TRST, sreda 9. marca 1955 Leto XI. . št. 57 (2986)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštntna plačana v gotovini
Tel. 94*638, 93 808, 37338
št	; 'U MONTECCHl št. 6. UL nad. — TELEFON 93-10* IN »4-631 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA at. 2« — Til. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska reptibr.ka^Jugosla\ija. lt ^_	’	ložba	Slovenije,
naravnimn 0(*LASI: °d 8.-12.30 m od 15.-18. — Teiefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega t , >k ,	D	zOZ	-	Trsr
, 	100»	osmrtnice	90	lir	.	Za	FLRJ	za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 37o — Izdaja Založništvo	K
NESOGLASJA MED ANGLIJO IN ZDA V FORMOŠKEM VPRAŠANJU
EDSi ZHHTEVH OD ČHHGHHJŠKH jmik z otokov oh kitajski obali
Laburisti podpirajo načrt angleškega zunanjega ministra za prenehanje sovražnosti v Formoški ožini - Dulles nakazuje možnost ameriške pomoči Pri obrambi kitajskih otokov in govori o "preventivni vojaški moči ZDA'
Vladimir Popovič veleposlanik v Pekingu
J BEOGRAD, 8. - Predsednik i republike maršal Tito Je ime-I noval Vladimira	Popoviča,
predsednika zunanjepolitičnega odbora zvezne ljudske skupšči • ne. za prvega jugoslovanskega ! veleposlanika v Pekingu. j
London
de Ji
■en je danes, 48 ur po'svo-
Angleški -\nthony E-
mimster j,*, •- danes,
jugov76V!ia,'<u s Potovanja v
SpodJu01??0 Azijo, poročal v
svojo- zbornici o rezultatih.
8ti iLr.P,°'ovanja in ° angle-
ProhloJ do tamkajšnjih Poblemov, zlasti do vpraša_
d°seči	C.e	se P°sreč>
®a tem ne je sovražnosti aacionai p.?dl'°čju in če bodo °toke , j lc.ne Sile izpraznile
ie dejal v°iŽ kitaiske obale — ko SoJdi	—	bo svet lah-
sanjes ’ da Je dozorelo vpra-*»iie Pvren7^vništva LR Ki-Eden m0?1)'	..	.
Dozvai N s ,teir' Prvič javno Pfazni _ran3kajška, naj iz-zlasti v	ob kitajski obali,
trdil	ln	Matsu. Pomada	•’	da ie britanska
kih tavarad' Formoze v sti-s Peki-Ti z tooskovsko kot s Po pa vlado-tlovijB	?yib izjavah so os-
vPrašatvnac^nost' formoškega rešitvp Ja in poti do njegove 1. «Vl=aSlednk:
?an, je 7paaZ,DA' deiaI E' kaže	daIa konkretne do-
** nal*Ie v°l)e, da se zmanj-
joča va-ost in iz nje izhaja-
j? P^pričan n,eVarnost» Ed,en žep an,.da. ameriška vla-goji a bi se ustvarili po-*ti na Prenehanje sovražno-ittlanišan1m Področju !P°Pad rle»-ne
. ver,.zsiri-
4fan«. ^varnosti, da se u razi'
zkt>rnSV?ii Pogodbi s Cangkaj-dSta’vi-j !al Eden, je ame-j» oh,,„ Jasno omejila svo-ruioze ZnRsti na obrambo 0točja m, 111 Peskadorskega V*ada d^	-'e	ameriška
ci°nali«-1ansko preprečila na-Pad	.da bi začeli na-
gnem Kdajsko celino in jih Prazni]; Prepričala, da so iz-2, v, otoka Tačen in Nanči.
v1*riala	LR K‘tajske se je
, napada na otoka v9 vlial“ i^atsu, in »britan-ie prepričana, da gejeva,	v^ada še nadalje
9' tenia svoie namene in -~p av lahko vztraja pri
vseh svojih zahtevah glede Formoze in Peskadorskih otokov, ne bo poskušala s silo uresničiti svojih zahtev.
3, Prav tako je zaželeno, da bi nacionalisti storili svoje.
Predvsem je zaželeno dvoje, je dejal Eden; »Prvič bi želeli, da bi umaknili svoje oborožene sile z ostalih otokov ob obali, drugič pa naj bi jasno izjavili, da se sicer ne odpovedujejo svojim zahtevam, da pa jih ne bodo poskušali uresničiti s silo in da se bodo vzdržali vsakršne napadalne vojaške akcije.*
Če bo mogoče doseči te cilje, je nadaljeval Eden, bo mogoče soditi da je v mednarodnem okviru dozorelo vprašanje kitajskega predstavništva v OZN., pa tudi vprašanje Formoze.
Edenovo izjavo, ki prvič javno izraža angleško stališče, da bi Cangkajšek moral izprazniti otoke ob kitajski obali. so s ploskanjem sprejeli vladni in opozicijski poslanci v spodnji zbornici.
Angleški zunanji minister je nadaljeval, da načrt za Formozo, ki ga sestavljajo omenjene tri točke, vsekakor ni lahko uresničiti, da pa «ni vprašanja, pa naj se zdi še tako nedostopno za pogajanja, ki s časom in potrpljenjem ne bi postalo dostopnejše*. Dodal je: «Ce se ne naredi ■ ta poskus v primeru Formoze' in otokov ob obali, bi utegnile biti posledice zares zelo resne.*
Pekingom; ti stiki . se še nadaljujejo.* Dodal je; «Vendar sem v stikih s Pekingom z obžalovanjem ugotovil, da še ni potrebnih pogojev, da bi se stvari lahko ugodno razvijale.*
Po Edenovem govoru je v imenu opozicije bivši laburistični zunanji minister Morrison izjavil, da se opozicija v vsem strinja z Edenovimi izjavami, zlasti z besedami, da bi kitajski nacionalisti morali izprazniti obalne otoke. Vprašal pa je, ali Edenove besede odražajo tudi stališče ameriške vlade. «Ne, je odgovoril Eden. moje poročilo
stema Pa je ((preventivna moč ZDA in dejstvo, da so ZDA pripravljene uporabiti to moč. da se postavijo po robu vsakemu vojaškemu izzivanju*. Zdi se, je dejal Dulles, «da so kitajski komunisti sklenili,
spus
V angleški spodnji zbornici pa je izjavil danes državni minister v Foreign Officeu Nutting na neko' vprašanje, da trenutno ni nobenih dvostranskih , angleško - amerišk * razgovorov o vprašanju jugu vzhodne Azije.
