Šola in kmetiško vprašanje. Glivne misli pred»vanja pri nLogaikem uSit. društvu" t Logatca dne 13. maja t. 1. Tovariš Gangl je v Gorici pri XX. glavni skupščini BZaveze" navedel glavne misli za rešitev tega vprašanja. Izobrazba in delo učiteljstva med narodom je prvi pogoj za ugodno rešitev, zato je skupščina sprejela brezpogojno osemletno obrezno šolsko obiskovanje. Sedanja ponavljalna šola naj se odpravi, namesto te naj se uvede v zadnjih letih vsakdanje šole tudi pouk iz kmetijstva. Ta predmet naj bi se poučeval po od strokovnjakov pisani knjigi. Učiteljstro naj nikdar ne izpusti to velevažno vprašanje iz vidika, dokler ne bo ugodno rešeno, saj je to vprašanje velevažno za naš narod, ki je v pretežni večini kmetiškega stanu. To vprašanje pa ne bo pri sedanjih politiških razmerah ugodno rešeno, ker vlada še danes misel pri osebab, ki imajo vpliv na ugodno rešitev tega vprašanja, da so socialne razmere našega naroda nasprotne osemletnemu šol. obiskovanju. Večina naše delegacije je bila in je še sedaj tega mnenja. A a temeljito šolsko izobrazbo bi se naš narod povzdignil iz uboštva, zato je tisti, ki je ugodni rešitvi tega vprašanja nasproten — grobokop našega naroda. Naš narod sam, ako bi se ga vprašalo za mnenje, če je zadovoljen z osemletno šolsko dobo ali ne, bi zanesljivo z 90 % glasoral proti temu, ker ga tarejo beda, pomanjkanje delavnih mo&i in drugih socialni činitelji. S tem bi bilo to vprašanje do nedoločenega časa zanesljivo pokopano. Vkljub vsemu temu naj ae učiteljstvo dosledno bojuje za to, da se polagoma privadijo temu ušesa tudi nasprotnikom, dokler ne pride zmaga. Na podlagi vsega tega sedaj še ni ugoden čas za podrobno razpravo o tem vprašanju. Učiteljstvo naj do rešitve poučuje t smislu sedanjega šol. zakona, da se približno doaeže toliko, kakor v osemletni šolski dobi. Šolski zakon veleva, da srae v ponavljalnico stopiti le tak učenec, ki z dobrimi uspehi zadosti iz glavnih predmetov šolskim terjatvam. Doalej je učiteljstvo, zlasti na Kranjskem, jako neprevidno postopalo v tem smislu. Navadno 86 je izpuščalo učence v ponavljalnico z 12. letom, če so kaj znali ali ne. Edor postopa, tako, škoduje našemu narodu v obilni meri. Le cvet učencev naj se spušča v ponavljalnico, drugi naj redno obiskujejo šolo do končanoga 14. leta. Učitelj se ne sme vdati v tem oziru nobeni sili, zlasti beda in delo naj se odločno odklanja. Ce bi zaraditega bili razredi prenapolnjeni, to tudi ni opravičilno — naj se pa šola razširi v večrazredno! Dokazano je, da so u&enci v 13. in 14. letu najbolj dovzetni za pouk. ker so bolj razviti in pamet za&enja prevladovati spomin. Na ta način mi sami labko približno rešimo to vprašanje. Sedanja ponavljalna šola naj se pretvori v nadaljevalno šolo. Ako 80 učenci v predmetih vaakdanje šole dobro podkovani, je treba le malo to gradivo ponavljati; poučuje se lahko kmetijstvo 8 posebnim ozirom na lokalne razmere. Pa tadi v vsakdanji šoli, zlasti t dreh zadnjih šol. letih, se lahko veliko lepega in koristnega poučuje v prid kmetijstva. Sedanja biologiška metoda je kaj primerna za tak pouk. Pri vsaki priliki naj otrok občuduje vesolni red v prirodi. Naj ve, da ima vsaka bilka, mrčes, sesalec, ptiea, riba svoj poklic sodelovati sedaj v korist, škodo, hrano, sedaj za delo v stvarstvu ali človeku. Na kmetih naj se vedno stavi vprašanje: nAli je to kmetu v korist ali škodo ?" Na ta način spozna že otrok marsikaj, česar ae mora varovati in ogibati, kaj mu donaša korist in škodo, kako se mora s tem ali onim ravnati in racionalno po stopati, da ima več pridelka, zaalužka in koristi. Spozna naj, kako se mora člorek boriti 8 prirodo in varovati, dane podleže prirodnim silam. Novi šolski in učni red velera, da naj šolska mladina opravlja vsa dela na šol. vrtu. Ejer je šolaki vrt, naj nobeden učitelj ne opušča te prilike. Učenci se s tem reliko Iepega naučijo, učitelj ima od tega lepo korist, ker se mu ni treba toliko truditi in trositi po nepotrebnem denarja za obdelovanje. Tu naj učitelj razloži na biologiški način vsako delo, namen in svrho. Učenei naj se vrstijo po potrebi t malih ali večjih odelkib: ves razred bkrati na šol. vrtu je brez pomena. Na šolakem vrtu naj se kultivirajo za poizkušnjo razne kulturne rastline, ki niso v onem kraju običajne. Rastline, ki ae dobro obnesejo, se razširjajo po šolski okolici s semeui ali sadikami potom učencev, ki so sami že kultivirali dotične rastline. Pri vaaki šoli je dovolj gnojnice in tudi pepela. Oboje je izvrstno gnojilo. Gnojnica naj se rabi