fe 62 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednik Cobenjbc ifta iooo TOREK, 2. JUNIJA 2009 Leto LXII. št. 43, cena 1,55 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Voićtak Časopis IZKATA OB TORKIH IK 09 PETKIH naklada: 22.000 izvodov CO RE NIS KIC lAS.S I vrata V petek bodo v Gozdu Martuljku odprli prenovljeni hotel Špik. Marjana Ahaćič za badminton ter dvema Ijek bodo prihajali aktivni ..............................................................................igriščema za odbojko na gostje, družine, seniorji, lju- Gozd Martuljek • Investitor, mivki. Investicija je vredna bitelji zdravega načina življe* podjetje Hit Alpinea, s tem ij milijonov evrov in je del nja in gostje, ki želijo lahko zaključuje prvi de! prenove celotnega kompleksa z apart- in uravnoteženo prehrano, " kompleksa, v katerem so ce- majskih naseljem. iovito posodobili stari hotel • kongr^ne dvorane, restavra-dio, kavarno, uredili otroško "Pri zagotavljanju kompleksne ponudbe za naše goste želimo aktivirati dm več je še pojasnil Topolšek. Družba je v hotelu že zaposlila 22 novih delavcev, o dodatnem zaposlovanju pa igralnico in v prostorih ne- lokalnih ponudnikov; tako ti» bodo razmišljali, giede na kdanjega nočnega kluba tudi stih, ki organizirajo izlete in potrebe. Kot še pravi Topol-vinoteko-ter v njem pridobi- obisk gora, kot tistih, ki po- šek, je zadovoljen, da so za li šestdeset sob kategorije treh zvezdic. Hotelu so do- nujajo zdravo domačo hra- hoteS pridobili vrhunsko kuno." pojasnjuje direktor Aleš harsko ekipo, saj bo prav po- gradili še novi del, v katerem Topolšek in dodaja, da v Špi- dročje kulinarike med naj- je 58 sob 5 štirimi zvezdica« ku pričakujejo goste, ki pro- bolj poudarjenimi v njihovi mi, ter bogat bazenski in sti čas preživljajo zelo aktiv- ponudbi. Po pričakovanjih športno - sprostitveni kom- no. še bolj kot na primer tisti, bodo gradnjo apartmajskega pleks. Na zunanjih površi- ki pridejo v Kranjsko Goro, dela kompleksa na območju nah ponudbo dopolnjujejo z kjer je ponudba boij sprostit- nekdanjega kampa pričeli otroškim igriščem, igriščem veno naravnana. "V Martu- jeseni. Prenovljeni Špik odpira vrata v petek; prve goste pričakujejo v začetku julija. / Foto Anka suk^ Trgovina letos, stanovanja leta 2010 V soboto so v Preddvoru položili temeljni kamen za nov poslovno stanovanjski objekt in na Hribu odprli prenovljeno infrastrukturo. Alenka Brun Preddvor < Polaganja temelj« nega kamna so se udeležili Miran Zadnikar, župan Obči-ne Preddvor, investitor Ivan Kavaš. direktor podjeq'a Prolo-co Jezersko, Peter Zavrl, član uprave Mercatorja, in Brai^o Žibema. direktor Cestnega podjetja Kranj. Trgovina bo zgrajena do decembra ietos, J stanovanja pa naj bi bila vse-Ijivado maja 2010. in t 8 Hkrati bodo uredili še avtobusno postajališče, razširili cesto proti pokopališču in Bregu, uredili pločnik, parkirna mesta in obnovili La- yerjevo kapelico. Investitor Ivan Kavaš je vesel, da je povpraševanje po stanovanjih kljub kriznim časom preseglo pričakovanja. Župan Miran Zadnikar in direktor cestnega podjetja Branko Žibema sta v naselju Hrib še slovesno odprla novo infrastrukturo, ki so jo zgra Objekt bo imel 3383 kvadratnih metrov skupnih upo- P" temeljnem kamnu za nov poslovno stanovanjski objekt: y zadnjih dveh letih. Ure-rabnih površin, od tega bo Branko Žibema, Ivari.Kavaš, Miran Zadnikar in Peter Zavrl dili so kanalizacijo, vodovod- 700 kvadratnih metrov na- no omrežje, napeljali javno menjenih Mercatorjevemu cator s pripadajočim zemljiš- ga objekta bo 25 stanovanj, razsvetljavo in preplastili ce- supermarketu in 45 gostinskemu lokalu. Celotna investicija za Supermarket Mer- etaži poslovno stanovanjske- Gradbenim podjetjem Tržič, tretjino je primaknila država. čem in opremo znaša okoli Glavni izvajalec del je Cestno stišče. Skupna vrednost inve-1,5 milijona evrov. V drugi podjetje Kranj skupaj z sticije znaša 350 tisoč evrov. Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. wvm.gbkrsi OoKmsksi^ Banka Nov poslovni objekt ob športnem parku Marjana Ahačič objekta. Prvi bo imel 1400 ..............................................................................kvadratnih metrov površine v Radovljica • Občina Rado^iji- pritličju in nadstropju, drugi ca in SGP Tehnik iz Škofje objekt pa bo pritličen, z 270 Loke sta konec prejšnjega kvadratnimi metri površine. tedna sklenila koncesijsko Pod obema objektoma bo klet javno-zasebno partnerstvo za s 56 parkirnimi mesti, tristo gradnjo poslovnega objekta kvadratnimi metri garderob ob športnem parku v Radov- in skladiščem. V sklopu zu- Ijid. Koncesionar je bil izbran nanje ureditve bo še 35 parkirna podlagi javnega razpisa, nih mest Ocenjena vrednost Ob(^ je zagotovila zemljiš- naložbe brez zemljišča je 1,5 če v vrednosti štiristo tisoč ev- milijona evrov. objekt pa naj rov, na katerem bo koncesio- bi predali v uporabo konec nar financiral in zgradil maja leta 2011. i Y AKTUALNO Odnesli smeti, prinesli referendum Krajdni 2 območja krajevne skupnost Kokrka se bodo v nedeljo hkrati z ei/* ropskimi parlamentarnimi volitvami opredelili do refe re nd u m skega vprašanja, ali so za to, da se za območje ndseljs Miaka ustanovi nova Vrajevna skupnost. ŠPORT Preutrujen za solze sreče Minuli konec tedna je bil v Kranju kolesarski prazmk. Na sobotni Veliki nagradi Kranja je po osemnajstih letih znova slavil koledar domače ekipe KK Sava Kranj Gašper Švab, ki je bil na koncu preutrujen cefo za solze sreče. SNOVANJA SNOVANJA Taka odkri^ SO Življenjska ! Za umetnost bi dal vse 'Zame je baročna dvorana Življenjsko odkritje» pomeni mi celo več kot priznanje," pravi umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetnica mag. Nika Leben, dobitnica Steíeto-vega priznanja za odkritje in prenovo baročne dvorane v Radovljiški grai* i m, , 10,11 Maja je minilo sto let od rojstva in let od smrti Maksima Sedeja, enega najboljših slovenskih slikarjev 20. stoletja. O njem smo se pogovarjali z dr, Lojzetom Gostijo, dobitnikom najvišjega priznanja umetnostnih zgodovinarjev • nagrade izidorja Cankarja. 12,13 VREME Danes in jutri bo ddno jasno, jutri proti večeru bodo možne posamezne fâche. Včeirtek bo preieèno oUačno, občasno bo deževalo. Spet bo hladnge. s i > p^ â â • t 9/24 jutri: ddnojasno co o 2 POLITIKi À da nica.zavrl @ g-^s.s i GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2009 Prvi na volitve že danes Danica ZavklŽlebir v drugem volilnem okraju, če jih na dan volitev ne bo v Kranj • Volitve poslank in po- kraju stalnega prebivališča, slancev iz Slovenije v Evrop- prav tako se lahko ljudje s ski parlament bodo v nede- posebnjmi potrebami do 4- Ijo, 7. junija. Posebna volišča j\mija prijavijo na glasovanje na sedežih oloajnih volilnih komisij za predčasno glaso- na posebnih voliščih, dostopnih za invalide. Volivke in vanje pa so sç odprla že da> voliva bomo glasovali za eno nes. Predčasne volitve so že od 12 list kandidatov. Zanjo danes» jutri in pojutrišnjem 2.» 3. in 4. junija od 9. do 17 ure. Do 4. jimija pa lahko vo- iivd sporočijo okrajni voliln komisiji, če se zaradi bolezni ne bodo mogli udeležiti voli tev. da jim omogočijo glaso lahko glasujemo kot za celoto ali pa s preferenčním ^a-som damo prednost enemu od kandidatov na listi, za ka- tero smo glasovali. Med Si kandidati na listah je tudi 12 takih, ki izvirajo z Gorenj- vanje na domu. Do tega dne skega ali na državnih in lose lahko prijavijo tudi za gla- ' kalnih volitvah vsaj sodijo v sovanie na posebnih voliščih gorenjsko volilno enoto. Kran) Igor Lukiič jutri v Kranju Jutri. 3. junija; bo v Kranju minister za Soistvo in šport Igor Lukšič. Po regijskem posvetu z ravnatelji šol in srečanju s predstavniki dijaških organizacij bo obiskal atletsko-no-gometni stadion, ki ga želijo v Kranju obnoviti. V Prešernovem gaju se bo seznanil s pobudo svetnikov SD Kranj, da v nekdanji srednji ekonomski šoli uredijo hišo eksperimentov, o obeh temah pa bo po obisku spregovoril na novinarski kon* ferenci. Že danes pa Kranj gosti tudi Super družbo. Mladi forum SD ob stojnici, namenjeni evropskim volitvam, predstavlja kandidatko za evropsko poslanko Mojco Kleva. D. 2. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas : Knjigo prejme MARTA TUŠEK iz Žirov. VSAK PRVI TOREK V MESECU Kupon za brezplačni mali oglas Brezplačen je mali oglas z besedilom do So znakov. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Gorenjski glas. Kuponi so veljavni pol leta. Na hrbtni strani morajo imeti odtisnjen naslov naročnika. Mali oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. Brezplačnega malega oglasa ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi s. p.). Oglase sprejemamo na naslov Gorenjski glas, Blei-wefsova cesta 4, 4000 Kranj ali po telefonu 04/201 42 47; za torkovo številko Gorenjskega gfasa do petka do 14. ure in za petkovo številko do srede do 13.30. V malooglasnem oddelku na Bleiweísovi cesti 4 v Kranju pa smo vam na razpola- go od ponedeljka do četrtka od S. do 19. ure in ob petkth od 8. do 16. ure. MALI OGLAS junlj/09 Najo^am objavo nuJega o^a&a z naslednjim besedUoiD: □ prodam Q kupim □ oddam Q naiametn □ podarim □ \šiem □ nudim □ zamenjam S-c Sedtliivih kuponov De obiaviiamo. M Sliši se tudi Na listi SLS za volitve v evropski parlament sta tudi Marta Ciraj, doktorica agronomije iz Komende, in Janez Podobnik, bivši minister za okolje in nekdanji poslanec v državnem zboru, ki je bil vsakokrat izvoljen v gorenjski volilni enoti. Danica Zavul ž le bi r Katere evropske teme se vam zdijo pomembne tudi za slovenske državljane? Marta Ciraj: "Zelo odločno bo treba zastaviti cilje zlasti na področju okolja in podnebnih sprememb. Drugo jc Imetijstvo, kjer je treba dati večji poudarek sar^ooskrbi, pridelavi zdrave hrane, zagotavljati možnosti pridelave kmetom in jim zagotoviti ustrezno plačilo. Sedanji na-čin s subvencijami )e v korist le pridelavi velikih količin manj kvalitetne hrane. Zavzemamo se za povečanje lo- Marta Ciraj in |anez Podobnik / f-«©; Tina doIci kalne samooskrbe, obenem pa v evropskem in svetovnem zemam za davčni sistcna, ki Ijavljanja bi imele îc multina- smo najprej dolžni zagovar- merilu narediti poteze gJede bo poleg lastnine in prihod- donalke. Uredba po našem jati nacionalne interese svoje proizvodnje in izkoriščanja kov obdavčil tudi "onesnaže- predlogu pa je izjemn^ po- države. Kar nekaj let se je v dobrin tretjih držav. Tam pri- vanje" (višji davek za ener- mena za zdravje ljudi in oko- vladnih mandatih premalo delujejo živež ljudje, ki so laČ- getsko potratna vozila), več Ije. Prek naše vlade in ob po- odločno iskalo rešitve za ni, izkorišča .se tamkajšnja pa naj se investira v izboljša- moči naših poslancev v ev- vprašanje meje med Sloveni- cenena delovna sila, prek vo javnih transportnih siste-multinadonalk pa se na na- mov, kjer ima Slovenija pri-šega kmeta pritiska z nizkimi ložnost, da več evropskega predlc^ov. Podobno izkušnjo ropskem parlamentu smo dosegli uveljavitev naših jo in Hrvaško. Tudi dosedanji člani evropskega parlamenta so bili del te mlačne cenami. To je treba spreme- denarja nameni v razvoj jav- imamo tudi glede uredbe o drže. Šele v procesu pogajal» niti, z globalne, multinado- nega prometa. Večje naložbe pestiddih, ki je narejena skega procesa ob vstopu Hr- nalno usmerjene pridelave, bodo potrebne v energetsko tako, kot je uveljavil naš za- vaške v EU smo dejali, da Id povzroča tudi uničevanje izboljšavo zasebnega in jav- kon iz leta 1994. Siccr pa ev- tega Slovenija ne bo podprla, zemlje in prispeva h global- nega stavbnega fonda; s tem ropski parlament sprejema če so sestavni del pogajalskih nemu segrevanju in klímat- bomo ubili tri muhe na en tudi standarde za pitno vodo» procesov za Slovenijo ne- sidra spremembam, se je tre- mah: lažje bomo izpolnili regulativo v zvezi z zdravili, sprejemljivi zemljevidi, ki ba preusmeriti na lokalno, kjotske zaveze, manj denarja kozmetičnimi pripomočki.... prejudicirajo mejo. V ta pro- Tu so izzivi, ki jih bo treba bomo porabili za enei^jo in skratka rezultate delovanja ces so razmeroma kasno gledati tudi z očmi Slovenije, odprli nova delovna mesta. Čeprav smo majhni, lahko Tretja prioriteta pa iekorišče- evropskega parlamenta imamo dnevno tako rekoč na vstopili evroposlanci. Dolžnost naših poslancev pa je. prispevamo k tema Zame so nje evropskih kohezijskih krožniku. In če imamo dobre da v okviru svojih političnih zdo pomembna tudi vpraša- sredstev» kjer pa sem lahko poslance, se lahko pri tem skupin z argumenti svoje po-nja mladih, ki naj čim prej zelo konkreten: po dolgih le- uvdjavijo slovenski interesi." slanske kolege prepričajo, zakaj ima Siovenija pravico, da ohrani stik z mednarod- dobijo prvo zaposlitev, z ev- tih v Škofji Loki obvoznice Janez Pod<^nik: "Poveda- ropsldmi programi za izmc- ne bi zgradili, ker bi imeli te- no je najlepši dokaz» kakšen njavo je treba spodbujati nji- žave s financami, sedaj pa z pomen ima evropski parla- nim morjem in o drugih te- hovo mobilnost, omogodti veseljem ugotavljam, da je ment, kakšen vpliv ima na mah, ki zadevajo doseganje reševanje njihove stanovanj- končno izdana odločbao pri» položaj potrošnikov in tudi pravične meje. Priča pa smo ske problematike. Pomemb- dobitvi evropskega denarja, kvaliteto življenja slovensldh paradoksu, da je Hrvaška no se mi zdi tudi medgenera- Sam sem si kot minister zav* ljudi. Trenutna bojazen ljudi laspešno lobirala zadnjih ne- djsko sožitje in spodbujanje zema) za umestitev te trase v glede gospodarske krize ljudi kaj let, t^o da so bolje po- takih vrednot, ki bodo uve» prostor, podobno velja tudi morda trenutno ne motivira znali njeno stališče kot stališ- Ijavljale medsebojno spošto- za blejsko obvoznico. Zaklju- za volitve, ampak morda je če Slovenije. SLS tu znova vanje in vzpostavile sodelova- čujem z veliko potrebo, ki jo ravno to pravi motiv, da gre- jamči, da se bo naš glas zares nje med generadjami, saj je ima Gorenjska na področju do ljudje na volišča in pod- slišal v EU parlamentu." nedopustno, kar je ugotovila ravnanja z odpadki. Občine, prejo opdjo in liste, ki jim Marta Ciraj: "SLS se je tu raziskava evrobarometra, da Id bodo pripravile dobre pro- zaupajo. Lista SLS ima še res izkazala s svojim neveliko ljudi v Evrod misli, da jekte, se lahko nadejajo, da eno prednost: s strokovnimi omajnim stališčem in ne so starejši breme/ bodo te investidje dobile pla- kandidati iz kmetijstva ima zato, da bi to izkoriščala v Janez Podobnik: "Ena od čane iz evropskih sredstev." priložnost, da bo področje, ki predvolilne namene, kakor prednostnih tem je zdravje. v prejšnjem mandatu ni bilo se ji je poskušalo očitati. To kjer se zavzemam za dodat- Zakaj naj bi se ljudje udele- pokrito» sedaj vendarle zasto- se je pokazalo» ko je SLS vdr-no podporo» ki ga daje sku- Žili evropskih volitev? KakŠ- pano. Gre za-zelo pomemb- žavnem zboru doseda skle- pen evropski proračun, za odkrivanje in zdravljenje rakovih obolenj. Nekatere raz- no korist imajo od evropskega parlamenta? Marta Ciraj: Tri četrtine no področje, povezano tudi z • pe, brez katerih naša država okoljskimi temami." ne bi mogla oporekati Reh-novemu predlogu. Sedaj pa vite evropske države so do- zakonodaje, Id velja tudi pri Ljudje razmišljajo, češ kaj imamo izhodišče» ki ga je kaz, da je mogoče s preventivnimi ukrpni obolevnost in nas, se sprejemajo na ravm RU, o njej odloča tudi parla- lahko za koristi Slovenije sprejda tudi vlada. Če bo v naredi peščica poslancev, evropski parlament izvoljen smrtnost zaradi raka občut- ment. V preteklem obdobju ob tem pa je lep primer ure^ poslanec SLS. sem prepriča- no znižati. Zavzemam se, da je bila denimo sprejeta zako- janje odnosov s Hrvaško. na» da bo znal doseči uvrsti- se čim prej uvdjavi direktiva, nodaja o kemikalijah, pri če- fanez Podobnik: Tu nale- tev te teme na dnevni red )q bo poenostavila dostop do mer smo dosegli, da je bil v timo na dilemo, ali slovenski parlamenta. Doslej je Hrva-zdravljenja v drugi državi da- regulativi sprejet malteško- poslanec v evropskem parla- ška lobirala, mi pa nismo nid in da se povrnejo stroški, slovenski predlog. Če bi bila mentu zastopa nadonalne mogli predstaviti svojega sta-BoUiiki iz Slovenije bodo lah- sprejeta regulativa po prvot- barve ali je podrejen politić- lišča, zato je Evropska komiko Šli na pregled in terapijo v nem predlogu, bi to za našo nim skupinam, ki jim pripa- sija tudi bolj posluSala Hrva-drugo državo. Na področju kemijsko industrijo pomeni- da. V SLS menimo, da če ško kot pa Slovenijo, ki je čla-trajnostnega razvoja se zav- lo zapiranje, možnosti uve- smo izvoljeni v Sloveniji, nica EU." k GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2009 k M KTU i LNO info^g-^s.si 3 « Kot colničekvmorju krize Zadnja dva dogodka pred volitvami v evropski parlament je najmočnejša opozicijska stranka SDS pripravila na Gorenjskem. Danica Zavrl Žlibir ZMORE VEČ Kranj, Brdo • Na športnem stadionu v Kranju so dopoldne potekale športne igre SDS, popoldne pa je predsednik stranke Janez Janša na Brdu volivkam in voHv-cem predstavil kandidate za poslance v evropski parlament. Pred dogodkoma je prvak opozicije v pogovoru za Gorenjski glas osvetlil ne- katere aktualne teme, tako denimo potrebe po ustavnih spremembah, nasprotovanje pravkar sprejetim novelam zakonov, o polidji» jamstveni shemi in prometu, pa tudi o zapletih v odnosih med Slovenijo in Hrvaško v Času, ko sosedje kandidirajo za spre- Predsednik SDS Janez Janša |e v soboto na Brdu predstavil ekipo kandidatov za poslance jem v Evropsko unijo. v evropskem parlamentu. Od leve: Anže Logar, Katja Koren Mmlavec, Mirko Zamernrk, Dragutin Mate, Lucija Mazej KukovIČ, Romana Jordan Cizelj In Milan Zver. / Miuc7n Odnosi, povezani z mejo med Slovenijo in Hrvaško, deluje v našo korist. V tem do reševanja pred Evropsko ' tom, je biJa ena najbolj strate- se sedaj rešujejo pred Ev« času lahko o rešitvah dobro komisijo." ropsko komisijo, kjer sled- premislimo. Dru:gi so bolj ških. Dejstvo je. da je evropski parlament postal v zadnjem nja bolj kot Slovenijo, dani* omejeni z roki, kar sicer ne Vi osebno oiste kandidat za obdobju zakonodajalec, kjer co EU, posluša HrvaŠko, pomeni, da lahko kar dvigne- poslanca v evropski parla» se veČina najpomembnejših Kakšen izid pričakujete? mo roke in rečemo: če boste ment Zakaj pravzaprav ne? odločitev sprejema s soglas- "Evropska komisija je v dali na mizo nekaj, kar je po- "Eden cd razlogov je tudi jem. Biti v odborih in komisi- zadnjih tednih poslušala bolj polnoma v našem interesu, dejstvo, da sem se zelo veliko jah, ki pripravljajo te odlodt-tistega, ki je govoril, Sloveni» bomotosprejeli, sicerne. To ukvarjal 2 Evropo v prejš- ve, je za vsako državo zelo poja je pač molčala. Ovira pa je ni evropski način reševanja, njem mandatu, ko sem bil membna. Slovenija ima sicer bUo tudi dejstvo, da v števil- pri tem moraš namreč sam predsednik evropskega sve- samo sedem poslancev, če bo nih svetovnih in evropskih iskati in predlagati rešitve. Je ta. Položaj evropskega po- ratificirana lizbonska pogod-prestolnicah nismo imeli pa drugače, če se lahko odlo- slanca zame ne predstavlja ba, jih bo imela osem, vendar ambasadorjev. Noben moč- čaš brez časovnih pritiskov." izsdva. no zaposlen zunanji mini- II se da prek političnih skupin zagotoviti vpliv na odločitve. ster namreč ne bo sprejel di- Kako realen je ob tem refe- Kako utemeljujete potrebo, Mnoge od teh, sprejetih v ev plomatov nižjega ranga. Naša vlada in zunanje ministrstvo sta podcenila potrebo rendum o vstopu sosednje da se slovenski državljani ropskem parlamentu, pa dr- diiave v EU? udeležimo volitev v evrop- žavljane zadevajo v povsem "Mislim, da ni le realen, ski parlament? Kaj imamo vsakdanjem življenju. Te vo- po tem, da sta stalno priso- pač pa je neizogibno dejstvo» od članstva v EU, kaj od za- iitve so pomembne tudi zato, tna tam, kjer se vpliva na te če bodisi tega vprašanja ne stopstva v evropskih institu« ker gre za prvi odhod voli\4< in odločitve. Sedaj se je to sicer bomo rešili prej bodisi dose- cijah, kaj od evropskega volivcev na volišče po lanskih državnozborsldh volitvah in nekoliko popravilo in mis- gii trdnega sporazuma, íd bo parlamenta? lim, da bo prišlo Se do enega dajal Slovencem dobre obe-poskusa, Id bo bolj usmerje- te, da bo do končne rešitve ' 'Od Evropske unij e imamo veliko. Če ne bi bili v EU, bi se bo hkrati pomenilo occno dela tako vlade kot opozidje. na v za obe strani kompro- prišlo v okviru zaščite temelj- ukvarjali z bistveno težjimi Otem se sicer ne bo odločalo misne rešitve. Zadnja ponu- nega interesa Slovenije, to pa problemi, zlasti še, če Sloveni- jena je bila za Slovenijo nesprejemljiva in popravki, ki je ohranitev statusa pomor« ske države. Mi smo skušali o ja ne bi bila zavarovana z evr- neposredno, pač pa ima rezultat teh volitev lahko strez- skim območjem, v tem pri- nitveni učinek in opozorilo so bili dani, so bistveno spre- neizogibnosti referenduma v meru bi nas kot majhen čol- viadi, naj resneje jemlje go- menili samo zasnovo. Dobro tem primem dopovedati tako niček premetavalo v seda- spodarsko taizo in naj ne v tej navidezno precej zaple- sosedom kot tudi evropskim njem morju laize. Splačalo se podcenjuje problema brezpo- teni situaciji za Slovenijo je sogovornikom. Nekateri so je id v EU: odlodtev, ki je bila selnosti, ki je v tej situadji naj- deistvo, da časovni dejavnik to slišali, zato je tudi prišlo sprejeta pred našim manda- večji in najtežji." t s s Z Evrofjo bomo rasnah v rokavicah V Evropskem paiiainentu se t>omo bohli za to. da nas bodo slišali in \Âdeli. V bo^seljsKem rfngu bomo spretno taktizirali in se hitro oclz{\^f i. Moč je naša š^bka bčka. Naše glavno orožje bodo hitrost, presenečenje in vzdržljivost. Materiale bomo pregledovali s kirurško natančnostjo, vroče in ot)či;tljive teme obravnavni previdno In odgovorno. Spretno bomo vijugali med pastmi velikih în poskiisall uloviti vse želje m^ih. Naši predlogi bodo padali z leve in desne, naše pobude bodo zadevale v polno. Po evropskih hodnikih bomo trenirali dvakrat, trikrat več, će bo treba. Delovali bomo ofllo^no, po pravilih. Je ko Kacin Î 89 ^ štejejo !2kuinje in ođioćnost Odnesli smeti, prinesli referendum Na območju Krajevne skupnosti Kokrica se bodo krajani v nedeljo opredelili do referendumskega vprašanja: A!i ste za-to, da se za območje naselja Mlaka ustanovi nova krajevna skupnost imenom Krajevna skupnost Mlaka? Suzana P. Kovačič vi Svet MO Kranj, pred mta- ....................................... novitvijo pa mora Svet MO Kranj - V nedeljo bo hkrati z Kranj na zborih krajanov ali evropskimi parlamentarni- na referendumu ugotovid in- mi volitvami potekal posve- teres prebivalcev posamez- tovalni referendum, na kate- nega območja v občini, kjer rem se bodo krajani sedanje naj bi bila ustanovljena nova • Krajevne skupnosti (KS) Ko- krajevna skupnost, pri čemer fcrica v Mestni občini (MO) se ugotavljanje interesa na- Kranj z glasom za ali proti naša na ime in območje kra- opredelili do referendum- jevne skupnosti," je še pove- skesa vprašanja: Ali ste za to, dala Vizoviškova. da se za območje naselja Delni zbori krajanov so že Mlaka ustanovi nova krajev- potekali od 3. do 5. marca lena skupnost z imenom KS tos. Udeležba je bila zelo sla-Mlaka? "Referendumski izid ba, na delni zbor krajanov se ugotavlja za celotno refe- llovke je prišla samo ena kra-rendumsko območje in po- janka, zbora krajanov naselja sebej za območje naselij iJov- Kokrica s skoraj 1600 prebi-ka, Kokrica, Bobovek, Sra- vald se je udeltóilo manj kot kovlje, Tatinec in Mlaka. Za jo krajanov, še največji odziv referendumsko območje, ce- je bil med krajani naselja lotno območje KS Kokrica, je Mlaka, m delni zbor jih je določeno eno volišče, ki ob- prišlo okoli 50 od skupaj sega območje dosedanjih vo- 1500 krajanov. Pobuda za lišč Kokrica I, II in III, eno ustanovitev samostojne Kra-predčasno volišče ter volišče, jevne skupnosti Mlaka je bila ki ugotavlja izid glasovanja na predlog Marka Verbiča sipo pošti. Sedež volišča za iz- cer sprejeta že na zboru Navedbo posvetovalnega refe- janov KS Kokrica 16. junija renduma v KS Kokrica je v 2007, to je bilo v Času umeš» Kidtumem domu Kokrica," čanja regijskega centra za je pojasnila Ana Vizovišek, predelavo odpadkov v Teneti- vodja kabineta župana v MO šah, ko so se o tem mnenja Kranj. "Novo krajevno skup- krajanov Mlake in vodstva nost po statutu lahko ustano- KS Kokrica razhajala. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^ak r4AM ESTNIKA ODGOVORNE UREONiŒ CwtQ Zaplotník Danka Zsvrl Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARJI. UREDNIK}: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič Suzana P. Kovaáč, Urša Petemd, Mateja Rant, Stojan Saje Vilma Stanovnik Simon Šubic, Cveto Zaplotnik Danka Žlebtr, Štelán Žar^; stalni sodeiavd: Marjana Ahačk^ Maja Bftionœij, Ma^až Cregorič, Ana Hartman, \c⣠Koínj^ Milena Miklav&č, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Vokjak OBU KOVNA ZASNOVA jemej Stntar, IbvaiStrrtar d.0.0. TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajni FOTOGRAFIJA Tfna DoW, Corazd KavSč LEKTORICA Man^ Vozlič VODJA OCIASN EGA TRŽENJA Mateja i^iaj GORENJSKI OlA$ (ISSN 03S2>6666) j« r^^stnona bls|ovn8 In storitvena znamVa pod St, 9771^1 Uradu RS za »rrteldctu a'no lastnino. Ustanovitelj in izdsjstel^: Corrníski |las. d.e.e., Kranj j Direktorica: Marija Vol^ja&r / Nd«lf>v: Rl^íwrivtva rpi iivoda: SUÍ, irtna na. roenma; 140,40 EUR: Rednl plaenibi ittu)o 10% popusta, polletna 30% popusU. letni 2s % popusta; v cen« je vraCunan DDV po stopnji 96: narcCnIna se upoiteva od leio^e Stevit* ke časopisi do pisnega preklica, ii velja od ia^lka naslednjega obrsžunskeg« obdoba / Oglasne storitve; 00 ceniku; oglasne trženje: tel.: 04/ 20t 42 4&. 4 V 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2000 Tržiški svetniki zavrnili referendum Oskrba vodo Tržiški občinski svet je umaknil razpis I Največji slodo morali voziti ř ta Ploštajcer in dodâb, da Ploštainer je bila včeraj zostja Sveta gorenisk« reel le. Ob njej sta direktoi če je potrebna nova dovozna driigam za visoko ceno. Vsi ti ai^umenti niso poenotili mnenj občinskih svetnikov. Na koncu 50 skle- G las ovan je je pokazalo, da kar 21 od 22 prisotnih bo morala Gorenjska na ko- .t regionalne razvojne agenciji hezijskem ^ročju pospe- Damijan Perne. Siti prijavo projektov, saj bo treba ujeti izvajanje per- «pa bo jih bo treba tudi uies- predsednlli Moram leći, da msamo čunamo. Dejstvo pa je, da svetnikov zavrača razpis re- nili, naj s\xi\e povedo še pre- : spektive ir financirati pro- ničiti," je dodala ministrica dobro opredeljene cilje ozi- imamo na kohezijskem po- ferenduma. Strinjali pa so bivaJd KS Kovor. Zato bodo : jekte na področju komunal- Ploštajnerjeva in povedala, roma razvojne regijske pro- dročju velike projekte glede se, da opravijo razpravo o sklicali razširjeno izredno : ne infrastrukture s temi bo v novem razpisu na jekte, opozorjeni pa smo bili, preskrbe z vodo in glede od- problematiki odpadkov. Vodstvo Občine Tržič in Ko- sejo občinskega sveta na j viri. "Priložnosti Gorenjske razpolago okoli dvesto mili- da je treba pospešiti vseakci- padkov. vsak pa je vreden Skednju v Kovorju. Tja bodo i so definirane v njenem raz- jonov evrov, poleg podo- je, da se projekti oddajo pra- več deset milijonov evrov," munale Tržič je namreč poleg domačinov povabili : vojnem programu in mis- bnih vsebin razpisov kot do vočasno. Tega se seveda za- je ob obisku ministrice do- predlagalo podpis aneksa k predstavnike ministrstva za j lim, da je ta program eden sedaj pa bodo ti razširjeni vcdamo, vendar v tem tre- dal predsednik sveta Gortnj- pogodbi s KS Kovor, ki bi okolje in prostor ter občin i boijših. Pri tem ste Gorenj- za gradnjo energetsko varč- nutku še ne vemo, na koliko siœ regije in kranjski župan omogočil sprejem dela del- Kranj in Naklo. : d znali stopiti sicupaj, sedaj ^ objektov. denarja iz razpisa lahkD ra- Damijan Peme. Marka Potrča zanima Radio Triglav « Prinesel naj bi denar, znanje in napredek. Rina Klinar: Konkretne ponudbe še ni. ft Urša Petirwel bi prinesel denar, znanje in ima 5,5-odstotni delež, Obči« ....................................... napredek. Konkretne po- na Žirovnica pa enoodstotne- jesenlce • Znani radijski glas nudbe jim sicer še ni pred- ga. Jeseniški župan Tomaž in trenutno voditelj Sveta na stavil, to naj bi storil v pri- Tom Mendnger je o dt^ja-Kanalu A Marko Potrč se za- hodnjih dneh na osnovi nju na radiu govoril tudi na nima za sodelovanje z Radi- uradne cenitve vrednosti seji občinskega sveta prejšnji em Triglav Jesenice. Lastni- podjetja. kom radia je v soboto na Je- teden in izrazil nezadovolj- In kdo so pravzaprav last- stvo z nekaterimi potezami senicah predstavil svojo po- nifci jeseniškega radia? Naj- direktorice radia, ki s porud- nudbo za odkup njihovih de- većji, skoraj 30-odstotni delež bo za poslovno sodelovanje ležev oziroma dokapitaliza- ima po podatkih AJPES-a di- menda sploh ni seznanila djo, na njihovo odločitev pa rektorica Rina Klinar, po vseh družbenikov. In kaj o Še čaka. Kot je povedal, kljub okrog devet odstotkov bnata vsem skupaj pravi direktori- tienutnemu delu na televizi- bivši direktor Slavko Huraer« ca in največja lastnica radia ji radio ostaja njegova prva ca in novinar Dušan Diago* Rina Klinar? Izražen je bil ljubezen. Zato je prišel do jevič, preostale, manjše last- interes, bilo je opravljenih Radia Trigbv, ki ima dolgo- niške deleže pa imajo zapo- nekaj pogovorov, konkretne letno tradicijo in utečeno slcni, bivši zaposleni in nji- ponudbe pa še nismo dobili, ekipo sodelavcev, sam pa naj hovi svojci. Občina Jesenice je bila kratka Rina Klinar. Dovoljenje za obvoznico konec leta Jasna Paiadin dovoljenja zahteva stood« zemljišč ob tiasi obvoznice, ...................................... stotno lastriištvo. V zad- ki bo Mengeš zaobšla po Mengeš - Težko pričakova- njem mesecu je še kar ne- vzhodni strani, jasno pove-na mengeška obvoznica se kaj lastnikov zemljišča pro- dano, da višje cene od po-bo po številnih zapletih 2 dalo, žal pa je še vedno pri- nujene za svojo zemljo ne odkupom zemljišč, kot bližno deset takih, ki se s bodo dobili, saj ima DARS kaže, ob koncu letošnjega ponujeno ceno ne strinjajo po vsej Sloveniji enako poleta le začela graditi. "Će bi in zavračajo pogovore z ob- litiko. Graditelj te 4.2 kilo- zemljišča že imeli, bi se čino. Država bo zato začeia metra dolge obvoznice je že gradnja že začela, žil pa za- postopke razlastitve," je po- izbran, dela pa bodo konča- konodaja od DARS-a po no- vedal župan Franc Jerič in na leto in pol po izdaji giad- vein za izdijo gradbenega dodal, da je bilo lasmikom benega dovoljenja. < GORENJSKI GUS torek, 2. junija 2009 • t ^ à GORENJSKA s. Si 5 Prvi pasji Kldrl< Med 545 razstavljenimi psi je bil za najlepšega izbran švicarski planšarski pes Klark, ki je bil vzrejen v Gozd Martuljku, zdaj pa je Ljubljančan. ursa Pftthnél Hruiica • Veliki švicarski pianšarski pes po imenu Klark (njegova lastnica je Živa Munih iz Ljubljane) je po oceni žirije najlepši pes med 545 psi. ki so sodelovali na letoSnji največji državni razstavi psov na Gorenjskem. Ta je potdola minulo nedeljo na Hrušid v organizaciji Kinološkega društva Fido Hru- Síca. Predstavilo se je kar 1^4 različnih pasera psov. med njimi kar nekaj redkih in skoraj neznanih. Ko* je povedala predsednica oi^anizadjskega odbora Barbka Novak, je lepoto psov ocenjevalo deset sodnikov« Id imajo poseben piramidni sistem ocenjevanja. Ločeno ocenjujejo samčke in samičke, pse po starosti, izberejo prvake pasme, na koncu pa izberejo enega, ki je najlepši med najlepšimi Najštevilnejša pasma na Zmagovalec Klark je bil vzrejen v Psarni Zgornjesavski v Gozd Martuljku, zdaj pa je razstavi so bili tibetanski teri- erji, zanimiva pasma psov, katerih lastniki se združujejo Avgusta bo star zijskigrebenarii, kdjihvzreja še povedal o značaju svojih svoje štirinožne prijatelje. v Klubu za tibetanske pasme tudi Marjan Šmid s Hrušice. . iiubljenčkov. manjkali niso niti ravnalniki Med redkimi pasmami, ki las (oziroma dJake), rožnate so bile na ogied. so bili deni« pentlje, sponke za lase ... mo senžermenski ptičar, Slovenije. Po avxihtone pse Posebnost te pasme je gre- sozačelihoditipravvTibet, je ben na hrbtu, kjer dlake ra- 4 povedala MetodaMikuž Brat- stejo v nasprotni smeri. Ro- mo senžermenski ptičar. Skladna s plemenitim rodov- kovič. zdaj pa jih počasi pari- dezijski grebenarji so bili v mudi in belgijsld giifon. Si- nikom pa so bila tudi imena jo s tukaj rojenimi psi te pas- matični domovini v Afriki cer pa je bilo na razstavi mo- večine tekmujočih psov. me. Pred pol leta sta se tako vzgajani za lov na leve in ne- goče videti najrazličnejše Med njimi so tako na Hruái-skotili dve Ifubld psički slovenske mame in tibetanske- kaj jih še živi v naravnem druge pasme, od mogočnih co prišli Princess Leia from okolju. Kljub vsemu pa je ta irsidh volčjih hrtov in nem- Swiss Star, Vilin Karantan- ga očeta, obe s tibetanskimi pasma do ljudi izredno pri« ških dog do drobnih malte- ski, Dionis, Baron izpod Špi- imeni Tibaraki Dharma Nando in Tibaiald Dawa Nando. jazna, je zatrdil Marjan Šmid. "Potrebujejo malo žanov in kitajskih golih psov ka, Elvis. Mediterran Vitez ... Posebej zanimivo je bilo Amadeus, Revolution of Be* Med pasmami, Id jih ne vi- nege, pozornosti pa toliko, opazovati, kako so lastniki in auty-lost in Space, Angel dimo vsak dan. so tudi rode- kolikor je le lahko dobijo," je predvsem lastnice urejale Muffin Orchidee Blanche... Kmalu na letna kopališča Na letnih kopališčih se že pripravljajo na novo kopalno sezono. Mateja Rant * vstopnic bodo tudi pri njih tembru. Odrasli bodo osve- ..............................................................................ohranili na lanski ravni, kar žitev v tržiškem bazenu lah- % Kranj • Vroči dneA so se letos pomeni štiri evre za odrasle ko poiskali za štiri evre, otro-začeli že v sredini maja in ta- in dva evra za otroke Kopa- d pa za dva. Poletna kopalna krat je marsikoga zamikalo, lišče Ukova svoja vrata odpi- sezona se bo v olimpijskem da bi osvežitev poiskal v ba* ra 22. junija, ta čas pa tam in otroškem bazenu v Razenu. Vendar pa bo večina izvajajo vzdrževalna dela. dovljici začela 13. junija, že letnih kopališč na Gorenj« "Potrebna je sanadja beton- minuli petek pa so odstrani-skem odprla svoja vrata v ske školjke bazena ter po» ii platneno streho iznad ba-tem mesecu. pravila na filtrimih in zapo- zena. Odrasli bodo za vstop- Letno kopališče v Kranju rnih sistemih bazena." je nico odšteli 5,3 evra, otroci pa 3,7 evra. Sredi junija bodo odprli bodo odprli 16. iunija, v so- razložil direktor jesemškega boto, 20. junija, pa bodo pri- zavoda za &port Zoran Kra- pravili tudi dan odprtih vrat, mar. Za dnevno vstopnico tudi Grajsko kopališče na ko bodo omogočili brezplač- bodo odrasli plačali štiri. Bledu. Minuli teden so po no kopanje. Po besedah di- otrod pa dva evra. Od 10. ju- besedah vodje turistične in- rektorja laan j ske ga zavoda nija dalje se bo mogoče frastruktureBledBojanaŽe« za šport Branka Fartka se osvežiti tudi na tržiškem ba> rov<2 začeli obnavljati baien cene vstopnic letos ne bodo zenu. "Bazen že polnimo, ob izteku tobogana, v čolnar» povišale. Odrasli bodo za saj zaradi dotrajanega vodo- ni pa so obnovili pod Pouda- dnevno vstopnico odšteli pet voda pri nas to traja kar 14 ril je še, da se že šesto leto evrov, otrod pa tri. 2e konec dni," je pojasnil upravitelj njihovo kopališče ponaša z tega tedna bodo odprli ba- letnega kopališča Tržič Zo- modro zastavo za kakovost zen v Kropi, ki ga ta čas še ran Kabič. Letos imsýo v na- kopalne vode in celovito ure- obnavljajo, je pojasnil pred- črtu še servis kotiovnice, jenost kopališča. Vstopnice sednîk športnega društva dniga večja dela, je dejal Ka- za odrasle stanejo 6,5 evra. Kropa Tomi Kržišnik. Cene bič, pa načrtujejo šele v sep- za otroke pa tri evre. Kamnik Nevzdržen promet v Tuhinjski dolini Kamniški svetnik Matej Tónin in predsednica KS Srednja vas Darinka Zore sta pfed dnevi na ljubljansko prometno policijo naslovila pismo, v katerem opozarjata, da so prometne razmere v dolini za krajane še vedno nevzdržne. Težave s težkimi tovornjaki so se v dolini začele decembra 2007, ko je ministrstvo za promet odpravilo omejitev za tovornjake težje od 7,5 ton. "Čez nekaj dní. nata.nčneje 10. junija, bo minilo leto dni, odkar je bila na cesti skozi Tu« hinjsko dolino ponovno vzpostavljena zapora za težak tovorni promet. Razme« re na cesti skozi dolino so se izboljšale zgolj v prvih dneh po ponovni vzpostavitvi zapore, v nadaljevanju pa je šlo vse po starem," je povedal Matej Tonin in dodal, da od policistov pričakujejo poostren nadzor in kaznovanje kršiteljev. P. Vse več obolelih zaradi okužbe s salmonelo V zavodu za zdravstveno varstvo so do 29. maja zabeležili 51 obolelih zaradi okužbe s salmonelo. Suzana P. Kovačjč tudi nevarnost izsušitve zaradi prevelike izgube teko- Kranj • V Enoti za epidemi- čin. Povzročitelj obolenja ologijo nalezljivih bolezni v pride v telo skozi usta in se Zavodu za zdravstveno var- izloča z blatom. Zelo po- stvo (ZZV) Kranj so letos do memben ukrep za prepre- 29. maja zabeležili 51 obole- čevanje okužb je umivanje lih zaradi okužbe s salmone- rok po uporabi stranišča, lo, kar je znatno več kot lani, pred začedcom pripravljanja ko so v istem obdobju zabe- hrane, med posameznimi iežili 15 obolelih. "Vsi prime- delovnimi postopki v kuhi- ri izhajajo iz domačega oko- nji, pred jedjo ter po vsa- Ija, pri vseh je šlo za nepra- kem kontaktu z živalmi. Vir vUno rokovanje s hrano," je okužbe za človeka so še živi- povedala Irena Grmek Koš- la živalskega izvora, slabo nik, dr. med., direktorica oprana sadje in zelenjava, ZZV Kranj. "V okviru prijav onesnažena z živalskimi iz- obolelih s salmonelo smo trebld, ter stik z živalmi. Od obravnavali kar dva izbruha živil živalskega izvora so zaradi doma pripravljenih najpomembnejši vir okužbe slašác, ki so vsebovale suro- meso, drobovina, jajca in va jajca. V prvem primeru je včasih tudi mleko. Nevar- oboleio 19, v drugem pa 9 nost za okužbo ljudi pred- oseb," je sporočila Andreja stavljajo predvsem živila, ki Krt Lah, dr. med., specialist- • niso dovolj prepečena in ka javnega zdravja na ZZV prekuhana (ocvrti ali pečeni Kranj. "Bolniki, okuženi s sal- piščanci, čevapčiči, ražnji-â). uživanje surovega sveže- monelo, bruhajo, imajo dri- ga mesa (tatarski biftek) in sko, povišano temperaturo, jedi iz surovih jajc ali topio- krče v trebuhu, lahko so tno slabo obdelanih jajc," je močno prizadeti, obstaja še sporočila Krtova. Rovtarji so spet kolesarili po starem Danica Zaviu. Žlebir podjetništva. Starodobna ..............................................................................kolesa so različnih starosti, Ško^a Loka - Pozimi zaba- njihovi lastniki skušajo nji-vajo sebe in druge, ko se hovo avtentičnost dopolniti opremljeni s starodobno tudi z ustreznimi oblačili, smučarsko opremo in oble- enako tudi glasbeniki skučeni po modi iz starih časov pine Suha Špaga, ki so glas-spuščajo po smučiščih, po- bena spremljava staro dob« leti pa zajahajo starodobna kolesa. Člani društva Rovtarji iz Škof)e Loke namreč, so ga letos videli na ulicah ki so se minulo soboto s Škofie Loke. je sam pred-svojimi kolesi popeljali sko- sednik društva Rovtarji zi tisočletno mesto in okoli- Brane Tavčar (na sliki). Sta* ške vasi, s tem pa poživUi ro je menda kar 140 let, 2 že tako živahen loški utrip, velikim prednjim in manj-Tega dne se je namreč s šim zadnjim kolesom, nje-podjetniško tržnico končal gov voznik pa za vožnjo po-tradicionalni teden obrti in trebuje veliko spretnosti. nim dogodkom. Lastnik najstarejšega kolesa, ki u Z a . « 2 o 6 t U U • •• •• vi Ima .stanovn ik ® g-gias. s i GORENJSKI GlAS torek, 2. junija 2009 Dobil eno plačo Kolesar Grega Bole je trenutno na pripravah v višinski hiši v Planici, z mislimi pa predvsem pri tem, v kateri ekipi bo nadaljeval sezono. Mata Bertonceli denarjem prežrvim mesec," je v Kranju pojasnjeval Kranj • Grega Bole, 2}-letnik Bde, zanimivo, da že bolj v do- iz Begunj» je v Kranju branil lenjSâni kot v gorenjščinl Na dvojno zmago, osvojil pa 5. Dolenjskem ima namreč pun- mesto na sobotni VN Kranja co in tam preâvi veâno časa. [n4. na dirki Po uikah Kranja. Skupaj s f^ti iz Adrie Mobila Italijanske pro kontinentalne tudi trenira. ekipe Amica Chips • Knauf za Kljub vsem dc«odkom upa, katero nastopa v letónji sezo- da se bodo stvari v njegovi eki-. ni, pa v Kranj ni bilo. Medna- pi uredile, čeprav ni izključe- rodna kolesarska zveza jo je no, da bo sezono morda nada- namreč zaradi neizpolnjeva« Ijeval v dresu druge ekipe. "V nja finančnih obveznosti su- ekipi pravijo, da bodo stvan spendirala. Bole, odličen 5. na uredili, vendarje tako slišati že lestvid Europa Toura, se je s vse leto. Upam, da bo res tako tem znaSel v težkem položaju. in da bom lahko že na dirid po "Formaje sicer dobra, a gla- Sloveniji znova nastopal za va zaradi težav v eldpi ni pov- ekipo Amica Chips. Ne mo-sem pri stvari Suspenz je pri- rem p>a še nič točno reâ. Potege! dva dni pred sobotno dirko. kajo tudi pogovori z ekipo Zadnji hip sem se vključil v Lampre in Adria Mobil. Vse slovensko reprezentanco. Dej- bo znano v nekaj dneh," pravi stvo je, da ekipa do kolesarjev kolesar, ki se je v ietošnji sezo- nima poravnanih obveznosti. nižekarntícajloratidcazal,naj- Dobil sem le januarsko pbčo bolj z zmago na VN Nobili. Po in to ie vse. Zahvaliti se mo- dveh dirkah v Kranju je sedaj ram Slovenski vojski, kajti to je na pripravah v višinski hiši v moj edini prihodek in s tem Planici Cr^ Bole se je v Kranju prvič letos predstavil na slovenskih cestah. Kranj jutri nogometni praznik v Kranju jutri z začetkom ob 18. url bo zaključek nogometne sezone v Športnem centru v Kranju. Vfinalu članskega pokala se bosta pomerila domači Triglav Gorenjska in tretjeligaš NK Kranj. Pred tekmo se bodo predstavili tudi mladinski državni pokalni prvaki, ekipa NOGA (Nogometna gorenjska akademija} Triglav. Poslovili se bodo tudi od njihovega igralca Danijela Marčete, ki je pozimi prestopil v ekipo srbskega državnega prvaka Partizana iz Beograda, ter še od nekaterih igralcev. Tekma članskega pokala bo tudi zadnja tekma sezone članske ekipe Triglava Gorenjska, ki je z osvojenim 3. mestom v 2. SNL bistveno presegla lansko sezono. Obetajo se spremem» be, v klubu so bolj ambiciozni in si želijo Gorenjski zopet priboriti prvoligaški nogomet. Zato so v ekipo že vključiti naj* boijSe mladince (s štirimi so podpisali pogodbe), obeta pa se tudi okrepitev članskega moštva. M. B Več športnih novic in rezultati na : www.gorenjskifilas.si/novice/sport/ 13 nasih na Wembley! Ot> SVOJI 15. obletnici ppijemo 15 l2tiratui?v v Lonrton no^ompii ipektdkel med Anglijo m Slovenijo na Wembicyju. Vcc o nagradn ikii in jubilejnih ugodnostih nđ WV\/W.15n35Íh.SÍ Sledite svojim sanjam! ^ HypoGroup AlPE ADRIA solze V "Imel sem občutek, da je danes cela Gorenjska dihala zame," je presrečen dejal Gašper Švab, ki je Savi na VN Kranja prikolesaril novo zmago po osemnajstih letih, Mata Bertonceli Kranj • Kolesarski vikend v Kranju se je začel s sobotno VN Kranja • Memorial Filipa Majcna, dirko UC1 i.i. kategorije. Po osemnajstih letih je zmago na tej dirki znova slavij kolesar domače ekipe KK Sava Kranj. To je uspelo Gašperju Švabu, ki jç bil y sprintu boljši od Roberta Vrečerja {Adria Mobil), kot tretji pa je končal BeJorus Jevgenij Sobal (Centri della Calzatura). Švab je bi] najboljši tudi v točkovanju gorskih ciljev. "Današnja zmaga je zagotovo največji uspeh moje dosedanje kariere. Res neverjetno. Počasi dojemam, kaj t ft ♦ 4 v mi je uspelo. Skozi celo dir- ^vab z mamo Lili in očetom Vinkom ko so gledalci navijali zame in me kar ponesli. Na bašelj* na. Bili smo dovolj složni in če, starejšemu bratu je česti- • utrujen, da sem samo iskal, skemldancujihjebilošepo- nam je uspelo. V zaključku tal tudi Jernej, ki prav tako kje se bom lahko usedel. Ni sebe j veliko, prava veselica, sem imel dober občutek, v trenira kolesarstvo. "Ko sem bilo energije in časa za solze Imel sem občutek, da je sprintu pa tudi srečo, da se prišel v dlj, je bila prva mi- sreče," je še povedal. danes cela Gorenjska dihala je Robert usedel malo prej sel, da je končno tudi meni Veselje v vrstah organjza- zame," so bile po tekmi kot ja2. Letos sem v sprintu lispelo zmagati veliko dirko, torja največje enodnevne dir« besede presrečnega Gašper- naredil korak naprej. Če bi Sledile so čestitke in vseh ke v Sloveniji je bilo ob tej ja Švaba, za katerega je bil drugi, bi bil razočaran. sem bil vesel, najbolj pa se- zmagi veliko. Veselil se jo je Doma drugo mesto ali zma- veda. čestitk domačih: tudi trener Miran Kavaš, Jd ta zmaga zagotovo velik obliž na lansko sezono, v ka- ga je nekaj povsem