Dva egiptovska ministra obiščeta Jugoslavijo ;
Obnovitev najkrajše zveze Madžarske s Trstom in Reko
Od 1. apr. bo vzpostavljen žel. promet skozi obmejni postaji Kotoriba in Mura Keresztur Ustanovljena bo tarifna zveza ČSR‘Trst
BEOGRAD, *. — Železniški tere se bodo poleg češkoslo-upravi Madžarske in Jugosla-j vaških in jugoslovanskih zavije sta se sporazumeli, da se j stopnikov udeležili tudi zastop-BEOGRAD. 8. — Po vesteh 1	j. aprila ponovno odpre redni *	niki železniških	uprav	Madžar-
iz egiptovskih virov bosta mar-	železniški promet skozi obmej-'ske in Avstrije,	bodo	podrobno
ca prispela na uradni obisk v > nj postali Kotoriba - Mura -I proučili vprašanje blagovnega Jugoslavijo egiptovski rainri'er	Keresz.ur. Obnovitev prometa i	prevoza,
za narodno proizvodnjo in član	na lej r,rogj bo mnogo koristi-
revolucionarnega sveta, letal-	|a madžarskemu gospodarstvu
skl major Hasan Ibrahim, in j	jn omogočila lažjo zvezo Sla-
minister za trgovino Hasan	džarske s Trstom in Reko. Na
nouiuumn	 _	  -	-	tp	"	’	*-_	.	jUC«l3HC	3	I131UUI	111	ULttU. X v C1
stiti se v taksno izzivanje«. Man. Med desetdnevnim biva- | sestanku železniških zastopni-
TOKIO, 8. — Predstavnik ponskega zunanjega ministr-obvezu.ie samo mojo vlado.* i stva je izjavil, da sta si Sige-
rn.. J	..	l:	1	—	TV	‘	V>lnn	<	im«	molo	»sr.cl	n_
po «tesnejših in prijateljskih odnosih ter po večjem • gospodarskem, sodelovanju med obema državama*.
V svojem poročilu je Eden 1 govoril o ameriški politiki _v v- širokih obrisih obravnaval : Aziji. Včeraj in predvčerajš-tudi vprašanja jugovzhodne njim je Dulles poročal pred-Azije in Srednjega vzhoda, sedniku Eisenhoiverju, danes Med drugim je zatrdil, da je pa za zaprtimi vrati kongres-
_  J — /^11 4• Xn 1 lrom i CM 11
Ta odgovor in takojšnji la- i micu in Eden izmenjala posla-fcuristični pristanek na Ede-! niči, v katerih izražata željo novo stališče razlagajo v londonskih političnih krogih kot ponoven znak za nesoglasje med angleškim zunanjim ministrom in ameriškim državnim tajnikom Dullesom glede j azijske politike. Očitnost tega nesoglasja razburja angleške desničarske kroge. «Daily Ex-press*. glasilo skrajnega im-perialističnega krila konservativne stranke, napada danes Edena, češ da njegova diplomacija ogroža zavezništvo z ZDA. «edino oporo britanske rešitve v tem nevarnem razdobju*. Eden. nadaljuje list lorda Beaverbrooka, «se lovi za iluzijo, ki lahko vodi samo v katastrofo*.
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je danes prvič po svojem povratku z Daljnega vzhoda javno spre-
njem v Jugoslaviji se bosta kOV v Budimpešti so poleg ie-
razgovarjala o krepitvi gospo- ,,a sklenili ustanoviti tarifno darskih odnosov in se sezna- zvezo za prevoz blaga iz Ma-
njala z. gospodarskim razvojem Jugoslavije.
Tito odpotoval na Brione
PULJ. 8. — Dan os zjutraj	-	-	Xc_
je prispel v Ljubljano na poti	.r5!C(^	Jugoslavijo tn USR.
na Brione predsednik reoubli- Oklenili so ustanovit, tarifno ke maršal Tito. Čeprav prihod *vezo za prevoz ceskoslovaske-predsednika republike ni bil ca blaga skozi Reko. \ tarifno napovedan, se ie pred železni- zvezo CSR - Trst bodo vkljuc-ško postajo ‘zbralo mnogo ne tud^Jus_ds'“va_ns_ke jelezm-
džarske skozi Reko. Te vpra šanje bodo podrobno proučevali na konferenci, ki bo od 21. do 24. marca v Beogradu.
Na konferenci, ki je bila od 1. do 4. marca v Pragi, je bil prav tako dosežen sporazum o normalizaciji železniškega pr o-
Avtonomija, začasnost in ^osnovni problem*
MILAN, 8. — Nocoj je bil uraden sestanek za ustanovitev nove italijansko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice ob udeležbi jugoslovanskega generalnega konzula ter raznih poslovnih osebnosti.
Predsedoval je senator Ori-glia, predsednik zveze trgovcev. ki je izrazil željo po razširitvi trgovinskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, Jugoslovanski konzul je izjavil. cin so v Beogradu sprejeli
imel v Bangkoku med konferenco SEATO «koristne zasebne razgovore* o Formozi z ameriškim ■ državnim tajnikom Johnom Fosterom Dullesom. «Med svojim potovanjem — je nadaljeval Eden — sem tudi vzdrževal že poprej vzpostavljene stike z Moskvi in
Ajioro Posarju
5® vedno akuten
■ ■ ~ ■
|i^0,1 Profi novim razgovorom o Posarju pred rali j^ijo pariških sporazumov v Nemčiji in Franciji Cld|demokrais/ca resolucija Faurova posvetovanja
1 4 vhrf •	Zahodnonem-	,	bodo ohnovila jutri popoldne.
*■ da	uradno sporoči-	i	V delegaciji se še ministri	za
limiti	Bprecl	ratifikacijo pa-	1	finance, za gospodarstvo in	za
sP0razumov v Bun-	j	pravosodje.
