> ■ i ■ ■sx*ia,«*iairi'wi miimnik I « ; Ponamezne Številk«t Ra. • 1 vadii* Din —♦50, ob n«. ■ ; deljah Din 1»—. S II * « ,TA,BOK* izhaja vsak dan, mv®t Z 2 nedelje m praznikov, ob 18. ori s; • * da umom naslednje«,*« dno ter stane S J mesečno no pošti D 10*—, za ino- ■ ■ »ern^tvo D 18-—, dostavljen na dom I 2 D Ll* —, na izkaznice D 10*—« JJ Inserati po dogovoru« if Naroča s« jri upravi JTABOEA*, ? ■ M AEIiiOii, Jurčičeva ulica 3tev, 4« ■ : illillllltlllBgilignilllllllo PoŠtnTns »!»£ans v gotovTnfc m msm i v.. HIbtIIIsbs )jb »nUn, Din —-SO. ,h «*. daljah Dim i«—, CBKDNloT.O s« umirja v Jfoi. ooru, Jurčičeva ul. *L 4, 1. umi-Hirupje. !'*!•:»n i*t*rurh. it. ^70, UP*AVA ko uahiju v Jurčičevi ul»«i št. I, pritličje, četno. Tele-■oo el. 8118 po-Štnočekovni račun »lev, 11.787. Na uareoiia brez ^narju se ne >z»ra. —« Uokopiei se ne vračajo. Leto Maribor, torek 19. septembra 1922. Številka: 211. Divji Sov. Shodi narod, poslanca dr. v Prekmurju. M aribor, dne 17. jul. Javni nameščenci so danes divjači-’ za katero se v divjem begu podijo *e mogoče stranke, da bi jo zajeli in te- i i.-V-SV0-’a l°višča. Socijalnodemo-atsk.i časopisi od »Napreja« pa do ; arjc« posvečajo javnim nameščen-m dolgovezne članke, dokazujoč z) no zaupanje in zahvalo. 'V Križevcih 'H) inilPinffl imn tl-rtlr.« ... 1 _ •!_ 1 M u r a k a Sobota, 18. septembra. (Izvirno.) Včeraj je sprejelo naše prekmursko ljudstvo narodnega poslanca dr. Kukovca na dveh sijajnih javnih shodih ter mu izreklo neomaj- ‘da° mo®oao ,iczuitsko nelogiko, da. jej na skrajni severni moji se je udeleži- o tej stvari govori s klerikalnimi po-^-i?68 JUTOsnm nameščencu prostor j lo shoda 20 občin. Za shod v Bodoncili slane! ter se je vsedel na svoj voz in f.rf' p p.f.rj *$i } vabijo javne nameščence v svoje poli-'!> >r ■■ : s ’«»®i j tične organizacije, je torej povsem ra- Izumljiv in logičen. Kdor hoče v političnem življenju zaigrati vodilno ulogo, na,j prevzema tudi odgovornost za ov »«'«*«• «j § velike socijalne in gospodarske nalo- ne katoliške župnije župnikovega bra-J g.Q ta Paša, ki je hotel s stavljanjem v-f h,., ,. , - _ „ ,. , .- ., , j. „ ,v i Videti hočemo, ali bedo ti najnove;H prašanj, kakor na pr. o usodi madzar- ] — ..... . . , ■ « . .... h . ... , , , ... si politični junaki Kerkuli an saitno^- skega vojnega posojila, shod zavleci, j „ x. , ,. J ; Poslanec mu je kratko povedal, da naj I 1 ia i* _____________________________ . A ■ “‘“e* sofdjdnodemoikratskim pro-j je župnik (evangeljski) pozval svoje se odpeljal na drugi shod, kar je kle- aajatom. Narodno-socijalna »Nova ljudi celo v cerkvi in se je shoda, ki jo rikalno cbstrukcijoniste prav neljubo ^_ay.c!a« m »Jugoslavija« sta neumor-jbil kakor ostali seveda pod milim ne- presenetilo. Zvečer je bil zaupni se-ir-jLJ.Ukazovanju, da javnim name-i boni, udeležilo celokupno prebivalstvo, staneh naprednih Sobotčanov v Mur- Tudi v Tešanovcih jo poročal dr. Ku- -skl Soboti. Tozadevni govor dr. Kukovec pod milim nebom poldrugo uro. kovca v izvlečku objavimo jutri. We more pomagati nego narodnosoci-tlvema poslancema, ki a 417 drugimi seveda nimata no-_ nega upliva in ugleda, ker ju vso anko smatrajo za navadna plitva eniagcga. Gospoda Brandner in Der-'lc Pa sta zadnje dni zopet ublažila mz-"® kraje kakor Celje in Maribor, kjer A_m javnimi nameščenci v njih ob trpnem g j J . j j strsikega predsednik n ®ni kalini" in it fc8 dado vloviti kak- ( Timotijevič sklical na torek dopoldne * narodurAnp" i ? klan.a zvezdo va,ž,no ministrsko sejo. Na tej seji se J odnosodjalnih nebes, obljubljala; llo ra7 dbo indeksa in avtomatičnega1 • biavnavanja drnginjslrih doklad ! Pred vaŽhlmi- sejasrsi ministrskega sveta. Oster protidraginjski zakon. — Vprašanje princa Jurija. — Ratifikacija pogodbe s Češkoslovaško. Beograd, 18. septembra. (Izvir- Nadalje se bo na tej seji obravna-no.) Kakor znano, je zastopnik mini- valo vprašanje princa Jurija in bodo sirskega predsednik notranji minister sprejeti sklepi glede njegovega odhoda uis Kdor še ni videl mariborske Obrtne razstave naj se odtrga ta teden vsaj za en dan in si jo pride pogledati. Razstava je podaljšana do vključno 24. t. m. v Niš. Minister Timotijevič bo tudi sporočil, da so bodo seje ministrskega razpravljalo o novem zakonu za po- sveta v bodočo vršile redno vsak torek, 1 i bijanjc draginje. Novi zakon vsebuje sredo in četrtek, zato pa morajo biti sih, ko vidimo, da zadošča za politiko indeksu .?°i še strožje policijsko mere, ki se imajo minidtri te dni v Beogradu. Značilno malo temperamenta in trohica korajže, t.-, .. : h° razne druge čarovnijo.* K poSštičnfm diskusij* sksm večerom. V današnjih tako zelo kričavih ča- Klerikalci, ki so - kadar so _na|d^ izwšiti. izvršitvi kazui dovoljena pravica, da za politični 8Vo^ bankarski'krog v,. ■br°no vsem pa so postavili zngreb-- ‘kongresisti od 10. t. m. Tako torej takoj izvesti in določena kazni *iemu- je, da se zadnje dni noben radikalni'da je za dosego političnega vodstva Obsojencu bo šele po minister ne nahaja v Beogradu. I najuspešnejše sredstvo zlohotnost, fra- Y sredo pa bo ministrski svet rati-' zerstvo in demagoštvo, je zelo težka ficiral pogodbo s Češkoslovaško glede verjeti, da je politika pravzaprav zna-izvoza našega vina in uvoza češkega nost. Tega se zavedajo pač drugi veliki piva. \ in naprednejši narodi in priključujejo — , , g vi . . n,, v r j svojim visokim šolam oddelke za poli- Pomemben sestanek Pasica in Nmaca s j tuto in sodjaina vprašanja, p« nas Lre-iaB »# F^oi^e-sFa > I seveda o vsem tem ne more biti niti - '>vv|iW!U»|JSiT8 V raraZU. | govora. Le tu in tam vidimo, da si znano - trenutno mudi