druge- mame, očeta, brata. Ta moja ten je imel veliko težav s po- ga," je dejal 22-letni kolesar zmaga se mi zdi, da je moti- škodbo. iz Brezij pri Tržiču. Prihaja S še štirimi kolesarji je bil iz kolesarske družine, ki je vacija tudi zanj, da vidi, da. lahko s trdim delom veliko je bil tokrat v vlogi direktorja dirke: "Že ves dan sem imel dober občutek. Razlika do glavice je bik ves čas taka. v begu skoraj vso dirko, dol-- bila v soboto videti najsreč- dosežeš. Videl sem, da so ko- da nas je držala v nervozi, go 161 km. "Nova proga z nejša družina v Kranju. Oče maj zadrževali solze sreče. Vedel sem, da je Gašper do- vzponom na Bašelj je bila Vinko in mama Lili sta ko- Tudi sam sem mislil, da jih ber za zaključke po dolgih kar težka, tehnično zahtev- majda zadrževala solze sre- bom, pa sem bil v cilju tako begih." Stare bežal po ulicah Kranja VeČino od tridesetih krogov kolesarske dirke Po ulicah Kranja je bil v begu kolesar Save Matej Stare. V zaključku dirke je bil ujet, presenetil pa je najstnik, ig-ietni jan Tratnik in zmaga!. Maja Bertonceii Kranj • Jan Tratnik (Radenska KD Finančna točka) je zmagovalec nedeljske krožne kolesarske dirke Po ulicah Kranja. Večino od tridesetih krogov po spremenjeni trasi je bE sicer v solo begu kolesar domače Save Matej Stsre, ki pa je hil tri kroge pred oljem ujet, "Nisem razočaran. ŽeleJi smo presenetiti konkurenco. Bil je kar dolg in naporen beg. Deset krogov pred d- rezultat," je dejal Domen Ka* lan s Šutne. Zadovoljen je bil tudi še ne 12-îetni škofjeločan Borut Rakovec, ki kolesarstvo trenira drugo sezono: "Današnje stopničke so zame velik uspeh in so prve na knmjski dirid- Treniram Tikrat teden- sko. Kolesari tudi moj dve leti mlajši brat, ki je danes prav tako dirkal, tako da smo kar kolesarska družina. " Kolesarski konec tedna v Kranju je torej uspel, kar je potrdil Franc Hvasti, direktor KK Sava Kranj, glede kroga Ijem, ko sem imel slabo mi- Nedeljsko dirko je zaznamoval Matej Stare, ki so ga v soto za nedeljsko dirko prihodnje r.uto prednosti, sem še upal, begu ob progi spodbujali številni navijači. da mi bo uspelo, vendar so se leto pa je za konec povedal: "Poznavalci kolesarstva in zadaj organizirali, tako da dirko najboljših so nastopiB (oba Sava), "Zmagovalca je gledald so imeli različna sem imel malo možnosti," je kolesarjivmlajšihkategorijah odločal sprint manjše skupi- mnenja o trasi. Meni osebno vdljupojasnjevalMatejSlare. (tudi za pokal Gorenjskega ne tn moj danes ni bil popoln. je ta krog všeč. Bi me pa skr- Najboljši Savčan je bil po dasainpokal Alpe Adria). Iz- Zmago sem Í2gubil v zadnjih belo, če bi padal dež. Proga je neuspelem poskusu Starcta med Gorenjcev se je na stop- petdesetih metrih. To je bila na 5. mestu Vladimir Kerkez. ničke uspelo uvrstiti dvema. tudi moja napaka, ker sem torej atraktivna, hkrati pa lahko tudi nevarna. Ali bo ta Sicer pa se je nedeljski kole- Pri starejših mladindh je bil pre^odaj skočil, kar me je na trasa ostala ali pa bomo šli sarski dopoldan v Kranju za- tretji Domen Kalan, pri deč' koncu stalo še boljše uvrstitve. čel že ob osmih zjutraj. Pred kih C pa drugi Borut Rakovec Tretje mesto je vseeno dober nazaj na tradidonalno, bomo še razmislili" J GORENJSKI OAS torek, 2. junija 2009 REKREACIJA info(3)g-das.si 7 Na Visokem 216 tekačev Visoški tek je prepričljivo z novim rekordom proge dobil letošnji državni prvak v polmaratonu Tone Kosmač. Pri ženskah najhitrejša Petra Race. Maja Bertonceu Visoko - V soboto se je 2 n. Visoškiin tekom v organiza« dji ŠD Poijdne nadaljeval letošnji Gorenjski pokal v rekreativnih tekih. Tek je štel tudi za Gorenjski pokal mla-dire. Na startu 9,7 km dolge pretežno ravninske proge je bilo 144 tekačev, poleg teh je za pokal mladine na krajših razdaljah teklo še 72 otrok, skupaj torej kar 216 udeležencev. Ob pogledu na startno črto ni bilo težko uganiti zmagovalcev. Tako Tone Kosmač pri moških kot Petra Race pri ženskah sta zmagala prepričljivo, Kosmač z novim rekordom proge (31:38), Racetova pa s časom 38:11. "Letošnjo sezono sem vzel kar resno, bolj kot lansko. Startal sem s polmarato- nom v Beogradu, kjer sem Pri VIsoškem dvorcu se je s starta na 9,7 km dolgo progo proti Žabji vasi in nazaj podab 144 bil 3., nato sem bii 2. v Seža- tekačev. V sredini Tone Kosmač (v belo^rnem dresu), v ozadju Petra Race (številka 51). ni, v Radencih pa 3. absolutno in 1. za državno prven- kokot lani, treniram pa veli- Iz Hotavelj, od koder priha- skega pokala. "S tem sem za-stvo. Moj naslednji cilj je ko več na stezi. Dvakrat do ja, ima v eno smer 10 km. dovoljna, ni pa me zmaga uspešen nastop na finalu trikrat tedensko imam tre- Visoški tek je vzel predvsem zadovoljila, ker na startu ni slovenskega atletskega poka- ning na stadionu v Šiški, la na 3 in 5 km. Rad bi zma- večinoma skupaj z Roma- za trening, najbližjega konkurenta, Soričana Marka bilo Valerije Mrak, Id je še nisem prehitela, " je dejala gal vsaj v eni disciplini in se nom Kejžarjem, ki je tudi Pintarja, je prehitel za minu- nekdanja smučarska tekači- uvrstil v reprezentanco za moj trener. Skupaj imam to in 13 sekund, tietji je bil ca Petra Race, ki živi v Ra- nastop na evropskem pokalu trening sedemkrat tedensko, Hendrik Bottger. Takšna dovljid, ob službi in družini na Norveškem," je povedal če imam čas,» treniram tudi Kosmačeva prednost ni pre- pa trenira tudi po dvakrat Tone Kosmač in pojasnil, več, po dvakrat na dan." Kot senečenje, saj ima kot atlet dnevno po programu trener- kaj pomeni, da je letošnjo se- pravi 32-letni člari AD Mass zono vzei bolj resno: "To po- je tokrat na tek v prvi vrsti re meni predvsem glede tre- kreativne narave prišel zato nirga in udeleževanja na ker je blizu njegovega doma tekmovanjih. Količinsko je čega kraja, ker progo veliko tremga sicer približno ena- krat preteče tudi za trenil^ visoke cilje: doseâ normo za ja v AD Bled. V prvem planu nastop na maratonu na ima tekme na stezi na sred- olimpijskih igrah leta 2012. nje proge. Druga v ženski Za Petro Race je bila zma- konkurenci je bila Mihaela ga na Visokem prva v letoš- Tuáar, tretja pa Marinka La- njem tekmovanju Gorenj«, panja. i Rekreacija namesto športa Miroslav Braco CviEnČANIN ]dme)o, da ]e resničen. Saj bo ... mogoče naslov relaeacija^ pa berite naprej, izgubo delovnega mesta ker ste s to nevednostjo že oziroma pred minimaJno postali rekreativci. Pa brez plačo in s tem veliko slabšo zveni apatično ali cinično, V teh časih, kakršnikoli so, zamere. kvaliteto vsakdanjega živ- ne vem ... Ampak če ne bo, in dobro veste, kakšni so, ne da bi vam jaz razlagal, kakáni so, vsi dobro vemo, da so taki, ko( so. Razumete? Prišli so časi, ko bomo ljenja, bi vam rad napisal smo resnično do vratu v... morali mislite še na kaj zgodbo, ki sem ji bil priča Na tej strani ste navajeni drugega kot pa samo na pred nekaj dnevi, vendar brati o dogodkih, kijih Ijud-tegobe. Žal, priznam, da jaz imam ta teden premalo je dobre volje zganjajo za kot tisti, ki sem vedno imel prostora na voljo, zato bom rekreacijo. Spremljajte jo še Ne razumete?. Vem, da prižgano luč, priznavam, da nadaljeval kdaj prihodnjič. naprej in mogoče vas bo razumete. Če ste pozoren mi zmanjkuje elektrike oz. Zgodba ni slaba, je pa pouč- spravila v tekaške copate, na bralec Gorenjskega glasa, baterij. Ampak, ker smo Še na za vse tiste, ki ne vpr» knin, v gojzarje ali... potem ste videli, da je naslov vedno na Gorenjskem in ker te strani Rekreacija in nič smo Gorenjci znani po " več Šp>ort. Če se sprašujete, prepričanju, da je smisel zakaj smo se tako odločili, vam bom skušali razložiti. ovire v tem, da jo prema^ gamo, je jasno, da bomo Vem, da tisti, ki imate radi premagali tudi tole, ki je šport, nimate zadosti branja sicer kar visoko nastavljena, le na dveh straneh, kaj šele O čem govorim? O rekread- od te številke naprej, ko bo ji. Nočem vam soliti pameti, branja le za eno stran, se In vsakega posameznika, ki pravi od te strani na levo. pravi, da ima veliko pamet- Rekreacija in šport se raz- nejšega dela kot rekreirati likujeta. To upam, da veste. telo, povsem razumem. Pa Tisti rekreativci, W tega ne bom spet napisal: ampak v ločte, ta trenutek nehajte to stanju, v kakršnem smo stran brati. Tisti športniki, ki zdaj, ko po Gorenjski galopi- ne veste, kaj je šport in kaj rata slaba volja in strah pred m 'Txfí Gorenjsid Glas ekrcalivffcsi } i ! i i 1 i I 1 26. Tek na Mohor 7.S km, višinska razlika 450 m Tek za Gorenjski pokal mladine Sobota. 6. junija 2009. ob 16. uri. Nemilje info: Andraž Potočnik, 051/354-904. an draz. poto cni k@s toi .net vww/.a gp-pro.si/îe k_moho r/ GIBAJTE SE Z NAM Miroslav Braco Cv)etičanin ...................................................................... Skupina Je najhitrejša Glasova skupi- zelo drago kolo, potem pridite na in biti njen dan, pomeni břft' kako srech in si ogl^'te obritonc- zelo hiter v vrtenju pedal na ko- gc suhce. Se^fedajedo in niso be- ksu. gunci iz Ai^vica, ampak so Teiko hi rekd, da komu brez tako vtstni športniki, da vedo, zdravniškega pregleda priporo- koliko kahrý' morajo pojesti, da čam to skupino. Predprejšnjo bodo Jakko v dvestotih urah vad-deževno sredo sem se prepričal, be na teden vse to pokurili. Da, da ji bom v prihodnje težko sle- testenine tehtajo, preden jih podil. Domov sem se priplazil kot jejo. Maščobe idivc^o samo pod pretepen in se še trdneje prepri- nadzorom zdravnika in treni-čal, dav pretirani hitrosti vož- rajo tudi takrat, ko nam bolj pri- nje s koki>om r\e uživam stood- ja mrzlo pivo v senci kakega bi- stotno. Jaz pa hočem ob sredah j^a. Ujihav vložek v rekreaájoje uživati v dobri družbi in priti ogromen, zato jih gre zelo domov vsaj toliko spoàt, da lah- hvalit', in prav je, da imajo svo-ko na daljincu pritisnem play. jo Glasovo hitro skupino. Do-Vseeno ne bom tarnal, ker brodoSi pa so tudi na vseh rekre-sem se sam odločil, da seji pri' ativnih dirkah, katerih se bomo družim vsaj enkrat na mesec, začeli udeleževati prihodnjo sein seveda zato, ker moram tre- zono, ko bomo videli, kakšna nirati za st^etovrvo novinarsko ikvadra bomo «oitoii. Zadnjič, prvenstvo, ki bo letos v n<^em ko sme kolesarili, so se nam sptí Kranju. Kdo so dani naše C, pridružili nekateri novi dani. S n^hitrgše skupine? No, wyprej ponosom lahko napišem, da moram povedati, zakaj se pa- imamc v skupini od delavca za noramska oz. najpočasnejša trakom do doktorja znanosti in imenuje A in tista malo hitrdša od upokojenca do študentov ... Milan Markovič - tipičen kandidat za skupino C B in najhitrejša, C. Zato ker od zaposlenih do brezposelnih, imamo v Gorenjskem gfasu vi- od ekâremistov do lenuhov ... zijo, kateri sledimo. V to vizijo vse sorte tó pridejo v sredo pred spada spraviti na kolo vse tiste, Gorenjski ^as in potem skupaj ki 50 do zdaj omahovali. Lahko uživamo na kolesih. nap ilem tudi: začetnike in tiste. Jutri bomo malce spremenili ki so jim kolesarski izleti ljubši traso. Ob 17. uri se bomo zape- kot pa drvenje od starta do cil/a. Ijali do Razpok nad Besnico in Ker pa rtas ber^o in imajo radi tam startali na posamični kro- tudi tisti, ki so že vajeni kolesa nometer, ki bo imel cilj pri Jani in jim kilometri že dolgo ne de- oz. gostilni Na sedlu na Cepu- lajo pre^vic, smo ustanovili Ijah. Torej trasa posamičnega skupino B. In potem še C, ker kronometra: Kazpoke-NemiSje- smo mnenja, daje med našimi BesniuhRakovica-pod skakaU bralci zelo veliko takih, ki so vse nicami naprg mimo Piramide prej opisano dali že skozi in čez Stražišče do plastičnega zdaj hočgo svojo pumpo pod hvžišča, potem desno in čez tri" dresom vsako sredo prisiliti v ga- sto metrov jpeř desno smer Če- Iffp, Člane, na^ riajhitrtj^, sku« pulje proti Joftu. 7.akaj po'ia- pine boste prepoznali najlažje mična vožnja na čas? Zato, ker po njihovi sukosti, obritih no- bomo jeseni naredili še eno, da gah in nenormalru) dragih kole» bomo potem lahko ugotavljali sih. Če tie veste, kako zgleda napredek, ki si ^ vsi ždiirw. 8 o I simon .subic(S>g'das. si GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 200g Kranj Sojenje zaradi zvodništva blizu zastaranja Prejšnji teden bi morali na kranjskem sodišču nadaljevati sojenje Jeseničanu |ovanu Stamenkoviću in Slovakinji Bože-nî Čechovi, obtoženima zvodništva. Pred desetimi leti sta oba delala v nočnem lokalu Kepa na Belci, kjer naj bi ljubezen prodajali za denar. Ker se nihče od obtoženih ni pojavil na sodišču, so glavno obravnavo prestavili na september, najverjetneje pa primer sploh ne bo dočakal sodnega epiloga, ker bo v začetku oktobra zastaral, saj bo minilo že deset let od domnevne storitve kaznivega dejanja. Prvotno je bil zvodništva obtožen tudi tedanji lastnik Kepe Mirsad Osmi- čevič, ki pa je od leta 2001 uradno nedosegljiv, neuradno pa naj bi bil že pokojni, zato so ga izločili iz obtožnice. S. Š. Corazd Fišer, zagovornik Božene Čechove, je zaman prišel na sodno obravnavo./^oto:CorazdKav6e Preddvor Gasilski triatlon gorskemu reševalcu Casiisko reševalna služba Kranj je v soboto že osmič organizirala preizkus enot zaščite, reševanja in pomoči, policije in vojske oziroma t. i. gasilski triatlon, ki se ga je udeležilo trinajst posameznikov in posameznic ter osem tričlanskih ekip, med njimi tudi gasilci iz Poljske. Tekmovalci so najprej pjava- li v kranjskem bazenu (posamezniki 500 metrov, ekipe 1500 metrov), nato kolesarili od Kranja do Doma pod Storžičem, od tam pa pot peš ali v teku nadaljevali prek Male Polane, Ka-lišča, javorjevega vrha in Potoške gore do hotela Bor v Preddvoru. Zahtevno preizkušnjo je med posamezniki s tremi urami In 45 minutami najhitreje opravil Gregor Oolinar iz Gorske reševalne siužbe Kranj, najhitrejša ekipa, Poveljstvo za podporo Vojašnica Kranj, pa je triatlon opravila v treh urah in dvajsetih minutah. Edini tekmovalki, Urša Robnik in Ines Nemec iz Policijske uprave Kranj, sta v cilj prišli poravnani. $. S. Bled Okradli poljsko kolesarsko ekipo Neznani storilci so v noči na nedeljo pred enim od blejskih hotelov vlomili v kombi poljske kolesarske ekipe Utensilnord, ki je sodelovala na kolesarski dirki v Kranju, za katero med drugim vozi tudi Ukrajinec Sergej Cončar, nekdanji svetovni prvak v kronometru. Tatovi so odnesli dvanajst vrhunskih dirkalnih koles Corratec CCT Pro Full Carbon Frame ter štirinajst karbonskih in deset aluminijastih platlŠČ s pnevmatikami. Kolesarsko ekipo so s tem oškodovali za Si.soo evrov. S. Š, Vc4 kot \ M f««»ptov radišnih za prtpravo|«4ll U divjaiciftikt^a m«M. 74 piko n« IÍ9 r<(«t>dn «[•dkex gozdnimi i'i^sifsni trdRv<'?avi Rednd C9n9' 24,62 £UR 2a narodni ke 20 % popu$t: 19.70 EUR »«ttaiffno nidl po«mMo. Gorenjski Glas Naroči a sprejemamo na: 04/201 4241, alt na Goreojskfm glasu, Bleiwel$ov9 A. Kranj, vsak dan od & do 19. ute, petek do 16, ure. Policista dobila popust za seks? Na sojenju Miranu Anžiču in Mariji Studen zaradi domnevne organizacije prostitucije in trgovine z ljudmi v lokalu XO v Čirčah so išali vodjo gorenjskih kriminalistov Boštjana Lindava. Simon Šubic kalom XO. in ne šele, ko bi ..............................................................................bili v sobi, da bi lahko Kranj • Na Okrožnem sodiš- Kolujnbijki ujeli pri "delu" ču V Kranju se je v petek na* oziroma bi imela tajna de- daljevalo sojenje 52-letnemu lavca že spuščene hlače. Miranu Anžiču in njegovi . "Takšno odloâtev smo spre- 75«letni rriateri Mariji Stu- jeli, ker je bil vstop v lokal den zaradi domnevne orga- otežen in če bi se vhodna nizacije prostitucije in trgo- vrata zaprla, bi nam označen vine z belim blagom. Na denar, torej dokaz, lahko že predlog obrambe so zaslišali skrili. Za nas |e bilo dovolj, tudi vodjo Sektorja krimina- da sta tajna delavca spolne listične poiidje v Kranju storitve že plačala," je priča Boštjana Lindava, ki je leta odgovor nadaljevala v resnej- 2006 vodil koordinacijo po- šem tonu. licijske akcije, v kateri so Kot je pojasnil Lindav, so opazovali dogajanje v noč- tajnima delavcema iz posebnem lokalu X0 v Čirčali pri nega fonda pred začetkom Kranju, pri tej nalogi pa sta zaključne akdje izročili štiri glavno vlogo odigrala tajna označene bankovce po deset policijska delavca. Prav o tisoč tolarjev, nazaj pa so njimem delu sta lindava po- prejeli dva bankovca po pet C C drobno spraševala odvetnika Anton Šubic in Dušan Csi-poe. "Tajni policijski delavec v predhodnih poročilih nava- | hlač nikoli ne bi spustil," je jala, da je cena dvajset tisoč tisoč tolarjev. "Zakaj sta za spolne storitve plačala samo petnajst tisoč tolarjev, če sta i Undav odvrnil odvetniku tolarjev? " je zato zanimalo Sojen|eMarijlStudenrnMiranuAnžičupotekažeodaprilalanl šubicu, ko ga je ta povprašal, odvetnika Šubica. "Verjetno zakaj so policisti 9. decern- sta dobila skonto oziroma na tem sojenju že omenil, prebral vse Članke o sojenja bra 2006 skočili iz zasede popust, ker sta že predhod- kar je objavil eden od dnev- "Verjetno niste edini, ki upo- že, ko so bili kolumbijski no dovolj zapravila," se je nih časnikov, je Šubic pri- rabljate to besedo," je pri- plesalki in tajna policijska glasil lindavov odgovor. Ker pomnil, da si je Lindav naj- pomnila okrožna državna to- delavca na dvorišču pred lo- je besedo "skonto" odvetnik brž pred pričanjem vestno žilka Marija Marinka Jeraj. Kranjčanke znova najboljše Na regijskem preverjanju ekip prve pomoči je najboljšo usposobljenost pokazala ekipa Mestne pbčiné Kranj. Simon Šubic lahko spremljali tudi mi- ................................................................moidoči. Ti so si lahko Ško^a Loka • V Škofji Loki ogledali tudi demonstracije je v soboto potekalo 14. re- dela gorskih reševalcev, po-gijsko preverjanje usposob- tapljačev, vodnikov reševal-Ijenosti ekip prve pomoči nih psov, gasilcev, jamar-Civiine zaščite in Rdečega jev, tabornikov in skavtov, križa. Sodelujoče ekipe so "Delo ekip prve pomoči in morale svoje znanje prve drugih sil zaščite in reševa-poTTioči uporabiti v petih nja smo na ta način želeli zamišljenih nezgodah, naj- približati širši javnosti. Odveč znanja pa je tudi letos ziv Škofjeločanov je bil zelo pokazala ekipa Mestne ob- dober, saj so si 2 zanima-čine Kranj oziroma članice nlem ogledali različna reše- PGD Bitnje, ki so zmagale že četrto leto zapored. Pře- ván ja in d emo ns tr ac i j e, tudi sami pa so se lahko verjanja se je udeležila tudi spustili po vrvi in se tako ekipa Območne zveze Rde« preizkusili v viogi e vakui- Znanje ekip prve pomoči so preverjali v različno zamišljenih čega kriŽÁ Ljubljana, ki se ranca," je pojasnil Damjan nezgodah, med drugim tudi v prometni nezgodi. pripravlja na evropsko tek- Slabe, vodja preverjanja. movan j e. Letošnje regijsko prever- Kr an j ska ekipa se je tako znova uvrstila na državno Kot je povedal vodja Uprave rali v središču Kranja. "Gre RS za zaščito in reševanje janje je drugače od doseda- preverjanje usposobljenosti Jernej Hudohmet, bodo po namreč . ^....... način promocije humani ^ ^ A njih potekalo na različnih ekip prve pomoči, ki bo }. vzoru regijskega preverja- tarne dejavnosti • dajanja lokacijah v mestu in so ga oktobra potekalo v Kranju. nja tudi državno organ5zi- prve pomoči," ie ocenil. KRIMINAL Kranj Potrebovali so tovornjak Konec maja je nekdo v Kranju vlomil v delavnico 2 električnim materialom ter odpeljal večjo količino električnega prevodnika iz bakra In kolutov aluminija. Materialna škoda znaša okoli 53 tisoč evrov. Radovljica, Kran) Gradili bodo Na območju Radovljice je nekdo Iz kletnih prostorov odne sel aluminijast gradbeni oder. Lastnika je oškodoval za okol tri tisoč evrov. Elementi za gradbeni oder so izginili tudi 2 dvorišča podjetja v Kranju. Neznani tatovi so odpeljali trideset cevi tn prav toliko podpornikov, s čimer so podjetji oškodovali za približno sedem tisoč evrov. S. Š. Priloga Gorenjskega glasa urednik: mlha.naglič@siol.nřt Povod za to pisanje je film Govoreče glave, ki je bil zadnjič na televiziji. Film o treh filozofih. Film in ob njem vprašanje, ali je medijsko pojavljanje filozofije sploh mogoče? Tudi če ni, je dejstvo, da so nekateri filozofi prave medijske zvezde. Filozofi J zvezde Miha Nacuč je veliki vojskovodja ubožne- kako se lahko dokopljemo je Gorazd Kocijančič, ki je novembra 2001. Življenje ga filozofa vprašal tudi, zakaj do resnice le, če smo zmož- ob tem povedal, zakaj je so- od znotraj je bil njegov na- ovoreče glave okoli njegovega bivališča leži treh slovenskih toliko kosti, človeških in ži- ni lagati... o tem da so filozofi in modroslovcev so valsldh; kaj bo z njimi? Dio- njihove misli še kako pri- zunaj kot znotraj. Vreme bile na sporedu gen je odgovorU, da skuša memi za medijsko upodobi- zunaj je napovedovalo bliž- po Mariu, se razločiti kosti svojega očeta tev, po s\oje priča tudi film nje poietje, Ivan Urbančič pravi po čvekajočih glavah od kosti sužnjev, a mu to ne Govoreče glave. Režiral ga je pa je v Kosovelovi dvorani delovanje v filmu zavrnil. slov, režiral ga je Rene Mau-Bil je enkraten večer, tako rin. "Nastopili" pa smo trije sošolci s filozofije: Ivan Kosovel (i952«2ooo), Peter Mlakar in Miha Naglič. Naša imena seveda niso (TV Slovenija 1» 24. maja uspeva. Tudi v tem popular- Dušan Moravec, scenarij je povedal, da se našemu svetu enake teže kot zgoraj ome- 2009). Razlika je biia seveda nem odgovoru je bilo globo- napisala Marija Zidar, kijev piše slabo, da nas čaka njena, a v temeljnem na- več kot očitna. A ne gre za to. ko etično in za tisti čas pre- pogovoru z glavnimi igralci splošna in ne le vremenska gnjenju smo si vsi filozofi da bi primerjali (vodo in vratno sporočilo: po kosteh uvedla tudi eno od predpre- katastrofa. Vse skupaj je bilo enaki - v rado-vednosti. Inče vino). Gie za vprašanje, ali je smo si vsi ljudje enaki, suž- mier v Cankarjevem domu, kljub temu lepo. lahko misleče glave katero filozofijo oziroma njena po- nji in svobodnjaki. 19. maja. Za njenim omiz- Ker sem bil zraven, bi rad od svojih iskanj in spoznanj slednja vprašanja sploh mo- Kinik našega časa in ljub- jem so sedeli filozofi Ivan spomnil še na podoben film posredujejo drugim s po- goče kazati na televiziji. Kaj Ijenec svetovnih medijev je Urbančič, Marko Uršič in ("dokumentarec meseca"), močjo medijev, je medijska je bit bivajočega? Zakaj je tudi slovenski filozof Slavoj Rado Riha, pridružil se jim ki smo ga na TVS videli 5. pomoč dobrodošla, boljše nekaj kot nič? Kako Žižek. V svojih delih in na- razbrati oziroma spoznati stopih rad uporablja šale. Eiia naibulj ziiaiiili je tale, ki ' sledi. Nemški delavec dobi skrivni lugos.