji prestregli in ustavili. Zasledovanja so se udeležile štiri karabinjerske patrulje, in sicer tri iz Tržiča in ena iz Doberdoba. Karabinjerji so zasegli ukradeni motor, vreden 10.000 evrov, ki ga bodo vrnili lastniku, 70-letnemu upokojencu iz Ogleja. V avtomobilih romunskih državljanov so zasegli več vlomilskega orodja. Karabinjerji preverjajo, ali so tatovi odgovorni še za druge tatvine iz-venkrmnih motorjev, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih. gorica - Zasedala komisija za živali Pesjak pred koncem leta, krematorij na meji s Faro Na goriškem županstvu je v ponedeljek zasedala komisija za živali, ki ji predseduje Mario Comelli. Zasedanja se je udeležil tudi pristojni občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki je zagotovil, da bodo novi občinski pesjak v Ločniku odprli pred koncem leta. »Januarja je občina postala lastnica zemljišč ob pesjaku, pripravljen pa je izvršni načrt za njihovo ureditev, za kar že imamo na razpolago deželni prispevek. Zdaj moramo le izpeljati javno dražbo za zaključek del ob pesjaku, ki smo ga razširili, da bi psom zagotovili večje območje za prosto gibanje,« pojasnjuje Del Sordi. »Upam, da bo do od- prtja pesjaka prišlo pred koncem leta,« še pravi. Zgrajen bo po najsodobnejših standardih. Kletke za pse bodo klimatizirane, varni bodo pred okužbami, saj bo pesjak opremljen s sodobnim sistemom za čiščenje odpadnih voda. Začetek zgodbe o goriškem pesjaku sega v leto 2010, ko je občina odkupila zemljišče med Ločnikom in krajem Villanova di Farra. Gradnja se je nadaljevala do leta 2012, ko so ugotovili, da morajo najprej pesjak razširiti, šele potem pa ga lahko odprejo. Zatem je stekel razlastitveni postopek za nekaj sosednjih zemljišč, ki se je zaključil v začetku letošnjega leta. Zdaj na občini zagotavljajo, da se bodo grad- bena dela zaključila pred koncem leta, ko bodo pesjak - končno - odprli. V komisiji so spregovorili tudi o novem krematoriju za domače živali, ki ga zasebno podjetje namerava zgraditi na meji z občino Fara. Občinski upravitelji so sicer pripravljeni spremeniti regulacijski načrt, vendar morajo interesenti najprej vložiti prošnjo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Med zasedanjem so se tudi dogovorili za poostritev kontrol, ki jih izvajajo nad ravnanjem s cirkuškimi živalmi, ko cirkusi obiščejo mesto. Ob tem so občinski svetniki predlagali ureditev novega območja za razgibavanje živali v parku ob nogometnem igrišču v Podturnu. Zaseženi izvenkrmni motor / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 19. marca 2014 13 gorica - Tamara Blažina in Livio Semolič Enojezične table, razčiščevanje na sedežu Anasa GORIZIA I) autoporto i a uto strada «» UDINE 34 SO«]-^ TRIESTE 45 Enojezični smerokazi na območju krožišča v Štandrežu in v občini Doberdob Na deželnem sedežu podjetja Anas v Trstu je bil včeraj narejen dodaten korak k razčiščevanju dokaj nejasne zgodbe, ki zadeva pristojnosti pri nameščanju smerokazov na obnovljenem krožišču in z njim povezanih cest na območju Štandreža. Kot znano je bilo prvo od številnih soočanj na to temo oktobra minulega leta na prefekturi v Gorici, potem ko je predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič prosil za poseg takratno prefektinjo Mario Augusto Marrosu. Delovnega srečanja s pre-fektinjo in Semoličem so se udeležili še župan Ettore Romoli in predstavniki podjetja Autovie Venete, ki je zadolženo za vsa obnovitvena dela in tudi za ureditev signalizacije. Že takrat so predstavniki omenjenega podjetja pokazali neko mlačnost do izpostavljene potrebe po dvojezičnih napisih, na koncu pa je bilo vsekakor dogovorjeno, kot priča zapisnik srečanja, da bodo v dogovoru z Anasom nadomestili enojezične smerokaze. Čas je mineval in dodatni pritiski za uresničitev zagotovil so se stopnjevali na vseh ravneh: ponovno so posegli tako župan kot Semolič in tudi novi prefekt Vittorio Zap- palorto, ki se je takoj spopadel s tem problemom. Vloženi napor je obrodil delni rezultat postavitve dvojezičnih napisov Gori-ca-Gorizia in Štandrež-SantAndrea, ostalih znamenj pa se še niso dotaknili, čeprav je bilo na območju krožišča postopoma nameščenih skoraj dvajset novih smerokazov. Zaradi dosedanjih nedorečenosti in prenašanja odgovornosti sta se včeraj poslanka Tamara Blažina in Livio Semolič sestala z deželnim vrhom podjetja Anas, zato da bi dokončno razumela, kdo nosi odgovornost za tako početje. Blažinova je najprej orisala problematiko, ki zadeva območje, vključeno v deželna odloka o vidni dvojezičnosti, pod katerima sta podpisana Renzo Tondo (2007) in Debora Serracchia-ni (2013). Omenila je tudi problem avtocestnega omrežja, ki je bil tudi predmet njenega poslanskega vprašanja, naslovljenega na pristojnega ministra. Semolič pa se je zaustavil pri problemu novih smerokazov na območju Štandreža in povzel vsebino številnih soočanj na to temo. Deželni vodja Anasa Giuseppe Ferrara je podrobno prikazal potek zgodbe in jasno povedal, da pristojnost pri obnovi vseh omenjenih cest na območju Štandreža pripada družbi Autovie Venete, ki ob zaključku vseh opravljenih del, vključno s pravilno nameščenimi smerokazi, preda omenjene ceste podjetju Anas, ki jih sprejme le pod pogojem, da so vsa dela opravljena v skladu z zakonodajo (tudi zaščitno). Zanimiva je bila tudi informacija, da se pri njih ni še oglasil prav nihče iz podjetja Autovie Venete glede vprašanja dvojezičnih smerokazov, saj nihče pri Anasu ne dvomi v to, da morajo biti nove table na tamkajšnjem območju dvojezične. Da bo temu tako, pa je na potezi izključno družba Autovie Venete. Ferrara je dodal, da namerava Anas nadaljevati z zamenjavo že dolga leta obstoječih enojezičnih smerokazov na državni cesti 55, tako kot so to storili na območju občine Sovodnje. Na vrsti je do-berdobska občina, za katero imajo že pripravljen načrt; uresničili ga bodo v prihodnjih mesecih, ko bodo prejeli iz Rima denar za nove smerokaze v doberdobski in še nekaterih občinah po deželi. Na sedežu Anasa je beseda tekla tudi o prepotrebnem denarju za zamenjavo številnih enojezičnih tabel na zaščitenem območju, saj je za to postavko zakon 38/2001 predvidel letno financiranje v višini 128 milijonov le za obdobje 2001-2005; to pomeni, da dežela FJK teh sredstev iz zaščitnega zakona ni imela nikoli na razpolago. Glede tega vprašanja se je Tamara Blažina že aktivirala v Rimu s ciljem, da bi lahko uporabili neizkoriščena sredstva, saj se je namensko financiranje iz zakona 482/1999 znatno zmanjšalo. nova gorica - Včerajšnja odločitev » « Pokopali odlagališče Izgubljenih 1,2 milijona evrov in 40 delovnih mest Včerajšnja novica, da je svet regije Severne Primorske sprejel odločitev o prekinitvi projekta Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) v Stari Gori niti ni bila več novica niti ne presenečenje. O tem, da 47 milijonov evrov vreden projekt nima več možnosti uresničitve, se je namreč v zadnjem času na Goriškem precej govorilo. Trinajst občin partneric v projektu je tako skupno ob 1.275.000 evrov, kolikor so jih že vložile vanj, z opustitvijo projekta pa so še ob 25 milijonov evropskega denarja. K odločitvi je pripomoglo dejstvo, da projekta zaradi vloženih pritožb krajanov na ministrstvo za kmetijstvo in okolje v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja ter na Upravno sodišče v istem postopku ne bi mogli izpeljati v zahtevanem roku, čeprav so bile vse pritožbe krajanov na prvi in drugi stopnji že zavrnjene. Avgusta lani je projekt dobil odločbo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o dodelitvi sredstev za projekt, za katerega so že bili izbrani izvajalci, pridobljeno pravnomočno oko-ljevarstveno soglasje in sprejet odlok o ustanovitvi javnega podjetja. Januarja letos pa je ministrstvo za kmetijstvo in okolje posredovalo obvestilo, da okoljevarstveno soglasje ni pravnomočno zaradi novih pritožb krajanov. To pa je pomenilo oviro pri pridobitvi gradbenega dovoljenja. Država potem tudi ni odobrila delnega prenosa projekta v naslednjo finančno perspektivo 2014- 2020. »Iz dopisa Direktorata za javne službe je razvidno, da je bilo v finančni perspektivi 20072013 v Sloveniji planiranih preveč regijskih centrov za ravnanje z odpadki, saj po oceni države že regijski center Ljubljana pokriva po- VZLETISCE LIJAK Oba pristala na drevesu V ponedeljek zgodaj popoldne je jadralni padalec pristal na drevesu. Vzletel je z vzletišča v kraju Lijak, ko je bil na višini 250 metrov, pa se mu je leva stran padala zaprla. Ko je bil približno 100 metrov od tal, je odprl rezervno padalo in pristal na drevesu ter nato z drevesa sam splezal. Na srečo se ni poškodoval. Ravno tako v ponedeljek, ven- lovico vseh slovenskih potreb obdelave komunalnih odpadkov,« pojasnjuje vodja projekta RCERO, Mitja Trtnik. »Stroka je že pred leti poponoma odpovedala, in sicer glede analize stanja ravnanja z odpadki. Če bi takrat pravočasno in strokovno utemeljili, koliko odlagališč v bodoče potrebuje Slovenija, bi že takrat ne peljali vseh teh aktivnosti, kot smo jih. Ko smo bili postavljeni pred zid pa smo ugotovili, da je projekt neizvedljiv,« razočaranja ne skriva Matej Arčon, župan Nove Gorice, ki je bila nosilna občina projekta. Da je bilo v projekt vloženega veliko truda in energije, poudarja tudi predsednik sveta regije in župan Mirna- Kostanjevice Zlatko Martin Marušič: »Precej ur smo presedeli pri tem projektu, vlekli smo ga precej let in danes z njim žal tudi zaključili.