vedno zredčena z vodo. Eaj sem dosegel Da svojem šolakem vrtu 8 tem gnojilom in učenci, uaj mi bo dovoljeno ob kratkem nareati. Po žolski okolici sem razširil že več kultivirauih rastlin, ki niso tukaj v rabi. V obče ob&udovanje učeneev in odraalih ljudi so bili lauske jeseni krompir, enoida in paradižniki. Erompir je dosegel 1 komad 77 dkg, od 50 do 75 dkg pa so bili v pretežni večini. Pridelek je bil jako okusen z obilnim zadržajem skroba. Gnojeno je bilo edino z gnojnico iu pepelom. Paradižnike sem za poizkušnjo kultiviral, in sicer sem seme del kakih 4 cm na gnoj pod zemeljako plast. Odgojil sem 25 sadik, prili?al večkrat z gnojnico in rahljal zemljo. Raatline so poatale jako močne in bujno rastoče. Pustil aem pa rasti samo glavni poganek in cvetne poganke — vse druge poganke za listi sem pridno odščipaval. Sad truda ni izostal. Ceprav je vrt 613 m nad morsko gladino. jih je sredi avgusta že nekaj dozorelo, sredi septembra sem pa nabral jako debelih, še zelenih jabolk 4 in 7» velikih jerbaaov. Sad je dozorel doma na solčnih oknih. Rastlina je južna, zgodnji mraz ji jakoškoduje, segnila bi yaa jabolka, zato jih je treba spraviti na gorko pred prvim mrazom. Letos sem odgojil v gorki sobi že od marca meseca nad sto rastlin. Sredi maja meaeca sem jih presadil ob zidovje na solnčno leho, in sicer samo 30 komadov; druge sem razdal učencem in tudi trem posestnikom. Upam, da mi bodo letos večinoma dozorele — napraril bom iz njih kompot. Ako se mi dobro obnese, objavim drugo leto natančno poročilo, ker želim, da bi se ta prekoristna rastlina, ki ima veliko rastlinske maščobe v sebi in napravi jako okusno juho in vsako drugo jed — udomačila tudi na Kranjskem kakor je sedaj že na Primorskem. Učiteljstvo naj ne bo delavno samo v šoli in na šolskem vrtu, marveč pri vsaki priliki tudi izren šole. Edor se nekoliko razume na kmetijstvo, bo videl kmalu povsod veliko nedostatkov. Tu se cedi gnojnica po eesti, gnojne jame ni, greznic za gnojnico ni skoraj nikjer, petoniranih staj ravno tako ne, živina je zamazana ia mršava; tam se vidi sadno drevje neobrezano, z lišajem in mahom obdano, ki se skoraj nikdar ne pognoji, zato pa le vegitira in rodi poredkoma! tam je zopet predenica v deteljišču, travnik poln krtin in mahu, kulturne rastline slabo pognojene in obdelane, zemlja akoraj nikjer regolovana ali prekopana itd. Naš kmet je jako konservativen, kakor se je naučil od očetov, tako postopa še danes. So izjeme, a niao pregoste. Za novosti in napredek je večkrat nezaupen in celo nepristopen. Učitelj naj dobi saj enega za racionalno postopanje iz kmetijatva, ko bodo drygi videli lepe uspehe pri njem, ga bodo pametneji po8nenaali — le zgledi mi6ejo, teorija izda, kakor v šoli, tako tudi pri odraslih, le malo ali nič. Našemu kmetu je prirojen tudi ponos ua 8T0J stan in delo. Le izkušnjam in nasvetom svojih sovrstnikov rad posluša in uboga, gospodi ue zaupa rad. Pa vendar naj užitelj pri vsaki priliki indirektno poizkuša vplivati na napredek kmetijatva. Reče naj n. pr.: Čital sem, da se je raba umetnih gnojil v tem in onem kraju jako obnesla, kmetje so jako zadovoljui z lepo košnjo. Škoda, da v teh krajih nihče ne poizkusi tega. Na podoben način naj se postopa tudi z drugimi nedostatki iz kmetijstva. Jako priporočam tovarišem obfievanje s kmeti. On se čuti srečnega in zadovoljnega, ako ga poaetiš v lastni hiši in se z njim in njegovo družino pogovarjaš. Pri takšnih posetib. ne bodi uailjiv a poukom, le mimogrede omeni tupatam kake nedostatke. Ne sramuj se takih posetov in žuljeve roke našega kmeta. S takim postopanjem, s taktnim in moralnim življenjem, postane učitelj priljubljen ia popularen. Tudi goapodičnam učiteljicam toplo priporočam, da bi opustile svoj konservatizem, čepenje doma in občevanje le z boljšimi krogi. Mi smo n&rodni odgojitelji, vsi eni kakor drugi, zato pa naj stopijo tudi učiteljice med narod — Daše kmetiške gospodinje jib. bodo sprejele z odprtimi rokami. One naj vplivajo ravno tako indirektno na napredek iz gospodiDJstva, v snagi, ženskih ročnih delih, cveti6ar8tvu itd. — tudi one postanejo s tem popularne in velike dobrotnice naroda. Duh časa zahteva od nas V8eh tako delo in postopanje, ker sedaj je stopil na površje demokratizem. Ako bo učiteljstvo postopalo tako na vsej črti, bo zanesljiro imel naš narod od tega sijajne uspehe. Šola na kmetih naj se s kmetom spoji t eno telo. In s tem ne bo sedanja šola za naš narod prokletstvo, kakor učijo nekateri krjvi proroki — marveč velik blagoalov. M. E a b a j.