Francoski ministrski pred-
4 ,vlad
J.a 1(
h. s atu
,eru	,
4Q(;0skr,I>Ielu. ne bo novih ' rednik Faure pa je v zadnjih
,	p	m«, 1 -; v.	  :	.	*	m
^iškerJi m francoskem repu-
Nr^-^kih
pogajanj o ; dneh podrobno proučil vpra-v tej zvezi dodaja- šanje pariških
i0’ sp ' le-' zvezl dodaja- šanje pariških sporazumov ^ja° Potoval PredVid6Va n°’ 1 z,asti sporazuma o Posarju.
?i*	v Pariz v bliž- razumih v republiškem sve-
‘anl'enhk,vanje veleposlanika ' pred debato o pariških spo-- j_na v Pariz v bliž- ra2\
Pri- tu, ki se bo začela 22. marca,
b^3eir\
fet0^ticosk 56 b° vrnil V
VztzaL
bo Faure skupno z zunanjim
Poncet.
sirijo
je
i^itičn* ^dauerjeva influenca ' ((Ugotovil Ad„?anrreč °?n’' Opozarja-
*,4 važnari? J1’ mogoča nobe-
sklenP°b„uda' tak0 na Pri-
da
<Bhi-°hoctstoP,( podkanc-tSz4ra«coskeeri!,laUJ?d??vor
:4i«U'zadnji136’ da bi se
i proučil posarsko vprašanje, glasovi, | da bi, kot uradno zatrjujejo, kakšne pobude bi bile zaželene, in sprejel one sklepe, ki se mu bodo zdeli primerni, da se razčisti položaja. Nedvomno bodo o celotnem vprašanju razpravljali na jutrišnji vladni seji.
odsotnosti
tri15'1 vm-kri"' razvoj posar-o ^protUje _ anJa. Adenauer
trkk0sariu ^°Vlm pogajanjem - ba J.u- ee pa bi že bi)o
ZaradtPkSia3ania pristat
t>r.
bol
ezni ne bi bilo
vStav^0'^' Neki visoki Shali sre 'ziavil, da ne
bolezen S''avo aU po' U»„”r res dl i pa -,e vse'
nf^bejšem \r prišla v nai' «auerja m trenutku za Ade % -
vih poslansk* soc,a)demokrat-e»Ve*olucii« fkupina sesta-
VU;
£ predložen = ' ki bo 18. mar-. 0 Ucija z-,h.v ®undestagu. c*; tiaj n'^ .Va od vladp= sk(,')tp° besedilo2'- pa,'lamentu zUr*Vlad« o ni. ’ZJav franoo-Vo?uU^o_ Aden a-- ®m spora‘
Parlament o • ,e odtlej zvez-
ni zunanjepolitični komisiji Zvečer pa je Foster Dulles govoril po radiu in televiziji; njegov govor se v mnogem razlikuje od Edenovega poročila in vča-sih meji na vojno izzivanje.
O svojem obisku na For-mozi je Dulles dejal, da mora in,.’7 p J . <n .Cao.-rkajškov režim skv pid od.,, žiti dvoje; potrebna .2 politična odločitev o tem, kaj je treba braniti, in vojaška odločitev o načinu. kako izvesti to obranibo. Dulles sicer ni omenil otokov Kvemoj in Matsu, dejal pa je, da je bilo «v političnem okviru sklenjeno braniti Formozo in Peskadorsko otočje*. Vendar, je nadaljeval državni tajnik, »imajo ZDA zakonito možnost, da vzamejo v poštev obrambo, ki bi bila elastična in ne bi bila nujno omejena na krajevno obrambo Formoze in Peskadorskih otokov v ožjem smislu*. O načinu. kako se bo izvajala ta »elastična obramba*, bo odločal predsednik Eisenhoiver «na osnovi svoje presoje važnosti nekaterih obalnih položajev za obrambo Formoze in cene, ki bi bila po-trebna za obrambo teh položajev*.
Načelno pa je Dulles izjavil, da bi »svobodni narodi zahodnega Pacifika kmalu izgubili svojo neodvisnost, če bi morali priti do zaključka, da pomeni privrženost ZDA miru iskanje miru za vsako ceno*. Nadaljeval je, da bi se Kitajska lahko hitro polastila vse Azije, »ko ji tega ne bi preprečeval sistem vzajemne varnosti, ki so ga zgradile ZDA*; glavna opora tega si-
Kardelj o vi® raz® kOHli IM snela io li. sHioc
BEOGRAD, 8.	— Zvezna
skupščine je danes opoldne nadaljevala deio z razpravo o letnem poročilu zveznega iz-\ ršnega sveta in ekspozeju predsednika republike maršala Tita. Razprave se je udeležil tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, ki je govoril o pomenu in vlogi skupnih komisij zveznega izvršnega sveta in zvezne skupščine. Komisije za predpise o razdelitvi družbenega dohodka, o kreditnem in bančnem sistemu, o invalidskem in pokojninskem zavarovanju o organizaciji zdravstvene službe in zdravstvenih vprašanjih, o zadružništvu, o obrtništvu, delovnih odnosih, o delavski samoupravi, o združevanju samoupravnih organizacij in u-stanov, o organizaciji državne uprave in nameščenskega sistema in komisija za predpise o organizaciji zdravstvenega dela so bile ustanovljene z na-jrn-nAm, da se pospeši delo za proučevanje in razvoj družbenega sistema in da bi se dosegla večja koordinacija med zveznim izvršnim svetom in ljudsko skupščino.
Zvezni svet in svet proizvajalcev bosta jutri nadaljevala delo na posebnih sejah.
Auriol povabljen na kongres Zveze borcev FLRJ
BEOGRAD, 8. — Centralni odbor Zveze borcev Jugoslavije je ha današnji sej: sklenil, da bo kongres Zveze borcev 27. aprila v Ljubljani. Kongresa se bo udeležilo 734 delegatov. Centralni odbor je sklenil povabiti na kongres tudi častnega predsednika svetovne organizacije bivših borcev, bivšega predsednika francoske republike Vincenta Au-riola.
Ljubljančanov in ga pozdrav- cf- Obnovila se bo posebna ta- j t„ pobudo z velikim za dovolj-lialo. Ljudstvo je priredilo P*a za Prevjoz blaga med CaH stvom. ker bo razen trgovin-
r-——skih odnosov okrepila tudi prijateljstvo med obema državama.
1 prisrčen sprejem predsedniku repubtike tudi v Vodnjanu in Fažani.
in Jugoslavijo.