« Izgubljenih pa ni le veliko ur, temveč tudi dobrega 1,2 milijona evrov, kolikor so občine skupno že vložile v projekt. Vprašanje, kam bodo sedaj romale no-vogoriške smeti, zaenkrat še ostaja brez odgovora. Sedaj jih vozijo na Ptuj, saj odlagališče v Stari Gori trenutno nima okoljevar-stvenega dovoljenja. »Vozili jih bomo tja, kjer bo to najugodnejše za občane. Ali bo to Ptuj ali Ljubljana, bodo pokazali izračuni,« odgovarja Arčon. Prekinitev projekta pomeni tudi izgubo predvidenih 40 novih delovnih mest v regijskem centru v Stari Gori. »Bitka izgubljena, vojna pa ne. Prepričan sem, da se bo v naslednjem desetletju našla ustrezna rešitev in da se bo tam nekaj zgodilo. Če ne RCERO, pa kaj drugega v tej povezavi,« je prepričan Arčon. Katja Munih dar dobro uro kasneje, se je na istem mestu ponesrečil let 23-letni Poljakinji, pripravnici za jadralno padalko. Tudi ona je samostojno vzletela z Lijaka, a se je vzhodno od vzletišča preveč približala pobočju ter se s padalom zapletla v krošnjo drevesa in nepoškodovana obvisela na drevesu. Z le-tega je nato sestopila sama, pomoč pa so ji nudili drugi predstavniki šole letenja, ki so bili z njo na vzletišču. Tudi pripravnica ni utrpela telesnih poškodb. ločnik - Občina objavila razpis Kdo bo upravljal bivšo smodnišnico? Bivša smodnišnica v Ločniku bumbaca Goriška občina pripravlja razpis, s katerim bo izbrala upravitelja bivše smod-nišnice v Ločniku. Nekdanji vojaški objekt je zgrajen na zemljišču, ki skupno meri 68.500 kvadratnih metrov. Na občini so se odločili, da bo smodnišnica lahko namenjena le amaterskim športnim dejavnostim, zato pa se bodo lahko za njeno upravljanje potegovala le športna in rekreacijska društva. Po besedah občinskega odbornika Francesca Del Sordija sodi razpis med ukrepe, s katerimi si občinska uprava prizadeva za ovrednotenje svojih poslopij, še zlasti tistih, ki so neuporabljena. tržič - Čeprav narašča odstotek priseljencev Za integracijo ni denarja Kljub temu občinska uprava nudi pomoč priseljencem z jezikovnim posrednikom in drugimi pobudami Priseljenci predstavljajo 18,5 odstotka prebivalcev tržiške občine, ki kljub temu ne prejema nikakršnih prispevkov za njihovo integracijo. Po besedah tržiške občinske odbornica Cristiane Morsolin so doslej izvedli več integracijskih projektov, vendar so si vsakič pomagali sami. »V zadnjih letih je bilo na državni ravni sprejetih nekaj zakonov za integracijo priseljencev, iz katerih bi lahko črpali pomoč, toda vsi po vrsti ostali brez finančnega kritja. To se je zgodilo tudi za zakon 5, ki je bil namenjen prirejanju jezikovnih tečajev za priseljence, in je zdaj povsem neuporaben,« poudarja Morsolinova in pojasnjuje, da so ob odsotnosti državne pomoči več integracijskih projektov izpeljali sami, v nekaterih primerih v sodelovanju z goriško pokrajino. Od leta 2009 imajo v Tržiču jezikovnega posrednika, ki ni namenjen le tujcem. »Jezikovni posrednik je priseljencem na voljo v matičnem uradu v Ulici Duca DAosta, poleg tega pa zelo pogosto obiskuje šole, kjer se v ra- zredih naenkrat znajdejo otroci tujih državljanov, ki ne poznajo niti ene besedice italijanščine, saj so se mnogokrat v Italijo komaj preselili skupaj s svojimi starši,« pravi Morsolinova. Po njenih besedah jezikovni posrednik v zadnjem obdobju zagotavlja posebno pomoč šestim otrokom, ki prihajajo iz dveh kitajskih in ene albanske družine. »Jezikovni posrednik nudi oporo staršem pri vseh stikih s šolo, na žalost pa nimamo denarja, da bi lahko pomagal tudi otrokom med poukom,« poudarja tržiška občinska odbornica in napoveduje, da bodo v raznih tržiških šolah predvajali video o integraciji priseljencev, ki ga je pripravil državni urad za enake možnosti. V videu je pojasnjeno, da priseljenci s svojim vsakdanjim delom prispevajo k rasti države, hkrati pa so deležni veliko manjše pomoči, od tega kar nekateri mislijo. Video se posveča tudi težavam, ki jih zaradi predsodkov doživljajo priseljenci, še zlasti Romuni, Maročani, Albanci, Kitajci in muslimani nasploh. Bangladeševci v Tržiču Bonaventura, V nekaterih tržiških šolah je odstotek priseljencev že zelo visok; to velja tudi za poklicni zavod Pertini, kjer predstavljajo otroci priseljencev 18,5 odstotka vseh učencev. Omenjeni video bodo zato predvajali tudi na tej šoli, da bi mladi pobliže spoznali težave, s katerimi se soočajo priseljenci. 14 Sreda, 19. marca 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Pred mestnim teatrom branje imen osemstotih žrtev Nismo imuni za mafijo Ni italijanske dežele - kakor ni države -, ki bi bila imuna za mafijo. To velja tudi za deželo Furlanijo Julijsko krajino, so pred kratkim opozorili govorniki na javnem srečanju v goriškem Kulturnem domu, ki ga je organiziralo združenje Libera. V petek, 21. marca, bo tudi letos v Italiji dan spomina na žrtve mafije - ne samo za znane žrtve, kot sta bila protimafijska sodnika Falcone in Borsellino, temveč zlasti za tiste, katerih imena nič ne povedo, kar na primer velja za policiste, ki so varovali sodnika, ali za navadne ljudi, ki so padli pod streli mafijskih zločincev, ker so se ob nepravem času znašli na napačnem mestu. Vseh žrtev je osemsto, zato je najbolj občuten trenutek vsakoletnih komemoracij branje njihovih osemsto imen. To se bo prvič zgodilo tudi v Gorici, saj se je na pobudo študenta Mattea Roiza tudi v goriški pokrajini ustanovilo združenje Libera, potem ko že nekaj let obstaja v Trstu, Vidmu in Pordenonu. Na državni ravni je združenje nastalo po zaslugi družbeno angažiranega duhovnika Luigija Zottija, ki je pod njegovo streho zbral vrsto društev in organizacij, aktivnih v protima- fijskem boju in na področju sociale. Petkova ceremonija v Gorici bo z začetkom ob 17. uri potekala pred mestnim gledališčem Verdi v Garibaldijevi ulici, kjer ne bo nagovorov, temveč samo glasno branje imen. Isti obred se bo dogajal po številnih italijanskih mestih, osrednja letošnja komemoracija pa bo dan kasneje, 22. marca, v Latini, kjer bo na ulicah sprevod 150 tisoč ljudi. Občinstvo v Kulturnem domu so presenetile izjave o tem, kako širi mafija svoje lovke tudi po Furlaniji Julijski krajini. Po oceni poznavalcev pojava sta deželni središči mafijskega vpliva ravno Goriška in Tržaška, kjer se mafijcem z italijanskega juga pridružujejo še mafije iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Pred večinoma mlado publiko so o tem spregovorili Antonio Svezia, ki je diplomiral z univerzitetno nalogo »Mafija v Furlaniji Julijski krajini«, Roberto Declich, glavni inšpektor policijskega oddelka Digos v Trstu, in Marina Osenda, koordinatorka združenja Libera v FJK. Ganljivo je bilo pričevanje Silvie Stenar, nečakinje Eddija Cosine, policista tržaškega rodu, ki je varoval sodnika Paola Borsellina in je bil ubit v ma- gorica - Predavanja skupnosti Sončnica Zdrav post Nocoj je na vrsti oblikovanje samopodobe pri mladih O oblikovanju samopodobe pri mladih bo nocoj v Gorici predaval slovenski jezuit Silvo Šinkovec. Predavanje prireja Skupnost družin Sončnica v domu Franca Močnika v Svetoivanski ulici ob 20. uri. P. Šinkovec je študiral defektologijo in filozofijo v Ljubljani in Dublinu, znanje iz teologije in psihologije je pridobil na gregorijan-ski univerzi v Rimu. Bil je šolski svetovalec, voditelj Skupnosti krščanskega življenja, šole za starše, že vrsto let pa sodeluje z društvom katoliških pedagogov; poleg tega je urednik revije Vzgoja. Predavanje, ki ga je Skupnost družin Sončnica priredila 27. februarja, je bilo posvečeno vprašanju posta in, posredno, zdravega življenja. Polno dvorano sta tokrat z zajetnim strokovnim znanjem in bogatimi osebnimi izkušnjami nagovorila Helena Jeriček Klanšček in Drago IKanšček, na Slo- seli. Telo je »hiša, v kateri živi naša duša,« sta dejala. Za čistočo hiše skrbimo, za telo pa žal veliko manj. Z leti se tako pojavljajo znaki bolezni. Zdravje je namreč dinamičen proces, »ki ga ves čas lovimo«. V telesu se zbirajo strupi iz okolja, hrane, nezdravih modelov mišljenja in čustvovanja, saj se v telesu konkretno pojavljajo strupi, celo ko smo pod stresom. »Na zdravje vpliva ne samo to, kar damo v usta, ampak tudi to, kako razmišljamo in se odzivamo na okolje.