^ Pa o vsem tctii in še čem kaj povedati in le čvekati... Zgodovina filozofi' službo v Sibiriji. Ker se zave- je {ljubezni do modrosti) iz- da, da bodo vso pošto pregle- pričuje, da je bit bivajočega dovali cenzorji, predlaga svo- mogoče misliti, ne verja- jim prijateljem: "Sporazu- mem pa, da bi jo bilo mogo- mevajmo se v šifrah. Če boče medijsko prikazovati. To ste prejeli moje pismo, Jd bo je podobno kot v nekaterih napisano z navadnim mo-velikih religijah, ki prepove- drim črnilom, bo to pomeni-dujejo upodabljanje Boga - lo, da govorim resnico. Če pa ker ga še nihče ni videl, razo- bo napisano z rdečim Črni- deva se nam z besedo, do- lom, bodo v njem laži." Čez stop do njega pa je mogoč le mesec dni njegovi prijatelji 2 molitvijo in meditacijo. Da dobijo prvo pismo iz Sibirije, bi se nam poslednje skrivno- v katerem lahko preberejo sti filozofije razodele v medi- naslednje: "Tukaj v Sibiriji je jih, je ravno tako neverjetno vse čudovito. Trgovine so kot pričakovati, da pride sam polne. Stanovanja so prosto- Bog na klepet v oddajo Spet doma. f\ ■! ' ma, dobro ogrevana. V kino-dvoranah predvajajo vester- Bilje edinstven VeČCV. Vvetnc je Nobene ovire pa seveda ni, ne. Mnogo je lepih deklet, ki da bi se v medijih prikazova- so se pripravljena spustiti v napovedovalo n fUozofi. Tako je bilo že v razmerje. Edino, česar'v tr- sřarem grškem svetii, ko so govirah nikakor ni mogoče bližnje poletje, bm klmki v javnosti bolj zna- dobiti, je rdeče črnilo." To ni ni kot največji trije misleci ti- le dober "vic". Vsebuje tudi IV un Urbančič stega in vseh časov (Sokrat, filozofske in psihoanalitične Platon, Aristotel). Njihov mi- elemente. lan Parker, čigar pa je pOVeaal, da selnl napor je bií za navadne knjigo (Slavoj Žižek, Kritični govoreče glave prevelik, tudi uvod) smo pred kratkim do- se našemu svetu sicer se ni dogajal na aten- bili tudi v slovenšani, razbe- skem trgu (agora), temveč v piše slabo, zavetju Akademije. Kimk Di- re v njej dva značilna heglov- ska dialektična obrata: da cgen iz Sinope, filozof-pes, lahko pridemo, kamor želi- da nas caha pa je živel na trgu • v sodu. mo, le prek zanikanja, nega- Splošno znano je, kako je cije: in da lahko govorimo splošna m ne le pr^sIl Aleksandra Makedon- resnico le, če v svoje izreka skega, ki ga je ob osvojitvi vremenska Aten prišel pogledat, naj se nje refleksivno vključimo tudi sebe. V Žižkovi šali se mu umakne s sonca. Ne "skrivata" tudi Freud in la,- katastrofa. Vse brez vzroka; za filozofa son- can. Za Freuda so šale eden ce ni le vir toplote, ampak od načinov izrekanja resni- skupaj je bilo tudi prispodoba največjega ce, ki je v njih varno ovita v dobrega, po katerem ta svet nekaj trivialnega. Lacan pa klj ub temu lepo, je, kar je. Manj znano je, da bi na primeru te šale razkril, Filozofi Ivan Urbančič« Marko Uršič In Rado Riha v filmu Govoreče glave (TV Slovenija, 2009) !1-1 I II V I rt t 10 GORENISKI GLAS torek, 2. junija 2009 POGOVOR Snovama Umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetnica mag. Nika Leben, ena najbolj izkušenih sodelavk in strokovnjakinj kranjske območne izpostave Zavoda za varovanje kulturne dediščine, je pred nedavnim prejela Steletovo priznanje za odkritje in prenovo baročne dvorane v Radovljiški graščini. Taka so v ZIV Mac. Nika Leben, umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetnica Igor Kavčič teletovo priznanje, Id ea podeljuje ga Slovensko konser-vatorsko dništvo, ste letos pi^jeli za odkritje in prenovo baročne dvorane v Radovljiški graátí' ni. Trenutno je v obnovi nje- na zunanjost skupaj s fasa* do^ medtem ko baročna dvo> rana že drugo leto kot reprezentančna dvorana občine "Mislim, da Radovljica živi v vsem svo* jem sijajiL Kako ste pristopi* V zadnjih letih B k tej precej zahtevni in ob- sežnt prenovi, menda ste v pomen kulturne osrčju graščine pričakovali srednjeveški stolp in ne ba- dediščine prihaja ročne dvorane^ "Pristop k posameznemu V zavest ljudi, projektu je vedno in vselej podoben. Prvi koraki v vsaki DOy so raziskavi so preverjanje pisnih virov, natančen ogled odgovorni do stavbe ter v nadaljevanju Mag. Nika Leben/Pew cenzdKaví^ ariiivzvKo. 01 Kraf>i sondiranje. Na podlagi SVCje zgodovine, osnovnih raziskav potem ki med zidovi niso taki, kot bi tov, se je potrdila prva do- celo več kot priznanje, ki si imel projektant Aleš Hafiier, lahko pcstaviS konservátor- morali biti, če bi šlo za sred-OpaŽam pa, ske pogoje» ki jih je projek- njeveško jedro stavbe. Že ob mneva. da gre dejansko za štukatumi okras. Sondo sem ga seveda zasluži celotna ki je moral vse načrte prilago-skupina sodelavcev, ki je kas- diti odkritju, restavratorji so tant pri izvedbi projekta seve- prenovi zahodnega atrija se ponovila tudi ob nasprotnem neje poskrbela, da je dvorana prišli na vrsto v drugi fazi. po aa tudi Obcinsica da dolžan upoštevati. Kako je pokazalo, da je najstarejše oknu, kjer je bila prav tako taka, kot je danes. Ne nazad- gradbeni sanaciji. Tudi so- natančne so raziskave, je jedro gradu v zahodnem ohranjena štukatura. K sreči nje pa si to priznanje zasluži sednja, poslikana dvorana je vodstva vidijo marsikdaj odvisno tudi od traktu, kar dokazuje tudi fre- sem na trgu ujela župana , tudi občina, ki je znala pri- bila v zelo slabem stanju. časa in denarja, ki ga imaš na ska s sončno uro iz leta 1552, (anka S. Stuška in ga takoj sluhniti in je imela dovolj po- Ometi na stropu, ki so pritrjeni na lesenih letvah, so bili zelo razpokani, veliko jih je že odpadlo. Restavratorji pod vzdrževalne posege, so ti po- da je ta najstarejši de) grašči- sem se takoj zavedela, da bo So to dolgoletne izkušnje, vodstvom Vesne Obid so tudi pOtenical voljo v danih okoliščinah. Če Id smo jo-odlaili tedaj. Hkra- peljala pogledat, kaj sem na- guma za tako zahtevno in te .gre na primer samo za za- ti pa so tudi dendrokronolo- šla. Naj kar pripravi žakelj mei jito obnovo." V kulturni menjavo strehe in manjše ške raziskave lesa potrdile, denarja, sem mu rekla, saj j J'vv» • — ---r ---O" ~ - r ' > ' /■ — ------ - ------------ -----^ —------------» - • -------- --------------- CtCdlSCini, goji lahko izdani zelo hitro, ne iz srede 16. stoletja. V 17. šlo tudi za finančno precej intuicija, mogoče srečno tu dobro opravili svoje delo, , J če pa je prenova celovita, so stoletju je graščina dobila da» zahteven poseg. Projekti so naključje, da se na podlagi saj ima dvorana ravno prav lUnSte bomo potrebne temeljite raziskave, našnji obseg, ki sega do žup- bili namreč že pripravljeni, majhnega koščka cHlločite postaran videz. V obe dvorani V Radovljici smo imeli to ne cerkve, v 18. stoletju pa so predvideni sta bili dve dvora- dotedanje domneve postavi» je vloženo veliko dela, čeprav se na koncu tega dela mogoče niti ne vidi." privabili srečo, da so prav v zadnjih le- jo obogatili z baročnim stop- niči, ena nad drugo, s sred- ti na glavo...? tih na Inštitutu za lesarstvo niščem in to osrednjo dvora- njeveškim značajem, lese "Mislim, da so to pred- S pestrostjo in Biotehniške fekultete v Ljub- no, ki pa je svojemu namenu nim stropom ... Stropniki so vsem izkušnje. Teh sem v ^ , Ijani začeli izvajati dendro- služila le dobrih sto let. V19. bili na primer že naročeni, tridesetih letih pridobila res Dejstvo, da gre za objekt v drUSaCnOShO kronološke raziskave, pri ka- stoletju so očitno lastniki po- pa smo kasneje morali vse veliko. S kolegico doku- lasti občine, ki je poleg Nor terih strokovnjaki vzamejo trebovali nove prostore in so projekte popraviti." vzorce lesa in jih potem s pri- merj alnimi analizami datira* jo. To smo storili tudi v graščini in s tem zelo natančno dvorano pregradili v deset sob v dveh etažah." Do odkritja štukatume deko- župan? mentaristko Bernardo Je- veškega finančnega meha senko sva presondirali oko- nizma in Ministrstva za Se še spominjate, kakšen li 70 zvonikov in to ti že da kulturo zagotovila denar za obnovo, je zagotovo srečna okoliščina. Bi se lahko izte- obraz je ob odkritju naredil pravi občutek, kje je vredno kulturne ponudbe in neokrnjeno datirali vse dozidave in preži* radje, ki }e nakazovala dvora- "Pogledal je nekoliko nqe- Skriti zaklad lahko pričaku- klo drugače, če bi šlo za ob- dave, ki so potekale skozi no, ste torej prišli šele, ko ste vemo in navdušeno hkrati. jeŠ v vsakem objektu, ni pa jekt v zasebni lastnini? naravo I talcin zgodovii». Raziskave stavbne podrli strop v dvorani? nadaljevati z raziskavami. Da gre za tako veliko dvora- rečeno, da vedno nanj tudi Težko rečem. Zagotovo zgodovine v graščini so se za- "Ne. To so potrdile že no, smo namreč spoznali naletiš. Tudi zato je odkritje pa drži, da je za take obnove ''sragih gnezd", čele že pred leti, ko sta bila moje raziskave, ki sem jih v kasneje, ko smo podrli strop dvorane najbrž edinstvena potrebno veliko denarja. Se sanirana oba atrija, vzhodni graščini opravila sama oseb- in odstranili vse mlajše ome- najdba." veda moram biti kritična do kot je kompleks in zahodni ter severna fasa- no, še preden se je začela te. Takrat se je tudi pokazalo, Po odkritju se je šele začela nekaterih posameznikov in da. Tokrat smo temeljito po- prenova. V zgornjem nad- kako finančno težak zalogaj prava obnova podjetij, ki kupujejo stavbno "Dejansko je bilo štukature kulturno dediščino samo z 1 t — ------— • -------1-" r ~ C----------o----»----------------------------- s notelom segli v jedro graščine. za ka- stropju sem naredila malo bo to za občino. Enkrat v ti- , , J , terega je veljalo, da naj bi ta sondo pod oloiom in pri tem stem obdobju je župan celo ohranjene le nekaj več kot 10 namenom, da pridobijo do- m israimco bu na tej lokadji srednjeve- našla majhen koSček štuka- izjavil, da bo za Lebnovo za* odstopov, sem in tja je bilo bro lokacijo, potem pa stavbo ^^^r A^A ^^ ^^ A ^ A m A ▲ « ški stolpast grad. h kateremu turne dekoracije. Bil je le V Lescah, so bile kasneje "prislonjene" majhen košček, ki koga, ki ni vse druge dozidave. Že prve iz stroke, najbrž sploh ne bi klenil graščino zaradi vedno novih zahtev. nekaj fragmentov ... Restav- porušijo in imajo prazno ratorji pod vodstvom Jožeta gradbeno parcelo. Povsem Zame je baročna dvorana, Drešarja in Tomaža Furlana neprimerno je tudi, da na bi se morali arhitekturne sonde, ki jih je spodbudil za nadaljnje razis- danes lahko to potrdim, živ- so jih sestavili v celoto in iz- primer v prvotno d voštano- opravil restavrator Klavdij kovanje. Ko sem nato odstra- Ijenjsko odkritje, ki mi zelo delali načrt za rekonstrukcijo, vanjskihišiizdelajodesetsta- sramovati. " Zalar, pa so pokazale, da sti- nila večji kos mlajših ome veliko pomeni, mislim, da V prvi fazi je sicer največ dela novanj, zanima pa jih seveda GORENJSKI GUS torek, 2. junija 2009 11 POGOVOR Snovama le čijTi manjši vložek in čim je v teku razpis za staro mest- "Na to vprašanje ne vem Mislim, da je to pozitivna Menda ste se v zadnjih letih večji iztržek. Tako pravilo no jedro. No, drug problem odgovora, bojim pa se, da se rešitev; če bodo ljudje hoteli izobraževali in usposobili med investitorji velja tako v so tu davki. Kolegica je pred bodo naši zanamci še bolj do župana, bodo morali v tudi za civiln^ strokovnja* primeru starih blejskih vil časom dobila od občine nekaj utapljali v vsej papirologiji, ki mesto. Kot sem že rekla, pa ka in sodelujete v Civil Military Coopération (CIMIC) v okviru Nata oziroma Slo* kot za meščanske hiše v tisoč evrov za obnovo strehe, je potrebna» da kaj starega vidim problem v drobljenju mestnih jedrih, pa ne le v od tœa pa je morala skoraj za ohranimo pri življenju. Veli- stanovanj. Namesto da bi Kranju, ampak tudi po dru- četrtno zneska plačati davka, ko časa izgubimo tudi v pre- hišo prenovili tako, da bi v venske vojske... gih gorenjskih mestih. Rav- Kar se tiče davčnih olajšav za govarjanjih s projektanti m njej uredili tri meščanska "Opravila sem vse tečaje in no danes sem dobila vlogo lastnike kulturnih spomeni- lastniki objektov, časa za naše stanovanja višjega cenovne- sera usposobljena civilna nepremičninske hiše, v kate- kov, ni nobenega napredka, strokovno delo pa nam ga razreda, investitorji raje funkcionalna strokovnjakinja ri prosijo za dovoljenje za na- skoraj odkar sem v službi, zmanjkuje. Počasi prihajamo naredijo kup manjših stano- za varstvo kulturne dediščine domestno gradnjo na lokaciji Zatoje včasih težko prepriče- do spoznanja, da vsega seve- vanj in jih trgu ponudijo po za sodelovanje v CIMIC. To objekta, ki je vpisan v register kulturne dediščine. Kljub vati ljudi o pomenu naše kul» da ne bo mogoče rešiti. Mne- relativno ugodnih cenah. pomeni, da kot dvilistka lah turne dediščine, saj ta prav nja sem, da je seveda potreb- Kranj pa bo veliko pridobil ko sodelujem v misijah na temu da so seznanjeni z njih najbolj udari po žepu. no napeti vse sile, da rešimo s poletnim prizoriščem v kriznih območjih, kot so Af- vpisom, vseeno poskusijo. Ljudem moramo dati tudi ključne objekte v naseljih, gradu Khislstein, ki bo do- ganistan, KosovoV organi« Zavod jih seveda najprej sez- korenček, ne samo palice." nani z varstvenim režimom, hkrati pa moramo biti pozorni tudi do anonimne arhitek- končano prihodnje leto. Pre- zadji nas je izšolanih že prepričana sem, da bo jedro po- cej Slovencev, vsak za svoje da pač nadomestna gradnja Ko govoriva o kulturnih ture, Id sooblikuje kulturno časi spet dobilo kulturno in področje, jaz seveda za varo-za varovani objekt ni mogo- spomenikih državnega po- krajino celotnega prostora, družbeno vlogo, kot si jo za- vanje kulturne dediščine, ča. Izjeme so le primeri, ka- mena, kje v tej smeri je tre- Sporna novogradnja v Podko- služi. V načrtu je direktna Moja naloga je med drugim, dar so objekti zelo statično ogroženi in jih preprosto ni nutno Prešernova rojstna hiša v Vrbi? Ministrica za renu je lep primer, kako lah- povezava Pungrata s Plani- da vojsko in vse vpletene na ko previsok objekt negativno no preko brvi za pešce in ko- laiznih območjih ozaveščam več mogoče rešiti. V takih kulturo Majda Sirca je bila vpliva na videz celotne vasi." lesarje, na Pungratu naj bi in opozarjam, da je kiiltuma primerih poprosimo za po- ob 8. februarju v izjavah moč našega statika in na precej spodbudna. Ste si strokovnjaki z zavoda bil tudi mladinski hostel... " dediščina pomemben sestavni del narodove zgodovine in podlagi nj^ove ocene potem "S kranjske enote Zavoda in urbanisti še vedno v podo Brez občutka za zgodovino presodimo, ali je mc^oČe de- za varstvo kulturne dediščine bnem odnosu kot pes in in Želte po raziskovanju sta* tudi njegove prihodnosti ... Če ne bi imela tu na zavodu diščino odstraniti. Pri preno- smo že konec leta 2004 mačka? rega vašega poklica najbrž toliko dela, bi se z veseljem vah poskušamo ohraniti po- predlagali celotno vas Vrbo "Dejstvo je, da v Sloveniji m mogoče opravljati... udeležila kakšne misije n leg spomeniških sestavin za spomenik državnega po- urbanizma sploh ni več. Po- "Malo estetskega čuta se- tudi interiere, kolikor je le mena predvsem zaradi sim- glejte, kaj se je zgodilo v so- veda moraš imeti, zagotovo Kaj imate trenutno v delu...? mogoče. Žal pa povsod ne gre, bolnega pomena. Skupaj s seski Britof-Voge? Vsak je pa tudi pravo meio zanima- potrebni so kompromisi." kolegicama smo pripravile naredil hišo, kakršna mu je strokovne osnove za razglasi- prišla na misel, splošna po- nja za arhivske vire, za zgodovino. ' ' Zakon je na tem mestu zelo tev kulturnega spomenika, doba naselja pa je še eno neprijazeii do investitorja, • . - H. sa) pcdora vaistvem [ utemeljile predlog ter ga jo-slaJe na Ministrstvo za kiitu- novo "sračje gnezdo"." "Čakamo, kdaj bodo na Blejskem gradu začeli s prenovo celotne infrastrukture, dokončati moram zastavljeni lo nekaj zidarskega znanja, konservatorski program za kadar se lotevate zidovja Blejski otok, intenzivno se re- zaščitna arheološka izkopa- ro. Očitno je vse skupaj oble- Omenili ste, da se bodo starih hiš, gradov, cerkva ... stavrira grad Dmča v Dvorski vanja na pleča investitorja ... žalo v predalu. Leta 2007 ljudje začeli vračati tudi v Tega sem se dobro pri- vasi, grad Khislstem, h koncu Če je ta zasebnik, navaden smo skupaj z občino v Vrbi stara mestna jedra. Pa ven- učila, to po tridesetih letih gredo dela v cerkvi sv. Janeza državljan, je denar zagotovo pripravili tudi javno razpravo dar trenutno kaže ravno na- dela v stroki že lahko rečem, v Bohinju in na gradu Tu- velik problem. na to temo. Zdaj Čakamo, da sprotno. Če pogledamo "Država je vedno bolj ma- se bo na ministrstvu vendar- Kranj, se je poslovni del v Vsak spomenik, ko začnem delati na njem, jemljem Štanj v občini Moravče; pravkar za Kroniko pripravljam čehovska do kulturne dediš- le kaj premaknilo. Vrba bi glavnem že izselil iz mesta, kot osebnost, nanj gledam članek o zgodovini gradu, čine. Po zakonu lahko vsak bila prva vas, ki bi bila razgla- struktura prebivalstva ni kót na posameznika. Najprej Znova bo potrebno na fasado lastnik kultumega spomeni* šena za spomenik državnega ravno spodbudna . moraš spomenik spoznati, radovljiške graščine, restavra- ka na Ministrstvu za kulturo pomena na Gorenjskem." "Trgovina je še vedno ti« ga velikokrat obiskati, razis- torji bodo odkrivali gotske ''Zcitfic ^ % » ^ ^ ft ^ AAM^^^a ft ^ A ^^ * ^ flv kandidira za sredstva za ob- sta, ki ljudi pritegne v me- kati vse njegove detajle freske na jezerskem, začeli novo. Javni razpisi so pona- Kakšno je sicer dandanes sto. Poglejmo Celovec, kjer šele potem lahko začneš smo pripravljati pogoje za bUTOCTlU dve blejsld vili, novi lastnik se vadi vsald dve leti, z ustrezni« stanje duha med ljudmi, ko mestno jedro živi, dokler so delati na njem." mi papirji se lastnik prijavi gre za kulturno dediščino? odprte trgovine, nato pa se na razpis, strokovna komisi- Se je to, odkar imamo svojo živžav preseli v trgovski cen- Alpinisti bi v poetičnem du Pod>Ân..., za kranjsko cerja vloge točkuje, oceni vred- državo, odkar je na pomenu ter na robu jedra, ki je odprt smislu rekli, da te mora na|- nost kultumega spomenika, dobila zasebna lastnina, kaj dlje proti večeru. Mislim, da prej "spustiti k sebi" ... bo lotil temeljite prenove gra- dvOrUna, OanCS pravim, dela ne manjka.' pa tudi posegov ... in glede spremenilo? na točke potem prideš v program aU pa ne." kev mi kar zmanjka časa. Saj lahko to potrdim, "Mislim, da v zadnjih letih župan svoj urad preselil v deti, pregledati, se na neki ' Prej sem pozabil vprašati, ^ • <. .7 pomen kulturne dediščine Mestno hišo. Idejni načrt je način pogovarjati z njim«' se ob takih strokovnih pri* èXVl]CYl]SktO prihaja v zavest ljudi. Bolj so že pripravljen, te dni si je Hkrati pa ne smeš pozabiti, znanjih, kot je Steletovo je dobro, da bo kranjski "Ta tako. Vclikc^at ga vi Neloterim uspe, drugim ne... odgovorni do svoje zgodovi- prostore ogledal restavrator, da se je kljub izkušnjam po- priznanje, pozna tudi kak- odkritit, ki mi "Tako pač je. Najpomemb- ne. opažam pa, da tudi ob- ki bo presondiral zgornje trebno vseskozi uâti. Vedno šen evro več pri plači? nejši spomeniki za obnove dobijo denar, pravila za to pa činska vodstva vidijo potenci-cal vkultumi dediščini. Turi- nadstropje in na podlagi te lahko preseneti kaj nove- "Kje pa. To je zgoij stanov- zelo veliko ugotovitev bo zavod obliko- ga. Kot radovljiška baročna sko strokovno priznanje. Za ni. Kranjska župna cerkev, ste bomo privabili s pestrost- val pogoje za prenovo ... dvorana na primer. " kjer so v zadnjem Času pri jo in drugačnostjo kulturne prenovi nastali zelo veliki ponudbe in neokrnjeno na- stroški, ni dobila v zadnjih le- ravo; takih "sračjih gnezd". tih nič, kar ni prav. Mislim, kot je kompleks s hotelom in da bi morali imeti prednost igralnico v Lescah, bi se mo- spomeniki državnega pome- rali sramovati. Upam, da na, ključni spomeniki kot so bodo tudi mestna jedra s ča- radovljiška graščina, radovlji- som spet pridobila na veljavi, Ška cerkev, tenjska mestna ljudje se bodo velikih trgov- hiša, kranjska župna cerkev skih centrov naveličali in ... Sicer pa, saj obstaja sez- bodo raje prišli v mesto." nam objektov, ki so ovrednoteni kot kulturna dediščina Imate kdaj občutek, da je v državnega pomena, in ti bi Času gospodarskega na-morali imeti absolutno prednost. Seveda tudi občine čast in vzpodbudo.' předka, številnih gradenj in prenov ter infrastniktumih same poskušajo del sredstev sprememb, prav vaša gene« zagotoviti iz občinskih prora- rad)a tista, ki lahko še reši čunov, kar pa za obsežnejše zadnje bisere zgodovinske projekte ni dovolj. V Kranju in kulturne dediščine? Osrednja baročna dvorana po zaključku del pomeni, mislim, da celo več kot priznanje, ki si ga seveda zasluži celotna skupina sodelavcev, kije kasneje poskrbela, daje dvorana taka, kot je danes." 