Na konferenci, ki bo 19. in 20. aprila v Beogradu, in ka-
Diskusijo u mezi z upra.m-njem deželne avtonomije ne mere biti plodna, če si nismo povsem na jasnem glede nekaterih pojmov, ki se t’ tej zvezi večkrat ponavljajo, zlasti od strani vodstev tržaške KP, indipende mističnih gibanj okoli Unione Triesti-n«, tržaške sekcije PSI in SDZ. Eden teh pojmov je teko imenovana «začasnostr> londonskega dogovora o Trst«. Ta «začasnost» pomeni, da se i Italija i Jugoslavija ne odpovedujeta svojim zahtevam do bivše cone B, odnosno do bivše cone A. Kakšno zvezo pa trna ta ((začasnost* z vprašanjem deželne avtonomije za turlanijo - Julijsko krajino, ki je v tem vprašanju trenutno izhodiščna točka vodstev tržaške KP in drugih gibanj za njihovo odklonilno stališče do te deželne avtonomije, ki je predvidena v J16. členu italijanske ustave?
Vodstvo tržuške KPI m a-stalih gibanj trdijo, da bi vključitev Trsta v deželno avtonomijo Furlanija - Julijska krajina pomenila zanikanje in dokončno pokopanje
Attlee za razgovore na višji ravni ki naj odpravijo nevarnost vojne
Zunanjepolitični program laburistične stranke - Prihodnji teden bo laburistična parlamentarna skupina razpravljala o sankcijah proti Bevanu
Razgovori o razorožitvi
LONDON, 8. — Pododbor OZN za razorožitev se je danes popoldne ponovno sestal pod predsedstvom sovjetskega delegata Gromika. Seja je bila tajna in je trajala poldrugo uro.
Figi o stališču
do sklenitve državne pogodbe
Uradno zanikujejo vesti, da se Avstrija razgovarja o zatrjevanem predlogu SZ glede štiristranskega jamstva proti Anschlussu
kta>- b^d ‘d‘n,«4Uerjeven» go-
v Bi,	Pariški 1!° in	tretjim
, UndestaE' h sporazumov
MS* .obvesti »ki vWa Ulh 1-»Viadi inaroedda b* franco-thi ^ astopmknv Rovorih nie-
Ssr? v
Wat' kl ga ob* i8 v f°'ma-ražUtn.rim Važmm7anJ dajeta
^ Volit 2lasti gledek8m sp°-Kot	ev-	svobod-
.znan°. je , lzvr»ni odi,,	m;irc-a
v l»bko	socialadbor zapod-
katero . »dobrii dem,okratske
Vik ' zahteval	j°.	S
Japi o	pko-trancoskihtek n°-
°sarjii ;i	POKa-
2>aakC’3e Pariškea*dl0Žltev
tolV k določa n"8'1 . spora_
»tat)K oovi i« «aei « °zem‘ia.
kibels
DUNAJ, 8. — Avstrijski zunanji minister Leopold Figi je v zvezi s pisanjem avstrijskih listov, da »Moskva zahteva štiristransko jamstvo proti Anschlussu* podal sledečo izjavo tiskovnemu uradu ljudske stranke: »Sovjetski zunanji miinister Molotov je govoril o avstrijskem vprašanju ob priliki svoje izjave o zunanji politiki 8. februarja pred Vrhovnim sovjetom ZSSR. Avstrija ima seveda interes in j? tudi pripravljena napravi-viti vse, da doseže umik zasedbenih čet. Mi smo to že jasno in nedvoumno povedali. Oe Sovjetska zveza zahteva ponovno jamstva proti Anschlussu in če se znova poslavlja vprašanje nepriključe-vanja k vojaškim zavezništvom, lahko samo rečemo, da ostanemo pri staliču, ki smo zavzemali do sedaj. Irko ristih bomo vsako priliko, ki bi nas lahko približala smotru svobode in neodvisnosti Avstrije*.
Predstavnik avstrijske vlad« je zvečer zanikal, da se Avstrija razgovarja z zahodnimi državami o nekem zatrje-vlade, vanera sovjetskem predlo
medna
os Joba« '"‘barski „ jade, vane ra sovjetskem predlogu, Hoffm-nfe d' ba,i hi štiri velesile jamčile, z«nz, kla včeraj ,, »Pa je da se Avstrija ne bo priklju-bhaširfer je j J »večer
jfhi tv,' ■ danes zaSoi Preri
na avstrijsko vprašanje, ki jih lirika madžarske Vlade Nagj'ja je napravil Moiotov v svojem da je »podpiral desničarske, govoru v Vrhovnem sovjetu I protimarksistične koncepcije,
3. februarja*. Ni pa hote} po-
trditi govoric, da je Molotov govoril tudi a predlogu za jamstvo štirih proti Ancslus-
SUDodal je, da je Avstrija pripravljena udeležiti se vsaka konference » avstrijskem vprašanju, odklanja pa sleherno povezovanje avstrijske pogodbe z drugimi evropskimi vprašanji.
V VVashingtonu so se razširile govorice, da je avstrijsko poslaništvo posredovalo pri a-meriški vladi in jo obvestilo o zatrjevani sovjetski zahtevi. V avstrijskem poslaništvu izjavljajo, da to ne odgovarja
resnici.	.
Vest o zatrjevanem predi > pu za štiristransko jamstvo so objavili številni avstrijski lut, »SVeltpresse* pa objavlja iziavo podkanclerja Schaerfa, ki pravi:	((Dolžnost Avstrije
je proučiti vsano možnost, ki lahko privede do sklenitve dr-žavne pogodbe in do umika zasedbenih čel«
v
a z
Pred riv/ulayern ih „n°Vitv'ib
■Janj Pn„o P0cia('-
' °*aianj» se
čila Nemčiji.
Predstavnik je potrdil da “ je avstrijski poslauik v
Alagv
pratimarhsiuna
PARIE, 8 — Madžarska a-
katerih glasnik je*.
Agencija pravi dalje, da so se «desni deviacionisti* vrinili na Madžarskem v težko industrijo in v kmetijsko gospodarstvo ter ovirajo izpolnitev ciljev, ki jih je junija 1953 določil centralni komite stranke madžarskih delavcev.
Agencija omenja tudi »vznemirljive znake v gospodarskem in političnem položaju madžarske ljudske demokracije, ki so se pokazali nedavno na Madžarskem po krivdi oportunistov in protimarksistov*.