« Prvi znaki zastrupitve so pomanjkanje energije, glavobol, kašelj, rdeče oči, vrtoglavica itd., pa tudi zmedenost, luknje v spominu, pomanjkanje volje, pobitost itd. Če organizmu ne damo možnosti, da se znebi »odpadnih snovi«, in stanje prenašamo naprej, tvegamo t.i. civilizacijska obolenja (možganska kap, srčni napad, rak, zvišan krvni tlak, holesterol, kronične - pljučne, kožne, ledvične venskem znana po svojih delavnicah in skupinskih postih, na katerih s sadno-zele-njavnimi sokovi, razstrupljevalnimi napitki, zeliščnimi čaji in različnimi vajami ponujata udeležencem prečiščevanje telesa. Post je znan že tisočletja, vsa večja verstva ga priporočajo, saj pomeni način, da se telo in um bolje povežeta z dušo, da živimo bolje in v večjem skladju v vseh osebnih razsežnostih, je začela Helena Jeriček, doktorica socialne pedagogike, zaposlena na Inštitutu za varovanje zdravja. Post je tudi izjemno pomembno sredstvo za ohranjanje zdravja, preprečevanje bolezni in, v primeru bolezni, povrnitev zdravja. Vsako obolenje namreč kaže na neko neravnovesje. Prav težave z zdravjem, na katere je naletel Drago Klanšček - diplomirani shiatsu terapevt, ki se je v Švici izobraževal za terapevta kra-niosakralne osteopatije -, so ga spodbudile, da se je začel postiti: odprl se jima je nov svet, nov pogled na stvari. In začela sta okušati, kaj pomeni biti zdravi, zadovoljni in ve- Helena Jeriček Klanšček in Drago Klanšček fotol.k. ali duševne - bolezni). Upoštevati moramo tudi, da smo danes tarča številnih novih virov strupenih snovi, od smoga do elektromagnetnih sevanj, od umetnih gnojil do pre-hranskih aditivov in hormonskih motilcev, ki vplivajo na naš hormonski sistem. »Večino strupov kupimo in tudi drago plačamo,« je podčrtal Klanšček. Premalo se izogibamo nezdravi hrani, strupom iz okolja, pa tudi negativnim mislim. Premalo smo pozorni na to, da bi se razstrupljali. In vendar lahko marsikaj naredimo: pomembno je zmanjševati vnos strupenih snovi, izbirati čim bolj zdravo hrano, povečati vnos zdravih snovi, zlasti takih, ki razstrupljajo, kot sta predvsem sadje in zelenjava, pa tudi alge, sirotka, čaji in glina. Predavatelja sta posebno priporočila t.i. post od trde hrane s sadno-zelenjavnimi sokovi, ki nudijo prav vse, kar telo potrebuje. Nezamenljivo vlogo za olajševanje delovanja izločal imajo pitje vodje, dihanje in gibanje. Odlično »orodje« za razstrupljanje pa je smeh! O mafiji je tekla beseda v goriškem Kulturnem domu foto kd. fijskem atentatu v Ulici DAmelio v Palermu 19. julija 1992; ob njem so tistega dne padli še policisti Agostino Catalano, Claudio Traina, Emanuela Loi in Vincenzo Li Muli. Srečanje v Kulturnem domu je bila prva pobuda goriškega združenja Libera, petkovo ceremonijo pa so včeraj predstavili na županstvu ob udeležbi odbornika Stefana Cerette, saj bo občina pokrovitelj dogodka. »Nismo Sicilija, niti ne Lombardija ali Piemont, kjer je mafija že vraščena, moramo pa se znebiti stereotipa, da je naša dežela imuna za mafijo. Nočemo povzročati socialnega alarma, toda vedeti moramo, da je mafija že prišla k nam,« je na županstvu dejal Mat-teo Roiz. (ik, red) Pokrpana cesta pri Pevmi bumbaca Pri pevmskem mostu pokrpali nevarne luknje Na cesti, ki iz Pevme vodi proti Podgori in pevskemu mostu, so včeraj pokrpali luknje, za katere smo ravno pred dnevi zapisali, da so izredno nevarne. Pred nedavnim so ob pevmskem mostu potekala dela za ureditev kanalizacijskega omrežja, ko so jarke zasuli, pa ceste niso asfaltirali. Na cestišču so pustili pas iz makadama, ki je bil za kolesarje in motoriste izredno nevaren. Zdaj so omenjeni pas končno prekrili z asfaltom, čeprav se s tem nedvomno ni mogoče zadovoljiti. Pokrpana cesta še ni povsem varna, zato pa bi morali celo cestišče čim prej na novo asfaltirati. Delavca iščejo v Gradišču Na občini v Gradišču bodo v okviru projekta za socialno delo zaposlili delavca za obdobje enega leta. Prošnja zbirajo v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici do 2. aprila; vložijo jih lahko delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni. Trojica brez dokumentov Osebje goriške mejne policije je na parkirišču ob Rdeči hiši v Gorici izsledila dva afganistanska in enega iraškega državljana brez dokumentov za bivanje v Italiji. Tri mladeniče, stare od 21 do 32 let, so prijavili zaradi nezakonitega vstopa v državo. Projekt iz Bosne-Hercegovine Na Trgovinski zbornici v Gorici bodo danes ob 10. uri predstavili razvojni projekt za povečanje energetske varčnosti stavb v Bosni-Hercegovini. Delovno srečanje bo vodil pokrajinski odbornik Federico Portelli. Marijine božjepotne cerkve V Katoliški knjigarni na goriškem Travniku bodo jutri, 20. marca, ob 10. uri odprli razstavo in predstavili brošuro na temo »Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom«. Spregovorile bodo sodelavke Raziskovalne postaje ZRC SAZU iz Nove Gorice, ki razstavo in jutrišnje srečanje iz niza Na kavo s knjigo prirejajo v sodelovanju s Katoliško knjigarno in likovno galerijo Ars. Predstavile bodo tudi Izvestje. Večer plesnih miniatur Drevi ob 20.15 bo v novogoriškem Kulturnem domu večer plesnih miniatur »Fu-zije«. Koncept in koreografija plesne predstave, ki vključuje otroke in mladostnike rednega plesnega izobraževanja v okviru društva M&N Dance Company, stare od 5 do 27 let, sta delo Michala Ry-nie in Nastje Bremec. Nastopajoči se bodo predstavili s svojstvenim plesnim izrazom, temelječim na tehniki »fusion« -prepoznavnem plesnem stilu obeh ko-reografov. (km) Nekateri so za vroče V goriškem gledališču Verdi bo drevi ob 20.45 v okviru abonmajske sezone gledališka predstava »A qualcuno piace cal-do«. V vlogi, s katero je v filmu zaslovela Marilyn Monroe, bo nastopila Justine Matera. nova gorica - Rešujejo življenja do prihoda ekipe prve pomoči Prvi posredovalci VOLITVE V SOVODNJAH Soočanje s kandidatko Drevi ob 20.30 bo na sedežu društva Skala v Gabrjah prvo soočanje s člani, somišljeniki in občani nasploh, ki ga prireja Občinska enotnost v sklopu priprav na občinske volitve, ki bodo 25. maja. Udeleženci bodo imeli možnost predlagati svoje zamisli ali rešitve in to na osnovi točno določenih izhodišč. Fokus bo pretežno na vprašanju okolja in sociale. Vsaka iztočnica bo obravnavana po skupinah v časovni razmejitvi 20 minut. Cilj uro in pol trajajočega srečanja je izluščiti nekaj novih konkretnih predlogov za izboljšanje kvalitete življenja in zaščito teritorija. Kdor se debate ne more udeležiti, bo lahko svoje predloge na temo poslal preko facebooka ali na naslov elektronske pošte županske kandidatke af-lorenin@gmail.com. Dobrodošli bodo vsi dodatni predlogi, ki bodo dospeli do skupine na katerikoli drugi način (ustno, pisno ipd.) ne glede na predstavljene teme in izhodišča. Predstavljate si, da živite v enem od najbolj oddaljenih krajev, ki sodijo pod okrilje no-vogoriškega Zdravstvenega doma, v Golem Brdu, denimo, ter da doživite nenadni zastoj srca. Reševalno vozilo bo za pot iz Nove Gorice s prižgano sireno in utripajočimi lučmi potrebovalo dobre tričetrt ure, medtem ko za preživetje štejejo minute: da človek nima resnejših posledic, je treba ob odpovedi srca začeti z oživljanjem v devetih minutah. Zdravstveni dom je zato na goriškem podeželju usposobil 56 t.i. prvih posredovalcev, ki obvladajo temeljne postopke oživljanja in uporabo avtomatskega defibrilatorja. »S pomočjo prvih posredovalcev si "kupujemo čas" do prihoda ekipe prve pomoči,« pravi zdravnica iz novogoriške urgence, Tatjana Lukner. Gre za prostovoljce, ki so po opravljenem 6-urnem izobraževanju prejeli izkaznico in ustrezno licenco. Mrežo prvih posredovalcev so vzpostavili v Goriških Brdih, na Kanalskem, v Renčah, Braniku in Dornberku. Prvi posredovalec je lahko vsakdo, ki je polnoleten, medicinska izobrazba ni pogoj. Ko na novogoriški urgenci prejmejo klic na pomoč in presodijo, da bo potrebno oživljanje, se na pot v reševalnem vozilu odpravi ekipa nujne medicinske pomoči, sočasno pa di- Tatjana Lukner in Marjan Pintar fotok.m. spečer iz operativno-komunikacijskega centra aktivira prve posredovalce v bližini kraja dogodka. Tisti, ki je najbližje, odhiti do osebe, ki potrebuje pomoč, in začne s temeljnimi postopki oživljanja. Na ta način »ulovi« dragocene prve minute, ko je prizadetemu še mogoče pomagati. »Doslej še nismo imeli primera, ko bi na terenu že posredovali prvi posredovalci, pripetilo pa se je, da je bil na neki zabavi v Kanalu, ko je starejšega gospoda obšla slabost, prisoten tudi pravkar usposobljen prvi posredovalec. S pravilnim pristopom je gospodu rešil življenje,« opisuje Luk-nerjeva. »Zaenkrat smo izobrazili štiri skupine prvih posredovalcev, s tem bomo še nadaljevali,« dodaja direktor Zdravstvenega doma Marjan Pintar. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 19 . marca 2014 1 5 sovodnje - Danes zadnje slovo od Iva Tomsiča Rad je potoval in to svoje veselje prenašal v društvo upokojencev Ivo Tomsič je rad potoval. Še zlasti v družbi prijateljev. Potovanja je tudi rad prirejal. V Društvu slovenskih upokojencev za Goriško je sodeloval pri organizaciji številnih izletov in ekskurzij, dolga leta je bil društveni blagajnik. Bil je nenadomestljiv in dragocen sodelavec, razžaloščeno pravijo v društvu. Rodil se je 29. marca 1932 v So-vodnjah v številčni družini, saj je imel dve sestri in štiri brate. Odkrivanje novih krajev in spoznavanje sveta sta mu bila očitno všeč že v mladih letih; obiskoval je pomorsko šolo v Piranu, zatem se je vkrcal na ladjo, s katero je nekaj let plul po svetu. Kasneje se je zaposlil pri tržaški druž- bi SIOT, ki upravlja naftovod za Nemčijo. Živel je v Sovodnjah, imel je tri otroke - sinova Uga in Rudija ter hčer Vero. Prosti čas je rad preživljal na svojem dvorišču, ki je bil lično urejen. Posadil ga je s cvetjem in okrasnimi rastlinami, tako da se je od pomladi do jeseni bohotilo v najrazličnejših barvah. Na začetku letošnjega leta ga je zdravje začelo zapuščati, a sprva si nihče ni predstavljal, da je konec blizu. Prestal je kirurški poseg. Ko še ni povsem okreval, ga je zadela še možganska kap. Ivo Tomsič je umrl v nedeljo v goriški splošni bolnišnici. Pogreb bo danes ob 14. uri v župnijski cerkvi v Sovodnjah. Ivo Tomsič sovodnje - Občinska knjižnica Delavnice in pravljice za otroško občinstvo Sodelujejo slovenske založbe in višje srednje šole LÜH) IM : firai i'tPriii ■ rrrc,, .1 h 1 11 ■ 'ii & i f JP i I I ! t: k s Mi i 7 Otroci iz vrtca z dijakinjami humanističnega liceja V občinski knjižnici v Sovodnjah potekajo v dopoldanskem času srečanja z učenci osnovnih šol in vrtcev. Ob vsakem obisku prisluhnejo otroci njim namenjeni pravljici. S slovenskimi založbami v Italiji prireja knjižnica zanje tudi delavnice. Dobrodošlo je še sodelovanje z višjimi srednjimi šolami. In ravno štiri dijakinje prvega razreda humanističnega li-ceja Simon Gregorčič iz Gorice so ob koncu februarja pripravile pravljico, ki so jo v knjižnici uprizorile za otroke iz sovo-denjskega vrtca Čira Čara. Izbrale so knji- go »Kaj je z Lizo« avtorice Anje Rieger. Ta pripoveduje o deklici, ki je bolna, in o njenem medvedku, ki mu je brez nje dolgčas. Na vse načine jo hoče prebuditi, a mu Lizina mama to preprečuje. V vlogi mame je nastopila Sofia Gergolet, Erika Ocretti je bila medved, Mara Lavrencic Liza, zgodbo pa je pripovedovala Mojca Marušič. Ob koncu so dijakinje skupaj z otroki izdelale lutke v obliki medvedkov, ki so jih malčki okrasili po svoji želji. Pravljica jih je prevzela, zato so radi sodelovali in dekleta nagradili s ploskanjem. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DNEVNO DEŽURSTVO: ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481-530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RISA- TE« v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 21. marca, ob 20.30 muzikal »Le be-toneghe, ovvero le pettegole«, nastopa skupina Teatro dei Pazzi iz kraja San Dona (VE); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). SKŠD KRAS DOL-POLJANE vabi v soboto, 22. marca, ob 20. uri v športno kulturni center Pavlina Komel na Palkišču na ogled Kraške muziKomedija »(u)TRI(n)KI«; nastopa KUD Grešni kozli. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 20. marca ob 21. uri »Talk radio«, nastopata Gio Di Tonno in Marco Caronna; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481969753); več na www.artistiassociati-gorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 19. marca, ob 21. uri »Open - Daniel Ezralow« s Spellbound Contemporary Balletom; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.arti-stiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 19. 20 in 22. marca, ob 20. uri »Križ« (Matjaž Briški); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -20.00 »Mr. Peabody e Sherman«; 21.00 »300 - L'alba di un impero«. Dvorana 2: 17.40 - 19.45 - 22.00 »Lei«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 »Allacciate le cinture«; 22.00 »Una donna per amica«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -21.45 »Mr. Peabody e Sherman«. Dvorana 2: 17.15 - 19.45 - 22.15 »47 Ronin« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Need for Speed«. Dvorana 4: 18.10 - 20.15 »Supercon-driaco - Ridere fa bene alla salute«; 22.15 »300 - L'alba di un impero«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 - 22.10 »Al-lacciate le cinture«. fl Razstave V GALERIJI ARTI' ART SHOW ROOM v Kapucinski ulici 3 v Gorici bo v četrtek, 20. marca, ob 18. uri odprtje slikarske razstave Nine Bric. Razstavo bo predstavila Tatjana Rojc; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka 9.0012.30, 15.30-18.30. MUZEJ MODE IN UPORABNE UMETNOSTI v goriškem grajskem naselju vabi na odprtje razstave z naslovom »L'or-namento scintillante - Bleščeči okraski« v petek, 28. marca, ob 18. uri; na ogled bo od torka do nedelje 9.00-19.00; več na www.gomuseums.net. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 21. marca ob 20.45 recital ruske pianistke Inge Dzektser; informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. PRIMORSKA POJE 2014: v petek, 21. marca, ob 20.30 v Štandrežu, cerkev Sv. Andreja ap.; v nedeljo, 23. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž Gorici. KC LOJZE BRATUŽ, ZCPZ IN ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabijo na koncert judovske glasbe inspiriran s Hag-gado z naslovom »Tehilim« v sklopu letošnje koncertne sezone v četrtek, 27. marca, ob 20.30 v goriški sinagogi v Ul. Ascoli 19 v Gorici. Nastopila bo skupina Carmina Slovenica iz Maribora. Predprodaja vstopnic od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije po tel. 0481-531445, kcl.bratuz@li-bero.it. 9 Šolske vesti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE GORICA obvešča, da je na razpolago eno štipendijsko mesto za dvotedenski seminar slovenskega jezika v Ljubljani od 30. junija do 11. julija; informacije najkasneje do 19. marca po tel. 0481-21608 ali 339-3273083. S Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 048120678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v juniju osemdnevni izlet v Pireneje z obiskom Andorre in Barcelone. Potovanje s turističnim avtobusom, spremstvo Janez Pretnar. Predviden je planinski del in turistični del z obiskom Andorre, Barcellone in nekaterih znanih krajev, tudi Lurda. Organizacija izleta: Alpetour. Prijave (čimprej) in informacije: tel. 0481-882079 -Vlado, v večernem času. »POMLADNA DNEVA« v organizaciji italijanskega sklada za okolje FAI na So-vodenjskem bosta namenjena obisku rubijskega gradu in Brestovca v soboto, 22., in v nedeljo, 23. marca. Za vodene oglede v slovenskem jeziku bodo poskrbeli dijaki slovenskega višješolskega centra v Gorici. Vodeni ogledi gradu bodo trajali približno eno uro in bodo tako v soboto kot v nedeljo potekali med 9. in 17. uro, približno tri ure pa bodo trajali vodeni ogledi ostalin na Brestovcu, ki bodo na sporedu vsakih dvajset minut. Prvi ogled se bo začel ob 9. uri, zadnji pa ob 14. uri. Za prevoz od ene točke do druge bo z manjšimi avtobusi poskrbelo pokrajinsko prevozno podjetje APT, organizatorji udeležencem priporočajo udobno in športno obutev. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu KRUT-a, v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2 .nad., tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SPDG prireja v nedeljo, 23. marca, pohod Cerje-Trstelj. Zbirališče pri Devetakih pred gostilno Miljo ob 8.30, hoje približno 3 ure, vodi Srečko; informacije po tel. 335-5421420. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). □ Obvestila »VEČERJO Z VINOGRADNIKI« prireja Lokanda Devetak na Vrhu v sodelovanju s »Potjo vina in okusov na Goriškem« v petek, 21. marca, ob 20. uri. Prisotni bodo vinogradniki kleti Ca-stelvecchio iz Zagraja, Draga Miklus iz Ščednega (Števerjan), Fiegl iz Oslavja, Renato Keber iz Cegla (Krmin), ki bodo odgovarjali na vprašanja glede predstavljenih vin; informacije in rezervacije info@devetak.com, tel. 0481-882488, 0481-882005. ZMAGOVITE SREČKE KARNIVALOVE PUSTNE LOTERIJE: 8793 (enotedensko križarjenje po Sredozemlju za dve osebi s Costa Crociere), 2384 (weekend city v Parizu za dve osebi life & style -Boscolo Gift), 1425 (darilni bon v vrednosti 250 evrov za nakup v trgovini SME v Gradišču), 2722 (darilni bon v vrednosti 150 evrov za nakup v trgovini jestvin Povsic Peter v Gorici), 3776 (pršut). Za prevzem nagrad, ki so bile izžrebane 13. marca, se morajo lastniki zmagovitih srečk zglasiti na gabr-skem sedežu društva v roku tridesetih dni od objave rezultata žrebanja; informacije po tel. 380-6335315. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI v sodelovanju s kulturnim združenjem Noi... dell'arte prirejajo ustvarjalne delavnice ob sobotah med 14.30 in 16.30 za otroke med 6. in 12. letom starosti z naslovom »Questo l'ho fatto io!«: 22. marca »Il magico scaccia- pensieri!«, 29. marca »Mini trame scintillanti!«, 5. aprila »Ago e filo incontrano la Pasqua!«; obvezna prijava po tel. 3471733342 ali na noidellarte@libero.it; več na www.noidellarte.it. S Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 3402719034. 0 Prireditve V OBČINSKI KNJIŽNICI SANDRO PER-TINI V RONKAH prirejajo bralne ure za otroke z naslovom »Il Giardino delle Storie Strampalate«: danes, 19. marca, ob 17. uri »Su una coperta di storie - Il mio papà speciale« z Normo Cagliani za otroke od 3. do 7. leta starosti; v četrtek, 20. marca, ob 17. uri branje v tur-ščini in v jeziku Bangladeša, sodelujejo dijaki ISIS Sandro Pertini iz Tržiča za otroke vseh starosti. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 20. marca, ob 18. uri Ivan Grbec predstavil svojo knjigo »Kašča«. V petek, 21. marca, ob 18. uri ob svetovnem dnevu poezije bo gledališka predstava - uprizoritev poezije 23 pesnic in pesnikov članov Celjskega literarnega društva »Premalo za življenje« Kristiana Koželja; več na www.ng.sik.si. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bosta v četrtek, 20. marca, ob 18. uri Andrea Ro-moli in Sergio Cionci predstavila knjigo »L'ultimo testimone«. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici bo v petek, 21. marca, ob 17.30 predstavitev publikacije Franca Mic-colija »Carabinieri a Gorizia - 19421945. Memorie degli anni bui«. SKŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v sodelovanju s klubom Kraških Jagerjev predavanje zdravnika Franca Popazzi-ja z naslovom »Prisotnost klopov v našem okolju. Njihova nevarnost, poznanje in preprečevanje« v petek, 21. marca, ob 19.30 v športno kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v soboto, 22. marca, ob 10.30 gost pisatelj Boris Pahor. S pisateljem se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Srečanje, ki ga prirejajo Kulturni center Lojze Bratuž v so- delovanju z Državno knjižnico in goriško pokrajino bo potekalo v italijanščini, ker je namenjeno predstavitvi knjige »Cosi ho vissuto«. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Florica Brando-lin iz splošne bolnišnice v cerkev v Sve-togorski ulici, sledila bo upepelitev; 10.00, Antonietta D'Osvaldo por. Cali-ri iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na pokopališče v Koprivnem; 11.30, Antonio Pontin z glavnega pokopališča v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V SOVODNJAH: 14.00, Ivo Tomsič (ob 13.45 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 10.30, Claudio Tre-visan (ob 10.20 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepe-litev. DANES V KRMINU: 14.30, Alberto Vi-sintin (iz Vidma) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. V spomin na IVA TOMSIČA, dolgoletnega društvenega člana in odbornika, izreka iskreno in globoko sožalje prizadetim svojcem Društvo slovenskih upokojencev za Goriško Ob izgubi dragega očeta Iva izrekajo iskreno sožalje Ugotu, Rudiju in Veri Tomsič Kulturni dom v Gorici, Skgz, Sklad Trinko in ŠZ Dom Ob izgubi dragega očeta izrekamo Ugotu in svojcem globoko sožalje. Kolegi in vodstvo Servisa, SDGZ-JA, Servisa Koper in Euroservisa Zadružna banka Doberdob in Sovodnje izreka iskreno sožalje Ugu Tomsiču in svojcem ob izgubi dragega očeta. TRST Sreda, 19. marca 2014 APrimorski r dnevnik REAL MADRID ZLAHKA PROTI SCHALKEJU MADRID - Real Madrid se je uvrstil v četrtfinale Lige prvakov. Španci so s skupnih 9:2, na povratni tekmi je bilo 3:1, izločili Schalke. Trener Carlo Ancelotti je tako od prve minute dal priložnost nekaterim igralcem, ki so doslej v ligi prvakov igrali manj, v začetni postavi pa je bil kljub temu prvi zvezdnik Cristiano Ronaldo, ki je v 22. minuti tudi dosegel prvi gol. Za Schalke je v 33. min. izenačil Hoogland. Premoč Špancev sta v 74. in 75. minuti kronala Ronaldo in Morata. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E CHELSEA IZLOČIL GALATASARAY ISTANBUL - Chelsea je na gostovanju pri Galatasarayju iztržil 1:1, napredovanje v četrtfinale Lige prvakov pa si je zagotovil pred domačimi gledalci z zmago z 2:0. Angleži so v prvem polčasu bili boljši tekmeci, že v četrti minuti pa je zadel Samuel Eto'o. Po vrsti priložnosti so gostitelji tri minute pred koncem prvega polčasa prišli še do drugega zadetka. Po kutu Lampard,a je v gneči zadel Gary Cahill. Turki tudi v drugem polčasu niso ogrozili nasprotnikovega gola. košarka - Goran Dragič o svoji najboljši sezoni v NBA ligi Rad ima dva prstana NEW YORK - Slovenski košarkar v ligi NBA Goran Dragič, ki letos igra svojo najboljšo sezono v petih letih odkar nastopa v severnoameriški poklicni ligi, je v pogovoru s slovenskimi novinarji priznal, da sta mu všeč dva prstana. Prvi je ženin, ki mu prinaša srečo, drugega pa še nima, ampak si ga želi osvojiti. To je prstan, ki ga dobijo prvaki lige. Dragič po zadnjem porazu proti mrežicam v Brooklynu ni bil najbolj zadovoljen, vendar pa pravi, da je do konca rednega dela sezone še 15 tekem in njegova sonca še lahko ujamejo zadnji vlak v končnico. Kot glavnega konkurenta svoji ekipi vidi moštvo Dallasa. «Vsaka tekma je pomembna. Morali bomo imeti nekaj sreče, da druge ekipe izgubijo. Ne glede na to pa moramo pomesti pred našim pragom. Moramo poskusiti doseči čim več zmag v teh 15 tekmah. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, je za nami uspešna sezona, ampak de-finitivno si želimo priti v končnico,» je v ponedeljek po porazu njegovega Phoenixa v Brooklynu dejal Dragič. V letošnji sezoni lige NBA je najboljši strelec svoje ekipe s povprečno 20,4 točke na tekmo, ob tem ima še 3,3 točke in 7,4 podaje. Čeprav že zelo čuti poškodbe, pa m. di centa Kandidira za predsednika smučarske zveze MILAN - Manuela Di Centa je tudi uradno predstavila svojo kandidaturo za predsednico italijanske smučarske zveze. Po sedmih kolajnah z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, po članstvu v Mednarodnem olimpijskem komiteju, v izvršnem odboru CONI in v parlamentu kot poslanka Berlusconijeve stranke, se je nekdanja smučarska tekačica, doma iz Karnije, pri 51 letih odločila za nov izziv. V svoj program je vključila skrb za mladinsko delovanje, za spletno komuniciranje in spletna glasovanja, zavzela se je tudi za drsalko Arianno Fontana, ki je po olimpijskem odličju zagrozila s koncem kariere, če zveza ne bo potrdila (in plačala) njena kanadska trenerja. »Arianna je ženska z jaj... Na njeme mestu bi zahtevala najboljše,« je povedala Di Centa, ki ni pristaš ženskih kvot v politiki. Ji bo uspelo na volitvah premagati protikandidata FISI, dosedanjega predsednika Flavio Rodo in Pietra Marocca iz Bologne? Goran Dragič je po rodu Ljubljančan. 6. maja bo dopolnil 28 let. Začel je pri ljubljanski Iliriji, nato je prestopil k Slovanu, pred odhodom v ZDA pa igral tudi v Murcii. V NBA ligi je zdaj spet član Phoenixa, pri katerem je debitiral leta 2008, prejšnji dve sezoni pa je igral v Houstonu. Letos je na eni tekmi že dosegel 40 točk ansa vendarle upa, da ne bo kaj hujšega in bo lahko sezono končal normalno. «Smo poklicni športniki in čeprav si včasih želimo, da bi kaj manj bolelo, tako pač je. Počutim se, kot, da sem star 60 let. Ampak to je sestavni del športa,« je povedal novinarjem po tekmi. Dragič o prihodnosti po letošnji sezoni še ne razmišlja. «Osebno ne morem dobiti nobenih povabil, ker imam še dve leti pogodbo s Phoenixom. V bistvu eno leto, zadnje leto pa imam opcijo. Če ne bom sprejel opcije od Phoenixa, bom prosti igralec in bom lahko šel kamorkoli bom hotel. Vse ob svojem času. Najprej moram končati to sezono, se usesti z mojim agentom in pogledati kakšne so izbire za prihod-nost,» je dejal. Z Juretom Zdovcem, novim selektorjem slovenske košarkarske reprezentance, ki jo letos avgusta in septembra čaka svetovno prvenstvo v Španiji, je bil že v stiku, vendar odločitve še ni sprejel. »Če ne bo poškodb, bo moja odločitev lažja,» je dejal Dragič, ki je samo v letu 2012 zaslužil v NBA ligi 2 milijona dolarjev Na vprašanje ali ima rad prstane je Dragič odgovoril pritrdilno in z nasmehom dodal, da mu je zelo všeč šampionski prstan lige NBA. «Drugače pa mi je všeč ta, ki ga imam od žene Maje. Odkar ga nosim mislim, da mi prinaša srečo, ker dobro igram,» je dejal in priznal, da ga sicer na tekmah nima na prstu, vendar zagotovil, da ga ima na varnem. Soproga Maja mu je lani novembra rodila sina Matea, ki ga Dragič zelo pogreša, ko je na ligaških gostovanjih. «Morda je malce manj spanja, ne glede na to pa mi je vsak trenutek, ki ga preživim doma super. Mogoče je zdaj malo težje, ker veliko potujem, ampak Maja mi pošilja slike kako napreduje, kako spušča nove glasove in komaj čakam, da bom imel po koncu sezone malo več časa, da ga preživim skupaj z njim.» MET IZ IGRE piše Marko Oblak Ciesa bi ne naredila nekatera društva, da bi zmagala kako tekmo! Zadnja novica prihaja iz Rusije, kjer so igralcu Grissin Bona iz Reggio Emilie Cerviju prepovedali, da stopi s soigralci na letalo iz Moskve v Samaro, ker je...pre-visok. 213 centimetrov visoki center je tako noč preživel na letališču, njegova ekipa pa je vseeno zmagala in se uvrstila v «final four» Euro challenge-ja (tretjega evropskega tekmovanja). Seveda ni to ne prvi ne zadnji primer: 21.marca 1965 so v Beogradu igralipolfinalno tekmo evropskega klubskega prvenstva med domačim OKK-jem in Real Madridom. Na prvi tekmi so Španci zmagali s triindvajsetimi točkami prednosti. Kako nadoknaditi takšno razliko? Enostavno, tekma mora trajati dlje! Kronometer so primerno upočasnili, tako da je ena sekunda trajala približno dvojno. Po 113 minutah trajajočemu dvoboju (takrat so uro ob prekinitvah ustavili le zadnje tri minute!) so domačini zmagali s 113:96, kar pa ni zadostovalo za uvrstitev v finale. Real Madrid je nato tudi osvojil celinski pokal. Trener Beograjčanov pa ni bil nihče drug kot bodočiprvi mož Fibe Boris Stankovic. Osamljen primer, boste rekli? Ne, natanko deset let kasneje so si v Zadru - spet v evropskem pokalu in spet proti Real Madridu - domislili, da trik lahko ponovijo. Tudi tokrat ni uspelo, saj je Real Madrid tisto tekmo proti Čosicu in tovarišem celo zmagal. Poglavje zase so ponarejeni dokumenti: v mladinskih reprezentancah so pogosto pomladili svoje igralce Turki, a tudi jugoslovanska kadetska reprezentanca je zmagala evropski naslov s kakim pogoljufanim datumom rojstva (mogoče ve kaj o tem sedanji srbski konzul v Trstu). Sam Danilovic, eden boljših jugoslovanskih igralcev devetdesetih let, je zaradi težav z registracijo nekaj časa nastopal za Partizan pod lažnim imenom Orcev. Noben trik pa bi ne mogel pomagati tržaškemu prvoligašu na zadnji prvenstveni tekmi, ki so jo v Barcelloni izgubili kar z 90:48. Upati je, da se po debelih kravah (treh zaporednih zmagah) ne pojavijo suhe: do konca rednega dela manjka le še pet tekem. Šest točk prednosti pred predzadnjim Forlijem pa ni še zadostno jamstvo. kolesarstvo Contador končni zmagovalec ANCONA - Španec Alberto Contador je zmagovalec kolesarske