zunanjiThib^^0 stranke vzgojiti ne- stor Nin Čič. Kralj Aleksander čaka v ko^° ho jse agitatorje s tem, da pri-Parizu Pašičevega prihoda, na to pa so I5e™° P^htione tečaje malokje m povrne v Beograd. V dobro poučenih ^ pa se raziskujejo pri nas vprašanja iz nekega višjega, rekel b> znanstvenega stališča. ^dyAadi — vs0 drugo poprej nego pri jatolji uradništva, (sa.i se je treba! “‘—'‘»'t.j--------------------- sponini+l , „ se pritoži na državni svet. Zakon pro- kran iskpn-fi * v *a A°SC< t kronanega | ederuštvu določa, da se mora zaple- hrSkfžro ITTl6 ,fUSlerŠLt't ■ da njeno blago takoj prodati. . ’ inzro!), so v zadnjem in^ prav mile struno harf9 name®®e,nce na svoji In končno so tudi naši agrarci v amostojni kmetski stranki, oni, ki Beograd, 18. septembra. (Izv.) ,vdlim pridelkom, katerih konzumontt Ministrski predsednik Pašič je dospel h® 3®^ni nameščenec, ne morejo nik-f v Prago, kjer bo čakal do prihoda po-?ai’ najti dovolj visokih cen, začeli ko- i močnika zunanjega ministra Ljube tetirati z »inteligenco« in jo vabiti v Nešiča, ki bo ministrskemu predsodni- krogih sodijo, da se bosta Pašič in N g-. ku poročal o podatkih, katere je v za d- čic posvetovala ob kraljevi navzoč njih dneh prejel zunanji minister glede nove situacije na bližnjem vzhodu. strani cino vprašanje. Zavedali so se o- kakor *~0— "1 • ' • V»u*. J.w, U» JU, I. , « " . mamo, kako dragocen plen mora biti: G. Pašič bo pTejkone že danes zvečer fteno nameščenstvo, ako se zanj pulijo j odpotoval v Pariz, kjer se L o tu navedene in morebiti še kako' stranke. emokr atska stranka vso to livjo oiv1'10 -Z miTOO v«stjo in hladno krvjo Pdzuje. Zaveda se zlasti naš slovenski v demokracije, da so njeni zastopniki Polni meri izvršili svojo dolžnost na-* am uraduištvu, ker so — kakor jo to '1azvan° ’u že neštetokrat povdarjeno haš ^slovenski trije demokratski po-nciv bili tisti, ki so vprašanje javnih vsilili svojemu po večini srarnomu klubu kot principi jelno navzočnosti in da se bodo na tem sestanku do-loi v ___________ Kaj je pravzaprav politika1! Politi- čile smernice za politiko naše državo ka jo veda o državi, njenih sestavinah, današnji resni situaciji v Orijeutu. i ustroju, pogojih, namenili, močeh m OBŽALOVANJA’ VREDNI POJAVI V BOSANSKIH ŠOLAH. Beograd, 18. sept. (Izv.) »Vreme« poropa iz Sarajeva: Oddelek za prosveto pri sarajevski pokra jinski upravi jo poslal vsem šolam poseben cirkuiar, v katerem poziva učiteljstvo, naj posveča vso pozornost šolskim knjigam uče napravah. Ločiti pa je treba politika od državnega prava, akoravno imata obe vedi kot objekt isto državo. Pa NA TURŠKEM VULKANU. j medtem ko smatra državno pravo dr- Pariz, 17. septembra. (Izvirno.) | 2av« ><* *eka-i stelneP’ ^temeljeuoga »Newyork Herald« poroča iz Waslnng-: ^ histei^m^razvoju, jo smatra tona, da je ameriška vlada brzojavno k . ° kos življenja, ^ 3 • naročila nadkomisarju Zedinjenih držav. i spreminja m razvij . s “ v Carigradu admiralu Bristolu, naj skup- ^ tildi poHticna veda na filorofskem „o z zavezniki «. » «loža-! ja v Smirni, ne sme pa prevzeti v imenu ’ ....................- .. če se mladine. V zadnjem času so se v ameriške vlade nikakih obveznosti- . jŠeJjaSj^ro^dižtvSTna^raviS nekaterih bosanskih šolah pri mladini ugotovili slučaji nečastnih samovolj- Pariz, 17. septembra. (Izvirno.)! »Chicago Tribuna« javlja iz Atene, da seboj.-— Torej dovolj snovi, da se posveti temu študiju človek vos in po- Rrom.n a ’ —-“j”, “»»vuaiu ov, v,-j n ih in neljubih pojavov. V neki osnov- so turški vojaki in kmetje zažgali mesto j A"' in <>cl!govc,1'nos|ii tega svojega dela j nj v .petih srednjih šolali jo mladi- Vurla. Hiše so oropali, grško prebival- ‘ p v ,-,nšiW r v/ruernb na te ni moročei gj ^ndar so odgovornosti niso ust ra-! na 8 črtanjem, vrtanjem in prerisava- stvo pa pomorili- * V naSlh TaOTierah to 111 m0=’°ceJ agresua njem slik v šolskih knjigah izključena iz v-f , “7^ gnusno demagogije, toliko 'i«» •t?a — in tudi iz vrst vnih nameščencev ali vsaj ob njiho-g P1 teolku — da bi si v takem polo-0riJra ysakdo premislil nositi šo dalje ^ govor nost v tako važnem in pere- pušceno, mladina pa vseh šol naše državo. NAŠ POSLANIK NA REKI, Beograd, 18. sept. (Izv.) Za našega diplomatskega zastopnika na lle- r , . J saj ima vsakdo še svoj poseben poklic, London, 17. sep tem era. (Izvirno.) j j^^^remu mora posvetiti takorekoč Ob požaru ,v, Smirni so bila popolnoma: yge g^oje moči. Javna vprašanja ph uničena poslopja francoskega, angleške-, ]>osegaj0 tako globoko v življenje vsa-ga in amei iškega konzulata. j kega posameznika, da so jim ne more London, 17. septembra. (Izvirno.) nihSo brez šleodo odtegniti, Kakor Ministri so imeli sejo v Cliecqucrsu in pOVSO(j jrre tudi tukaj z združenimi so razmotrivall položaj v Turčiji. V pon-: mo5mj najlažje. Treba jc, da si dela deljek bo ,y. Londonu seja celokupnega kabineta. Malta, 17. septembra.) (Izvirno.) S rSSa iS:riS: ki ‘ ie imonovan MUx>slav Jankovič, Begunci iz Smirne so dospeli semkaj jj^vca, ki izveneva v to, da v trenutku, ^neodgovorni elementi rušijo naj- ■ šef političnega oddelka zunanjega mi- škotski polk in letalski oddelek sta za-nistrstva. pustila Malto in odpotovala y, Carigrad. ftloč J0”'1"1*1 orauraui rusuo J>a.|-{ 00V M^cmbo javnih nameščen-! MINISTER DR. KRSTELJ NA POTU BORZA. ' > cf rn-nlr/% Trn e\ * ^v» n o , _ . .V BEOGRAD. Curih, 18. septembra- (Izvirno.) Beograd, 18. sept. (Izv.) Dr. Kr- Predborza. Pariz 40.45, Zagreb 1.80, stel j, katerega pričakujejo, da otvori London 23-66, Berlin 0.3514, Praga 17.40, plenarno seja demokratskega kluba, je Italija 22>45 dolar 533) avstr. krone sporočal, da se v torek pripelje v Beo-... v _________-_________________ grad. Minister bo takoj prisostvoval 0,0° *’ Budimpešta 0.21, Varšava 0-8, Vsmvp1'11 av® in naroda, in oni, ki z seji ministrskega sveta, ki se yirši iste- Sofua.