12 ' GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2009 STOLETNICA Snovanja Maja je minilo 100 let od rojstva in 35 let od smrti Maksima Sedeja, enega najboljših slovenskih slikarjev 20. stoletja. Za pogovor o njem smo zaprosili dr. Lojzeta Gostišo, ki je v istem mesecu prejel nagrado Izidorja Cankarja, najvišje stanovsko priznanje slovenskih umetnostih zgodovinarjev. umetnost bi dal vse Miha Naguč nih krogih uživalo občudova» marvei si je vsak iz nje izluš- je bil, kot rečeno, hkrati tudi rana krajina. Za to si ne bi ....................................... nja vredno spoštovanje. Sam čil lastno različico inovativne Maksov atelje. Čeprav nabito upal reči, da krajin ni slikal, Z Maksimom Sedejem sta sem v njem vedno slutil ne- modernosti, vendar - z izje- z duhom ustvarjalne energi« le podrejal jih je figuralnim bila rojaka, oba po rodu Ži- kakšnega iskrenega, nepo- mo Kregarja • Se vedno v šir- je, je bilo stanovanje odsev kompozidjam, ki jih je zasa- rovca. Kdaj ste prvič slišali kvarjenega otroka, ki bi življenje dal za svojo umetnost" zaniř še zakoličenem, posodobljenem 'barvnem realizmu'." sodalne bede slikarja v svo- jal vanje. Da se domačih bodnem poklicu» čigar druži- klekljane in vaških čevljarjev " Ko sem bil še otrok. Oseb- na se je iz dneva v dan sooča« no ga tedaj nisem poznal, Umetnostni zgodovinarji Pravijo tudi, da je vse življe- \á z vprašanjem, kako preži- ni spomni] v svojih delih, bi morebiti lahko razumeli niti kdaj koli videl." ga označujejo za "žlahtnega nje slikal eno samo sliko > veti. Sedej o teh stiskah ni tako, da so ga slikarsko pač intimista" in "barvnega rea- svojo družino? rad govoril, več mi je o njih manj pritegnili kot našteti Kdaj pa sta se prvič srečala? lista". Zakaj? "S 'pars pro toto' smemo pripovedovaia njegova žene motivi žanjic, kopalk, ribičev 'Nekaj mesecev po konča- "Z vso pravico, zakaj po pritrditi tudi tej metaforični Ankica, po očetu Slovenka, in cirkuških artistov; kot so- ni vojni leta 1945 v Ljubljani, impresionizmu in'déforma- izjavi, zakaj nedvomno je po materi srbska (udinja, cialno kritični pa bi se mu ti Pozdravil me je kot rojaka, cijskem' ekspresionizmu je bila Maksu njegova družina daljna sorodnica kiparja Me- motivi bolje uveljavili v grafiki, a je njegova Črpala motivne spodbude v prvi vrsti iz te- Starega znanca. V naslednjih prav on s sošolci • povečini z najljubši in najpogostejši sli- štrovića." letih najinega poznanstva se je moje prepričanje o Sedeje- zagrebške akademije - prinesel k nam nekakšno novo karsld motiv, pa če mu je bila za model vsa družina ali le Na njegovih slikah pogosto danje socialno obarvane lite- vem toplem človeškem zna- različico 'fi'ancoske' realistič- njeni posamezniki. Po nje- **nastopa1o" kopalke, ribiči, rature, kakršna je Mrzelova čaju, kakor sem ga občutil že ne smeri s čistejšo barvo ter govi izjavi ga ni motil niti ob najinem prvem srečanju, oblikovno prepoznavno, 'družinski direndaj', ko mu žanjice, sprehajalci, cirkuški artisti in harlekini ... bijiga Bog v Trbovljah." samo še poglobilo." osebno poetizadjo. Ta je bila je bila sprejemnica hkrati Klekljaricam in čevljarjem V zgodnjem delu mu tudi pri Maksimu - prijatelji smo - atelje. Tudi sicer mu je bila iz domačega kraja pa slike socialna tematika ni bila Vam je kdaj pripovedoval o ga rajši klicali kar Maks • iz- skrb za kar veliko družino za- svojem otroštvu na Dobra- razito lirično mehka, 'in- obljubljena obveznost, ki se čevi ali o svojem poznejšem timistična', pri Omersi bolj ji ni nikoli izneveril." odnosu do svojega rojstne* fovistično razprta in kon- ni *'privoščir. Tudi krajin ni slikal... tuja, sam je v svojem življe- nju okusil revščino. O tem ga kraja? "Žal se spomnim. li trastno odločna, pri Stanetu nič takega ne Kregarju, ki se jim je pridru* žil s praške akademije, pa si je upala celo prestopiti v družina živela? poznali Ankico? "Kolikor je meni znano, so pričajo izjemni lesorezi iz res izjemno redke Maksove zgodnjih ciklov Predmes^e slike, kjer ne prevladujejo fi- in Bog v Trbovijah. Je res, da guralni akterji in je krajina je originalne lesene matrice zato le bolj aii manj razživeta "Petčlanska družina si je 'odrska kulisa'. A v istem Bilje prej nizke démiji v zagrebu? Je kdaj pripovedoval o svo- 'nadrealnosť. Njihov Klub našla skromno dvosobno sta- stavku moram dodati, da je jih študentskih letih na aka« neodvisnih torej ni družilo novanje v Rožni ulici v Ljub- to vedno in povsod čudovita. Sedej ubadal vse do svojih skuril v neki medvojni zimi, ko so bili brez kurjave? Revščina, s katero se je dobesedno priseganje na Ijani. Dnevni prostor, kjer so iskreno občutena, barvno in zrelih let, ko je dosegel ne le "O tej svoji življenjsld mi- skupno slogovno dogmo, se zadrževali večji del dneva, oblikovno avtorsko kondpi- ustvarjalni vrh, marveč tudi kot srednje zeriji med študijem mi ni pravil le Sedej, ampak tudi postave, suhljat, Frančišek Smerdu, s katerim sta imela najeto sobo na nekako krhek in Mlrogoju. Hramla sta se na porti dobrodelne ustanove ranljiv. na Tuškancu in jedla s pločevinastega krožnika, na kate- Po značaju pa rega je bila žlica priklenjena z verigo. S Francetom Urši-čem in Zoranom Didkom so . , tavali po mestnih menzah in razumevajoč in podrumih, kjer so reklamira- -, , li'finiručaksa melšpajzomi nikoli vsiljujoč bištekom , obiskovali mle i i prijazen s\;oje mnenje kamo Horvatič, Id je slovenskim študentom nudila J- -, 'odprti račun', tako da so se sodbo ah vsi po vrsti lahko zadolževali , , in ji nekateri mogoče za prepričanje. zmeraj ostali dolžniki. " Sam sem v njem Kakšen pa je ta umetnik ba. vedno slutil po postavi m po značaju? "Lahko bi rekel, da prej nizke kot srednje postave. nekakšnega suhljat • ponuja se mi ozna ka, da nekako lahek in ran- iskrenega, Ijiv. Po značaju pa prijazen, razumevajoč in nikoli vsilju- nepokvajjenega joč svoje mnenje, sodbo ali prepričanje. Celo preskro- otroka, ki hi men se mi je dostikrat za- zdel, še posebno pozneje, ko življenje aal za si je že pridobil nadpovpre- čen slikarski renome in je SV(yO umetnost, njegovo ime v naših kuJtur- Maksim Sedej. Atelje (Družina), olje na platnu, 1937 GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2009 STOLETNICA Snovama redkost in izjemno koristno za mlado nerazgledano vedano pritrjuje najviSji oce ni: Sedej zagotovo šteje med slovensko slikarsko elito 20. umetniáko srenjo." Je res, da je imel za svoj čas stoletja!" bogato knjižnico, da jeveč* krat potoval v tujino, biJ edi- Ko so vam zadnjič izročili nt Slovenec na beneškem nagrado Izidorja Cankarja, bienalu 1940? "Sedej je bil zagotovo eden najbolj likovno informiranih ^Mislim, ^ vse do zdaj po- Družinu jc hUu nanrt nr>rni>t^ na\\n4ii rvp» ^ njegov najljubši m najpogostejsi slikarski motiv, vsa ali le njeni posamezniki so vas med driigim označili za "Mibeličevega Ecker» manna". Upravičeno, saj profesorjev, morebiti mu je sle največji poznavalec nje- bil v tem enakovreden le Sta- govega opusa. Mihelič in jVioti/ Sa ni niti ne Kregar, ki pa ni učil na Sedej sta bila profesorska ^ Akademiji. Menda je premo* kolega na akademiji; imata dfXlŽinskí gel med vsemi tudi naiboij ta dva ustvarjalca, po opu izčrpno knjižnico modeme sih povsem različna, tudi si umetnosti in, kot sem prej cer kaj skupnega? omenil, s primernimi knjiž« "Nedvomno, in to kar v več direndaj, ko mu je bila dnevna nimi vzgledi iz nje pomagal likovno značajskih prvinah, svojim učencem. Kot udele- Medtem ko je bil Mihelič pr- Hkrati ženec beneškega bienala je venstveno grafično namer- že leta 1940, pa tudi dosti- jen in je to pri njem čutiti ioat pozneje potoval na raz- tudi v slikarstvu, je Sedeju atelje. stave v tujino, še posebej po prav slikarsko občutenje ob- Tutíí sicer VHU IC letu 1948. ko so se razprle like in barve pisano na kožo, je opazno tudi v giafikj, J^^^ A prej omen ena revščim, ki državne meje." najboljša slika? oba obarvala z grenkim pri- Maksim Sedej, Portret žene, olje na platnu» 1942 Katera je za vas Sedejeva je bila skupna usoda obeh, je y^UJcQ dvUŽinO "Nerad se odlc^ za k^- okusom socialne prizadeto- zaoUjuhljena n kou na) - saj b ne povedo sti. Res pa zelo različno: ^ nič absolutnega, marveč so medtem ko ostaja Sedej ne- ohveZnOSt ki Se čista relativnost biti najboljši poboljšljivo mehak in liričen, ' med slabimi ne zagotavlja se Mihelič dostikrat spusti v niti tega, da si dober! Zato bo ostro družbeno kritiko, ki si tudi moja odločitev, da je nje- je v času njegovega uporni- izneVeril gova najboljša slika portret škega Roga privoščila celo ji ni nikoli splošno priznanje tako stio- karstvu. Toliko ga je privlači- kovita pripoved ni bila na- žene Ankice, docela subjek- karikaturo. Tudi v lildh nju- ke kot javnosti, je bila nedvo- la barva, da jo je uvedel tudi v merjena posebej za otroke, je tivna presoja, ki tudi pri nih motivnih akterjev je pri mno netilo njegovega kritič- svojo grafiko in ustvaril ne- vendarle pravljična liričnost meni nima avreole trajrosb; obeh čutiti 'proletersko' po- nega pogleda na tedanje sod- kaj izjemno uspelih barvnih njegovih ilustriranih juna« v drugačnem razpoloženju, v reklo, le da je pri Maksu lirič- alne razmere. Ta ni bil priču- lesorezov, redldh v naši teda- kov pritegovala tako odrasle drugačnih soseščinah slik bi no, nekako poetizirano, pri joČ samo v rijegovi grafiki, nji grafični produkciji." ampak tudi v slikarstvu, kjer kot najmlajše. Spominjam • morebiti tudi jaz izbral dru- Francetu pa dostikrat drama-se, kako sem jih z navduše- go deio, zakaj Sedej je kot tično, a vselej kar se da trdno pa se, kot je sam povedal, ni Menda ga ni starejšega Slo- njem ogledoval po knjižicah presenedjivo usklajen ozemJjeno. Tudi Mihelič bratil s socialno kritičnimi venca, ki se ne bi srečal s mladinske literature in tiste ustvarjalec realiziral toliko kot drugi 'Neodvisni Zagre-obsodbami nekaterih ekspre- katero od Sedejevih ilustra- za 'resne' odrasle, pa celo v odličnih del, da že najmanjše bčani' pa celo Kregar - ne po-sionističnih slikarjev in grafi- cij v številnih knjigah za nadaljevankah slikanic po ča- nihanje gledalčev^ čustve- zna tradicionalnega modela* kov, katerih dela so umetni- otroke in mladino, pa tudi sopisih." ški izraz podredila propa* za odrasle. Ith cenite? nega razpoloženja lahko po- djskega napenjanja svetlobe stavi na glavo odlodtev, kate- in sence, ampak le njune gandnemu. Maksova sodal- "Sedej je nekje dejal, da se So vam njegovi številni štu« ra slika je najboljša v tistem ploskovite barvne in tonske na kritika ostaja v okvirih nje- je ilustraciji posvečal pred- denli na Akademiji za likov-govega ustvarjalnega znača- vsem iz praktičnih potreb, se no umetnost kdaj pripove* trenutku. A kakorkoli že, je 'Ankica' nedvomno vrhun« kontraste. In obema je pri srcu figuralika, resda Sedeju dovali. kakšen je bil kot profesor? tista IZ ski dosežek, ki bi se ga ne predvsem sramovali niti naiodličnejši 'družinskega' interjerja, Mi- "Res je, več slikarjev, ne- slikarski mojstri. Samo po- heliču pa iz vaških in gozd- ja, vselej lirično mehka, pri- pravi, za izboljšanje svojega krita, a prav 2ato izjemno su- livinga', a je to 'neumet- gestivna v svoji zadržani, niško' potrebo sam omilil z samo bistvo sodalnih krivic izjavo, da ga je ilustrativna kdaj njegovih učencev na glejte, kako občutljivo je nih prizorišč. In še bi lahko razgaljajoči slikarski in gra* morivika dostikrat tako ču- Akademiji za likovno umet- uskladil arabeskno liso Žen- našteval. Vsekakor pa je fični dikdji. Kruto stvarnost stveno pritegnila, da jo je po- nost, mi ga je hvalilo kot skega života v čisti črnini, ki Maks kot profesor na Akade- socialnega položaja njegove tem poustvarjal s polnim uspešnega in priljubljenega jo je še impresionizem zav- miji slovel kot slikar posebne družine pa zagotovo najbolj umetniškim zanosom. In za« mentorja. Po svojem značaju račal kot 'nebarvo', pri njem občudjivosti za barvo, France nazorno potrjuje njegova pri- res smemo zapisati, da pred-poved, kako ie moral zimski stavljajo njegove Uustradje nekako plaho zadržan si je iznašel posebno metodo pa je polno zaživela v celovi- pa kot grafik, s posluhom za tem toplem interierju! In konstruktivno trdnost predmetnih oblik." mraz preganjati 5 kurjenjem najvišjo raven tovrstne slo- usmerjanja študentov. Ni kako domiselno je rešil kon- svojih originalnih lesoreSkih venske dejavnosi, saj so do- imel navade ostro loltizirati trast osvetljene polovice tele- matric, kar je nedvomno ne- cela enakovredne njegove- naslikano ali učencu dopove- sa nasproti osenčeni: osvet- Miheličeva dela si lahko - popravljiva izguba za našo mu slikarskemu in grafične- dovati z besedami, kako mis- Ijenost je pričaral zgolj z beli- tudi po vaši zaslugi • ogle* kulturno dedišdno, saj oba mu opusu. Občudovanja vre- li, da bi bilo najbolje izboljša- mi pikicami na črni podlagi! damo v njegovih stalnih njegova grafčna dkla Pred- den je njegov posluh za zna- ti sliko; ne, Maks se je omejil Pa tudi plastidteto obraza je zbirkah v Škofji Lold in na mestje in Bog v Trbovljah so- čaj dane literarne predloge, na kratek, a zelo praktičen dosegel brez stopenjskega Ptuju? Bi ne bilo prav in dita danes med inovativne in zato nepogrešljive dosežke tedanje naše grafike." znal se ji je približati, se ji podrediti ne le v vsebinskem nasvet: 'Prinesel vam bom modeliranja, ampak • tako reprodukcij o /e slik ar j a /e v, kot n j ego vi ' neodvisni' kolegi primemo, če bi kdaj dobiK tudi stalno razstavo del okviru pripovedi, marveč da boste videli, kako je/so - inovativno, kar s poplošče- Maksima Sedeja (ali vseh tudi v avtorskih posebnostih, uspešno reši)/i prav ta vaš li- no senčno p>olovico." fe bil slikar v njem močnej* značilnih za posamezna ča- kovni problem!' In je na ta Sedejev) v Žireh? "Povejte mi rajši, koga ši od grafika? sovna obdobja pa za narod- način najbolj nazorno naka- Za življenja je Sedej prejel mora biti sram, da se to še ni "Ne hi hotel tv^ati, v čem nostne razlike. Posebno ob- je bil močnejši, zakaj v obeh zvrsteh likovnega ustvarjanja čudovanje so vzbudile njegove ilustracije orientalskih zal eno ali več poti do kvalitetne stvaritve. Pa tudi sicer Prešernovo in trikrat Levsti- uresničilo! kovo nagrado (za knjižno I» je rad kazal svojim študen* ilustracijo). )e ob stoletnid Upajva, da se že letos, ob je bil izjemno kvaliteten, res vsebin, saj jih je znal nadgra- tom reprodukcije velikih njegovega rojstva že m<^o- umetnikovi stoletnici, tudi pa njegov življenjski opus diti s slogovno eksotiko nji- mojstrov modeme umetno- če reči, da sodi med najbolj- v tem pogledu kaj premak- potrjuje, da se je največ in hovih tradidonalnih kultur, sti, Icar je bilo v obdobju ta- še slovenske slikarje 20. ne, vsaj v glavah! Hvala za najbolj zavzeto posvečal sli- Čeprav njegova risarsko sli- kratnega socrealizma prava stoletja? pogovor. H GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2009 PISATELJICA Snovarn Tatjana Kokalj je pisateljica, ki se najraje poglablja v otroški svet domišljije. Izdala je že več kot trideset otroških slikanic, pred dnevi je bila nominirana za nagrado desetnico. Po knjižnični izposoji je med slovenskimi pisatelji že nekaj let na osmem mestu. Otroci so v SI kritiki Jasna Paiadin atjaoa Kokalj iz Doba pri Domžalah je profesorica razrednega pouka, slovenščine in pedagogike, đanici Društva slovenskih pisateljev in avtorica številnih osnovnošolskih učbenikov in priročnikov. Učiteljski poklic ji je bil položen tako rekoč v zibelko, saj predstavlja že peto generacijo uâteljic v svoji družini, ki se z vsem srcem posveča vzgoji in izobraževanju najmlajših. Že petnajst let uči v osnovni šoli v Dobu, ljubezen do otrok, slovenščine in pisanja pa že vrsto let združuje v otrošldh in mladinskih zgodbah. Je namreč ena bolj priznanih otroških in mladin- skih pisateljic pri nas. ''Svojo zgodbo za prvo otroke sem objavila v Cicibanu III videli svoje delo v i^vi» ji, ki sem jo tudi sama brala kot otrok, je bilo izjemno do» živetje. Zgodbe sem sicer začela zapisovati ob rojstvu hčerke Anje in sina Mateja, saj sem jima takrat veliko pripovedovala, izmišljevala sem si zgodbe in jih zapisovala na Uste papirja, ob tem pa sem si vseskozi želela, da jatjana Kokalj bi zares začela pisati. Zaželela ^pm si tudi pisalni stroj in čen, ali pa jo celo spreme- leta 2004 dobila priznanje tudi del mene, moji glavni Ijih paČ običajno. "V deželi ga čuvala kot svetinjo za ta "Ko piSCftl, krat, ko bi zares imela čas pi- nira, če je že napisana/' Pisati kakovostno mladin- Hinka Smrekama na bienalu junaki pa so večinoma živali, pogumnih princes je knjiga, ilustracije v Cankarjevem s katerimi se lažje približam ki so jo kritiki uvrstili nekje , J , sati, no, pa sem v resnici sko literaturo ni enostavno, domu. Knjiga Naježene pri- otroškemu svetu in njihovim na mejo med mladinsko in vedno iznaiam nanj napisala zelo malo, saj saj so otrod najhujši kritiki, gode je bila izbrana kot naj- vsakdanjim težavam," pravi odraslo literaturo, nastala pa ga je kmalu prehitel računal- pravi. "Ko jim nekaj ponu- bolj primerna slikanica za pisateljica, katere 'najljubši je med lanskim potepanjem pravljični lik je Mojca Pokraj- po Angliji, ki je meni zelo cuJja, teme, o katerih piše ljuba dežela. Tudi sama sem sama, pa prijateljstvo, druži- namreč zelo tradicionalna. IZ sebe m niti s nlk,^' se Tatjana KokaJj spo- diš, točno vedo, kaj berejo, obdaritev novorojenčkov, sli , minja svojih pisateljskih za- sploh če so vzgojeni v kritič- kančkom zavesti Četkov, Id so jih zaznamovale ne bralce in to se mi zdi zelo kanica Polonca in prijatelji je bila nominirana za najlepšo posamezne objave v otroških pomembno, zato tako svojim slikanico, dvakrat pa je bila na, medsebojni odnosi in rada imam zgodovino, kultu* ne razmišljam, revijah, leta 1997 pa tudi učencem kot svojim vnuki- nominirana tudi za nagrado strpnost. "Ko pišem, vedno ro, praznike, družinske obi- - Abeceda na potepu, prva od njam velikokrat berem tudi desetnica, Id jo člani Društva izhajam Iz sebe in niti s kan- čaje in podobno in v Angliji ali uO ZSOdba številnih knjig, ki jih je izda- kakšne bolj preproste stvari slovenskih pisateljev podar- Čkom zavesti ne razmišljam, sem se res počutila del vsega la doslej. zanimiva m in dela drugih pisateljev, da jajo svojim kolegom - leta ali bo zgodba zanimiva in tega. Vrnila sem se polna vti- Njeni bralci so mlajši in lahko primerjajo in sami 2007 za knjigo Kamen v kako jo bodo otroci brali in sov, kraje in doživetja sem , - - starejši otrod, stari od dveh spoznavajo, kaj jih spravi v žepu, pred dnevi pa za knji- sprejeli. Pišem tisto, kar torej že imela, le Še junake kako JO bodo do štirinajstih let, njen nav- smeh, žalost, v kaj se lahko go Zajec Emil, ki jo je skupaj sama čutim, je pa res, da z sem dodala in nastala je dih pa zadnja leta predvsem vživijo. Ocene, kaj je kako- z nekaterimi drugimi sloven- otroki delam že tako dolgo, zgodba," pravi in mimogre- Poseben pomen pri otroških slikanicah ima tudi ilu^- de doda, da je napisala tudi že roman za ženske, da se ukvarja tudi z dramskimi be- otroci brali in Stin in dve leti stari vnukinji vostna mladinska literatura, skimi pisatelji predstevljala da vem, kaj se jih dotakne." , , ^ Gaja in Neža, ki poskrbita, so lahko subjektivne, na fudi na turneji po Ameriki. sprejeli. Pišem, da se še lažje vživi v otroški splošno pa velja, da morajo ' "Pisateljski kolegi mi sicer ^ svet "Knjige so eno tako res dela za najmlajše imeti neko pravijo, da sem pri pisanju tracija. "Ko pišem, imam sedili in da je bilo nekaj nje- kar sama čutim, posebno doživetje; ko jih pi- sporočilo, širino, ne smejo hitra, a meni se zdi, i vsako zgodbo v glavi v besedi, sli- nih pravljic prevedenih v hr- šeš, se • kakor je enkrat rekla imeti nekih lažnih predstav o knjigo pišem dolgo, saj bese- lah in bar^, a to je moj no- vaški in angleški jezik. je pa res, aa z Desa Muck . ^utiš, kot bi življenju. Vsak si naredi svo- dilo veliko popravljan» pre- tranji svet. Ko oddam besedi- Pred izidom je še kar nekaj J , J - ^ bil bog, ker vbistvu odločaš o je mnenje in bere tisto, kar den ga dam iz rok. Gre za cel lo, prav z navdušenjem ved- mladinskili knjig, zanima pa otroki delam ze življenju, o svojih junakih, o se ga dotakne." Pravljice in proces • najprej se rodi ideja, no čakam na slike, saj moje jo tudi spominska literatura, vsem. Velikokrat se zgodi, da zgodbe Tatjane Kokalj niso nato zgodbo nosim v sebi, pravljice svojo končno podo- zato bo v prihodnje napisala tako aOlSO, da imam namen napisat kakš- medboljbranimilemednaj- prenašam v glavi, zamislim bo dobijo prav z ilustracijo," svoje mladostne spomine, s - , ,, J no bolj žalostno zgodbo, a se mlajšimi, ampak so ji pri- si junake in v določenem tre- pravi Tatjana Kokalj, ki med katerimi svoje mlade bralce vem, kaj sejih mi junak tako priljubi, da mi znanje doslej že večkrat na- ' nutku takšna zgodbe začne vsemi svojimi knjigami po- že zdaj navdušuje na števil- , - ří i® ^^^ ^ zgodbo vedno menili tudi stanovsld kolegi, silit na piano in takral jo na- sebno mesto namenja prav nih srečanjih, ki jih ima po dotakne. speljem tako, da je konec sre- Slikanica Miška in veter je pišem. V prav vsaki zgodbi je svoji zadnji, kot je pri pisate- slovenskih šolah. R« kavi. o kvTmh naplikih In /^r^^m^tU^^ pťfijAi UrvceptiN R^na cene: 18>78 EUR Za naročnike 20% popust; 15 KUft pfMjmo rod polVHM Gorenjski Glas Nareàla spr«j«mamo na-. W201 42 41, nd rĐcnine#9'9ld$ Ji ali na Gorenjskem glasu« Bleíwefsova A. Kranj, vs^ dan od a. do 19. ure petek do 16. ure. Nova knjiga za lep, naravi prijazen vrt vseh velikostí (lahko levček ob hiš}). PredstQ\^ljamo vam kompost, kije srce in duiû naravnega vrta, iň visoke grede, ki vse bolj osvajajo sodobne vrtičkane Naročila sprejemamo po tel. it: 04/201 42 41 ali na: narocnine®g'g{as.si. Knjigo lahko kupite tudi na sedežu Corenj^kegii gldbď, vsak dan od 8. do 19. ure, v petek do 16. ure. Gorenjski Glas 95 strani Cena: i6 EUR + poštnina Naročnikom Gorenjskega glasa piiznarr^o popust) Dobra in zdrava ZELENJAVA Pmktićni msved za viH^kunc It" " Cena: H 7.a naročnike, Goreniskega glasa , 5 n&ročanje; telefon; 04 201 42 41 Hiša Kulture GG Predstavitev pesniške zbirke Mojce Luštrek Gora je moja muza Četrtek, 4. junija, ob 18. uri v avli Gorenjskega glasa l w ww.goTeniskig I a s. si Gorenjski Glas Mojci Lustrek, lektorici j'e jezik ne le pok uživa. Uživa pa tudi v obiskih gora in tako Je nastala zbirka pesmi, ob branju katerih se zavemo lepote narave, ki nas obdaja. Posebna gostja na predstavitvi bo Neža Maurer, znana pesnica in Slovenka leta. Z nami bo tudi dr. Stanko Klinar, hribovec, ki ima rad pesmi. Prisrčno vabljeni na prijetno pesniško obarvano druženje in klepet. Gorenjska 96 MHz GG mali ogbsi 04/201 42 47, e-po^ta: mdliogldsi@g-glas.si wvm.gorenjskigias.$i RADIO z A R A D o v F Za okrepitev našega tima v oddelku za nabavo iščemo asistenta za pripravo deklaracij (m/ž) Vaše naloge Skrbeli boste za prevajarrje deklaracij Iz nemškega v slovenski jezik. Organizirali boste delo v pisarni izvedbo administrativnih del. m za gota vlja 11 Vaš profil Imate ustrezno izobrazbo ter Izkušnje ha področju prevajanja. Imate odlično znanje slovenskega In nemškega jezika ter dobro poznate delo z računalnikom (Word, Excel, PowerPoint). Pri svojem delu ste natančni, samoiniciativni in zanesljivi. Naša ponudba Ponujamo vam sodobno delovno okolje z veliko mero samostojnosti, temeljito in strokovno uvajanje v delo, stimulativno plačilo ter raznoliko in odgovorno delo v mladem, dinamičnem kolektivu. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. tajnika/asistenta (m/ž) Vaše naloge Dnevno boste komunicirali s tujino. Sodelovali boste pri pripravi poročil in organizirali delo v pisarni. Zagotavljali boste hitro in učinkovito izvedbo administrativnih del. Vaš profil Veseli vas timsko delo in imate smisel za organlzadio Ste natančni, komunikativni in dobro poznate delo 2 računalnikom. Imate ustrezno izobrazbo in aktivno znanje nemškega jezika. Naša ponudba Ponujamo vam dobro plačilo, sodobno çJelovno okolje in delo v dinamičnem kolektivu. Po temeljitem strokovnem uvajanju v Salzburgu boste prevzeli raznolike naloge s področja internega poročanja in administracije v tajništvu nabave v Komendi pri Ljubljani. Delovno razmerje bomo sklenili za določen Čas z podaljšanja za nedoločen čas. Smo vzbudili vaše zanimanje? * « Prijavo In vsa potrebna dokazila (Življenjepis, fotografijo in kopije spričeval) v slovenskem in nemškem jeziku nam do 13. junija 2009 pošljite na naslov: LidI d.o.o. k.d., Žeje pri Komendi 100. 