dirke od Jadranskega do Tirenskega morja. Sklepna ravninska vožnja na čas v San Benedettu del Trontu (9,1 km) je postregla s presenečenjem na vrhu, saj je štirikratnega svetovnega prvaka v tej disciplini, «večnega» Švicarja Fabiana Cancellaro (Trek), premagal mladi Adriano Malori (Movi-star), ki je v cilju spremljal, kako so favoriti po vrsti zaostajali za njim. Cancellara je danes zaostal šest sekund, tretjeuvrš-čeni olimpijski prvak iz Londona 2012 Britanec Bradley Wiggins (Sky) pa že enajst. Contador, ki je imel pred zadnjo preizkušnjo več kot dve minuti naskoka pred najbližjimi zasledovalci, je zasedel 29. mesto. Na dirki sta nastopala tudi dva Slovenca, a nista bila povsem pri vrhu. Jani Brajkovič je po vožnji na čas zadržal 62. mesto, za Contadorjem zaostal 30:47 minute, Kristjan Koren pa je dve mesti napredoval, končal kot 70. z zaostankom 33:13 za skupnim zmagovalcem. Naslednja večja dirka bo Milano - San Remo to nedeljo. planica Ni poletov, so pa magnet domači skakalci LJUBLJANA - Organizatorji finala svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bo od jutri do nedelje v Planici, kljub temu, da letos v dolini pod Pon-cami ne bo poletov, temveč skoki na prenovljeni Bloudkovi velikani, tudi letos pričakujejo velik obisk. Prva tekma svetovnega pokala na prenovljeni Bloudkovi velikanki, kjer je Primož Peterka leta 1998 do zadnje tekme bil boj za skupno zmago z Japoncem Kazujošijem Funakijem in na koncu osvojil svoj drugi veliki kristalni globus, bo letos po mnenju organizatorjev dober pokazatelj, da si Slovenija s Planico zasluži tudi organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva leta 2019. Proračun prireditve se po besedah generalnega sekretarja OK Planica Primoža Finžgarja ne razlikuje veliko od proračuna za prireditev na letalnici bratov Gorišek. «Letošnji proračun je primerljiv z lanskim: nekje med 1,8 in 1,9 milijona evrov. Dobra polovica prihodkov je na strani sponzorjev, preostali del so televizijske pravice in vstopnine. Prostora za obisk je v Planici dovolj, zato upam, da bomo dosegli načrtovani rezultat, to je pozitivna ničla. A zavedamo se, da bo letos težko,» je dejal Fin-žgar in pojasnil, da bi morali v dolino pod Ponce zvabiti okoli 50.000 obiskovalcev. Tudi zato so se organizatorji še posebej potrudili s spremljevalnim programom, svoje pa naj bi doprinesla tudi ženska tekma svetovnega pokala, ki bo letos na sporedu prvič. «A treba je biti realen; na obisk bo vplivalo dejstvo, da so letos na sporedu skoki, pa tudi slabša ekonomska situacija. A sam verjamem, da bodo ljudje prepoznali pla-niški dogodek kot nekaj več, pa tudi izjemni rezultati naših skakalcev so dovolj velik magnet,» je še menil Finžgar, ki je pojasnil, da je velik del stroškov nastal zaradi odstranjevanja snega, saj ga je bilo v Planici več kot dva metra. Na voljo bodo nova parkirišča, pa tudi vlak in nato brezplačni avtobusi iz Hrušice. Cene vstopnic za letošnje tekme so ostale iste kot lani; 20 evrov za stojišče in 40 evrov za tribuno, medtem ko bo treba za vstopnice otrok od 7. do 15. leta odšteti po 3 evre. V nedeljo imajo otroci v spremstvu staršev prost vstop. FORMULA 1 pise Albert Voncina Po eni sami dirki je težko ugotoviti, ali je »zre-volucionirana« Formula 1 bolj ali manj privlačna od nekdanje, zagotovo pa je Velika Nagrada Avstralije poskrbela za nekatera presenečenja. Če je marsikdo pričakoval številne odstope, redkokdo si je mislil, da bosta izstopili zveneči imeni, kot sta Lewis Hamilton in Sebastian Vettel. Če k temu dodamo tudi »kamikaze« potezo Kamuia Kobayas-hija, ki je iz igre izločil Felipeja Masso in izključitev Ricciarda, lahko opazimo, da se je v razpredelnico razvrstilo le štirinajst dirkačev. Bila je tudi dirka outsiderjev, saj so se na stopničke uvrstili tisti, ki naj bi bili »drugorazredni« dirkači. Zmagalje Rosberg (Hamiltonov dirkalnik je žal odpovedal), Ricciardo je zasenčil Vettla (nato pa je FIA poskrbela, da ga je diskvalificirala zaradi prevelikega pretoka goriva skozi motor), debitant Magnussen (letnik 1992) pa je premagal bolj izkušenega moštvenega kolego Jensona Buttona. Kje pa je Ferrari? Fernando Alonso je, po zaslugi izključitve Ricciarda, dosegel četrto mesto in tako osvojil prvi notranji dvoboj s Kimijem Raikkonenom (sedmi). Edina pozitivna novica za Španca pa je ta, da ima po eni dirki 12 točk več kot Hamilton in Vettel, drugače pa razlogov za veselje pri Ferrariju ni prav veliko. Moštvo iz Maranella začenja namreč tudi letošnjo sezono korak za nasprotniki (v tem primeru za Mercedesom) in dejstvo, da je Fernando dirko zaključil s petintridesetimi sekundami zamude v primerjavi z Rosbergom nakazuje, da tudi letošnje leto sploh ne bo lahko za »Scuderio«. Sploh pa so si vsi nakopali vsaj polminutno zamudo v primerjavi z Mercedesovim dirkalnikom in, če ne bo kake spremembe v razvoju, tvegamo, da bomo sledili notranjemu dvoboju med Ha-miltonom in Rosbergom. Treba je upati, da se bodo ostala moštva potrudila, ali pa da bo sama FIA poskrbela za kako posebno potezo, kot je v nedeljo storila z Ricciardom. Drugače pa bodo lahko gledalci še vedno uživali ob predstavah Bot-tasa, skupaj z Magnussenom zagotovo največjim presenečenjem dirke v Melbournu. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 19. marca 2014 17 FABIO RUZZIER SPET (IN DVAKRAT) PRVAK MADŽARSKE Naš hitrohodec Fabio Ruzzier je v Budimpešti tudi letos osvojil naslov veteranskega prvaka Madžarske v hitri hoji. V kategoriji M60 je na razdalji 5 km zmagal s časom 25.32:00. Slabši čas gre pripisati dejstvu, da je le nekaj ur prej nastopil in zmagal tudi v teku na 800 metrov. Čas 2:49,88 predstavlja slovenski rekord med veterani. Pred nastopom na svetovnem veteranskem prvenstvu (od 26. do 29. marca), spet v Budimpešti, bo v nedeljo v Sežani tekmoval na razdalji 3000m na stezi. PREDSEDNIŠKI IN KLUBSKI USPEH Po nedeljskem tržaškem smučarskem prvenstvu v organizaciji SK Devin so na podlagi rezultatov sestavili tudi lestvico kombinacije med smučarskimi tekači in alpskimi smučarji. Na tej lestvici se je dobro odrezalo ŠD Mladina, kije skupno zaostalo le za klubom Sci Club 70, najboljše pa je bilo na mladinski lestvici. Pohvalo zasluži tudi predsednik kriškega društva Erik tence (na sliki), ki se je lotil obeh zvrsti in z 9. mestom kot tekač na skupni lestvici junior/senior ter 2. mestom v smučarski kategoriji master A2 postal kombinacijski prvak. NA EP TUDI DVA GORIŠKA SLOVENCA V državni reprezentanci, ki bo zastopala Italijo na evropskem prvenstvu v akrobatski gimnastiki UEG, ki bo oktobra na Islandiji, bo tudi šest tekmovalcev goriškega društva Dinamic Gym Pred dnevi so v Cesenaticu uspešno prestali selekcijo. Med temi sta tudi mlada slovenska telovadca Tom-maso Ferfoglia in Mitja Di Giovanna (na sliki četrti in drugi z desne), ki bosta skupaj z Luco Pizzijem, Anno Zucchiatti in dvema tekmovalkama društva Nuova Realta iz Brugnere člana mešane mladinske ekipe. Na EP bosta nastopila tudi Nicholas Visintin in Giada Corvaglia v veliko veselje trenerk Ornelle Padovan in Cassandre Pisnoli. R r r im â nogomet - Še pet tekem do konca rednega dela elitne lige Kras v rahli prednosti Ta teden naj bi začel po poškodbi znova trenirati tudi kapetan Radenko Kneževič (na sliki, v ozadju Tonči Žlogar in Milan Grujič) fotodamj@n Dvoboj v elitni ligi med repenskim Krasom in Fontanafreddo je pravi »déjà vu«. Podobno zgodbo smo že spremljali pred dvema sezonama, ko smo kraško-furlanski obračun videli v zadnjem krogu na repenski zelenici. Moštvi sta se razšli z neodločenim 1:1 in v D-ligo so s točko prednosti napredovali rdeče-beli, ki so nato praznovali napredovanje v D-li-go z vožnjo na traktorju po repenskem trgu. V letošnji sezoni sta Kras in Fon-tanafredda že igrala povratno tekmo, na kateri so Zupanovi fantje v gosteh zmagali z 1:0. »Kras je boljši, ampak ...« »Ker so nas obakrat premagali, si nogometaši Krasa zaslužijo napredovanje v višjo ligo. Ampak: do konca prvenstva je še pet tekem in mi bomo vseeno skušali nadoknaditi zaostanek petih točk. V naš prid je neobremenjenost in sproščenost igralcev. Z razliko od Krasa nismo ciljali na D-ligo. Nismo pod pritiskom. Medtem ko igralci Krasa bržkone čutijo določen pritisk, saj so od vsega začetka ciljali na prvo mesto. Navsezadnje so odborniki kluba sestavili ekipo, ki ji v deželi ni para,« je povedal tehnični vodja Fontanafredde Massimo Barbie-ri, ki je še dodal: »Kras je v našem okolju poseben fenomen. Večina igralcev se posveča samo nogometu, trenirajo štirikrat tedensko in to v popoldanskem času. Imajo odlične pogoje za treninge in odličnega trenerja, ki ima izkušnje tudi na mednarodni ravni. Lahko rečemo, da so v malem poklicni igralci. Resnici na ljubo jim pri drugih klubih tudi zavidamo, saj bi si vsi želeli imeti take pogoje in tako ambicioznega pokrovitelja.« »(Ni)smo za D-ligo« »D-liga bi bila za nas iz finančnega vidika prehud zalogaj. Ampak, da ne bi slabo razumeli: do konca se bomo borili za napredovanje in če nam bo uspel veliki met, se višji ligi ne bomo odpovedali. Čisto nasprotno: igranje v D-ligi bi prav gotovo pomagalo našim mladim, da še napredujejo. Težav 2 -krat je Kras že napredoval v D-ligo. Kot epska bo v društveni zgodovini ostala v spominu sezona 2009/10, ko so rdeče-be-li zmagali finale državnega play-offa v Jesiju, potem ko so po rednem delu končali 2. V sezoni 2011/12 pa so pod taktirko Sergeja Alej-nikova zasedli prvo mesto. Dosegli so le točko več od Fontanafredde. s številom mladincev nimamo. Imamo veliko kakovostnih letnikov 1995 in 96. Drugih starejših izkušenih igralcev prav gotovo ne bi najeli, saj so za nas predragi.