-3 ^ i mogočimi nelojalnimi sredstvi '.ga dno ob 9. url. " JdVJllu 8v . demokrat site stranko, vsaj on za cs,c1)0 110 tnorG več prevzemati Por - odgovornosti za ugodno rešitev -ecoga uradniškega vprašanja, Nje-, aPeJ> da naj pircvznmejo odgovo’'-sb-nr,°ni'. jtešijo režim, ki riišijo yb \n„ki 60 koče j o izigravati kot razdelimo in sicer tako, da^ tisti, ki so kako obče zanimivo politično^ vpraša* nje preštudirali, o njem referirajo, na kar je mogoča diskusija z vprašanji, dodatki in pa s samostojnimi predlogi — Če nam ni mogoče, da bi to delo za* nesli ven med narod, ga moramo oprav* ljati vsaj doma, da bomo vsaj mi kolikor mogoče dobro informirani O dnevnih in predvsem o perečih zade vab. Zato je potrebno, da se diskusijski večeri skoraj zopet prično m d» jih občinstvo v lastno korist kar naj*, številnejše poseča. Furlanski preporod. Furlane, ki žive med spodnjim tokom Soče in Tagliamsniom, se je do-Bleg vedno smatralo za del italijanskega naroda, čeprav se od Italijanov razlikujejo tako po jeziku kakor po značaju in čuvstvovanju. Tudi pri ljudskih štetjih se jih ni vpisovalo kot Furlane, ampak kat Italijane. V šalah so se učili italijansko, črtali so italijanske knjige in časopise tar svoje narečje sploh zanemarjali. Imeli so sicer res tudi svoje, pesnike, ki so peli v furlanskem jeziku, toda uveljaviti se niso mogli in menda tudi sami niso imeli tega namena. Kljub temu pa so bili posebno oni, ki so živeli ped Avstrijo, vedno separatisti. Dočim so oni Furlani, ki so živeli pod Italijo svojo ljudsko govorico precej -pomešali s knji-žavno italijanščino, so ti, ki so živeli v Avstriji ohranili svoj značaj neokrnjen, ostali so konservativni. Ker so po značaju in duševnosti različni od Italijanov, jih niso nikoli ljubili in med njimi tudi ni bilo iredente, bili so najboljši Avstrijci, piravi graničarji, kakor nekoč Hrvati ob turških mejah. Vsled tega je naravno, da je Furlane na tej strani razpad Avstrije hudo zadel. Nikakor se niso mogli vživeti v nove razmere pod italijansko nadvlado. Positali so -še hujši, še izrazitejši nasprotniki Italijanov kot so bili poprej. V svojem, odporu proti Italijanom, so danes še bolj vztrajni in trdni kakor naši rojaki na Goriškem, katere Furlani vedno in povsod podpirajo ter se bore ž njimi roko v roki. Ta odpor proti Italijanom pa seveda ni mogel starti brez gl ob j ih posledic — pričel je buditi v njih narodno zavest — .furlansko narodno zavest. Odpor proti Italijanom jih je opomnil na lasten jezik, ki je precej različen od italijanščine ter jim vzbudil misel, osamosvojiti se popolnoma, tudi na jezikovnem polju, posluževati se svojega jezika tudi v literaturi in v časopisju. In res, v teku zadnjih nar let so si osnovali v Vidmu lastno furlansko literarno revijo, v kateri priobčujejo svoje proizvede. 2e iz prvih številk .revije je bilo razvidno, da se nahajajo med njenimi .fcotru&aiki tudi res prvovrstni talenti. Posebno se odlikujejo med njim dva pesnika, katerih eden je lansko leto tudi že izdal prvi zvezek svojih modernih furlanskih pesmi, ki se je med Furlani naglo razširil. Narodna osamosvojitev Furlanov napreduje sedaj dan za. dnem živahnejše. Za to skrbi ipoleer duševnih delavcev tudi furlanska ljudska stranka, ki je ori jen tirana, popolnoma v furlanskem narodnem duhu. Ta stranka, zahteva sedaj T>ole>g avtonomije za Furlane v okvirju Goriške tudi že — osno- fladivoj Rehar: Po Bački. (S kongresa jugosiovenskih novinarjev). (Dalje). Subotica šteje danes nekaj nad 100.000 prebivalcev, med katerimi je nad 60.000 Brinjevcev, do 10.000 pravoslavnih Srbov ter nekaj manj kot 30.000 Madžarov. Razen tega živi v mestu še nekaj nemških Švabov in drugih narodnih manjšin, ki na ne pridejo v poštev. Ker so subotiške ulice, kakor ulice vseh mest v nižinah in ravninah silno široke, hiše pa večinoma pritlične, enodružinske, je obseg mesta naravnost ogromen, premer Subotice znaša najmanj 7—8 km, Najlep-ši razgled se nudi z visokega stolpa mestnega magistrata, ki se nahaja skoro v sredini mesta. Krog in krog so širi morje hiš, med njimi tečejo široke ulice in ceste, često obsajene z drevo-redi, za hišami in ponekod tudi krog 'hiš pa se razprostirajo An*tovi. Le tu in iam se dviga iznad povprečnosti kaka vijša stavba, cerk.v, šola, hotel, urad ali kaj sličnega. Ker so Subotičani razdeljeni na tri vere, ima Subotica tudi troje vrst svetišč — a ko ne štejemo protestantov, katerih jo le malo — katoliška, pravoslavna in židovska. Krasna je dvostolpna katoliška stolnica, zgrajena v romanskem slogu, lepa jo tudi srbska pravoslavna cerkev, a gotovo najlepša med molilnicami v Sobotici je židovska sinagoga, zgraje- vanje furlanskih šol. Ta Furlani je jako zanimiv lahko že daleikosežne posledice, j© vredno da se zanimamo zanj pojav med j — Zalivala. Vodstvo »Družbe sv.! kroženje, sm?!s imeti -pod orožjem' in bo imel Cirila in Metoda v Ljubljani« izrekaI 80.000 vojakov.■■.Enako tudi.. Jugoslavi- zato tudi tem potom iskreno zahvalo vsem, Ki so na kakršenkoli način pripomogli, da mi Slovenci, saj smo njihovi neposred-j se je 33. glavna skupščina tako 3epo' 120.000, Bel ni sosedje in — zavezniki v boju proti j izvršila. Posebno pa se zahvaljuje za-’ " a, Kum/unija, .Anglija, in Španska; Francoska -180.000,-'Italija ir. Poljska po srt .p. J. italijanskemu nasilju Mitične vesti. 