1218 Komenda VABLJENI V SVET PRILOŽNOSTI! www.lidl.si 1 6 GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2009 GOVORI Snovanja Pri Mladinski knjigi je pred kratkim izšla nadvse zanimiva knjiga: Znameniti govori, V njej je Igor Antič zbral 139 govorov iz vseh časov, od Mojzesa do Baracka Obame. V tem svetovnem izboru je tudi devet govornikov gorenjskega rodu ali pripadnosti. Druže Slobodane yy Miha Nagljč ed znamenite govore je selektor Igor Antič uvrstil tudi govornike, ki so se na Gorenjskem rodili ali živeli in delovali. Ti « so (navedeni po časovnem zaporedju): Peter Pavel Glavar» Janez BJeiweis, Ivan Tav» čar, Janez Ev. Krek, Anton Bonaventura Jeglič, Ivan Hribar, Ructolf Maister, Vin-ko Hafner iu France Bučar. Prvi od "naših" je duhovnik Peter Pavel Glavar, gospodarstvenik in mecen, ki je bil od leta 1744 najemnik posestva malteških vitezov v Komendi. V tem kraju je bil tudi župnik in priljubljen pridigar. Leta 1745 je svojim fara-Tiom govoril o nevarnosti pijančevanja. Začel je s prime- Rojak France Bučar se je večkrat izkazal tudi kot govornik. rom svatbe v Kani Galilejsld, na kateri je Jezus iz vode Ču- vu, tam se bomo v eterični skači Ali niso srbski in niski dolf Maister, poznejši gene- spominski prireditvi v Draž- dežno naredil vino. Potem pa voz vsi skupaj vsedli in poto- vojaki, proti katerem so bili raJ. Govoril je nemško, saj je gošah, 12. januarja 1992. je prišel čas, ko je začel dovek vanje začeli... Kol mejni ste-vse svoje bogastvo prevračati ber stoji veličansld Triglav ne v pogubno vino in trpeti daleč od tistih gor, poleg kate- slovenski takrat poslani, molili istega Boga? bil v zboru mariborskih čast« Povzdignil je dražgoške bor« nikov poleg njega samo še ce in njihovo bitko in hkrati Ko je bilo vojne konec, so eden slovenskega rodu. Pred kritično zavrnil tako komu« temu primerne posledice. Čas, ko bi moral "Buh'' iz rih se deželne meje Primoija, na Kongresnem tipÀ v Ljub- njim je mestni poveljnik raz- niste kot antikomunisté; Koroškega in Beneškega Ijani razglasili Državo Sloven* ložil točke svojega načrta, po oloje je poslal na "narodno "Teh točk nC vina delati vodo. "Katier mi- združujejo..." V nadaljevanju cev, Hrvatov in Srbov, 29. ok- katerem bi Marburg an der obrobje". "Kaf so imeli bord rakul /čudež/ u tem našem se pelje s svojim "eteričnim tobra 1918. Govoril je politik Drau pripadel Avstriji. Tedaj Dražgoš drugega pred očmi, pTlZtlUVUlH. času ni potiebnu, kir ta člo- vozom" po meji nav2doÍ pro- Ivan Hribar, v letih i89(5«i9io je Maister vstal in dejal: "Teh kot da branijo svoje življenje vek iz sojo hudobijo taku da- ti morju. "Zdaj je kraj morja ljubljanski župan, po rodu Tr- točk ne priznavam. Maribor in življenje nas vseh! Tu ne MUVluOV leč je prišaJ, da ne le vodo te- naravna meja do Perana, iz- zinec in po svoji poletni rezi- razglašam za jugoslovansko gre za nobene ideologije! In ^ muč 7]dhi inu .«irebru, hiSa vzemši samo mesta Trst, dend Cerkljan. Zahvalil se je posest In v imenu vlade pre- Če je nosilrem ene^ eVstre- TUZSlClSClfH ZU inu svisle, snožeta inu pole, Mile (Muggia), Kopar, I z) a vsem zaslužnim za naše osvo- vzemam vojaško poveljstvo mizma uspelo, da so zaradi derva inu bošte /gozdove/ u (otok) in Peran ... Pri Peranu bojenje, največjo zaslugo za nad mestom in nad vso juž« svojega, lahko tudi zelo po- ] liQOSlOVUïlSlCO vinu pre ve me, kir s časam se začne meja slovenskega in novo državo pa pripisal - ame- no Štajersko. Kdor se bo na membnega deleža v vodenju more po gerlu stečt. Temuč hrvaSkega narečja in se vleče riškemu predsedniku Woo- območju mojega poveljstva NOE, izkoristili uspeh NOB posest IH V potrebnu inu voSit bi bilu, de skozi dolino Dragonje ali Ru« drowu Wtlsonu. "Vsa moč je upiral mojim ukazom, mu kot legitimadjo za svojo vla- Buh s sojo usemogočnostjo kava proti gričem in selom iz narodov, njim samim gre bo sodilo moje vojaško sodiš- do nad osvobojeno domovi- iftlCHU vlade večkrat lo vino ti vodo bi spre- Topalovca Lri Sočeig..." lorťj odločati o njťj, glasil se je če!" Tako se govori! no in ji vsilili režim upravlja- menil, kir taistega taku se na- Javne nastope Poljanca Iva- njegov klic. klic pravega de- Med znamenite govornike nja, ki se je pozneje izkazal prCVZetflUîfl žre ta človik de to besedo zgu- na Tavčarja in selškega roja- mokratizma, ki gre zmagos« seje uvrstil tudi v Stražišču nâjprej kot utopija in zatem , bi, farbo spremini, z goreči- ka Janeza Ev. Kreka sem v lavno svojo pot po vsem sveta, pri Kranju rojeni politik Vin- kot katastrofa, to še ne daje VOJUSkO nii očmi gleda, z ustem ger« svojem pisanju v tem časopi- Od klica pa je Wilson presto ko Hafner, ko se je na 17. seji njihovim nasprotnikom, no- mi, iz želodca strela, z nošam su že večkrat omenjal in na- pil tudi k dejanju. On za nas CK ZKJ v Beogradu, 19. ok- silcem drugega ekstremizma. ki so morali pretrpeti tudi veliko hudih krivic in poveljstvo nad smerd, z nc^am se spoteku- vajal. Neznan pa mi je bil go- Ji^oslovane od onih, ki so tobra 1988, z govornice obr- je inu uso natiiro ferderba vor vojakom pred odhodom nam še pred nedavnim grozi- nil proti Slobodanu Miloševi- mestom in nad /pokvari/: zavól katierga bo na fronto, avgusta 1914. Na- li, da nas v tla pomendrajo, ću. dvignil svoj kazalec in ga ponižanj ter bili izločeni iz ^ ^ vino na sodni dan velike tož- govoril jih je Anton Bonaven* naravnost zahteva svobodo, posvaril: "Druže Slobodane upravljanja družbe, pravice, VSO JliZHO be naprej pemeslo." tuia Je^č, takratni Ij ubij an- neodvisnost in samoodločbo. ..." V prevodu: "Tovariš Slo- da bi sedaj obnavljali prav ti- V , Janez Bleiweis, Kranjčan, ski "knezoškof', po rodu iz Vem, da možu, kateremu se bodan. to kar si predlagal, sti položaj, iz katerega so ti StCUeVSkO, Kdor kije postai prvi oče naroda, je Begunj na Gorenjskem, bodo dvigali spomeniki po razmislite dobro, razmislite ekstremizmi zrasli: razkla- velikokrat nastopil kot govor- "Možje, kliče Vas cesar, da z vsem svetu, tudi Jugoslavija dobro, po kateri poti boste šli nost družbe, ne samo na rev- orožjem v roki branite katoli- postavi dostojen spomenik A ..." Svarilo ni zaleglo, Slobo ne in bogate, pač pa tudi na žabnem srečanju v ljubljan- ško Avstrijo, katoliško našo najlepši spomenik, spomenik in njegovi so šli v smer, ki se tiste, ki imajo vedno in do se ho na nik. v govom na prvem dru OuVnoC^li YnOje^a ski čitalnici 24. novembra cesarsko rodovino zoper za- hvaležnosti, postavimo mu v je za njih slabo končala. Haf- končno prav, ki so v posesti -, , - 1861, je zamejil tudi ozemlje, klete sovražnike samega {e- svojih in v svojih potomcev sr- nerjevo svarilo ni zaleglo, absolutne resnice in zato poveljstva upiral na katerem se govori "jezik zusa, pričujoče^ v zakra- dh." Spomenika mu spričo priznati pa mu je treba po- smatrajo, da imajo pravico slovenski", ki ga je razločil od mentu ljubezni ... Možje, dc^janj, ki so sledila, ni bi]o gum, Id ga je takrat poka^. drugim ne samo vsiljevati tîlOjiyn UkaZOn^, različnih ' kranjskih šprah". kako vzvišen, kako svet, kako treba postavljati, ne v kamnu Zadnji od izbranih gorenj- svojo voljo in poglede, am- Zanimivo je, da je bila že po Bogu dopadljiv je boj, v kate ne v srcih. skih govornikov je pravnik in pak jim tudi vladati in si jih mu ho sodilo njegovem meja med sloven- resa ste vpoklicani! Z vami je Nadvse odločno je v svo- politik France Bučar, rojen v podrejati. Prav iz teh narod- , skim in hmškim jezikom pravica, z vami je Bog, gospo- jem govoru na sestanku po- Bohinjski Bistrid. Ko je bil v nih obrobij je zraslo zlo, ki je tnOje VíyaŠkO prav tam, kjer je danes, "Po- dar vojskinih trum!" Never- veljnikov mariborskih voja- letih 1990-92 predsednik pr- sveto borbo za narodno osvo- J . ^ dajmo se v mislih najprej jetno, blagopokojni in nadvse ških enot nastopil v Kamniku vega parlamenta samostojne boditev omadeževalo tudi z sodišče! gori k našemu očaku Tr^- zaslužni škof kot vojni huj- rojeni častnik in pesnik Ru- Slovenije, je govoril tudi na bratsko krvio." GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2009 EKONOMIJ M / Stefan,za rgi@g-^as. si 17 kot družbe Po podatkih A]PES-a je gorenjskim samostojnim podjetnikom lani uspelo povečati prihodke za 15 odstotkov, medtem ko so gospodarske družbe dosegle trikrat manjšo rast. Štefan Žargi Kranj • Kot vsako leto v,maju so tudi letos nd Agenciji za javnopravne evidence in storitve Republike Slovenije (AJ-PES) tako na državni ravni kot loidi na izpostavi Kranj pripravili Informacijo o poslovanju samostojnih podjetnikov (s. p.) posameznikov v preteklem letu, ki obravnava poslovni izid in njihov premoženjsko finančni položaj na osnovi poročil, ki so jih podjetnild predložili v skladu 2 Zakonom o gospodarskih družbah. Na Gorenjskem je Temel|ni podatki o pod|etnÍkih na Gorenjskem ts 1 5 «kupjot Trgovini vzdrtevan n poptfi veiij ^OTiei io Strokovne, znanstven« In tehnifne ddavnonf Ostale deiavn««i it^ifo podjetnikov štmle zapMl«nih Q Prihodb skupaj N«to podjetnikov dohodek bilo konec preteklega leta v lež delovno alctivnih v gospo- spodarskih dnižb. Mali s. p. ženi rezultati v tujini znatno Poslovni register vpisanih darskih družbah. Gospodar- so podjetnikov dohodek po- ' boljši kot v družbah-Na tujih 6892 majhnih s. p. in dva ska aktivnost je bila pri majh- večali za devet odstotkov, ne- trgih so s. p. lani povečali pri- srednje velika, pri čemer ligo- nih s. p. lani živahnejša, saj tavljajo, da se je število majh- so se očitno hitreje prilagaja- nih iani živahno spreminjale, li zaostrenim gospodarskih Za s. p. se je namreč lani m razmeram in prihajajoči kri- gativen poslovni izid pa za 107 odstotkov. Zmanjšal se je ka^IiSk celitne gospodar-nosti> manjša je bila lani do- hodke za 21 odstotkov, gospodarske družbe pa so zabeležile petodstotni upad. novo odločilo 1315 fizičnih zi (družbe so lani zaposlile le nosnost in občutno se je Srednja podjetnika* oseb, 847 s. p. je bilo iz regi stra izbrisanih, sedem pa jih dodano vrednost je ustvarilo Podjetniki so premoženje za tri odstotke več delavcev), zmanjšala produktivnost, preDolovitev t 1 1 ^ » «9 ti * M • M m je v stečajnem postopku. 89 odstotkov s. p. (80 odstot- lani povečali za 12, gospodar- Lani in predlani sta na go- kov družb) in pri s. p. se je ske dmžbe pa za 11 odstot» renjskem delovala dva sred- dodana vrednost povečala za kov. Delež kapitala v virih nje velika samostojna podjet- 1} odstotkov, v družbah pa le sredstev je bil pri podjetnikih nika, pri čemer pa je prišlo za dva odstotka. 52-odstoten, v družbah pa 41 do velikega upada. Število za- odstoten, v obeh skupinah pa poslenih so zmanjšali veČ slili 5298 delavcev, kar je za sidbši kazalci poslovanja struktura virov poslabšuje, kot za polovico, za prav toliko Podjetniki so veliko zaposlovali Majhni s. p. so lani zapo- desetino več kot v letu 2007, medtem ko sta srednje velika Relativno bolje so se s. p. y uspeánejši so se zmanjšali skoraj vst ka zalci poslovanja. Relativno večja sta celotni dobiček in s. p. lani zmanjšala število odrezali tudi po poslovnem delavcev s 142 na 56. Če k rezultatu lanskega leta, saj je številu delavcev prištejemo podjetnikov dohodek ustvari- spodarsko aktivni na doma- pojasnimo, da AfPES v svo- S. p. so sicer v glavnem go- dodana vrednost. Naj pri tem še nosilce dejavnosti, je bilo lo 84 odstotkov podjetnikov, skupaj zaposlenih 11.078, medtem ko je čisti dobiček čem trgu, saj so le dobrih jih poročilih dosledno ne na» šest odstotkov prihodkov vaja, za katere konkretne pri- kar pomeni 27-odstotni de- doseglo le 68 odstotkov go- ustvarili v tujini, so pa dose- mere gre Recesija znižuje inflacijo Državni statistiki so v maju ugotovili o.6-odstoten dvig cen življenjskih potrebščin, pa tudi letna inflacija je že pod enim odstotkom. š rEFAN Žar GI Ljubljana - V petek je Statistični urad RS objavil podatke o rasti cen življenjskih potrebščin, ki so se v maju podražile za 0,6 odstotka, kar je najnižja majska rast v zadnjih treh letih- K rasti cen so največ prispevale podražitve tobačnih izdelkov (za 7,7 odstotka) in cene pogonskih goriv (za 2,5 odstotka), ki so višje tudi zan- di višjih trošarin, obleka in obutev sta dražji za 24 odstotka, sadje za 6,6 odstotka in podtnice v paketu za 5,6 od» stotka. Na drugi strani so statistiki ugotovili pocenitve sta- Rast cén ifvl|«njskíh potrebščin (inflacija) I t; > C t: •2 vil VIII IX X{ XII 2009 lit IV mese2na rast cen Ifrtna rastcen novanjske opreme, plina in skem načinu izračunavanja jo, prvič odkar jo izračunava- skov, Id je povezano z umir-rabljenih avtomobilov. Letna pa celo 0,5 odstotka. Ža pri- jo, pa je na letni ravni ni bilo. janjem gospodarske aktivno- rast cen je z nižjo majsko in- merjavo povejmo, da so ev* Na Uradu za makroeko- sti. Za prihodnje mesece do- fladjo ponovno padla in je z ropski statistiki v tem mesecu nomske raziskave in razvoj puščajo celo nožnost defla- 0,7 odstoťka najnižja doslej {v za države z evrom izračunali (UMAR) so podatke o majski cije (padanja cen), v drugi enakem obdobju lani je zna- (že drugi mesec zapored) inflaciji razložili kot posledi- polovici leta pa naj bi se zače- šala 64 odstoûca), po evrop- piavtakoo,6-odstotnoinflad- co timirjanja cenovnih priti- la i nřl ad ja poviševati. Maja so se tečaji povečali Cveto Zaplotnik našega pregleda) se je tečaj ..................................• • • • • delnice Pozavarovalnice Save Kranj • Najpomembnejša zvišal za 39 odstotkov, lO'ke za 25 odstotkov, Luke Koper za 21 odstotkov, Intereurope delniška indeksa Ljubljanske borae . SBI 20 in SBI TOP sta maja pridobila dobro de- . za 19 odstotkov in Gorenja setino vrednosti, prvi je pre- za 17 odstotkov, delnid Istra« segel mejo štiri tisoč točk. benza in Pivovarne Laško pa drugi se približuje vrednosti sta izgubili blizu osem od-tisoč točk. Med delnicami (iz stotkov vrednosti. Delnica Gorenje Velenje Intereuropa Koper Krka Novo mesto Lu3ca Koper Mercator Ljubljana Petrol Ljubljana Telekom Slovenije Aerodrom Ljubljana Istrabenz Koper Pivovarna Laško Sava Kranj Nova KBM Zavarovalnica Triglav Pozavarovalnica Sava SBI 20 SBI TOP Enotni tečaj (v evnh) +/- (v %) .4.2009 29.5.2009 8,80 10,33 + 174 7.05 + i9>5 54.22 68,02 -k 2.5.5 20,44 2474 + 21.0 157^60 162,75 -i- 3^3 240,05 257,84 + 74 150,08 169.57 13.0 28,38 32^59 -i- 14>8 12,02 11.11 - 7.6 42.82 3942 - 7.9 241.04 244,89 + 1,6 9,40 10,50 -i- 16,03 18,07 + 12,7 9.55 + 394 3.644,63 4-059'49 + 2 M 870,46 -i- 12,1 KRATKE NOVICE Kran) Nov bankomat ob vhodu v olimpijski bazen Gorenjska banka je v sodelovanju z Zavodom za šport Kranj namestila bankomat tudi v bližini vhoda v pokriti olimpijski bazen, kar je prvi bankomat v športnem parku v Kranju, sicer pa že devetnajsti v Kranju. "Ker je novi bankomat v bližini letnega bazena In drugih zunanjih športnih objektov, smo v Gorenjski banki prepričani, da bo dobro služIl namenu tudi poleti, ko je pokriti bazen zaprt," pravi Primož Tavčar, ki v sektorju poslov z občani skrbi za bankomatsko mrežo. Uporabniki bodo na novem bankomatu lahko dvigovali gotovino, pogledali vstanje na računu In kupili predplačnlške vrednostne GSM-kartice slovenskih mobilnih operaterjev. C. Z. Lju6l|ana Sprememba na vrhu Zavarovalnice Triglav Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je v četrtek sprejel odstopno Izjavo predsednika uprave Ar\dreja Kociča, ki je to funkcijo opravljal od junija 2005. Za vršilca dolžr^ostl je za šest mesecev imenoval dosedanjega člana uprave Vladimir- ja Mlša Čepiaka, v tem Času pa bodo začeli postopek za Imenovanje novega predsednika. Čeplak je z imenovanjem za v. d. predsednika uprave odstopil kot delavski direktor, Koclč pa bo še naprej delal v Skupini Triglav. C. Z. L) u B dana Davčne dolžnike bodo razkrili državnemu zboru Davčna uprava mora po zakonu o davčnem postopku dvakrat na leto razkriti državnemu zboru vse gospodarske družbe In samostojne podjetnike z več kot štiri tisoč evrl davčnega dolga. Prvič bo poimenski seznam dolžnikov pripravila po stanju na dan 31. maj, drugič na dan 31. december, državni zbor pa ga bo obravnaval hkrati s poročilom o (polletnem) izvajanju državnega proračuna. Vsi podatki bodo označeni kot davčna tajnost. C. Z. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj h RADIO SORA Radio Sora d.0.0./ Kapucinski trg 4,4220 Škof j a Loka, tel: 04/506 50 50. fax: 04/506 50 60. e-mail: info^radio^ora .s i » i v ě t » i8 KMETIJSTVO cveto,zaplotnik (gig-^s. s i GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2009 Obnovili Cuckov čebelnjak Muzejsko in čebelarsko društvo sta s pomočjo občine obnovila več kot dvesto let stari Čučkov čebelriak na Brtnjah. Cveto Zaplotnix hinjske osnovne šole, Obnovo so zabeli novembra lani in Bitnje - Ko sc je v predlanski jo končili prejšnji mesec, v zimi na Čučkovem čebelnja- petek so ob obnovljenem čeku, last Marije Hvala z Bitenj, belnjaku pripravili "roj", ki so podrlo ostrešje, so se "zgani- se ga udeležili "cojzovd", čeli" v Muzejskem društvu belarji in drugi, Žiga Zois Bohinj in se skupaj Kot je povedal predsednik s čebelarji Čebelarskega druš' muzejskega društva Mišo tva Bohinj lotili obnove. Da bi Serajnik, je čebelnjak po- ohranili Čim bolj prvobitno membna kulturna in čebe- podobo čebelnjaka, ki ima za larska dediščina Bohinja in gorenjske razmere nenavad» Slovenije, saj je po nekaterih no visoko ostreSje, so za podatkih drugi najstarejši na smernice pri obnovi zaprosili Gorenjskem. Iz tega, da je Zavod za varstvo kulturne de- bil prvič obnovljen leta 1830, diáčine Kranj. Občina Bohinj sklepajo, da je bil postavljen je plačala les, dani obeh dru- že pred letom 1800 in da je štev so pri zamenjavi ostrešja zanesljivo star več kot dvesto opravili veliko delovnih ur, leL Čebelnjak Že nekaj let ni panjske končnice pa so posli- več "živ", ohranil pa je prvo- kali člani čebelarskega krož- bitno notranjost, ki je zanika in tudi drugi učenci bo- miva tudi za turiste. Na petkovem "roju" ob obnovljenem ČebélnÍaku na Bitnjah Od kurilnega olja k sekancem Na Kadivčevl kmetiji in vrtnariji v Hrastju so v nedeljo v okviru dneva biomase slovesno odprli daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Prej so na leto porabili od 15 do 20 tisoč litrov kurilnega olja. Cvrro Zapiotnik H rastje • Na Gorenjskem je še vedno veliko kmetij, ki za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode uporabljajo kurilno olje, a vse več jih je, ki se od olja vračajo nazaj k lesu. Med njimi je tudi Ka-divčeva kmetija in vrtnarija v Hrastju. Kot je povedal gospodar Robert, so v minulih letih za ogrevanje hiše, rasdi-njaka in prostorov za kisanje repe in zelja porabili na leto od petnajst do dvajset tisoč litrov kurilnega oija, pri tem pa so hišo delno ogrevali tudi z drvmi. Vse dražje ku- rilno olje jih je spodbudilo k Robert Kadivec ob kotlu za ogrevanje z lesnimi sekanci / cot«d k^vm razmišljanju o tem, da bi se od kurilnega olja vrnili nazaj okrog dvesto tisoč evrov, so bičn^ metra lesa dobijo 2.3 je novo pridobitev biagoslo- k Itfsu • k suiovini, ki jc je ua pridobili tudi di^vni in ev- metra nasutili sekancev, pet- vil domaČi župnik Miloš Bri- kmetiji s šestnajstimi hek- ropski denar, do katerega pa najst metrov sekancev pa ški. Dan biomase so popes- tarji gozda dovolj. V letošnji je bila pot vse prej kot lahka, ustreza količini tisoč litrov trili še prikaz strojnega izde- zimi so se odločili za gradnjo kotlovnice s kodom na lesne "Pri ogrevanju z lesnimi kurilnega olja. lovanja sekancev in polnje- sekand je udobje enako kot Na Kadivčevi kmetiji in nja silosa, predstavitev kotla sekance in za razvod do ki- prej, ko smo uporabljali ku- vrtnariji so v nedeljo v sode- na polena, sončnih kolektor- same, rastlinjaka in dveh hiS rilno olje. Polnjenje kotla s lovanju s podjetjem Bioma- jev in solarne elektrarne ter • domače in bratove, id je od- sekanci je avtomatsko, le en» sa Roka Siihodolnika iz Luč projekta Nacionalna ener- daijena približno dvesto me- krat na teden je treba odstra- predstavili daljinsko ogreva- getska pot - NEP Slovenija, trov. Da bi prostor na dvoriš- niti pepel," pravi Robert, za- nje na lesne sekance tudi šir- ki vključuje primere dobre ču čim bolje izkoristili, so dovoljen z dosedanjimi iz- šemu krogu. Potem ko so prakse s področja učinkovite kotlovnico uredili pod zem- kušniami nove pridobitve In ogrevalni sistem z odphjem rabe energije in obnovljivih Ijo. Za naiožbo, vredno tudi z izračuni: iz enega ku- ventilov tudi uradno odprli, virov energije gg mali oglasi 04/20142 47, e-poitai maiiogídsí^^g-gUs.si www.goremskiglâsji TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANI RAZPIS za pridobitev naziva preddvateljZ-loa vlěje sole za višješolska študijska programa MEHATRONIKA in INFORMATIKA (VI. stopnja izobraževanja) za predmetna področja Program MEHATRONIKA: Tehniški predpisi in ^rofektiranje. Programiranje v avtotnaliki, Te^inološki procesi» Razvoj prooramsKiTi aplikacij A Program INFORMATIKA: operacijski sistemi, Osnove zg*adbe in delovanja računalniških sistemov. Racunaintèke komunikacije In Ofnrežja. Programiranje, Zbirke podatkov« Vzdrževanje sistemske programske opreme, Varriost in zaščita. Razvoj pn>gram&k] 1 aplikacij, InformeoijdhJ »atomi. Elektronsko podlo/anje. Komunikacijske tehnologije In storitve. RaCunamîiko vodeni procesi, Murtimedui Skladno z 92. členom Zakona o Ofganizdcil in financiranju vzgoje in izobraževanja