Agencija je objavila izvlečke iz sklepa centralnega komiteja. V sklepih je med drugim rečeno, da je pod vplivom »desnih deviacionistov* industrija zaostajala in da se je zmanjšala disciplina državljanov*.
V izjavi centralnega komiteja je tudi rečeno, da je Imre Nagy v svojih govorih in člankih zagovarjal «desničarske protimarksistične* koncepcije, podcenjeval in zanikal je zmage partije ter vedno zamolčeval vse dosežene uspehe*. Imre Nagy in nekateri drugi, ((tovariši v ministrstvih in v stranki so varali delavski razred s praznimi obljubami io demagoškimi obljubami in prav v teh dejstvih je glavni
LONDON. 8. — Clement Attlee objavlja danes v listu «Dally Mirror* članek, v katerem označujejo zunanjo politiko laburistične stranke m poudarja zahtevo po razgovorih o razcžožilvi na visoki ravni ki naj odprav,jo nevarnost vojne.
V svojem članku poudarja Attlee pred tsem. da gre danes «za boč čnost naše civilizacije*, ih i-.brazložuje zunanjepolitični’ ' program svoje stranke, katerega glavne točke so; «1. sklicati čimprej konferenco na najvišji ravni, ker »vsako odlašanje povečuje nevarnost, da bi kaka iskra zanetila požar v svetu*. 2. Doseči splošno razorožitev m pooblastiti posamezne države, da obdržijo Samo najmanjšo količino orožja, ki je potrebno za njihovo notranjo varnost. 3. Dokler bodo sovjetski voditelji vodili napadalno politike, bodo morale svobodne države ostati močne in združene. Poizkusi za ločitev Velike Britanije od ZDA bi pomenili «napeljevati vodo na mlin komunistov*. 4. Podpora Združenim narodom. 5- Izboljšanje življenjske ravni v gospodarsko zaostalih državah, »v katerih je sovjetska propaganda našla najbolj plodna tla*.
Kar se tiče oborožitve Nemčije poudarja Attlee, da čeprav je ta ukrep v nekaterih krogih zelo nepriljubljen, «m bila predlagana nobena druga rešitev, ki naj bi vrnila Nemcem njihovo svobodo, ne da bi oni ogrožali svobodi drugih in ne da bi bili podvrženi podjarmljenju s strani komunistov*.
Resolucija, ki jo je izdelalo vodstvo laburistične poslanske skupine, in ki zahteva, naj bi britanska vlada dala pobudo pri ZDA m Sz za konferenco treh, bo predložena v odobritev na plenarni seji laburistične parlametnarne skupine in bo nato predložena parlamentu v diskusijo. Medtem se je izvedelo, da so sinoči^ v vodstvu stranke razpravljali o izključitvi Bevana iz laburistične parlamentarne skupine. Attlee. ki je predsedoval sestanku, ni glasoval. 9 elanov je glasovalo za izključitev, 4 pa proti. Nocoj pa je bilo v spodnji zbornici več privatnih sestankov med laburističnimi poslanci, ki so razpravljali o nastalnem položaju. I/ številnih krajevnih sekcij laburistične stranke je vodstvo že dobilo več brzojavk, s katerimi članstvo protestira proti nameravani izključitvi Bevana.
Seja parlamentarne skupine je bila določena za danes, ker pa je Bevan zaradi influence v postelji je bila seja odložena na prihodnji teden.
V londonskih krogih so mnenja, da verjetno ne bo prišlo do izključitve Bevana in da je hotelo vodstvo s svojim sklepom samo strogo opozoriti Bevana ter da bo Attlee skušal za vsako ceno ohraniti enotnost stranke.
kriv »napada, ki ga je izvedla na egiptovske sile neka izraelska enota*. Komisija je hkrati zaradi pomanjkanja dokazov zavrnila izraelsko pritožbo, v kateri so našteta razna egiptovska izzivanja. Izraelski predstavnik je sporočil, da. bo njegova vlada protestirala pri posebni komisiji za premirje. Sklep mešane komisije bo dokončen. če ga bo posebna komisija potrdila.
Ker se bo general Burns zadržal zaradi tega v Jeruzalemu, se pričakuje njegov prihod v Ne\v York za petek.
V Parizu je medtem predstavnik vlade sporočil, da bo Francija v Varnostnem svetu podprla Izrael, ko bodo razpravljali o spopadu na področju Gaze. Dodal je, da so v zunanjem ministrstvu dobili poročiio francoskega predstavnika v OZN Hoppenota, v katerem je rečeno, da arabske države praktično že dolgo gospodarsko in moralno oblegajo Izrael. Hoppenot je baje priporočal vladi, naj Izrael podpre.
V zvezi s sporom, ki je med arabskimi državami nastal zaradi sklenitve turško-iraške pogodbe. javljajo, da se je pariška vlada posvetovala z londonsko vlado. Poučeni krogi poudarjajo, da se Francija ne misli pridružiti turško-iraški pogodbi, zlasti še po novem sporazumu med Egiptom, Sirijo in Saudovo Arabijo, ki je spor še bolj zaostril. V Bei-rutu izjavljajo, da egiptovski
minister za narodno usmerjanje ni uspel prepričati libanonske vlade, naj bi se pridružila sporazumu s Sirijo in Saudovo Arabijo. V Beirutu poudarjajo, da hoče Libanon o-stati nevtralen in da bo skušal še dalje posredovati med obema sprtima taboroma. Salem se je medtem včeraj vrnil v Kairo in je takoj poročal Na-seru o svojih razgovorih.
Pred resno krizo v Južnem Vietnamu?
PARIZ. 8. — »France Soir* piše, da so tri glavne verske sekte v Južnem Vietnamu predložile predsedniku vlade Diemu ultimat, s katerim zahtevajo sestavo »močne in poštene demokratične vlade*.
List pravi, da grozi Vietnamu resna ustavna kriza. Tri sekte se ne mislijo poslužiti sile in so zato pozvale cesarja Baodaja, naj se vrne v Vietnam, zato da osebno odstavi Diema, toda dejstvo je, da »privatna vojska* teh treh sekt predstavlja realno silo v Vietnamu, tako da je bil Diem prisiljen pozvati vojsko, da s tanki zastraži vladno palačo.