« »Koledar podoben Krasovemu« Do konca sezona nas čaka nekaj težkih dvobojev. Vsekakor podobno kot Kras. Prepričan sem, da bo po prihodnjih dveh krogih slika veliko bolj jasna,« je še dodal Barbieri. »Zbrani in odločni« Predsednik Krasa Goran Kocman je optimist, ampak hkrati zelo previden. »Ne smemo popustiti. Še ni čas. Fantje se dobro zavedajo, da bosta prihodnja dva kroga najbrž ključna. V nedeljo bomo gostovali v Chionsu, nato pa nas čaka domača tekma proti Azzaneseju. Fonta-nafredda pa bo v nedeljo gostila tretjeuvrščeni Tricesimo. Še bo zanimivo,« je napovedal Ko-cman, ki je na vprašanje, ali bi rad praznoval napredovanje v D-ligo na predzadnji domači tekmi v Repnu proti Rivignanu, odgovoril: »Prav gotovo. Lepo bi bilo, da bi se to zgodilo že v 28. krogu pri San Luigiju.« (jng) DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane Za prvo mesto v elitni ligi Vrstni red 26. krog (23.3.) 27. (30.3.) 28. (6.4.) 29. (27.4.) 30. (4.5.) 1. Kras (56 točk) Chions Azzanese San Luigi Rivignano Tolmezzo 2. Fontanafredda (51) Tricésimo Cjarlins Muggia Chions San Luigi Legenda: V mastnem ti sku domače tekme. smučanje Več naših na državnem finalu AMSI Najmlajši tekmovalci deželnih klubov so se v soboto na Zoncolanu pomerili na deželni fazi tekmovanja Gran Premio Giovanissimi, ki jo že 37. organizirajo italijanske šole smučanja AMSI. Na tekmovanju za kategoriji baby in miški ne branijo barv klubov, ampak nastopajo kot člani smučarskih šol. Pravico do nastopa na državni fazi, ki bo od 11. do 13. aprila v Cour-mayerju si je priborilo kar 15 najboljših smučark in smučark v vsaki od štirih kategorij. Med finalisti bo torej tudi veliko tekmovalcev slovenskih klubov, ki so nastopili na tekmovnaju. Najboljši rezultat je osvojila Catarina Sinigoi, tekmovalka Devina, ki je zmagala v kategoriji miški 1, smučarja Devina Maks Skerk in Enrico Slavich pa sta osvojila drugo mesto med baby 2 oziroma miški 1. ritmična gimnastika - Slovensko državno prvenstvo programa A1 ŠZ Bor: kolajna v vseh šestih V soboto je v Ljubljani potekala 2. tekma državnega prvenstva Republike Slovenije iz ritmične gimnastike, programa A1. Organizacijo je tokrat prevzelo športno društvo Sokol Bežigrad, sekcija Zala. Ritmične gimnastičarke ŠZ Bor so tekmovale v šestih kategorijah in so v vseh dosegle kolajno. Prve so v kategoriji mlajših deklic nastopile Marta Beltrame, Lejla Hasan, Melanie Imperia, Sara Pieri in Linda Slavec in med enajstimi ekipami osvojile odlično tretje mesto. Sledila je kategorija deklic, v kateri so barve Bora zastopale Katerina Antler, Katja Coren, Gaia Del Latte, Jamila Orel, Taja Rovis in Veronika Starc Albi. Borove deklice so s prepričljivim nastopom med osmimi ekipami dosegle srebrno kolajno. Ka-detinje Ana Cossutta, Klavdija Humar, Maša Kocijančič, Katarina Polojaz in Martina Stergonšek so dobro izvedle zahtevno skupinsko sestavo z obroči in si prislužile zlato kolajno v konkurenci petih ekip. V kategoriji skupinskih sestav z rekvizitom so članice Nika Čermelj, Neža Petaros, Veronica Savi in Sanja Žagar prisluženo dosegle drugo mesto na sedem. Zrelost in izkušnje Linde Cappellini, Nike Čermelj, Ve-ronice Savi, Vere Sturman, Neže Petaros, Vide Petaros, Neže Zobec in Sanje Žagar so se pokazale v vsklajeni in dovršeni izvedbi zahtevne skupne sestave brez rekvizita v ritmu tanga, s katero so si prislužile zlato kolajno. Novost in izziv letošnje sezone je povra-tek k tekmovanju v kategoriji parov in trojic članic, kar se je obneslo z uspehom Linde Cappellini in Vere Sturman, ki sta osvojili bronasto kolajno v konkurenci šestih parov oziroma trojic. Spodbudni rezultati so sad dela trenerk dr. Branke Vajngerl in Taje Vajngerl, največja preizkušnja pa šele čaka gim-nastični odsek ŠZ Bor, saj so se tudi letos odločili, da bodo gostili 3. prvenstveno tekmo Republike Slovenije programa A1, ki bo 13. aprila na Stadionu 1. maja v Trstu. (vo) košarka - U19 Derbi mladincev osvojil Dom Dom Mark - Bor 53:40 (14:4, 26:23, 37:33) Dom: Zera 4, Franzoni, Coz, Vasic, Termini 7, Gaggioli 5, Bensa 2, Mat-tiussi, Cianetti 6, Peteani 8, Antonello 4, Raida 17. SON: 11. 3T: Gaggioli. Trener: Zavrtanik. Bor: Semen 6, Bole 10, De Luisa 4, Buzzi, Mervich, Zinnanti 1, Ferluga 15, Milič 4, Pearson. SON: 12. 3T: Ferluga 1. Trener: Faraglia. Dom je izenačil stanje v medsebojnih derbijih z Borom. V prvem delu so s petimi točkami razlike namreč slavili varovanci trenerja Faraglie, tokrat pa so bili v Kulturnem domu boljši igralci, ki jih vodi Jan Zavrtanik. Domači so tekmo začeli odlično in po zaslugi dobre obrambe povedli z desetimi točkami prednosti. Bor pa je v drugi četrtini skoraj izničil zaostanek, prevdsem po zaslugi razpoloženega Ferluge. Tretja četrtina je bila zelo izenačena, tako da je odločitev o zmagovalcu tekme padla v zadnjih desetih minutah, ko so bili prisebnejši domači igralci, ki so se nato tudi veselili zmage. Najboljši strelec srečanja je bil domovec Raida (17 točk), medtem ko sta pri Boru Ferluga in Bole dosegla več kot polovico celotnega ekipnega izkupička točk. (av) Državni U19 Jadran ZKB - Salesiani Don Bosco 57:34 (16:7, 33:17, 43:26) Jadran: Regent 13, Coretti, Ster-nad 4, Gregori 5, Leghissa 4, Ridolfi 21, Peric 2, Mattiassich, trener Oberdan, ki zaseda zadnje mesto na lestvici. Že po prvi četrtini (16:7) je bila premoč ja-dranovcev očitna in zmaga ni bila nikoli vprašljiva. Do konca prvenstva manjkata še dva kroga. V prihodnjem bo naše moštvo prosto, v zadnjem pa bo 31. marca v gosteh igralo proti San Danieleju. NOGOMET - Deželni mladinci Točka za Kras Kras - Pro Romans Medea 1:1 (0:0) Strelec: v 70. Vescovo Kras: Cvetkovič (Karan), Costa, Racman, Bianco, Sineri, Messina, Drio-li (Kocman), Krizman, Halili (Vescovo), Ferrazzano (Miloševic), Castellano (Ca-selli), trener Campo. Kras in združena ekipa Romans Medea sta se po izjemno izenačenem srečanju razšla pri neodločenem izidu. Nogometaši Krasa so imeli sicer nekaj več od igre in tudi kako priložnost za gol več od gostov, ki pa so igrali dokaj dobro in skoraj čudno je, da zasedajo predzadnje mesto na lestvici. Očitno so (na ponedeljek) lahko razpolagali tudi z igralci članske ekipe. Prvi so povedli gostitelji z Vescovom sredi druega polčasa, gostje pa se niso dali in pet minut pred koncem ztanje izenačili po lepo izvedenem protinapadu. □ Obvestila SK DEVIN vabi člane na četrto tekmo Primorskega smučarskega pokala, ki bo v soboto, 22. marca 2014 na Cerknem v organizaciji SK Javornik. Vpisovanja zbira do danes, srede, Erika Ukmar. CñbJ&Zfr... DAN ZABAVE IN POPUSTOV SOBOTA, 22. MAREC 2014, 10h-19h www.supernova.si NAKUPOVALNI CENTER SUPERNOVA NOVA GORICA VIA LJUBLJANA Izpolnite kupon, ga oddajte hostesi v Supernovi in ob 19h pričakujte presenečenje! SUPERNOVA NOVA GORICA, Prvomajska ulica 35, 5000 Nova Gorica i in ob 19h pričakujte presenečenje! HMM^ ^ ■ MBBM^ —H HH ffSSS^^SL SUPERNOVA / RADIO IN TV SPORED Torek, 18. marca 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.00 Nan.: La strada per la felicita 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.55 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Show: The Voice of Italy 0.10 Obiettivo Pianeta ^ Rai Tre Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel- ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (18. marca 2014) Vodoravno: mapa, odor, Adis Abeba, Ravanelli, lik, Ario, Foraus, Ami, sin, Ito, on, Kras, Kolarov, rinitis, sek, and, originali, Marakana, spak, Atal, sad, Eire; na sliki: Sandra Foraus. pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.10 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il segreto 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affa-ri tuoi 21.10 Nad.: Per amore del mio popolo - Don Diana 23.20 Talk show: Porta a Porta 23.30 Film: L'amore e altri luoghi im-possibili O Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.45 Serija: Le regole dell'amore 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fra-tello 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 17.25 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Le Iene Show 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Report.: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole La 7 ^ Tele 4 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nad.: Chips 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa mangi? 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My Life 16.45 Film: Il grande cigno di Clara 18.55 0.00 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Champions League, Manchester United - Olympiacos 22.40 Speciale Champions League 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 8.30, 17.30 Poročila 8.55 17.50, 19.30 Kronika 9.00 Seja delovnih teles: Ustavna komisija, prenos 12.00 Seje delovnih teles: Kolegij predsednika DZ, prenos 17.00 Evropa v vsako vas 20.15 Danes, izbor 20.30 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Točka preloma Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Meridiani 15.30 Klepet z... 