4 Madžarska sprejeta v Zvezo narodov. Iz Ženeve poročajo 15. sept.: V današnji seji je bila Madžarska z večino glasov sprejeta v Zvezo narodov. Grof Banffy je podal izjavo, da bo Madžarska izpolnila vse pogoje za sprejem. * Simpatije ruskih boljševikov za Turčijo. V London je dospela na zaveznike naslovljena nota ruske vlade, ki se tiče turškega vprašanja. — Ruski ljudski komisar zunanjih zadev izjavlja, da Rusija ne bo smatrala nobene odločitve aliirancev za obvezno. Nota vsebuje pregled položaja, ki je nastal vsled turške zmage, govori o herojskih bojih turškega naroda in naglasa, da so simpatije vsega ruskega naroda (re-ete sovjetskih komisarjev. Op. ured.) na strani Turkov. Rusija bo z velikim zanimanjem zasledovala to vprašanje. Slednjič se sovjetska vlada ponuja, da prevzame posredovanje med Turčijo in njenimi sovražniki. Dnevna kronika. — Imenovanje. V ministrstvusa-obračaja je imenovan za inšpektorja g. dr. Borko. — Kje je naša zavednost? Od Sv. Trojice v Slov. Gor. nam poročajo, da tamošmja posojilnica, ki nosi naslov »Raiffeisen-posojilnica«, daje še vedno nemške in slovenske knjižice. Ali poleg znanega Goloba ni kakega zavednega Slovenca v načelstvu zavoda, ki bi ta grdi narodni škandal onemogočil H — Sadna letina v Prekmurju je letos posebno dobra, zlasti jabolk in «11v. Z izvozom oz. kupčijo se žal nihče ne peča v velikem obsegu, kar je velika škoda. Veletrgovine s sadjem opozarjamo na ta bogati del naše države. — Bru.štvo »Ljudsko vseučilišče v Celju« ima 26. sept. občni zbor v meščanski šoli. Društvo je pridno na delu s pripravami za otvoritev predavalne sezone. 14 milijonov 500 tisoč zlatih kron dobi naša država iz likvidacije avst.ro-ogrske banke. Na Dunaj je odpotovala te dni posebna komisija članov fin. ministrstva in Narodne banke, da to svo-to prevzame. — Izvoz sena iz Italije je italijanska vlada prepovedala. stopnikom pokrajinske vlade in sičsr: podnamestniku g. dr. V. Baltiču. načelniku oddelka za prosveto g. dvornemu svetniku d-r. Fr. Skabernetu, načelniku oddelka za socijalno skrbstvo g. A. Ribnikarju, vladnemu komisarju mestne občine g. dvornemu svetniku dr. Bogumilu Senekoviču. Posebno iskrena hvala bodi generalnemu konzulu Čehoslovaške republike g. dr. O. j Benešu za lepe pozdrave in spodbudne I besede, kakor tudi minstru n. r. in poslancu g. dr. V. Kukovcu za bodrilni govor. Prav posebna zahvala tudi moški in ženski podružnici v šiški, ki sta j ....... Danska, Norveška, Švedska in Švica po CO.OOO,’ Portugalska 30.000. Fiancoska smatra predlog za nesprejemljiv.______________ e vesti. Maribor 18 seplembva 1922. razstave. Nasproti, vinarski m Z razstavi se nahaja oddelek ročnin del in sicer je takoj pai vhodu i zložila- tvidika Drago Višnar iz Jesenica naž Gorenjskem ražlične jako okusno jzdela-ne predmete žganega slikarstva, kat®‘ re je g. Višnar vse sam napravil. Pre * ri -T_______________________________. , olCL. meti, ki jih je razstavil, so-asa ckin«a" priredili ob tej priliki cvetlični dan ■ u-ic s°h, pa tudi praktično porabiji^ IPA X mešanem, hebiedsko -madžarskem si so pq slogu, kar ji daje še poseben čar in eksotično mičnost. Sinagoga je veliko, veličastno poslopje. Večje zgradbe so šole. Subotica ima poleg osnovnih in srednjih šol tudi juridično fakulteto, ki je nameščena v zgradbi neke poprejšnje srednj šole. Najlepše poslopje v Subotici pa je mestni magistrat, palača, kakršne menda nima vsa naša država. Zgrajena ja v madžarskem slogu z neštetimi trakti in velikanskim stolpom, ki je gotovo eden najvišjih v naši državi, ako ni morda celo naj višji. Lepo je tudi mestno gledališče z grškim portalom, ki pa je precej zaiie marjen. V tem poslopju je bilo poiprej redno madžarsko gledališče, sedaj pa je le diletantsko, ker se vlada prisub-vencijoniranju naših gledališč na Subotico ni ozirala, čeprav bi bilo redno j ugaslovensko gledališče v veliki obmejni Subotici velikanske in nepregledne važnosti. Želeti bi bilo le, da dobi Subotica čimpreje svoje redno umetniško narodno gledališče. Industrija v Subotici še ni posebno razvita, vendar pa se nahajata tamkaj dve tovarni, ki sta edini te vrste v naši državi, in sicer tovarna vagonov »Fer-inum« in tovarna za serum proti živinski kugi. Ker pa ima Subotica vse predpogoje za razvoj krepke industrije, je pričakovati, da bo poleg agrarnega v bližnji bodočnosti postala tudi važno industrijalno mesto. Sicer pa je Subotica _ najSbogatejše jugoslovensko mesto, njene nepremičnine se ceni na preko 50 milijard kron. Njeni prebival- dr-užbi v korist. Iskrena hvala vsem cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljev. Končno se prav toplo zahvaljujemo raem darovalcem in darovalkam denarnih prispevkov pri veliki skupščini. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. — Izobrazba zdravnikov-specijali. stov. Ministrstvo narodnega zdravja bo odposlalo tri zdravnike na Češkoslovaško, da se specializirajo za paleontologijo in klimatologijo. Po končanem študiju, ki traja dve leti, bodo nameščeni v državnih zdraviliščih. — Romunski dijaki obiščejo Beograd. Koncem septembra obišče Beograd večje število romunskih dijakov s svojimi profesorji. Romunski gostje se bodo več dni mudili v naši presto-lici. — Mladinska organizacija »Skau-tov« se je ustanovila 14. t. m. po predavanju dr. Miloša Popoviča iz Beograda v Celju. Organizacija zasleduje vzgojne in etične cilje. — V Ameriki odlikovani jugoslovanski učenjak. Arheološko društvo v Washingtonu je izvolilo za svojega člana profesorja beograjske univerze dr. Nikolaja Beliča, ki je na glasu kot eden najboljših arheologov našega naroda. — Povišanje železniških tarifov v Avstriji. Londonski listi so izvedeli, da se bodo v Avstriji znova povišali železniški tarifi in sicer s 