((Razdobje miru, ki so ga prinesli ameriški dolarji, je trajalo tri mesece, zaključuje list in dodaja; »Zdi se, da je ameriška pomoč vplivala kakor morfij, s tem da je umirila vodo za kratek čas, ne da bi
predstavljala dejanski pripomoček*.
Iz Saigona pa javljajo, da je na področju Quang Tri v Srednjem Vietnamu prišlo do spopada med sedmimi bataljoni vietnamske vojske, oborožene s topništvom in oklepnimi avtomobili, in med skupino upornikov, ki so dobro oboroženi in napadajo redne vojaške sile. Pretekli teden je bilo pri spopadu ubitih 23 upornikov.
Urad visokega komisarja za JUzni Vietnam* v Parizu pa je nocoj zanikal vesti o bližnji krizi v Vietnamu in pravi, da so vesti, objavljene v pariškem listu »Pariš Soir*, brez podlage.
fture prsdri s svojim premogom
PARIZ 8.	- Francoska na-
rodna skupščina je danes s 364 glasovi proti 242 odobrila stališče predsednika vlade Faura, ki je zahteval, naj se krediti, ki jih določa vladni načrt za izboljšanje položaja državnih nameščencev in žrtev vojne, ne ločijo od celotnega načrta proračuna o katerem se sedaj razpravlja.
Pred glasovanjem je Faure opozoril skupščino, da bo zanj glasovanje veljalo kot »izrecna zaupnica*, toda ne namerava s tem zavleči dela skupščine ali ustvariti «ozračja krize*.
Poslanska zbornica odobrila zakon o najemninskih pogodbah
Zakon pa se bo moral vrniti v senat na ponovno razpravljanje Debata o pariških sporazumih v senatu - Scelbov razgovor z La Malfo o političnem položaju in tržaškem gospodarstvu
M r	m	ča«ii	rtv«	renriia MTI invlja, da je cen-! prav v teh dejstvih je glavni
Moskvi ^ zad"]e™ Molotovom I tralm komite’stranke madžar- vzrok pomanjkljivosti madžar-n zv^f rnekitertoi namigi | ^ delavcev obtožil predsed- tke industrije y letu 1954».
Francija bo podprla Izrael v VS?
NEW YORK, 8. — V poučenih krogih v OZN izjavljajo, da Varnostni svet ne bo mogel se nadaljevati razprave o sporu med Egiptom in Izraelom prihodnji teden. Se prej bo namreč moral podati poročilo vodja komisije OZN za premirje v Palestini general Burns. Ta pa želi sedaj osebno prisostvovati razpravi o pritožbi, ki jo je vložila izraelska vlada posebnemu odboru proti obtožbi mešane komisije OZN J zahtevala za premirje. Ta komisija je spremembo	dnevnega	reda,	ta-
namreč obsodila Izrael, da je I ko da pride	na	vrsto	prej	za-
(Od našega dopisnika)
RIM, 8 — Poslanska zbornica je danes odobrila zakon o najemninskih pogodbah in to z večino, ki ni prepričljiva in ki ne odraža dejanske razlike med vladnimi in opozicijskimi poslanci. Za zakon je glasovalo 282 poslancev, proti njemu pa 243.
2e včeraj, ko je bil, deloma zaradi odsotnosti, deloma zaradi nediscipline večinskih poslancev odobren spreminje-valni predlog monarhista Cut-titte, po katerem so od prednosti zakona izključene nepremičnine, ki jih ima v najemu država, se je odločilo, da zakon še ne bo začel veljati, temveč da se mora vrniti v senat na ponovno razpravljanje. Spričo tega je bilo danes razpoloženje med razpravljanjem o posameznih členih zakona nekoliko drugačno kot doslej; sprejetih je. bilo več sprenvinjevalnih predlogov, med njimi tudi nekaj na pobudo vladne večine. Sam pravosodni minister De Pietro je namreč včeraj priznal, da nekateri členi po svoji formulaciji ne odgovarjajo povsem željam vlade in da predvsem otežkočajo praktično tolmačenje in izvajanje.
S tem je poslanska zbornica izčrpala svoj tekoči program in odšla na kratek odmor do 16. marca. Na prihodnji seji so v prvi točki dnevnega reda nekatere interpelacije, nato pa zakon o zemljiških pogodbah, za katerega je vlada napovedala, da bo odložitev oziroma
kon o Tremellonijevi davčni reformi, ki ga je senat že odobril. Glasovanje o spremembi dnevnega reda na seji 16. marca bo resna preskuš-nja trdnosti, vladne koalicije.
Senat je nadaljeval z diskusijo o ratifikaciji pariških sperazumov, kt poteka mnogo počasneje, kot si želi vlada. V vladnih krogih upajo, da bo v četrtek žuftanji minister Martino lahko že odgovarjal na izvajanja senatorjev med diskusijo in da bo do konca tedna ratifikaija pod streho. Medtem ko poteka v dvorani diskusija, prihajajo v palačo Madama številne delegacije, večinoma članov KPI in PSI prinašajo protestne resolucije proti nemški oborožitvi' in hočejo govoriti s posameznimi senatorji. V posebni zadregi so se znašli demo-kristjanski senatorji, ki predstavljajo ta ali oni volilni c-koliš. Od časa do časa prihaja pred palačo Madama tudi do demonstracij proti ratifikaciji in oborožitvi Nemčije včasih pa tudi do pretepov z nasprotnimi demonstranti, ki jih običajno organizira MSI.
Vendar je sama diskusija v senatu razmeroma mirna, če izvzamemo sobotni incident, ko sta se spoprijela senatorja Screni (KPI) in Messe (UC) nekdanji Mussolinijev maršal r.a ruski fronti. Incident med katerim je Messe branil «ju naštvo italijanskih vojakov* in generalov v Rusiji, je danes omenil senator Terractni (KPI), ki je dejal, da so glav ni zagovorniki Zahodnoevropske zve.ie danes fašisti kar dokazujejo napadi fašističnih mladincev na delegacije in
desničarski govori, kot ga je imel v soboto Messe. Vskočil je Messe in protestiral, da ni »tenatore fasnsta*, temveč »senatore deila- repubblica*. Vendar se je predsedniku Merzagori kmalu posrečilo vzpostaviti red
Monarhistični senator Gua-riglia je izjavil, da bo njegova skupina glasovala za ratifikacijo pariških sporazumov, da pa zahteva od vlade, naj »takoj začne s koraki za koeksistenco z ZSSR in za ukinitev mirovne pogodbe vsaj v njenih najbolj krivičnih delo čilih*.