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20, 0.05 Vsedanes - dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Alpe Jadran 20.30 City Folk 21.00 Festival Istroveneto 22.35 Artevisione 23.05 Najlepše besede 23.35 K2 Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 Predstava: Matiček se ženi 19.30 Predstavljamo: Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina 20.00 Med nami 21.00 Nabiranje zdravilnih zelišč 21.35 Preverjamo kakovost -od vil do vilic 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Nan.: Il commissario Cor-dier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Le in-vasioni barbariche 6.00 Risanke in otr. serije 6.50 12.30 Serija: Naša mala klinika 7.4012.00 Serija: Prenovimo sobo 8.05 Serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 8.3016.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.25 10.35, 11.45 TV prodaja 9.4015.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.50 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.30 23.25 Serija: Zdravnikova vest 14.25 22.25 Nad.: Down-ton Abbey 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Nad.: Je bella cesta 21.15 Film: Mamin dan Kanal A 7.00 Deželni dnevnik 7.2512.40 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 19.30, 20.30 Dnevnik 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved |r Slovenija 1 6.55 Dobro jutro 10.40 City folk 11.05 Osmi dan 12.00 Dok. film: Leteči človek 13.00 15.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Obiskovalec (ZDA, '07) 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Odkrito |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.50 Infodrom 9.00 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.30 Perpetuum Jazzile - The show 15.50 Glasnik 16.30 Evropski magazin 16.45 Dok. odd.: Solza na raskavem licu 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 O živalih in ljudeh 18.40 Na vrtu 19.00 Točka 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Odd.: Zima je zakon 20.30 Športni izziv 21.00 Žrebanje Super Lota 21.10 Zimske paraolimpijske igre, Soči 2014, povzetek dneva in zaključek, pon. 22.05 Odd. o modi: Bleščica 22.35 Film: Ljubezenski ranč (t Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.35 6.50 Risane serije 8.15 14.00 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 14.30 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 15.30 Nad.: Ni-kita 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali na delu 13.3019.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.20 Film: Pogled nazaj 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Agent na begu 22.05 Nad.: Grimm 22.55 Film: V pasti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Tržaški Grki - naši someščani; 14.40, 17.00 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; IRIS Sreda, 19. marca Iris, ob 19. uri VREDNO OGLEDA Il sesto senso ZDA 1999 Režija: Michael Night Igrajo: Bruce Willis, Haley Joel Osment in Toni Collette Otroški psiholog Malcolm Crowe sprejme za pacienta malega Coleja Searsa, osemletnega dečka, ki je prepričan, da vseskozi srečuje duhove umrlih. Cole je izredno občutljiv in krhek deček, razpet med grozo, ki jo doživlja ob vsakem obisku, in med strahom pred nerazumevanjem, ki bi ga dobil v odgovor, če bi svojo skrivnost komu zaupal. Končno se izpove dr. Malcolmu Croweu. Začetna skepsa izkušenega psihiatra pa se kaj kmalu spremeni v izredno zaupljiv odnos, ki omogoči fantku in njegovemu terapevtu, da uspešno opravita terapijo. 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Saranno suonati; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Zanke inšpektorja Kocjana; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 18. marca 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / Na Zlebeh...........670 Vogel ................305 Kranjska Gora.........40 Krvavec..............140 Cerkno................50 Rogla ................100 Piancavallo...... . . . .480 Forni di Sopra .......270 Zoncolan............380 Trbiž .................287 Osojščica ............210 Mokrine .............340 Italijanska mornarica rešila skoraj 600 migrantov RIM - Italijanska mornarica je sporočila, da je rešila skoraj 600 sirskih, palestinskih in eritrejskih migrantov, ki so skušali prečkati Sredozemsko morje na dveh prenatrpanih čolnih. Med migranti je 62 mladoletnih oseb. Čolna je opazilo letalo, ki je v okviru operacije Mare nostrum patruljiralo nad morjem pred italijansko obalo. Operacijo Mare nostrum so zagnali, potem ko je v dveh nesrečah v razmaku le nekaj dni pred obalami Evrope oktobra 2013 utonilo več kot 400 migrantov. Italijanska mornarica je v okviru operacije opravila že 76 misij, v katerih je iz nevarnih čolnov in ladij rešila 10.134 ljudi, od tega 1019 mladoletnikov. Januarja letos je italijansko obalo doseglo 2156 migrantov, potem ko so jih v istem lanskem mesecu zabeležili le 217. Papež Frančišek odprl za javnost vrt rezidence Castel Gandolfo RIM - Papež Frančišek je za javnost odprl vrata vrtov papeške letne rezidence v Castel Gandolfu v bližini Rima. Po vrtovih Barberini, ki se raztezajo na 55 hektarjih, je uvedel vodene oglede, ki so možni ob dopoldnevih od ponedeljka do sobote, piše nemška tiskovna agencija dpa.Vstopnice za ogled vrtov z vodnikom stanejo 26 evrov in jih je možno vnaprej rezervirati na spletni strani Vatikanskih muzejev. Vrtovi v Castel Gandolfu so bili za razliko od Vatikanskih vrtov, ki so že dolgo odprti za javnost, doslej namenjeni le počitku papežev. Papež Frančišek pa je po dolgih letih prvi papež, ki se pri uporabi letne rezidence ne želi držati doslej veljavnih pravil. sloveniJa - Letošnje visoke marčevske temperature V Črnomlju v ponedeljek rekordnih 27 stopinj Celzija JK ■UdUiMd LJUBLJANA - Že ves mesec marec so temperature za nekaj stopinj višje od dolgoletnega povprečja, v ponedeljek pa so ponekod po Sloveniji izmerili rekordne temperature za ta mesec. V Črnomlju so izmerili 27 stopinj Celzija, dosedanji rekord je znašal 26,2 stopinji, v Novem mestu pa so namerili 24,8 stopinje, dosedanji rekord je bil 24,6 stopinje. V Kočevju je bil dosežen dosedanji marčevski temperaturni rekord 24,5 stopinje Celzija, medtem ko za Ljubljano meteorologi uradnega podatka še nimajo, je STA danes pojasnil dežurni meteorolog Andrej Velkavrh. Temperaturo v prestolnici namreč merijo s klasičnimi instrumenti in z avtomatskimi oz. električnimi, razlika v meritvi najvišje v ponedeljek izmerjene temperature pa je med obema instrumentoma nekaj desetink stopinje. Najvišja doslej izmerjena marčevska temperatura v Ljubljani je 24,6 stopinje Celzija, ki je bila izmerjena marca 1977. Avtomatska postaja je v ponedeljek izmerila 25,1 stopinje Celzija, na klasičnem živosrebrnem termometru pa je pokazalo 24,5 stopinje Celzija. Meteorologi morajo tako preveriti merjenja, preden bo- do sporočili uradni podatek. Velka-vrh je povedal še, da so bili doslej vsi marčevski rekordi izmerjeni proti koncu meseca, medtem ko je letos to prej. Ne le marec, letos je bil toplejši od povprečja tudi februar. V Ljubljani so februarja v povprečju izmerili od dve do tri stopinje Celzija višje temperature, kot je dolgoletno povprečje. Se bo pa v prihodnjih dneh ohladilo, tako da bodo temperature prihodnji teden bolj običajne za marec oz. za ta letni čas kot doslej, ne bo pa mraza, je še dejal dežurni meteorolog. franciJa - Aktivisti Greenpeace Protestniki so vdrli v jedrsko elektrarno PARIZ - Več deset aktivistov nevladne okoljske organizacije Greenpeace je včeraj vdrlo v jedrsko elektrarno Fessenheim na vzhodu Francije. Z dejanjem in protestom so želeli izpostaviti domnevne varnostne pomanjkljivosti v nuklearki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Aktivisti so na enega od jedrskih reaktorjev obesili ogromen plakat z napisom Nehajte tvegati Evropo. Z dejanjem so želeli opozoriti na »tveganje francoske jedrske energije za celotno Evropo«, navaja organizacija. V francoskem energetskem podjetju EDF, ki upravlja z nuklearko, so poudarili, da elektrarna deluje normalno. »Ta dejanja ne bodo imela nikakršnega vpliva na delovanje elektrarne, ki deluje normalno,« so sporočili. Policija je pridržala 56 aktivistov, še kakih 20 pa jih je ostalo na kupoli reaktorja, okoli katere kroži policijski helikopter. Francija, ki je v veliki meri odvisna od jedrske energije, ima 58 delujočih jedrskih reaktorjev in je ena od najglasnejših zagovornic jedrske energije v mednarodni skupnosti. V dogovoru z Zelenimi je sicer stranka takratnega francoskega predsednika Francoisa Hollanda pred parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami leta 2012 pristala na zmanjšanje odvisnosti od jedrske energije z več kot 75 na 50 odstotkov. Do leta 2025 naj bi tako ugasnili 24 reaktorjev. Nuklearko Fessenheim, ki deluje že od leta 1977, naj bi v skladu z obljubami Hollanda zaprli do konca leta 2016. Elektrarna, ki se nahaja v neposredni bližini meje s Švico in Nemčijo, naj bi bila še posebej ranljiva zaradi seizmične aktivnosti na tem območju in možnosti poplavljanja reke Ren. Protest Greenpeacea se je odvil pred srečanjem voditeljev članic EU, ki bodo razpravljali tudi o prihodnosti energetske politike stare celine. (STA)