1. okt. za tovorni promet, z 8. okt. pa za osebni promet. Povišanje bo iznašalo približno -00 odstotkov, vendar pa bodo tarifi urejeni tako, da se bo za bližnje proge plačalo več kot za daljše. — Angleški predlog za razoroženje. Praški »Narodni Listy« računajo, da bo Češkoslovaška, če bo sprejet od Zveze narodov angleški predlog za ra- Ta umetnost, ki je na Nemškem l Francoskem, pa tudi na Španskem_ 2 zelo napredovala, se je začela razvija tudi pri nas. Diletantov je v Jagostf* viji sicer mnogo, toda kot obrtni-K umetnosti je začel g. Višnar izž nic, ki se je pokazal s svojimi razstav, ljalnimi predmeti zelo spretnega, tem oddelku- je razstavil lončar 1 pečar Pavel Heričko, T a it en b a c n o v^ ul. 6 v Mariboru prav pripravno lfl n a okusno izdelano peč, katera i?na obeh straneh lončene klopce, kar 66 ‘ cer ne nahaja občno, ali je ^en”. ^ praktično in ob enem leno. ročna dela je razstavila »V.e»na«, ska obrt»ia šola v Mariboru. Tu s° f stopane v prvi vrsti riarodne vezenj in sicer srbske, hrvatske, češke, Prg0 vsem pa slovenske. Pri tej razstavi ^ je polagala posebna pozornost na venske pečke vezenine, ki so se P? gale v naj-finejšib. tehnikah za bla^1 ’ senčnike za svetilnice in prtičke. *z. ci so vzeti iz domačih pohorskih r]Xj peč iz mariborske okolice. Raz^cn. rodne vesenine z volno v pestrih rodne vezenine so zastopane vse in o* stanujejo izmenoma enkrat, posebno poleti na svojih posestvih v okolišu, a drugič, pozimi, v mestu. Subotiški Srbi so večinoma trgovci, obrtniki, uradniki itd., nekaj pa se jih bavi tudi s poljedelstvom. Veliko večino madžarskega elementa v Subotici tvorijo Židje, ki pa se bodo sčasoma prav tako pojugoslovenili, kakor soss pomad žarili, zato je naravno, da so Žido-Madžari večinoma trgovci in podjetniki in le v neznatni meri poljedelci. Da so kot taki kulturno bolj razviti, je tudi samo ob sebi umevno. Subotiške knjigarne prodajajo večinoma madžarske knjige in v Subotici sami izhaja cela vrsta madžarskih listov, celo trije dnevniki »Hirlap,« »Bacs-mcgyei naplo« in »Ujsag«, dočim so Srbi in Bnnjevei brez dnevnikov. Edini slovanski list v Subotici je bil do našega kongresa bunjevški -Neven«, ki je izhajal prvotno kot dnevnik, se je pa moral vsled razmer, ki vladajo tam, skrčiti na tednik. O Priliki kongresa je pričelo izhajati v Subotici novo glasilo nacionalistične ©mladine, tednik »Princip«, v kratkem pa bo dobila Subotica, vsaj tako so nam zagotovili, tudi svoje jugoslovenske dnevnike. Vzrok, da se naši listi v Subotici ne morejo vzdržati pa ne leži toliko v našem ljudstvu, ampak v tem, da v vsej Subotici ni niti ene naše tiskarno. Vse subotiške tiskarne so v rokah Madžarov, ti pa seveda z navijanjem cen kmalu zatro vsak naš list. Vsak boj bo v Subotici tako dolgo nemogoč, deme tehnike, gobelin slikanje z j vozenine z volno v pestrih vah, filet, zlata vezenina po ^aS -g. osnutkih, kar kažejo razstavijo116... 3 be. Posebnost tvorijo tudi kera®1'^^ dela izgotovljena od gojenk šole..1 teh razstavljena precizno in dj5-?" izdelana dela veziljo Malvine nič Verancio, Rajčeva ul. 10 in„fe. sester v Mariboru. Njih dela kaže.lp ^ liko spretnost, kakor tudi marl:Pv _ in vztrajnost. Zastopane imajo ra® vrstne tehnike deloma tudi na. ^3-Celi oddelek ženskih ročnih del ^ pravil na posetaike razstav PraV ber vtis. m Obrtno razstavo v Maribora^ obiskalo v soboto 16. t. m. krog lU' ljudi, med temi nad 1000 učencev1 ^ nih mariborskih šol. Včeraj 17. skromni soeini agra^ci. M1 dofeter ne dobimo tam tis^ren.’ Bunjevci so po veri rinio-katok^ Največ zaslug za, njihovo dušno _ ^ stiirstvo in sploh za. narodno P1^ ^ Bunjevcev imajo frančiškani ,r ^ čiškani so bili prvotno nameščeni-neki utrdbi, sedanji svoj samostan so si zgradili 1. 1710. Prvi gvar£ii^_ tega samostana je bil O. Dani3el Voidski. Leta 1773.. so pričeli cerkev sv. Terezije. Istega leta j®, ^ ^ prešla župnijska oblast fr-ahčiška^ v roke posvetnih duhovnikov. . subotiški župnik je bil Bunjevec & pan Ranič. . Danes so razen manjšinsldh ^ suibotišike šole naše. Zavodi, ki 90 žili poprej za raznarodovanj® otrok, so seda j v služfbi ptobuje ne zavesti. Vendar pa so posebn? ^ njevci sikrbeli. tudi v poprejšnjih ^ ženjskili časih z vso vrnemo^ šole. V šestdesetih letih prošl©£a ^ letja je bilo bunjevšlco šolstvo^ ^ razvito. Imeli so 120 osnovnih sol ^ terih se je poučevalo bunjevško 1 tere je posačalo 12.000 otrok & ^ osnovnih šol pa so imeli Bunjevo^.^ krat tudi obrtniške in višje 2, šole. Prvi učitelji so bili Ši Marlvo Vukelič in Pavao Skend® ^ Leta 1747. so si Bumjevci zgradi^, ^ lastno gimnazijo, ka-tero 30 pti' upravo frančiškanom. Madžarst1 ^ tisk je v ,poznejši-h letih skoro ma zatrl bunjevško šolstvo. * ■ j-oltf njevcev so imeli svojo cerkveno Subotici poprej tudi Srbi. , 44*f (Dalje sxib,očoi^ "Maribor; 19. iep(eiSb»'192S." r»T SB D K« .. ......................... 'Stran'*?' 3® ob krasnem, vremenu obiskalo razstavo nad 10.000 obiskovalcev, tako da dosega skupno število obiskovalcev že blizu 70.000, kar je za Maribor vsekakor razveseljivo dejstvo. Upati je, da ao nedelje, ko se razstava neha, prekoračimo 100.000. M Glasbena Matica. Pevska šolaza otroke. Vpisovanje se vrši v sredo, 20. ^2*.^ **• UT^ popoldne (učiteljišče, pritličje levo). Sprejemajo se otroci od • naprej. Mesečna šolnina znaša 16 K. j311, .