    âe sole podeiien kandidatu/kandidatki. Ki izpolniuie naslednie predpisane pogote; fma ustrezno mrverzitetno Izobrazbo (Pravilnik o smeri in stopnji izobrazbe precavateljev vsjs stn^kovne èoleln drugih strokovnih delavcev v višješolskem študijskem program u višjega strokovnega programa MEHATRONIKA/ INFORMATIKA- UL RS, st. 94/2008) ima pedagosko-endragoiko Izobrazbo (ni pogoj pri pivem imenovanju), ima rtajmanj tri lota delo>/nih izkušenj In izkazuje vtdne dosežke na svojem strokovnem področju skladno z vieilli za določitev vidnih dosežkov ns strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj visfe šole (UL RS, St. 1 /2009). Kandidat mo^a vlogi za prvo imenovanje priložiti; 1. 2. 3. 4. Žn^jenjepia Dokazilo o pridobljeni izobrazbi Dokazilo o najmanj 3 (ebh istražnih delovnih izkušenj (kopiia delovne knjižice) Dokazila o vidnih dosežkih na svojem strokovnem področju, in sicer najmanj 2 dokazili s p izobraževanja in na^rr^j 2 dokazili s področja strokos'nega dela) Popisano izjavo, v kateri navede predmete, za katera želi biti imenovan «ti rocja Potrebno dokumentacijo kandidati lahko dobijo na spletni strani šole ali na naslovu šo^: Tehniški šolski center Kranj. Viija stn^kovna ^la. Kidričeva cesta 55. 4000 Kranj. * intoonacije po telefonu: 04/260 40 42, Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev polljtte v 10 dneh od objav« na naslov: Tehniški šolski center Kranj, Vitja strokovna šola, Kidričeva cesta 65, 4000 Kranj, s pripisom 'Pniavar\a razpis za pndobitev naziva predavatelj/-ica višje šole'. Informacije iz prve roke Nacionalna energetska pot vključuje primere dobre prakse učinkovite rabe energije. Uporabnikom omogoča, da dobijo informacije iz prve roke. CVFTO ZAPLOTNIK Potarje • V petek se je pod okriljem zavoda za gozdove in gozdarskih drultev konča] t jo pozna t e^ Kordabenedikta (C nic u s benedictus) je do Šestdeset centimetrov xisoka enoletnica, nekoliko podobna osatu. Steblo je spodaj Ščetinasto, zgoraj pa žlezasto dlakavo. Zelo veliki listi so skoraj mehki in rahlo lepljivi, neenakomerno nazobčani in spominjajo na nacefnn kos blaga. Rumene cvetove obdaja jajčast, pajčevinasto dlakav ovojek. Plodovi so podolgovati, skoraj okrogli. Cveto- čo zel posušimo v senci in Benedikte vem u srcu pravimo tudi Benediktova roža. suho na drobno zrežemo. Vsebuje grenčine, čreslovine, sluz, olje, kalijeve, kalcijeve in magnezijeve seli, v zelo majhnih količinah pa tudi nekaj stiupenih beljakovin. A te niso nevarne, če \o uživamo v zmernih količinah. zate da se želodec izprazni Če jo uživamo v obliki čaj ne kure, se nam bo organi zem v celoti okrepil. Benediktov čaj Svetuje se priprava čaja v obliki preliva: eno žlico posušenega zelišča stresemo v skodelico vode, pustimo stati štiri ure, nato segrejemo, vendar ne do vretja. Precedimo in popijemo največ dve skodelid Čaja na dan po po- žirkh. Kopel proti zlati žili Ima to moč, da zaustavlja krvavitve, zato priporočajo sedežne kopeli s kordabe-nedikto kot zdravilo za hemoroide. Zunanje jo uporabljamo tudi v obliki toplih vlažnih obkladkov, ki naj bi pomagali pri rakastih čirih, ranah, ki se nerade celijo, in ozeblinah, še bolje storimo, če zunanjo uporabo podkrepimo s pitjem kordabenediktovega Čaja, ki čisti kri. Vino iz Benediktovega srca Za bledićne in slabokrvne V srednjem veku je kordabenedikta veljala za pravi koren lečen, zdravilo za vse bolezni. Ljudsko zdravilstvo jo čisla zlasti kot zdravilo zoper vročino. Njeno zdravilno delovanje naj bi ugodno vplivalo pri nosečnosti in neredni menstruaciji. Ker izboljšuje in čisti kri, je v pomoč pri želcdcem ali črevesjem. Po- nje. Francoski fitoterapevt pljuča. Naredimo ga tako, bledici, moUijiili zaradi slalx! tijçne so tudi njene diuretič- Maurice Messegue ji pri- da dve žlici drobno zreza-sestave krvi in slabokrvnosti. ne lastnosti. Kordabenedikta je prav posebna roža. Ljudsko zdravilstvo pripravlja tudi kordabenedik-tovo vino, s katerim krepi žele dec in Čisti zasluzena Ugo'dno naj bi vplivala na prebavila, pljuča in srce, Ne pozabimo nanjo pri pljučnicah, kašlju, katarju, pljučni znava močne krepčilne ne, posušene zeli namoči- lastnosti • vendar z njo ne mo za osem dni v belem smemo pretiravati, saj sicer vinu in potem odcedimo. utegne izzvati bruhanfe. Pri vnetju ledvic se je treba Simon Ašič je kordabe- Ravno zaradi omenjene tako vina kot čaja iz te srč- Pomirjujoča in krepćilna in srčni astmi, srčni slabosti nedikto priporočal zoper lastnosti pa jo priporočajo ne rastline brezpogojno in srčnih motnjah v zvezi z nespečnost in živčne mol- uri zastiupilvah s. hrano, ogibati. KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: kremna juha iz gomoijne zelene, svinjski kotleti na žaru, kumarična solata s krompirjem, torta iz vloženih višenj; Večerja: masovnek, koruzni kruh» kislo mlckc. Ponedeljek • Kosilo: zelenjavna juha s koščki purana, mare-lični cmoki, kor^pot; Večerja: hrenovke na žaru, glavnata solata z drobnjakom» čebulni kruh. Torek • Kosilo: Špageti po siciljansko, berivka v solati z jajcem in rukolo, marelice; Večerja: polpeti Iz mešanega mletega mesa na žaru, zeljnata solata s krompirjem in kumino. Sreda • Kosilo: pomladna zelenjavna juha, kaneioni, nadeva- ni s praženími kurjimi jetrci, tržaški solatnik s fižolom; Večerja: njoki s špinačo v sirovi omaki s parmezanom, jogurt. Četrtek - Kosilo: goveji golaž, kruhov cmok v prtiču, ledenka z redkvico; Večerja: kremni namaz iz jajčevcev, toast, jogurt. Petek • Kosilo: fižolova juha s kitajskimi rezanci, v zelenjavi, dišavnicah in belem vinu kuhana morska riba [ciplji, zoba-tec, oslič itd.), krompir v koscih s peteršiljem, zelena solata s paradižnikom: Večerja: na čebuli in dušeni blitvi ocvrta jajca, zrnat kruh, kislo mleko. Sobota • Kosilo: goveja juha z zdrobovimi žličniki, meso iz juhe, pražen krompir, rdeča pesa; Večerja: toast, rezine pršuta, pesto, jagode s sladoledom in smetano. Torta iz vloženih vršenj Teste: 12 dag rrasla ali margarine, 10 dag sladkorja, 25 dag moke, 1 rumenjok, 1 vanilin sladkor; Nade v: 5 dag n\ asia, 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žJici jedilr^ega Škroba, 1 i^anilin sladkor, 7,25 dl mleka, dobro odcejene viinje iz kompota. Iz vseh navedenih sestavin zgnetemo testo, ga pustimo počivati 1 uro, nato ga razvaljamo v velikosti pekača tako, da so robovi nekoliko dvignjeni in ga večkrat prebodemo z vili-cami. Tik preder> je testo pečeno, ga prelijemo z nadevom in s peče m o do koDca. Nadtv: maslo, jajca in sladkor penasto umešamo, primešamo še druge sestavine in prelijemo po skoraj pečenem testu. Špageti po siciljansko Za 4 osebe: 50 dag špagetov, 7 bela čebula, 2 stroka česr)a, 6 mesr\atlh pelatoj, ^ žlička iglic rožmarina, 1 dl črnega mo, io dag érnih olif, 2 žlici nasoljerjih kaper. 4 žlice oljčnega olja, parmezar\, sol, poper iz mlinčka. Medtem ko se ipageti kuhajo v veliko slane vode, olupimo česen in čebulo in ju drobno nasekljamo. Na olju na kratko oboje opraŽirno, dodamo olupljen in očiščen paradižnik ter rožrrarin in dušimo pet minut. Zalijemo z vinom. Kapre dobro operemo» oljke izkoščičimo in drobno sesekljamo ter dodamo omaki. Popopramo in po potrebi posolimo. Primešamo špagete, ki smo jih skuhali "al dente" in dobro odcedili, še malo jih prerrešamo na visoki temperaturi, da se segrejejo, posujemo z nastrganim parmezanom in ponudimo. Pomladno 99 knajpanje 77 98 V RAKOVIH KLEŠČAH Marteta Smolnikab Zdrav đovdt ima tisoč raz- la". Pomeni, v vodi hladila, na rature takoj javiti bodisi pri pravzaprav začda. Ker skraj- nega rastlinja. ín se na ta n^- li^tk želja, bolan eno samo: soncu sušila. In pekla. Nasied- ozdraveti. Kdo je to misà prvi nji dan, toje prejšnji petek, sem izrekel, ne vem, vsekakor drži. se pa komaj privlekla domov. V svojem osebnem zdravhilcu Í?o-(iisi M Golniku. Poklicala sem torej moje "angele varuhe" na odddek 200 na Golniku in ses- Petek, 29. maja Ljubljano. Ule^a sem se vpo- steUo in v njd ostala do včeraj. tro, ki je dvignila ^fuja/ko, razmemo močni kraški burji zume. no nerada ostanem brez od- Čin pripravljala na začetek Še- govora in v dvomih, se odlo- stega ákla kemoterapije, ki me čim. da sem prehlad staknila čaka v sredo. Če bodo izvidi že na Nanosu, kjer se m se so- krvi v mejah dop ustnegia, se ra- Vm ts pa me je vroči na tako vprašala, kaj štejejo pri njih za rastavljala toliko razgaljena. Pade mi na misel. V torek, 2. in se tudi je zavleklo. Na- kuhcda, narasla mi je celo do vročirto in kolikšen časovni in- kolikor se je za javnost še junija, ko imam napovedan mreč, krehanje, kašljanje, smr- devetintrideset stopinj, da sem terval zajema beseda takoj, spodobilo. Medtem ko je bila začetik šatega cikla kemotera- kanje in vse. kar spada k pošte- se za spremembo od prejšnj^a Kar se prvega vprc^nja tiče, se večiria drugih, vsekakor pa- pije in je tudi m^ rojstni dan, nemu prehladu. Kot že toliko- četrtka zdaj "knajpala" v do- za temperaturo šteje vse, kar je metnejših oziroma modrejših bo natanko dve leti, ko se mije krat v svojem življenju, sem mači postelji. več od }7,s stopinje Celzija, ta- od mene, oblečena v vetrovko, zaradi bolečine v desnempljuč- tudi tokrat izzivala usodo. Namesto da bi se prejšnji četrtek memo visoka vročina me ni dni. Povedano po pravici, soraz- koj pa zajema interval nekaj nekateri pa so imeli na glavi nem krilu (in v desni roki in tudi kapo. pozneje še v desni nod) obml- usedla v avto in odpeljala do- samo kuhala, pač pa me je Ostala sem torej v postelji Danes popoldan grem nazaj lo življenje dobesedno na glavo. mov v posteljo, sem se mi Ka- tudi pošteno zaskrbela. (Vrzel in čakala, da "napad" mine. na rrwrje. Z obljubo sama sebi. Pravzaprav bi morala reči, da menjak na kopanje. med zaskrbljenosUo in paniko, (Zares minil meje šele včeraj, da tokrat resnično ne bom izzi- se mije pred dvema letoma živ Nič ne rečem. Bilo je nebe- je zapolnil Andr^.) V odpust- Ško: na kamnu peklensko vro- niči, ki jo dobim po koncu vsa- ko sem Šla prvič spet na RoŽ» nik. i Ker sem imela časa na vala usode in ne bom počda ljenje obrnilo na noge, medtem drugega, kot se sprehajala ter ko sem pred tem domala use Če. v vodi prijet no osvei ilno. ke ke moterap ije, na mreč piše, pretek, sem se kratk oČa sila z dihala zrak, nasičen 2 morski- Življenje, stala rui ^vi. Tako sem se ves dan "knajpa- da se moram v primeru tempe- vprašanjem, kdaj se je slvar mi hlapi in eteričnimi olji buj (Se nadaljuje.) I I # 20 infó@g'áas.si GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2009 1 K Iz fftre r» olj^r^êm oljti* racipt^yl 224 5Trdf>i ndd vc^^av9 23 naroirVke 20 K popusta: 1 MO EUR « « Gorenjski Glas _-«ort lo . rtu" Gorenjski Glas n*: 04/201 4241. odrecnfnc^^-glss^i •ti na Gorenjskem çlasa viak dan 4mI d. do ur# Mt«4do 1& ure« t9j6wv ^(koli I .i< r Î 'H . v ^ r »TgC^'vafn^h •ir/ fckK ' ^^ K'» r^apít^y^ v t^^buNi . Pxahf ^^tv^nj« p^ pnnsft Redna cetu: 1^44 EUR Akcijska BftOVA dc 10 06.2009: PETAflBjEUČSP., KOROŠKA C. Si. KfVNJ POMOŽNI DEUN€C OC 26.06.2009; A&^MA HAULUVit S.K. DELAVSKA C. lO.KT^ANJ PERICA flc 03,06,2009; DOM UPOKOJENCEV KRANJ. C. 1. KR4NJ Ct&M0VM0â04.SKA IZOBRAZBA QC 12.06.2009: ADECCO H.R„ 6.0.0.. B^ČIČEVAUL 15 B, 1231 UUBUANA -ČftNUČe flc 06.06.2006; ASOOTRADE, d.c.o,, Sl- NJkOOfllCAll. 1360VRHMKA dc 28.06.2009; ORAGAN.fUEV. S.P.. OBAU\ 126, 6320 PORTmOŽ flc 18,06.2009: HRIBAR - BLESK, Kranj, d O.Û.. SAVSKA C. 34. KRAMJ Oc 28.06.2000; HRSB/fî BLESK Krail. đo.o..&AV8KAC. 34. KTUMJ Oc 13.06.2009; iSKfîA ISO • LMANA, d.O.O.. sasíka 1joka4. kranj dc 06.06.2009; PROSEN COM. đ.o.o.. SP, DUPUE S, DUPUe dO 07,06.2009; SKUPINA KARIERA, d.û.O.. DUNAJSKA C. 21, UUBUANA PISMONOŠA flo 06.06.2009: POâTA sloscnkjë, OJD.o.. ora2qoôka uu 8. krakj MASER « 04,06.2009: kalapCiev su ban olga s.p acoua relax. obala 77, 6320 PORTOROŽ NIŽJA POKUONA I206RA26A (DO 3 LfT^ dc 18.06,2009; SKUPINA KA^^IERA, d.o.o .. DUNAJSKA C. 21. UUBU^ P€K dc 17.06.2009; PONOERA, d.o.c., JUR^ titSVA UL 4. KFWli SLAádČAR do 07-06,2009; RESTAVRAíDUA ARBORETUM, d 0-0., VOLČJI POTOK 43 O. 1?35 RAOOMUE QOZDAn do 25.06.2009: flEGIUS. d.o.o., ZAGREBŠKA 0. 20.2000 MARIBOR ključavničar dO 02.06.2009; MíKOBO, d.o.o., ČEŠNJO 37. ŽELEZNIKI do œ.06.2009; MKE. d.o.o.. KiAČKDVCl 27,1230 DOMŽALE do 02,06.2009; PLEVNlK, d.0,0.. POD-SMREKA 24.1356 DOBROVA STRJOAR do 02,06 2009. M/>KOdO. d.o.o., tSt- NJ1CA37,ŽELEZMKI KLEPAFMCROVEC do 06,06,2009: 120LACUA - KERN, d.o.o,HUJSKAČ. 16. 1235RADOMUE VARILEC do 18 06.2009: MRABELA, d,o.o., ZAGREBŠKA C, 20, 200Û MARfBOR do 02,06,2009; PlEVMK, d,o.o.. POD- SMREKA 24.1356 DOBROVA dO 26,072009; REA METAL d.0,0.. RAJ- SPOVAUL 16,2200 pruj MOtHER VODOVODMH HAPfUV dO 03,06,2009; ZAPLOTNIK ANTON S.P„SEBENJE 26. KRIŽE STROJNIK Oo OS 08 200Q: OSNOVNA èOLA JELA JANEŽIČA, PODLUENIK 1. ŠK. lOK^ RNOMEHANIK do 26,06.2009; IVAN AUANČ1Ć S.P., RUPA 23 8. KRANJ ELSaRIKAR ENERGETIK dO 17.06.2009: FERSPEO d.d., PAR- MOVA UL 37, UUBUANA OeRATOVNI ELEKTfîlKAR dO 02-08.2009; PLEVNIK, d.o.O.. POO- SMREKA 24. 1366 DOBROVA AVTOELEKTRJKAR dO 08.06.2009; A/T07RADE, d.o.o., SiWAGOnCA 11. 1360 VFOHNIKA FRCZER dO 07,06.2009; BOSTJAN SiNKOVEC S.P., C. TALCEV e A, SK LOKA do 13.06 2009; TAMARA JANŽA S P., âTUDEWTOVSKA U- 13- UU&J^A do07.06 2009, MfTJAd.o.o , C.VILEST- NiU>364,UUBUMA do 04.06.2009; STUOlO WJ, d,0.0o L> TUSKAC, 4S, UUBUANA do 02.07.2009: STUDIO MJ, d.o.o. LTTU-SKA C. 4b, UUBLiANA TZSAR do 03.06.2009: MIRABELA, d.oo,, ZA- (3R£B$KA C. 20.2000 MARIBOR POIAQALEC PODOV IN TLAKOV do 09,06.2009; LÍTOSTROJ • UTO- STÎCJSKO IP. d,0.0.. LÍTDSTROJSKAC, 50, LJUBLJANA OIMNIKAR do 11.0G.2009, REGIUS, d,o.o„ ZAGREBŠKA C. 20, 2000 UARFSOR VOZNIK do 17.06,2009; OfCAň ANTON S.P„ fiREG 06 SAVI 28. UAVĆICE do 03,06,2009; GABER 6ERT0NÛEU S.P.. NATRATI 22. LESCE do 1706-2009: DACAR. d.0.0.. EREG OB SAVI 28. MAVCiÛÊ PRODAJALEC ^ do 16 06.2009; ACEMCUA M SERVIS. d.o.o., JURČKOVA C, 229. UUBUANA do' 11.06,2009; AlFAPET, d.0,0,. ŒTAU-ŠKA C. 29, UUe^A do 0308.2009; PAN*» O.o.o., RAJŠPO- VAUL16, 2250 PTUJ do 09.06.2009; TREM K do.o.. RO- âPOH- DEL 31, 2000 MARIBOR kuha;* dO 05.06.2009; MANPOWER. D.O.O,, DUNAJSKA 0.49. UUBUANA Ju 2d.06.2008; TT^hKV/ALDSR, d.u.v,, LESKOŠKOVA C. 9 6. UUBLiANA NATAKAR do 13.06.2009; JANKO NOČ S.P., C. SVOBODE 1, ^ pn do 06 06 2009; niA^/t^lAM SLAáČCE. d.o.o., JURČKCVA C, ?25, LJUBLJANA dO 06.06,2009: SUZANA DEBELJAK S.P., REBR 29. BLED do 07.06 2009, RESTAVRACUA ARBORETUM, d,o.o., VOLČ^JI POTOK 43 G. KALX>vtUki dO 26 06 2009; IRENKWALOER, d oo.« LESKOSKCWAC, 9 E.UUBUANA BOUJIĆAR-NEGOVALEC do 28,06.2009; PLUS ORBíTA, d.oe., VRTT4A UL 24, KRIŽE SRED'UA POKUCNA IZOBRAZBA do 03.06.2009; ERLAH. d o o., SREDNJA VAS 132. ^DNJAVAS V BOHINJU do 06 06.2009; GMNAZUA KRANJ. KOROŠKA C, 13. KRANJ do 20,07,2009: HOTEL LEONARDO. d.o.o., KOřiJIŠKA C, B, 2317 OPLDTNI- CA do 17.06,2009; HOTEL MALOGRAJSKI DVOR, d.e,e„ SLAMNIKAflSKA C. 16, 1d30D0.1ŽALE dO 03.06,2009; MOQCOM GOSTINSTVO, d.o.o,, PREČNA UL, 4 B. UUBUANA • do 0a06.2009; NTlX)(aSTlKA, doo.. MOSTE 2 F, 1216 KOíAENOA dO 1706.2009; RESJRS, d.o.o.. PREŠERNOV TFtG 9.6000 NOVO MESTO do 07,06.2009; PAVLE LOGAR S.P. HO-TOVUA 21. POUANE NAD ŠKOFJO LOKO do 2T.06.200S; SKUPINA KARIERA. d,o.o„ DUNAJSKA C, 21, UUBUANA KMETUSM T^NIK do 05,06.2009; l^EHJSKA ZAÛRJ3A CERKUE, Z,0.0., VEGOVA UL 7, 1251 MOR'VČE LESARSKI TEHNIK dO 07X>6,2009; JIB DESIGN, d.o.o.. KRNICA 73 A. 2G, GOftJE STROJNITEHNIK 00 09,06,2009; ELVE2. d.o,o.. UL «4- TONATOMŠfČA 35, V1^4JA OORA dO 0806,2009; GNS, d.o.o.. SPUHLIA 112, 2260 PTUJ do 13.06.2009: ISKRA ISO - UVARr4A. d.o,o„ SAVSKA LOKA4, KRANJ ELEKmOTEHNIK dO oe.06.2009; KREATA, d,0.0., CO-F^NJSKAC. 39. NAKLO do 28.06.2009: PfUGTER-l. d.o.o.. ŽIROVNICA 107, ŽIROV>ilCA £LEKTTOTĐ1NIK ELEKTRONIK dO 03.08,2009; LEA, d,0.0., RNŽG/A JEVAUL 1 A, LESCE FARMACEVTSKI TEHNK do 02,06,2009: MANPOWER. D.O.O,, KOROŠKA C. 14, KRANJ TEHNIK KUHARSTVA do 13,06,2009; INTERTREND. trgovina ir> gosOnstvD, d.o,o.. HOTEMAŽE 60. PREDDVOR EK«JOMSKI TEHNIK d BCn^DNlH IN STAREJŠIH ŠK. LOKA. STARA LOKA 31, ŠK. LOKA dO 06,06.2009; QOODCENTER ŠENČUR, FOSLOVfiA CONA A 20. ŠENČUR do 10,06,2009; aORJAN KOSEU S.P,, potwib a, žircwnca do 27.07,2009; KURÁTOR d.o.o,. STUDENEC 17,1260 UUeUANA - POUE do 18.06.2009; MATMW-UNE. d.o,©., BRNČICEVA UL 13. 1231 UUBUANA-ČRNUČE dû 16.03,2009; MERKUR ZMMnWwx. d.d., DUKAJSKA C, 66. UUBLmV do 14,06,2009: NATON. đ,o,o„ C. 24 JUNIJA 25. 1231 UUBUANA -ČRNUČE do 03.06,2009; NT LOGISTIKA. d.o,o.. M0STE2F. 1218KOMENDA do 06. D6.2 009, SKURNA KAAIERA d,o,o,. DUNAJSKA C, 21. UUBUANA INI G(ia>ARSTVA do 02,06.2009; GOZDNO GOSPOOAP-STVO ELED. d.o.o., UUBLJANSKA C, Id, 5LE3 INl STT^OnINIŠTVA do 02,06,2009; Pl£VMK, d,o,o„ POČ-SMREKA24. 1356 D0ER0VA vnŠJI UPRAVNI DELAVEC do 05.G6.2009: GLASBENA ŠOIA ŠK. LOKA, FUŠTAL 21, ŠK. LOKA logoped dO 05.06.2009; OSNOVNA ŠOLA JEU JANEŽtČA, PODLUBNIK1, ŠK, LOKA VtŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA do 06.06.2008. SKUPINA KARIERA d.D.O,, DUNAJSKA C. 21, UUBUANA DIPL INŽ. STROJNIŠTVA 0^) dO 09.06,2009: ELVEZ d,o,o,. UL ANTONA TOMŠK!:A 35.1294 VIŠNJA GORA UNIV. DIPL, iUi. RAČUNALNIŠTVA IK INFORMATIKE' do 10,06.2009; LEA.d.oo.. RNŽGAAJE-VA UL 1 A. ŒSCE UNIV. D PL* EKONOMIST do 06.06£000, AGENTA SS. d.e,e., STEGNE 27. UUBUANA do 10,06.2009; SU2. d.o,).. C, BORISA KIDRtČA 44. JESENICE PeOF, RAZREDNEGA POUKA do05.06,2009: OSNCMiAtOLAmŽE, C. KOKRŠ^nzrTETNA [ZOBRAZBA do 14,06.2009: OZG, ZDRAVSTVENI DOM ŠK, LOKA. STARA C-10, ŠK. LOKA (».S4AN0ST1 do 05,06.2009: IZOBRAŽE/ALNO RAZ- 9K0VALNI INŠTITUT OZARA, KOLO DVORSKA UL 7. UUBUAN* Prosta delovne mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso ot^ JavtJana vsa. Prav tako laradi pre9le<^ nosti objav lzpu&(amo p«9o|e, M jih po9t0vlia|o dalodajald nna druge zahtevo). Vil r^aveder>l In manjkaiočl podatki so dostopni: - na ogTasnih deskah območnih služb In uradov zs delo zavoda; - na domaČi ntranl Zavoda RS »a zapoalovsnia: http://wvM aa8,oov.9J; • pri dalodajalcih Bralce opozarjamo, da so morabltrva napake pri obfavl moQOČe, S i V i 4 i 4 GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2009 ZANIMIVOSTI / OGLASI info^g'^s.si 21 Kranj Deklamacije ob spremljavi glasbe f lïiiiji K'« 1 p, nm •ft 4 S 4 ^ Tudi tokrat so prijetni zvoki Čela, harmonike in bobnov napolnili prostore Gorenjskega glasa, kjer je bil organizirana razstava z naslovom llustradja poezije. Da večer ne bi minil preveč monotono in le v znamenju tihega ogledovanja slik in grafik» )e Petra Puhar Kejžar s čiani novega "benda" Slutnja poletja v sredo zvečer poskrbela tudi za zvočne užitke. "S skupino, ki se rada inovativno izraža v različnih zvrsteh glasbe, smo poskušali na svoj način interpretirati nenavadno poezijo Christiana Morgensterna/' je še povedala Petra. Ob prijetni glasbi so bile v avli razstavljene tudi vrhunske grafike josefa Wernerja, ki se je rodil leta 1945 v Graslitzu. V letih 1970-75 je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Munchnu. Deluje kot svobodni slikar, grafik in kipar» živi v Prienu ob Chiemskem jezeru, kjer večina njegovih del tudi nastaja. Večer je potekal v prijetnem razpoloženju in lahko smo videli, kako je, če združimo poezijo, glasbo in slike: Slutnjo poletja, Wernerja ter Morgensterna. K. O. K RAN) Retorika in javno nastopanje fundacija Vincenca Orakslerja za odvisnike bo v okviru projekta GROZD organizirala četrto brezplačno delavnico za predstavnike nevladnih organizacij. Tokrat bo tema retorika in javno nastopanje, dvodnevna delavnica pa bo potekala danes, 2. junija, ir v četrtek, 4. junija, obakrat s pričetkom ob 16. uri v prostorih Mestne občine Kranj. Delavnico bosta vodili Tadeja Mesojedec in Sonja Poznič Cvetko iz Mladin* ske akademije v Ljubljani. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 04/23 61 346. na e-naslovu: info(S)grozd.eu in portalu www.grozd.eu, kjer se tudi prijavite. V. S. POPRAVEK datuma javne obravnave dopolnjenega osnuttca OPPN Šenčur-jug OPC P4-2. faza Pri javnem naznaniu o /avni razgmřtvi in javni obravnavi občinskega podrobnega prostorskega načrta Šenčur-jug OPC P4-2. faza je prillo do napake pn na>«dbi datuma javne obravnave, za kar se iskreno opravičujemo in kraj in Čas javne oixavnave ponovno obiavîiamo: Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN SenČur-jug OPC P4-2. faza bo v sejni sobi Občine Šenčur. Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur v torek, dne 23. junija 2009, ob 13.00 uri. številka: 3BOO0/08-1 Datum: 29.05. 2009 Žup ân 11 Miro Koželj MARflOR HOTAVLl£.u 7 A ÔAD^iAVO KAMNA Razpis za delovno mesto RAČUNOVODJA (m/ž) Rcicvnovodla bo na delovnem mestu? vodil ročunovodsl« funkci[e družbe, ♦ izdeloval zokÍ|u^ne račune in računovodske izkaze, 4 pripravil a I pogrebne davčne obračune in poročila, ♦ spremljal in uvajol predpise m standarde s področja računovodsh^o in davkov. Oseba no| bo komunikotívno in ambiciozna, nalancna, samostojna in odgovorno za vodenje« usmerjanje in izvojanje računovodske Kinkóje družbe. Nadi* 4 zaposlitev za nedoločen čas ♦ dodatna izo b razdva n jo ter ♦ delo v dmamIČnem in ustvarjalnem kolektivu. Svajo proinjo 2 2WÍj«njep\&on> zo zoposlifev poiljite na noS nasicv: Marmor Hotav^, d. dv za napis, Hcřo^ 40,4224 Gorenja vos ali elektronski naslov; rnfodm-h.si. Bled Starodobniki "lovili" poglede Na Bledu se je v okviru relija Karawanken Classic zbralo okrog sto starodobrïikov» ki so v soboto na blejski promenadi predstavljali pravo pašo za oči. RelI je organiziralo avstrij* sko društvo 1. CAR. Team Ferlach, in sicer kot oživitev reîi-ja Karav^anke, ki seje odvijal v letih 1970 do 7988 in je veljal za avstrijsko pn/enstvo. RelI je zasnovan tako» da vedno vozijo po javnih cestah samo v skladu s predpisi, vključene pa so tudi preizkušnje enkomernostne vožnje in točnosti pri-hodovo na predpisane cilje. Slovenska etapa omenjenega relija se je odvijala na trasi Ljubelj-Tržfč-Bistrica-Begunje* Bled-Spodnje Corje-)esenice-Kranjska Gora-Rateče, na njem pa sta sodelovala tudi dva slovenska udeleženca. M. R. Ponudba velja od 03.-16.D6.20Û9 02. do razprodaje akcijskih2alE)Q vtem terminu D D 11 I m « 4 i i ■flans « > •h ^ .. 4 « « h r • t i 4t « ^ Terasna plošča „Terzo" 4()x4Cx3,Bcm, pesbtid. bela. it.art.: 9175472 nimam. Start t ^ ft • •k» 5175 46 D nudimo v 3-delnein "delnem kompletu mmn ih » TfS^ ■«sn Solarna zunanja svetilka umetna masa. srebrna. 1 x L£D bela. {P44, V premer; 12.5 cm. komplet 3 kom., it.art.: 7774656 namesto 12.99 Cfiber Bom» Cm koaplBt 6 kom., ^.arl.: 9119769 namesto 24.99 Bober Sonus Cena cm 6.49 12,49 SOS Senčnik „Salito" 50^ pr?mer 1ÔÛ cm. poli prcvieb. s pregibnim zglobom, St.art; 7421548 vključno 850 mm ogrodjem In ponjavo stranice iz jeklene p loče v I n e 750 kg skupna teža ■i ■•il X Prikolica za avto .IFA Z06 U-B/ Sat 02" mera tovorne pQvr§ine: 2.010 x 1.075 mm. viSfna 355 mm. ndletna zavora, moderen IconceptjeUene prik;ol i ce. 1 ahka serija, suanlc« izleUeno pločevine, blatnik i? umetne snovi. §t.art: 7e[)4ôOO JA ^ » A r % k } i 22 KAŽIPOT, OGLASI infoigfg-das.si GORENJSKI GLAS torek, 2. junija 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Kjio^ilo n obfjvo sprř]fi7U(n4 po itMm íaksu CM/2D ii\ wbno ti Slriweiwp («O v (efu o^bsov ii ponudb v rubrik IrMna v^odru JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS. LANCOVO 91.4240 RADOVgiCA, TEL: 04/5) i; 249. Izleti: MADŽARSKE TOPUCfi: 25. - 28. 