Diskusija o pariških sporazumih se bo v senatu nadaljevala jutri na dveh sejah.
V neposredni zvezi z grozečo vladno krizo je razgovor, ki ga je imel danes po poldne predsednik vlade Seel-ba z republikanskim prvakom La Malfo, ki predstavlja levico v svoji stranki. Kot je znano, zavračajo republikanc vladni kompromis o zemljiških pogodbah in napadajo ce letno vladno politiko, ker vidijo v njej znake preusmerjanja na desno. La Malfa je govoril s SceJbo tudi o gospodarskem položaju v Trslu. ki ga je pred kratkim obiskal.
Nocoj se je sestalo osrednje vodstvo demokristjanske stranke in razpravljalo o političnem položaju. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri predpoldne. Demokristjansko vodstvo mora med drugim pripraviti bližnje zasedanje nacionalnega sveta stranke, ki bo v sedanjem razgibanem političnem položaju se prav posebno važno.
A. P.
le e začasnosti*. Zato ta vodstva odklanjajo skupno deželno avtonomijo, ki jo moremo dobiti na osnovi 116-člena ustave, in zahtevajo le pokrajinsko avtonomijo za Trst in njegovo ozemlje. Na tej osnovi vodi vodstvo tržaške KP polemiko z vladnimi strankami, ki so za deželno avtonomijo skupno s Furlanijo in Goriško, češ da * tem svojim stališčem priznavajo, da je londonski dogovor o Trstu dokončen in ne začasen. Iste argumente uporablja to vodstvo tudi proti nam, češ, tudi mi smo za. tako deželno avtonomijo, ker smo tudi mi mnenja, da gre zx dokončno in ne za začasno rešitev tržaškega vprašanja.
Tej argumentaciji — ki naj bi bila po mnenju vodstva tržaške KP osnovni problem (glej uvodnik v «11 Lavora-tore» od T. t. m.) — je treba postaviti proti nekaj jasnih in nedvoumnih ugotovitev.
Prva ugotovitev je v tem., da vprašanje o «dokončnosti.» ali «začasnosti» londonskega dogovora o Trstu nima N ODENE zveze z vprašanjem r. deželni avtonomiji za Furlanijo - Julijsko krajino po J16. členu ustave. Po londonskem sporazumu o Trstu ima Italija pravico raztegniti na Trst in njegovo ozemlje vso italijansko zakonodajo.
Tudi če sprejmemo tezo, da gre pri tem le za dogovor, ki naj ima začasno vrednost (v obeh ali celo v treh mpž-nih smereh), to dejstvo ne predstavlja nobene, pravne in mednarodnopravne ovire za raztegnitev na to ozemlje tudi tistih italijanskih zakonov, kt dajejo temu ozemlju več io večje pravice, kakor -jih uživa sedaj. Taka ovira bi obstajala le, če bi italijanski vlada hotela uveljaviti na teni ozemlju zakone, ki tri. (uKtojšnjemti prebivalstvu odvzemali del pravic, ki jih tn prebivalstro uživa ie sedaj. Tako imamo tudi v mednarodnem prom potrdilo, da tako imenovana «začasnost» londonskega dogovra o Trstu ne predstavlja nobene pravne ovire za vključitev Trsta in njegovega ozemlji v skupno deželo Furlanija -Julijska krajina na osnovi 116. člena ustave.
Drugi ugotovitev je v tem, da s to vključitvijo Trst in njegovo ozemlje pridobita tisto pokrajinsko avtonomijo (vedno na osnovi 716. člena ustave), ki jo vodstvo tržaške KP in ostala gibanja zahtevajo za Trst izven skutine deželne avtonomije (in tn izven določb 116. člena ustave).
Tretja ugotovitev pa je. v tem, da tako stališče vodstva tržaške KP in ostalih gibanj vodi do tega, da Trst ne bi dobil niti tiste pokrajinske, avtonomije, ki jo more, dobiti na osnovi 116. člena ustave, in v kateri nam morejo biti zajamčene vse tiste osnovne avtonomne pravice, ki bi jih imeli, če bi dosegli ločeno pokrajinsko avtonomijo, kakor se zanjo ta vodstva potegujejo danes, kljub temu, da take ločene avtonomije italijanske ustava ne predvideva.
Iz tega sledi, da je borba vodstva tržaške KP in ostalih gibanj za ločeno pokrajinsko avtonomijp Trsta in njegovega ozemlja nekaj zelo čudnega in prej v škodo naše avtonomije kakor v njeno korist. Vsekakor pa so to stališče le besede brez stvarne možnosti realizacije, bodisi s pravnega vidika bo-aisi z vidika stvarnih političnih razmer.
Z naše strani pribijamo ponovno, da je edino pravilna m v dunošnjih okoliščinah politično edino uspešna borba za pokrajinsko avtonomijo Trsta v okviru deželne avtonomije Furlanija - Julijska krajina na osnovi 116. člena ustave. Le tako stališče more računali na uspeh, ker temelji na spoštovanju italijanske ustave. S stališčem, ki ga zagovarjajo vodstvo tržaške KP in ostala gibanja, pa se neposredno podpirajo tiste furlanske kampanilistič-rie demo-krščansko-veleposest-niške težnje, ki hočejo imeti svojo ločeno avtonomijo.
Ce bo — tudi po krivdi vodstva KP in ostalih gibanj —• tako imenovani ((popravek Sturzo* odobrila tudi poslanska zbornica, bosta Furlanija in Goriška dobili le navadno ali v najboljšem primeru okrnjeno deželno avtonomijo, v Trstu pa bodo nadaljevali s sedanjim komisarskim upravnim sistemom, ki je bolj kot drugemu, podoben polkolonialnemu upravljanju.
Res krasen rezultat za po-bornike teritorialne avtonomije in zagovornike nesnovnega problema»I
Ce Jedrt lepa je, jeseni kmetij smeje se.
	
	
	w.