¥estoo kopališče bo z ozirom na Podaljšanje obrtne razstave tudi ta teden več dni odprto in sicer v-iorek, sredo,^ četrtek, petek in soboto. Parna •kopelj je v četrtek in soboto za močke, ▼ petek pa za ženske. Kadna kopelj je vse omenjene dni dostopna vsem strankam. m Olajšano carinjenje poštnih pa-*etov- Vsled razglasa v Uradnem listu etev. 95. se ocarinijo - vsi poštni paketi, ki so dcšli na carinarnico do všte-septembra t. 1., tudi brez prad-aoctnega dovoljenja deviznega odbora ■ivaiodne banke, plačati pa je treba na vsako deklaracij io pri poštni carinarnici 13 Din., kolikor znaša koLkov-na^ pristojbina za odobrenje. — Glede Paketov pa., ki dospejo semkaj izza dne 1. septembra, morajo adresatje v osmih dneh predložiti dovoljenje za u-voz (odobrenje), v nasprotnem slučaju ■Mi- vrnejo paketi inozemskemu odpo-sujatelju. Te določbe se ne tičejo privatnih oseb, ki uvažajo stvari za lastno uporabo, kakor tudi ne blagovnih Vzorcev. m Izginil je okoli 10. t. m. znani Mariborski prodajalec klobas, Matevž ina^er, star S5. let, srednje postxve, Sivih las in sive brade, taikozvane Kaiserbart«; nosi očala in je v Mariboru dohroznano oseba. Zadnjič so ga videli v nedeljo 10. t. m. v neki gostilni na Pobrežki ulici in sicer v družbi ne-*®ga, okoli 50. let starega moškega, srednje postave slabo oblečenega in ^aje temnih brk. Sumi se, da je bil na «Uakerju izvršen zločin, ker je mož no^ru vedno večje vsote denarja pri se-i- Kdor bi kaj vedel o njem, naj ob-'v6St.i kriminalni oddelek 1. policijskega komisarjata v Mariboru. m V nedeljo dne 24. t. m. ob 8. nri otvoritev razstave! Vsi na Glavni trg! Kazstava samo dopoldne! m Velika kavarna. Najmodernejša Kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu i? inozemski listi. Eleganten Bar. — dnevno koncerti. Narodno gledališče. Repertoire: Pondeljek, 18. septembra. Zaprto. Torek, 19. septembra: Revizor. A-bonem. A. Sreda, 20. septembra: Zaprto. „ , ojriek: ^1. septembra: Običan co-vek. B. Petek 22. septembra: Zaprto. Sobota 2. septembra: Hlapci. . A. Jtt^mijera. Edor je voljan sodelovati pri Cankarjevih »Hlapcih«, naj blagovoli ori-H danes 19. septembra ob 19^ v gleda-(oder). Kulturam umetnost I* Običan čovefc. Šala v treS dejanjih. ^I6al Branislav Gj. Nušič, režiraj Te-^eo. V soboto je naše gledališče *rr-v^vpnizoriio Nušičevo šalo »Običan ^v©k^ in sicer v srbščini, kar zasluži Priznanje. Končati morajo enkrat °as*’ 81110 smatrali srb> ^va^cmo za nekaik tuj jezik ter pre- dr i sr^0^rv’a,Wka književna in amiska dela na slovenščino. »Običan j® ^o najbolj posrečenih Nu-ie vvT^1 ^ivih oderskih del. Zgrajeno .mojstrsko, dejanja si slede logično ^So iz drugega, nikjer ni pre-»vonja, nikjer za lase privle-»ov* Zato D® to delo doseglo še ^®r so je igralo, svoj namen Al J.^ti. Publiko. Drugega namena ^ tudi literarne Seaaosti ji ne moremo prisojati. Na J6 tila šala podana dokaj ‘ta*i «iln moramo, da so ‘udi fiiojenaki nrraloj govorili dos&i dobro srbščino, za kar gre oči vidno zahvala režiserju g. Tepavcu, ki se je tudi v splošni režiji dobro izkazal. Z g. Tepavcem smo dobili na naš oder dobro moč, ki obeta še veliko. Vpok oj enega revmatičnega uradnika Vičentijo Petroviča je podal g. Tepavac naravnost izborno. Podal je vso karakteristiko Petrovičevega bistva in bil je tudi res — pristen Srb, Beograjčan. Malo manj posrečen, toda vendar še dober ie bil Gromov trgovec Arsa , Miličevič. Jagodinskega trgovca Jovančo Miciča je kreiral g. Bratina zelo posrečeno. Bil je izboren v igri in v maski, tako da to vlogo lahko prištejemo mod njegove najboljše. Naivno Miličevičevo hčerko Zorko je pogodila gdč. Kraljeva tndi dobro. Pokazala je znova, da je talent, ki se stalno razvija. Ugajali so dalje tudi še gdč. Petkova (Miličeviče-va žena Marija), gdč. Šuštarjeva (udo-va Sofija Damljanoviceva) ter ga. Bukšekova (Micičeva, žena Persa.) in končno gosp. Mikulič ( Miličevičev sin Dušan). Gosp. Tomašič (pesnik Žarko Damijanovih) v splošnem ni bil slab ter je pokazal dovolj talenta, manjka pa mu še n smerjenosti in sigurnosti v kočljivejših in težjih situacijah, v katerih po stane cesto konfuzen. Sploh pa bo po mojem mnenju boljši ljubimec nego komik. V nekaterih situacijah je motilo osobito njegovo pretiravanje in lovljenje za efekti, česar se mora odvaditi. Skoro docela isto velja glede g. Harastoviča (Nikola, sluga pri. Airsi), tudi on pretirava, in hoče nadomestiti resnično komiko s pajaoado. Sicer pa bomo oba pravilno presodili lahko po-zneje — to so le prvi vtisi. Občinstva je bilo pri premijeri škandalozno malo. Naša javnost namerava menda tudi letos vztrajati na lanskem desintere-sementu. Obžalovanja vredno je tudi, da se za to srbsko delo ne zanimajo naši Srbi talko, kakor bi se morali in ka kor bi bila njihova dolžnost. —r. x Komorni koncert (pod naslovom Svečanostnega koncerta) je priredilo obrtno društvo dne 14. t. m. v kazinski dvorani. Prvič smo imeli priliko poslušati proizvajanje učiteljskega osob-ja Glasbene Matice (vijoilino g. ravnatelj Topič, klavir gdč. Barvitiusova in celilo g. Oomelli) ter ge. Barvitiusove-Čihove iz Prage, kot gosta. Od vzpored nih točk je na prvem mestu omeniti Sukov (a-moll) in Smetanov (g-moll) trio, dva bisera komorne literature. Suk spada med sodobne češke moderniste, ki je velikopotezen in bogat v invenciji. Proizvajanje njegove skladbe zahteva trajno poglabljanje v tvarino ter ovladovanje znatnih tehniških težkoč. Smetanov trio se drži k!a-sjške sonetne oblike, je tematično izrazit in se šteje med najlepše 'komorne Skladbe svetovne literature. Glede proizvajanja obeh skladb moramo izjaviti, da so nanj lahko ponosni vsi trije umetniki. Z veliko vztrajnostjo, ljubeznijo in vestnostjo so se — zraven šolskega dela — pripravljali na ta prvi nastop, ki se jim je tudi izredno posrečil. Hvaležen jim je bil gotovo vsak, izmed — žalibog maloštevilnih — navzočih', za to, kar so podali. G. ravnatelj Topič razpolaga s krepkim in polnim vijoliuskim tonom; njegova kan-tilena je zvočna in mehka; g. Comelli je izbam čelist, čegar kantilena je o-sobito v srednjem stavku Sukove-ga tria prišla do lepe veljave. 