6., 29. 6. • 4. 7., 27. -30. 6,. 31. S- • 5, 9.: TRST: 30. raL)EáAC lO- 6- • 17. 6.; KOPALNI IZOLA: 22. 6.; CARDALAND: 25. 6.. 29. 6. OBVÊSTitA O DOGODKIH OflJAVLjAMO V RUBRIKI GLASOV Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Gora je moja muza Kranj • V sklopu prireditev Hiša kulture GC, ki potekajo v âvli časopisne hiše Gorenjski glas» vas vabimo na predstavitev pesniške zbirke. Mojce Luštrek. Že naslov zbirke Gora )e moja muza nam pove> da je pesnica navdih za svoje pesnje- nje naSla v gorah. Pridružila se nam bosta tudi prav posebna gosta, pesnica in Slovenka leta Neža Maurer in planinski publicist dr. Stanko Klinar. Zadnja predstavitev pred poletnim premorom bo v Četrtek, 4. junija, ob uri v avti Gorenjskega glasa. « Srečanje citrarjev Ermanovec - Planinsko društvo Sovoden) vabi vse ljubitelje Glasbe in športa na 19. prireditev Srečanje citrarjev, ki bo potekala v nedeljo» 7. junija, od 14. ure dalje pri planinski koči na Ermanovcu. Nastopajočim citrarjem so bo pridružilo tudi nekaj priznanih športnikov, poskrbljeno bo za hrano in pijačo in zabavo z Ouom Pino in Tom pozno v noč. Brihtin dan in priznanja Jesenice • V jeseniški knjižnici bo v Četrtek, 4. junija. Brihtin dan. zaključek otroških dejavnosti in pogostitev. Otroci bodo ob 10. uri lahko prisluhnili pravljici Ljobe jenče. ob 17. ufi pa si bodo lahko ogledali igrico Stena Vilarja Skrinjica že- Ija. V petek, 5. junija, bo podelitev Grihtinih priznanj. IZLETI Pohod na Veliko Poljano Kokrica • Športno društvo Kokrica vabi vse ljubitelje narave in gora na 33. pohod na Veliko Poljano, ki bo v nedeljo, 7. junija. štart pohoda bo v ranih jutranjih urah na Trsteniku. V Idrijo . Predoslje - Društvo upokojencev Predoslje organizira 10. junija izlet v Idrijo. Odhod avtobusa bo ob 7.^0 z običajnih mest. Prijavite se lahko v pisarni društva v PredosljaK 3. junija ob 15. uri ali pri poverjenicah oziroma pri Tonetu Oblaku po tel. z 04t 633 ali 031 /494 422, do zasedbe mest v avtobusu. KONCERTI Srečanje upokojenskih pevskih zborov Cerklje - V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika se bo v nedeljo. 7. junija, ob 18. uri začelo Regijsko srečanje upokojenskih pevskih zborov. Letna koncerta MPZ Triglav Lesce Radovljica. Lesce > Letna koncerta MPZ Triglav Lesce, ki ju bodo letos popestrili še z Mešanim pevskim zborom Valovi Bled, v katerih tudi sami nastopajo, pridružila pa se jim bodo pa še dekleta iz ŽPZ Pletna Bled. bosta v petek, 5. ju- nlja. ob 20. uri v Radovljiški graščini (baročna dvorana), in v petek. 12. junija, ob 19.30 v Farni cerkvi v Lescah. LOTO Rezultati 43. kroga • 31. maja 2009 4,8, n. 16,a8,2ôin3 Lotko: 942766 Loto PLUS: 1, 3, 7, i6, i8. 29. 30 in 26 Predvideni sklad 44. kroga za Sedmico: 520.000 EUR Predvideni sklad 44. kroga za LoCka: 260.000 EUR Predvideni sklad 44. kroga za PLUS: 440.000 EUR GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: malioglasÍ@g-qlas.si, www.qorenjskîqlas.si z' MojeDeloxom l^rí prihodnost MOJE DELO, spleini marketing, d.0.0.. Podutiška lÛÛOLlubiana.Siovoniia. T: 01 51 55 700 k 1000LjL;bjana,5iovonija, T: 01 51 35 700 VeC IMFORMACU IN ZAPOSinVENIH OGLASOV NA: www.mojedelo.com, infa?'niojedelo.com Sod«lav«c/kđ v ročni avtoprafnld m/l {Ursc«^ Od vas pncakujemo: vsaj stopn]o i>ok icne irobrazbe^ zazelene so delcpvne ekuânje, znani» UM^abe računalnika, vozniški Izpt kaiegonie B (zaželana Kal. 0}, rratan^nasi, v»$tno$tin dalovhmu* A^nan, d. o. o., Triasha 1, prtjav» zbiramo do 23* 06* 2009* Voč nasvim^.moledeto.cofn* Sodelavec v prodaji in mancotlngu m/t Uesenic«) Izbrani sodelavec bo vodil obdelava povpr&sAvani, sprejairianje ponudb, sprejem noreli I. uskldjevorije narodu • Kupcii dpr^mljenje realiuciie podâm^nih naroći v tkitďá 2 zahlavQ kuDca in prodainiit piar>ofn, KontektííBnje s kupci, tekoče resevarv je pn>b(ematike^ sodelovanie ra koofdir\acija z informatiko, stimulativno plačalo, aiužbsno voziio, aluzbem raiooanik, slugani telafon, SUZ. d. o* o*, Costa Borisa Kidriča 44. 4270 Jsaenlc», prijava zbirtmo do 27. 06* 2009* Več na www.rnoieda(o*com * EltkltoifíSUWtr m/i (Bled) Zaposlimo eteklroinitalatena z nairranj tnlemo èoloi kj ima naiman} 3 lela delovnih skuaanj na področji eleMroter>niKe. Od vas pričakujemo san^ostsjnost, ur^erteal, komunikativnost in poznavanja osnovnih računAlniikili okolij. Vastno deto bo op3Žor>9 in nagrajen»* Ponutomo v^m dok> v mladom, ir>ovQlKíncfn okolju, clusboni lelelcn in avtornobjl ter ob uspaônern delu možnoal nac^edovanja. FMT klima ccov mam, 6M* d. o. o. Potno Lisice 8, 4260 6iad. pri)8ve zbiramo do 20. 06* 2009* Več n viMw*mo{edeo*cem. Organizalor animacija za dalo z goat) (edraall In oUoci) m/2 (Terme SnovK -KamrikJ V MOI kol^kbv aprejnamo novega delavca or^nizator^ animacije m/ž za delo z gosti (odrasij in otrcci). Pričakujemo osebo, ki itna prijazen odnos do gostov In sodelavcev, V. an VI. stopnjo uairer« izobrazb«, cd^ovomo in urejeno osebo z rv^ jmanj i4etnimi izkuiniami n« podiočju animaci», izkušnje pn delu z otroki (po Kamr^k, d* o. o*i Molkova pol 5, 1240 Kamr>lk^ pojave zbir&rrw Od: 20* 06. 20C9 Več re wii%w*moJedeo*CQm. Ukuien^ natakar (n rea dober kuhar m/Ž (Kotel Baltavue Kranj (Šma/ietna go«)) Od kar>0idâta pričakujemo vsai 5 let delovnih 4zkus«nJ na delovnem n^esiu kunarja in 3 lela za natakaoa Samoatojruot pn delu, naiančrioat, vestnost in poitenosi. munikativT^ost, veselje do dela v kuninji In z liudmL V pnmeru bMeruskih težav, no* maoaffio pri razreâM-slanovania. Hotel Ballevue* d o. c.. $n>ariatna pora 6. 4000 pnjava ^ramo do 16* 06* 2009* Vač na wvM.mojedelo*oom. Sodelavec v živilski proizvodnji nvž (Preddvor) V svoj Kolektiv sprejmemo noveça sodelavca za delo v žMtaki protzvodnji m za mzvoz. Pričakujemo s^r^o poKHGr>o sobrazbo smerživilec. delavnost, komunika- tivrigat> i^l htfli^ymij^ Daluvnu mzinerje bomu sklenili zh določen čs enega lela z moznostp podaljšania n 2-mesečno poskusno dobo Delo bo enoo* mensko* Polni delovni čas. MlekarsřiO Podjed, d. o. Om Ortevek $0* 4205 Preo dvor. pijave zbrramo do 10. 06* 20€^* Večrui ViAfM.mofedelo*com. NataKsr m/i (Log nad Škefio Lokol Oosfl6će Pramatovc vabi na prosio delovno mesto r«ttkar1a z ekusnjami v strežtn hrane in p^Jač«. Zazeo jo osnovo znanje angleškega Jezika, timsko delo, komu-nik8tM}osl in pnpravlJ«noA ru delo z I^Jtimi. Nudimo redrw zaposlitev, redno M stn mulalivne plačilo, deto v urejenem okolju. SJmon Koračfn Traia 60* 4224 Qoren^ vas, prijave zbiramo dO 07. 06.200B. Več na www*rT>oIed6lo*com* Samostojni komercialist m/ž (âkoQa tj^ka) Vas ooiikuiejo odtrčn« prodajne sposobnosti? Ste komunikativni m usmerjeni k doeeQ«n]u zastavljenih ^fitafi Vas motMra nagrajevanje za uspeino opravljeno delo? & želite p0t0'/alf in poslovali^ s kupci? 3ibo G. d* o* o*. Hafnerjevo naaeli^ l2Si 4330 »kofja Loka, prl)ave zbiramo do 27« 06* 2000, Več na vwAV*rTojedelo,com< Samostojni kuhar m.^ž (Šenčur) V novem, sodobno ooremljanem gostinskem lokalu želimo zaposliti îzkuèenega kuharji m/ž. Lokal bo odprt ob detcvnikiti (nedelje in prazniki zaprlo D* RžranikPen skupinz. Delavska ce«s 24. 4208 Šenčur, oriiave zbiramo do 27.06. 2009* V» na www oxom. Strojni ali elektrofnfenirJI (več sodelavcev) m/ž (Tržič) Za naso tovarno v Tržiču iâcemo ambiciozne in angažirane r4ade strojne ali oldktronžer^ido. ObW2no io kvelilotno govorno in Qkno obvledsnie neméčfne in/tíi angteetíne. Nudimo kresl^o delovno okolje z mo^ostjo stroKovna^a razvoia in stfmuJathmlrrH prihodkf SOS inženmng, d* o. o., Triuka 2. 1000 Ljubljana, prijave zUramo do 25. 06. ^09* Wč na www*mĐiedelo*com* Strojni tehnik m/ž (Radovljica, Leece) Pričakujemo y* stopnja izobrazbe strelni letinik, 2 leb delovnil^ izkuienji voznléki izcrt kate^oije B, ročné scretnosri, pridnost. Nudimo zsposJrtev za nedck>čen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, 6 mesecev poskusne dobe, irejene delovna razmere. Delovno mesto obsega: rezanje, prebjanje, wj^rijc m oblikovanje kovin* Marbo, d* o. o., ATpska cesta 43, 424Ô Lesce, prijave zblri;T>o do 24* 06* 2009. Vec ns wi^*m>jedelo.com. Vodilni kadri In sodelavci v prodaji (Kranj) Za nalo poslovalnico v Kranju laóemo vodilne kadre in sodelavce v prodaji z » ključertt ustrezno izobrazbo. Imale rsd^ mocto, veee^Je do dela na področju prodaje tn dela z ljudmf? Potem sla prw za nas. Vteel^mo se Vastt^ ponudb s onložením življenjepisom« New Yorker, d. o* o., Verovâkova ulca 5S, tOOO LJutslJaru. pnjave zbiran» do 20* 06. 2009. Več na wsvw.mojede1o*com. V. K s s Mň 12 C« O O o o « a □ K i (/I £ il g O 0 JS. M 1 I I I n •O S S| e ž è IS/ <0 s E a? O) 3 o a-g S o a s o n OS CD C g S C o o o "O Bi ra i CNJ o ^ « « |.£ IN SJ X - C ^^ p . e y n 9 <5 o 10 CM § ra a o « i n £ & o 0 OJ to <0 esj d) C "O 1 "D S ra S e * h S cc cc d d LU LU r^ CO o CVJ o o C»J o a 8 X IZ £ lU LU h- h-O O hn" <0 ca u) 11 s « UJ <ň S S 2 c» s o Î 9 d n N at 2 £3 O <0 ir> CO o. Si JC CO £ a s £ S S n £ O S 2 (O S Q. Q S D 0 1 o Q. n "O I g Ç C S o - a- a $ o I s ® li <0 o cvj B © IV o s ■o o C $ •o * N o (O C o g « •il li s 1 Ě C 1 (Q Q >N C ^ 2 B CL O O S O I 0 1 o tň ^ O % 9 = C S 5 -O P O C ca a o E £ Q o a CQ V £ a S3 LJ i I -C 4 K O g E o CL « .ti C 0 O « !» O -C E S® « © g^l %o e U) o F - I C 1 i CL Û CO D a> o O cm fO irj -o o . S «W <0 CSJ h h 5 s; 6 % O o s 3 S 2 ; O g C/) cc UJ N LU e « a> 13 O 2 M i 3 {/1 (Z O LU Oî CO < O >0 CÛ o C0 í5 ® CO CM cvj _ O d w C p ^ o o> CJ I a o C3 cvj tfí (C csi 0) C •o a UJ V) 6 o o fy •o ? « a« g I o c> si s 5 ^ S3 g; o CD « a 0) E 0) CO 1 s n s e IV rg i s 0) 1 s 0 5 s a C •D a o I 8 S a M •o â ' s I ? O -o o g iS o . C 03 ti a N s C ^ £ o ao a® u ^ 2 ^ iň II © 2 O S CD E i O o IX S S I v Kranju, bivSi Dom jlA, prodajamo novo, takoj vsdjivo 241 • sobno stanovanje v rz* meri 76^)5 rr^3 z dvema pripadajoči* ma parkirnima mestoma v paricimi hi%[ iri s pnpadaioto shrambo. V poslovno stanovanjskem objektu na Nazeqeví ulio ) v Kranju, na me* stu nekdan/e^ Ooma )LA, prodaja« m o poslovni prostor za pisar nI iko dejavnost v skupni Izmeri 93,90 m2. vam b^mo z vetetjem posrvdovtii, ča nis boste pMc»S\ m tdef»nsko it«vilko 043B126^ Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: mâlioglasi{^Q-glas.si ogiâse sprejemanio: za objavo v petok • v sredo do 13.30 »n za objavo v torek do petka do Delovni čds: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Hvo^: ptUMcm ÍL04/201-42-41 tf po ë. piM: Gorenjski Glas NEPREMIČNINE STANOVANJA_ 00 DAM SOBE, saJDskim osebani ali delavcen» za začásno bivanje, v Straz^šću pii Kranju, cena 120 EUR/mes., » 070/868-617 soow? STANOVANJE v $tareisi h^i v oKciici Bleda, « 04/57-43-204 9003din«^siol.net wiww.ícd-plus.si DVOSOBNO stanovanje na Jesena cart. «041/500-943 HIŠE PflODAJi STANOVANJSKI dvojček na^rceti. 420 m2 v 3. pod Qr. faza na éutnl pri 9 04t/741-748 NAJAMEM V OKOLICI ŠKof)e Loke ali Kranja najamem starejšo hišo, tř 040/2S5-283 Slritftijevs ulio y, 4000 Knnj www.nepiemicnine.gnd.Si e-nasiov: info^Knd Ji tel: +3S6 4 2Si 04. fix' 4 2S) 39 07 gsm: +^86 « 4 I KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 TeL 04/2021333,2022^ GSM 051/320 TCO, Email: VIKENDI, APARTMAJI PRODAM LESENO vikend hi^co v oKoHci Trebnjega na 100 m 2 zemlje z vsemi dok. in hišno št. ter garažo, V 031/308-540 POSESTI PfipDAM PARCELO zazkJIjiva, 780 ni2 na Miljah pri Kranju, cena po dogovoru, 9 041/257-471 fiOââl9& -J-U -R T A-N )UR*TAN, nepremičnine, d, o. o. PE Cankarjeva ulica o% (suro-řTiestno jedro)» 4000 Kranj, tel.: 04/236-92-14, mobi: 041/451457 e-po§ta: Ínroi|>Íjr-tan.si wwM Jur^tán.^i MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM CITROËN Xara 1.6,1. 01, 66.000 km srebrne kovinske barve, 5 vrat, klima, potovalni računalnik. V 03l/53d' 184 FIAT BRAVO 1.4 FX, I. 97, L reg reg. do konca leta, 160.000 kni. 6 vrat, električni paket, servo vdan, ABŠ« bele barve, ugodno, o 041 /446-364 OPEL Vcctro, I. 03, 50 000 km 1. ast., garažiran, nekaramboliran, kot nov, cena ugodna, o 031/306-540 ^E Krftmiki e#iii 39»Í3MNíI;JÓ i^posni 9^isicmi lO kaiâiizéiorji amortizeru m vzmeti. hi(ri SOrviS avtoopr^ka (er vse za podvoz|e (zavofc. disiki) f % in ûUli&câ ^^^ T: 04 26 76 052 www.wgont&rai RENAULT Megan, I, 97, V 070/811 I3â SEAT Cordoba 1.4,1 05ievmobiini garanciji. 1, last., ser, knjiga, klíma. ABS, možen kredit. V 041/643-^76 SEATIblza 1.4, i, 07 mmene barve, 5 vrat in Opel Meriva 1.7 drsel I. 06, srebrne baive, «031/387^97 MOTORNA KOLESA KUPIM MOPED APN, dobro 051 /336-749 « STROJI IN ORODJA PRODAM ORODJE za étartcanje, koluti jekla, boben zs L^ratl, knakar, 9 031/616-187 900^4 STRUŽNICO Prvomajska TSOG TQ-125 NP, v zefo dobrem stanju z veliko doOatr^eg® crçMdja, « 04//59-57.201 sax33?e GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM_ GRADBENI les, punie in morale. V 031 /699-329 MOSS» STAVBNO POHIŠTVO PRODAM PLASTiÎîNO ow>o, csm. »40 * 60 cm. ceml20EUR.«040/26&^ ecœ^ KURIVO PRODAM ORVA metrska ali razžagana, možna dostava, « 041/716-019 9oo3o&i DRVA možnost plačila na cbn^, metrska ali razžagana, možr>ost dostave, tt 040/338-719 iOC3362 STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI PRODAM Štedilnik, vgradni. 2 piin, 2 elektrika, dobro ohranjen, za 70 EUH. 9 04/23-23-210, 041/272-375 80033» OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM PEČ za centralno kunavo skupaj z 90-nFcem, bojienarn in avtomatiko, ugodno« P9Ć £9 lahko uporablja tud» na trda gorrva., 9 041/37S-S17 OSTALO PODARIM JOGI 190 X 80 cm, 9 04/23-31-257 eOÛM3ê ŠPORT, REKREACIJA PRODAM ŽENSKO Hđo maraton r mcéko kolo, dobre drtMcť>. 9 040/389^18 TURIZEM >4A RABU oddajam apartma, O 000365-51/721-346 9W34S MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA očala, cricuiistični precedi za 9čda m kontal^ leće. Popiet za upcf^o- orce in š&Jderte obnafojpuocal Oftàiâ A^elcandra. QsxfeKrs^, 04/2360-123, DCXika SaââTrtiC. tr 04/59-22-602 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM OBRAČALNIK tračni, dolžine 2 m, za TV, cena 260 EUR. 9 041/657-106 âooa^fio PRIDELKI PRODAM VINO c/iček, kakovosten, možna do> stava, tr 041/385-493 socosas VZREJNE ŽIVALI PRODAM ŽREBCi^ slarega 13 mesecev in žrebh co staro 15 mesecev, rr>oina menjava za klavro govedo ali burske koze, 9 040/167^65 KUPIM 6NKCA simenlalca starega do i0 dni, tr 031/667-062 socmu BIKCA simentalca starega od 3 ledne ali teličko, tr 051/380-466 mo333s ZAPOSLITVE stinskem lokalu, V 040/988-977 flO(»367 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od lemelja do strehe. Notranje omete, tasade, kamnite škarpe, ure^^je in tlakovanje dvorišč, z našim afi vašim materialom, SGPS^id.n.o., Stnjževo3a, Kranj. 041 ;222-741 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz. Doti, parkihšč. polag. rejnikov. pralnih oloáč. Izd. betonskih in kamni> tih âkarp, Adpovic &Co, d n,o., Jetov-škova 10, Kamnik, 9 01/83-94-614. 041/660-751 WOSVŽ ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, 3, p,. Sonióno 7, Krizo, tel.: 69 65-170, 0A1/733-709; žaluíje, n^toji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, ko- mamiki, markize, www.asterlks.net 90033&4 6EUENJE m antigí^ cf^ mazi, bOTNOnje napuàée.^ in fasad, detora- tŇní omes in ocie&i. Pavec Ko s.p., RdO-braz)e179, «031/392^ ČIŠČENJE iMlii^ h posichnh pfostOKN pD ugodni censh. Čéčen^ r\ oupregwa- nje nagrobnih apomen&cv. ásďni ser^ HORUK, AnďQ âtam, s.p.. Mandel pct9,Kran.O064/l0d-l96 • DELAMO acarska deta, notrar^ omete tasade z našim ai vasin materialom, Ar- janiti, d.o.o.. Žabnica 47. Žabnica, tr 041/286473,041/87&386 FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 41, Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi fasad, ksmnite škarpe, tlakovanje dvoháč. tr 041/557-671 GRADBENO PODJETJE KRANJ d.o.o. Zupanova 6, Óenčur izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, t\9r kovanje dvorisć, kvalitetno, hitro in p> ceni,W 051/354-039 IZDELAVA podstrešnih stanovanj in obnovo otanovanj, M & V Vrtačnik in partner d.n.o., Sinkov Turn 23, Vodice,« 031/206-724 IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaži novih, popr^/tia stanh. nudimo dimne obloge, dimne kape. No- vak & Co, d n.o., Ljubljanska 89, Donv Žale, tr 031/422-800 mossm POLAGAM keramične pkJščice, Pečarstvo Lumpret Mar^n-s.p., Brode ti, Škote Loka, 9040/319-145 TESNJENJE OKEN iN VRAT uvozena tesnila, do 30 % prihranka ph ogreva* niu. Preiruha in prahu m veči Zmanjšan hrup, 10 let garancije, & MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik, V 01/83-15-057.041/694-229 boosms POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREOm 00 to irr ZA VSE ZAPOSLENE» TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TtR UPOKOjENCE. Ó0 50 % obr.. obveznosti n i so ovi ra. Tudi krediti na osnovi vozila in leaslngi. Možnost odplavila na položnice» pndemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p., Mlinska 22, zooo Maribor, 02/252-4S*26, 041/750-560 ZASEBNI STIKI MOŠKI 2 obokan áče deMe, lahko bre: sfcižbe. ki se ae«ei,tr041/969-192 ŽENÍÍNA posredo^air^tca Zaupsrje ima ogromno ponucb na^eh starostni obdobjih po SLO. Brezpia&)0 za mla^e žeodo vožen em stopalu." $ vse obiskan Po podatkih prvega letošnjega merjenja obiskanosti spletnih strani je Corenjskiglas.si 52. najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji. Aprila je naš spletni časopis obiskalo 40.363 različnih slovenskih uporabnikov. Ana V0LÍ1AK Ljubljana • Po zadnjem, aprilskem nerienju obiskano-stí spletnih strani (MOSS) je najMj obiskana spletna stran v dižavi še naprej Naj- di.si s 602.985 slovenskimi uporabniid mesečno, sledi 24ur.com, ki jih na mesec privabi 596.586, tretji pa je Siol.net, ki se lahko pohvali s 481.044 različnimi obts-kovala mesečno. Po vrsti do deset^ mesta sledijo Rtvslo. si, Bolhâ-com, Tis.telekom-si, Avto.net, Zumalz4.si, Delo. si in Mojvideo.com. Corenjskiglas.si je v razis- Ekipa^ ki skrbi za Gorenjskigtas.si: (od leve) Andreja Mohorič^ urednica spletn^ časopisa kavi MOSS prvič sodeloval AnaVolčjakin Darja Ovsenrk./Foro corudKj^ťií oktobra lani. ko so izmerili, da náš spletni časopis dose- osiednjili sloveaskilj medij- da je meijeiije konUnuira- lo du lel, med rijimi je že 27.827 bralcev. Se bolj skihportalov. Omeniti je tre- no, valutni podatki pa se dobra polovica tistih» ki in-smo se rtóveselili podatka, ba tudi obiskovalce iz tuj ine- osvežujejo mesečno. S tem ternet uporabljajo večkrat da so nam aprila letos name- naš delež uporabnikov iz tu- bodo dosegli večjo transpa- dnevno. Dobra polovica je nili 40.363 različnih sloven- jih IP številk znaša 5,8 od- rentnost trga. omogočili moških, 47 odstotkov pa skih obiskovalcev, kar pred- stotka. spremljanje sezonskih tren- žensk; povprečna starost stavlja. Če primerjamo kljub Na četrtkovi tiskovni kon- dov in še povečali uporab- mesečnih uporabnikov in- spremenjeni metodologiji, ferenci je bil govor tudi o nost rezultatov. Poleg tega temeta je 33 iet. Glede ua 45-odstotno rast Če Gorenj« novostih projekta MOSS, ki se- nova meritev posveča zaposlitveni status, je delež ska po kazalcih predstavlja poteka pod okriljem Sloven- predvsem dosegu znotraj največji v kategoriji zapo« približno desetino Slovenije, ske oglaševalske zbornice, v slovenskih uporabnikov. sien v podjetju (39 odstot- je nadvse spodbudno tudi to, obdobju 2009-2011 pa ga iz- Aprila ie internet uporab- kov), 29 odstotkov vseh da naša spletna stran dosega vaja družba Valicon. Najpo- Ijalo 65 odstotkov sloven- uporabnikov predstavlja več kot desetino obiskanosti membnejša je zagotovo ta, ske populacije v starosti od segment še šolajočih se. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes in jutri bo delno jasno, jutri proti večeru bodo možne posamezne plohe. V četrtek bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. V Četrtek bo spet hladneje. Afitrt^ija RS za okolje, Ur«d n n»fle«roJosijo TOREK SREDA I a 7/22°C 1 9/24°C ČETRTEK 10/17®C gC^f^OCénêC ^^^ »/fl^C J» o Rata K/u^C Ljubuana Zadnje slovo od žrtev s Korzike Na ljubljanskih Žalah so v nedeljo pokopali posmrtne ostan* ke žrtev letalske nesreče na Korziki leta 1981, v kateri je umrlo 180 potnikov, med njimi tudi precej Gorenjcev. ZaTna slovesnost se je začela s preletom letala Adrie Airways, pogrebni obred je opravil arhidiakon Peter Kvaternik, sožalje pa sta svojcem umrlih izrekla obrambna ministrica Ljubica jelušič tn ljubljanski župan Zoran jankovič. "Ne moremo si predstavljati, kako velika je bila ob tragični izgubi bolečina, ki je trajala le leta in leta. Žal tudi zato, ker do lani ni bilo dokončno poskrbljeno, da bi bili ostanki te tragedije dostojno pospravljeni," je dejala mlnistrka ter se ob tem zahvalila novinarM Jani Kobal Ocvirk, ki je opozorila javnost in vsem reševalcem, ki so lani sodelovali pri sanaciji kraja ne« sreče. V imenu svojcev, prijateljev in znancev se je vsem zahvalil Bojan Žvikart. S. Š. Kamnik . * Nevarne snovi odstranjene v petih tednih Eksplozivna kemična sredstva, ki so v zadnjem času med Kamničani povzročala precej razburjenja^ bodo, kot kaže, v prihodnjih tednih le odstranjera Iz skladišč in strokovno uničena. Popis nevarnih snovi je končan, ministrstvo za obrambo pa se ^e zavezalo, da bo nevarna eksplozivna sredstva iz KIK-a na uničenje v tujino odpeljalo v roku petih tednov. Za uničenje šolskih in vadbenih eksplozivnih sredstev je MORS pripravil sporazum o dokončni ureditvi pravic in obveznosti, ki so ga v KIK-u že zavrnili, so pa ministrstvu dovolili, da sredstva odpelje iz njihovih skladišč. J. P. K RAN) Nova podražitev naftnih derivatov Danes so se spet zvišale maloprodajne cene naftnih derivatov. 95'Oktanski motorni bencin se je podražil za 3,4 centa, na i,oSi evra za liter, 9S'oktanski bencin za 3,2 centa, r>a i,n evra, dizelsko gorivo za 0,2 centa, na 1,014 kurilno olje za 0,1 centa, na o,S4S evra. C. Z. Novorojenčki Minuli teden smo na Gorenjskem dobili 33 novih prebival' cev. V Kranju se )e rodilo 12 deklic in 9 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4300 gramov, najlažji deklici pa je tehtnica pokazafa 249O gramov. Na Jesenicah se je tokrat rodilo 7 dečkov in 5 deklic. Najtežji deček je tehtal 3840, najlažja deklica pa 26^0 gramov. RADIO KRANJ d.0.0. ethtarjov» ul. 6. KMNJ TPIPPON (O«) 291*2220 tmtm (04) 2«1-222i matit (04) 2023>222 mM« (0511 303-905 m>»Mim fax- (04> 251-(04) 281* fh&MJk ^mm/ xmsm E po£lo: ratf lohvaiilQTad lo-icranj .»I www.raclio-krani.si