0 piani-stinji, gdč. Barvitiusbvi pa smelo trdimo, da je bil vsakdo nepričakovano iznenaden nad njeno briljantno tehniko, krepkim tonom ter muzikalnim temperamentom. Trd udarec, ki se je včasih neprijetno, pojavljal, je pripisovati predvsem instrumentu, ki ni prvovrsten in pripraven za decent.no glasbo, kakor je komorna'. Kot solisti-nja je uprav dovršeno in z velikim u-metniškim pojmovan jem - podala Smetanovo češko veselico. Želeli smo si, poslušati je še deljkakor pa zajemati muzikalno hrano, katero nam je podajala ga. Barvitiusova-Čehova iz Prage, kot pevka in vijolinfetka. O tem je pričal tudi nemir, ki se je začel javljati med njunim proizvajanjem. K veliki sreči je bil utis našega, trio-en-sembla tako velik in trajen, d;1 zn ni mogel pokvariti ta nastopni ok ,iori-ment. Našemu odličnemu trio- ^>em-blu pa želimo daljnih uspehov prjd prave in plemenite umzikalne umet-i nos til ‘ PorofR© sodišče. Maribor, IS. septembra. Svoje dete zadušila, Marija Pivčeva, rojena 10. oktobra 1900 v Žpilju, pristojna v Laiterš-berg, okraj Maribor, samska, delavka v Stari gori št. 5, pri Št .liju, je imela z Jožefom Bračkom iz Dobrenja intimno ljubavno razmerje, postala je noseča in je 20. maja porodila otroka moškega spola, ki je dobil pri krstu ime Ivan. Nezakonski oče je skrbel za otroka in plačeval zanj obdolženki tedensko 40 do 60 kron. Obdolženka svojega o::roka ni imela rada, ker jo je oviral v njeni prostosti in uživanju življenja. Priče pravijo, da je stremila za tem, da bi se otroka iznebila, da bi lahko pričela nova ljubavna razmerja. Kasala je svojo nevoljo in nenaklonjeost napram otroku javno. Ni ga hotela dojiti, češ, da bi preveč oslabela, ni pa mu dajala dovolj druge hrane, marveč ga zanemarjala tako zelo, da je bil skrajno slab Dajala mu je v mleku tudi makovo seme v takih množinah, da so se pri o-troku že pojavili znaki zastrupljenja namreč krvaveče vnetje ledvic. Ni pa izključeno, da mu je dajala kak drugi strup. V torek dne 26. t 1. je delaia ob-dotlženka v bližini svojega stanovanja Dasiravno sta jo Ivan Ahman in Jera Dolšaik opozorila, da bi naj pogledala k otroku, je odvrnila, da tega ni treba, ker otrok itak spi. Iz tega je sklepal Ahman, da je dala obdolženka otroku noma hladno. Zapuščajoč sodno dvorano, kjer je bila zapečatena usoda njenega življenja, se je lahno smehljala.; ave. zopet mak. Ko pa sta prišla Ahman in Dolšak zvečer tega dne domov, sta našla otroka odetega čez glavo- ,s kočo, staro jopico in predpasnikom in je bil otrok že tako slaib, da se skoraj ni mo gel več jokati. Imel je tudi tak pogled, kakor če bi že umiral. Otrok ni mogel več uživati hrane in si je le s sčasoma ko ga je obdoižeuika drgnila z vinom, zopet opomogel V sredo, dne 28. junija t I. zjutraj je obdolženka izjavila, da bode nesla otroka k zdravniku, ker ga odvaja. Priča Abrmajn ji je svetoval, naj nese otroka k zdravniku raje nekoliko pozneje, ko bode bolj toplo, ker bi se ji lahko prehladil, zlasti, ker je imel že itak izpuščaj v obrazu. Kljub temu je obdolženka odišla z otrokom okoli 8. uire in se vrnila okoli %10. re koč, da ji je otrok na poti »zaspat«, še predno je prišla do hiše občinskega [predstojnika Slatyja. Ahman ji je o-čital, zakaj ni šla z Otrokom, četudi je bil že nurtev, k zdravniku, da bi ga pre gledal in ji je naročil, da javi otrokovo smirit župnišču, župatuu Swatyju in zdravniku v Št. liju. Obdolženka je samo v župnišču naznanila otrokovo smrt, k zdravniku in mrliškemu ogledniku pa ni šla, dasiravno jo je Ahman trikrat opozoril nato. Šele 29. junija, ko bi se naj vršil pogreb in obdolženka ni imela mrtvaškooglednega lista, brez katerega duhovnik ni hotel pustiti o-fcnolka pokopati, je šla obdolženka k miriisijjemu ogledniku Martinu Roz-mamu, ki je otroka ogledal in ugotovil, da itms, na levi strani vratu krvne podplutbe. To se mu je zdelo sumljivo in je nato obvestil o tem zdravnika dr. Mo-rocuittija. Tudi ta je ugotovil na levi strani vratu dve po 2 cm dolgi in 1 cm široki krvni podplutbi; sum, da se je izvršilo na otroku nasilje in da je umiti otrok nasilne smrti, je bil torej potrjen. Raztelesenje otroka pa je dognalo z vso gotovosto, da je bil otrok zadavljen in da je umrl vsled notranjega zadušenjai. Iz tega vidika in mnenja sodnih zdravnikov sledi, da je obdolženka svojega otroka dno 28. junija 1922, ko ga je nesla k zdravnikom med potjo zadavila, ker je bil otrok, kakor že omenjeno v prehrani zanemarjen, ni trebalo posebne nasilnosti, da se je uničilo njegovo življenje. Obdolženka kljub vsem dokazom taji. Treba še pripomniti, da obdolženka za otrokom ni nič žalovala in da je začudeno vpi*a.ša-la otrokovega očeta, ki je žaloval, zakaj žaluje za otrokom. Porotniki so imeli odgovoriti na vprašanje, je li obtoženka namenoma davila svojega o-troka, da bi ga na ta način usmrtila. Po kratikem posvetovanju so naznanili sledeči sklep: 8 glasov da, 4 glasovi ne, torej je kriva umora. Okrožno sodišče je na to izreklo obsodbo: Marija Pivčeva je obsojena na smrt na vešalih. G&tošfiKd&a, jo <®reje)a onaasodbo popoi- § Pondeljek, torek in sredo predvaja I. Mar. Bioskop velikansko nordisk-. dramo »Valovi življenja« z ljubljen-* nem publike Gunnar Tolnaesom v. glavni vlogi. § Kurz ruskega jezika. 22. septembra od 6. do 7. ure zvečer se vrši v dr-., žavni realki vpisovanje za I. skupino (nadaljevanje lanskega kurza) in za II. skupino (novopriglašene). Tam se dobijo tudi za kurz potreb, učne kn jige. Ukovina za 2 uri (od 6 do 7. ure zvečer) na teden znaša 20 din. mesečno. ; Mariborska Obrtna razstava odprta do vključno 24. septembra. Nevarnost epidemij. Sanitarna konferenca v Varšavi sa; Evropi grozi nevarnost. — Naša Ju/ žava. — Epidemije v Rusiji. — Gladi in selitev narodov. — Kanibalizem. V eni zaidnjih številk' Li j ečn ickogai vmesnika« objavlja predstojnik bakteriji. zavoda v Zagrebu dr. Borislasv; Borčič obsežno poročilo o evropski1 sanitarni konferenci, ki se je vršila yi marcu t. 1. v Varšavi na Poljskem. —* Našo državo sta zastopala dr. Štampsaj-in pisec citiranega, spisa. Kratko poh'; noči!« o delovanju ite konference so ob* javili dnevniki takoj po njenem sklepu, sicer pa se širša javnost ni zanimala za to kom/fermeo, ki je bila v niškem oziru važnejša — vsekakor p3: uspešnejša — kaikor Genovska temi-e-v ranča z baaško vred. Le oni, kil ima*iic(: nekoliko več vpogleda v problem javnega zdravstva, zlasti pa v medinarod--* ni boj proti epidemijam, bodo znali ee^. niti pomen varšavske konferenca I>c. Borčičev spis je velezanimiv: ne le zafi zdravnike, marveč tudi za vse javng delavce, politike, voditelje in Bomčoof! za sleihmega inteligentnega posamee«; nifoa. Žal da ga ne moremo glede maji ozko odmerjeni prostor prinesti v cer loti; objavljamo v informacijo našaran| Občinstvu le najbolj1 markantne pod»t< ke, zlasti one, ki se tičejo epidemij Rusiji. (Dr. Boorčicevi podatki so veči-noma izvirni). ' Vedino v agodlovinii so se drzavaS®)' in plomatje šele tedaj zainteresirali za)-; sanitarna vprašanja, ko jih1 je udarili bič epidemije. Iz novejše zgodovine stat vojska za obrambo pred vnanjimi so-i vražniiki. Če ni te organizacije, jo država v nevarnosti, da jo opustošijb epidemije bolj nego vsi drugi sovražnikih ■ To izkušnjo preživlja v obilni1 merffl Rusijta. O epidemijah v Rusiji so S9 širile razne vesti, toda jasnosti ni bilo. Katere epidemije vladajo v Rusiji, saj je pokazalo najbolj na beguncih, ki so prihajali na Poljsko in v Rumunijo. V teh dveh državali so se pojavile vse, one epidemije, ki so pustošile onkraj, ruških’ meja. Natančnejših podatkom seveda ni bilo, saj je bila Rusija obda«(; na s pravim kitajskim zidom. Poljskai ki je največ trpela vsled prenašanja! kužnih bolezni iz Rusije, je dala ini«, citativo za skupno akcijo vseh evrop-« skih držav proti sanitarni nevarnosti, ki grozi od vzhoda. Prvi uspeh je bil v tem, da je Zveza narodov poslala £, 1921. v Rusijo posebno sanitarno komisijo. Nji sio sledile razne pomožne misije za pobijanje lakote; »kitajski zid« je bil prebit in evropski sanitarni' krogi so dobili prve natančnejše podatke o stanju epidemij v Rusiji. Ko jei povsod prodrlo spoznanje, da. je vprac š&nje epidemij v Rusiji važen faktor, pri obnovi vzhodne Evrope, je bilo vprašanje evropske zdravstvene konferenco aktu el no. Začela se je dne 20. marca letošnjega leta v Varšavi, glavnem mestu sanitarno najbolj ogrožane. Poljske. Zastopanih je bilo 27 evropskih držav, mod njimi Rusija z Ukrajino. etodi.) jKfariBBrTl^septernbra 1922 pr-:4!SpS^^®K^KSfeStH SSiHnljsvi podpetnifel napravijo Vač® obuvalo | v irpafco ia _^-r% • T\ elegautao. S?X M0k Wan * Bernhard Kellermann: 0 ETCJB Roman. (Dalje.) i Takrat, ko sc je globoko notri v predoru zgodila f I katastrofa, je bila v Mac Cityi še noč. Bilo je mrako- l vito. Težki gmotasti oblaki na nebu so tleli motnordeče f v-svetilk a ve m nočnem znoju mesta, v katerem je bilo 5 najmanj spanja v tej dobi, ki ni dala spati. I Mac City je vročično drgetala in hrumela kakor (52)| za dne. Do obzorja je bila zemlja pokrita s svojpot vz-I btuicanimi veletoki žareče lave, iz katerih so sc kresile ?a je v. temi Skrnjalo in reskalo. Nihče ni bil res-| iskre, so švigali ognjeni bliski in je puhtel hlap- Na nično lačen, zakaj groza jin je pregnala ves glad. To-j mirijade, gomezečih Iučic je smukalo tja in sem, kakor da sredi zalog se je v njih .vzbudil divji nagon, da naj si j močelkc v drobnogledu. Stekleni krovi strojnic na nabetajo Želodec; planili s o na zaboje kakor volkovi J stopnjevinastlh ploščadih progovnega navzdolja ^so se na žrtev. f lesketali ko zelen led v mesečni zimski noči- Piščali in Živila so si mašili V žepe. Se več; brezumni od j zvonovi so lakomno jekali in .vsenaokoli je kovalo žc- prepasti in besa, so prepečenec in suho meso razsipali j Jezo in zemlja sc je tresla. steklenice razbijali. ^ | Vlaki so švigali doli, gori, kakor sicer. V bliskavo »Tukaj so svetiljke!« je zakričal glas- | snažnih dvoranah so se gibali in brneli velikanski Bile so zasilne električne svetiljke s suhimi baterijami; samo prižgati jih je bilo treba. »Stoj, ne prižigaj, ustrelim!« ,> »Zakaj ne?« ' ^»Utegne nastati eksplozija!« ; ' -_____________ . Ta misel sama je zadostovala, da so odreveneli.»kave ali groga. Potem so možje glasni in šundravi po-Od groze so onemeli in se niso genili. f skakali v električne care, ki so jih odvažali .v njih ka- Pa se je privalil dim in spet se je začelo pojanje. J sarne in hiše. w Iznenada so začuli vpitje in streljanje. Luč! Za-J Že malo minut po štirili se je raznesla govorica, podili so se skozi vprečnjak v vzporedni rov. Toliko! da še je v predoru primerila nesreča. Četrt ure po štiriii stroji, dinamke, črepalnice vetrila. Bilo je hladno in moštva, ki so se vozila iz predora, razgrevajočega kakor pečnica, so se, ker jih je zeblo, stiskala vkup, brž ko se je vlak ustavil, pa so planila, z zobmi šklepetajoč, v kantino, da dobe vroče da so še .videli, kako -se v dalji borijo kopice ljudi za prostor na železničnem vozu, s pestmi, noži, samokresi. Vlak je oddrdral, pa so se obupani vrgli na tla in so jeli kričati: »Mac! Mac! Le čakaj, ko pridemo!« P