	
	
	
■ -..—im	
Danes, SREDA 9. marca Frančiška R-. Bodin Sonc 5 vzide ob 6.32 in M*011*. !«;.()i Dolžina dneva 11.29. ^ vzide ob 19.18 in zatone oo Jutri, ČETRTEK 10. marca
Makarij, Dan im ir	_
OB PRIHODU RAVNATELJA ZA PLOVBO IN POMORSKI PROMET
Pereča vprašanja pristanišča
na včerajšnjem sestanku izvedencev
Zahteva po obnovitvi tradicionalnih zvez z Daljnim vzhodom ter po vrnitvi «Saturnie» in «Vulcanie» za zvezo s Severno Ameriko - Zahteva po takojšnji nadomestitvi odvzete ladje «Toscanelli»
Včeraj dopoldne je bil na sedežu generalnega komisariata že najavljeni sestanek tržaških gospodarskih izvedencev za proučevanje številnih vprašanj, ki so v tesni zvezi s položajem našega pristanišča. Sestanku je prisostvoval generalni ravnatelj za plovbo in pomorski promet pri italijanskem ministrstvu za trgovinsko mornarico Silvio Tran-chini, ki je prišel v Trst kot posebni odposlanec ministra Tambronija zato, da se seznani z vprašanji tržaškega pomorstva.
Komisar Palamara. ki je sestanek sklical, je v svojih otvoritvenih izvajanjih poudaril važnost razporeditve iniciativ tako, da se da prednost hitrega uresničenja vseh tistih, ki so najbolj nujne. Kot prvi je povzel besedo predsednik trgovinske zbornice kapitan Cosulich, ki je orisal znane predloge tržaške trgovinske zbornice glede hitre pomorske zveze Jadran - New York z motornimi ladjami, redne in periodične zveze z Južno Ameriko — tudi s potniško linijo, obnovitve mesečne zveze z Indijo in Bengalijo, kakor tudi z Daljnim vzhodom ter okrepitve zvez tudi na vseh ostalih progah. Zupan Bartoli je razen o go-SDodarski strani vprašanja govoril tudi o politični strani istega. Poudaril je, da se Trst ne zadovoljuje več z obljubami (sic.) in da so vedno močnejši znaki vznemirjenja zaradi odlašanja, ki ni več dopustno. Govoril je o predvojnem prometu v Tirenskem in Jadranskem morju in pri tem ugotovil, kako se je povečala razlika med Genovo in Trstom v korist prve. Predsednik Združenja špediterjev Caidassi je vztrajal na zahtevi po zvezi z Indijo in Avstralijo.
Med diskusijo o tehničnih, političnih in finančnih vprašanjih je prišlo tudi do ostrih polemičnih izjav. Večkrat je interveniral direktor FIN-MARE dr. Dagna, kateremu je bila postavljena odločna zahteva po takojšnji nadomestitvi ladje «Toscanelli», ki so jo v teh dneh odvzeli s. proge proti Južni Ameriki, tako da vozi na tej progi sedaj le neprimerna ladja «Leme».
Tajnik Zveze industrijcev Fabio Albanese je poudaril važnost tonaže pri odhodih iz Trsta za poživitev lokalnega dela, direktor Javnih skladišč Bernardi pa je vztrajal na nujnosti rednih zvez, s pomočjo katerih je mogoče z gotovostjo računati na odhode. Predsednik Tržaškega Lloyda admiral De Courten je podal nekaj važnih statističnih podatkov. tajnik Delavske zbor-
Potrebno
pojasnilo
»Delo« prinaša l) svoji številki od dve 5. marca 19 55 pod naslovom «Z nedeljskega zborovanja Glavnega sveta S.G.K.Z.« nekatere netočnosti iz referata o vprašanju šolstva. Da ne bi nastala v tem pogledu slaba kri pri tistih, ki so članek v »Delu« prebrali, morda pa zamudili celoten referat o šolstvu, ki je izšel v «Primorskem dnevniku» v četrtek dne 3. marca 1955, svetujemo najprej pisen članka v sPelu«, nato pa vsem prizadetim šolnikom, da natančno preberejo celoten referat o šolstvu v «Primorskem dnevniku*. Referent o vprašanju šolstva ni nikjer dejal, da imajo pravico do namestitve apredvsem tisti šolniki, ki imajo slovensko osnovno in srednjo šolo, in tisti profesorji, ki imajo slovensko visoko šolo«. Pač pa je dejal sledeče:
»Ne samo, da ima učitelj isti Jezik kot učenec, tudi zaključno spričevalo mora imeti ODSLEJ NAPREJ s slovenskih učiteljišč*.
Mislimo, du je z besedami »ODSLEJ NAPREJ« rečeno popolnoma nekaj drugega, kakor hoče pisec članka v «Delnii povedati. 7, besedami «ODSLEJ NAPREJ« hočemo za v bodoče zavarovati absolvente slovenskega učiteljišča v Trstu in Gorici in jim zagotoviti nastavitev, nočemo pa s tem jemati pravice do službovanja na slovenskih šolah nikomur izmed jugoslovanske etnične skupine, ki se je kot Slovenec kdajkoli potegoval ali se še poteguje za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah, pa je pod silo prejšnjih razmer moral iskati svojo izobrazbo v italijanskih šolah.
Glede profesorjev pa je v referatu rečeno sledeče:
»Kar se tiče profesorjev, pa Je treba odslej naprej zahtevati: 1. imeti mora slovensko osnovno šolo in popolno slovensko srednjo šol z zaključnim izpitom za njej. 2. Za poučevanje slovenščine bi bilo prav zahtevati, da ima diplomo ljubljanske univerze*.
Mislimo, da je jasno rečeno, ti tem varujemo «ODSLEJ NAPREJ absolventi; slovenskih srednjih šol in istočasno varujemo slovensko osnovno in srednjo šolo. Trdno smo prepričani, da bi bilo vsako drugačno tolmačenje škodljivo slovenskemu šolstvu in njegovim absolventom in da bi koristilo amo ti tim, ki nas Slovence razdvuja jo,
k.
nice Novelli pa se je zavzel | prišlo jasno do izraza izred-
za to, da ne bi odvzeli ladij, namenjenih za zvezo s Kongom, preden ne bi Trstu zagotovili druge zveze.
Celotno diskusijo je na zaključku sestanka, ki je trajal štiri ure, povzel komisar Palamara. Poudaril je, da ne gre samo za obnovitev tradicije glede zvez z Daljnim vzhodom. pač da gre za to, da se vrne tržaškemu emporiju izhod proti tržiščem, na katerih ima prednost glede izkušenj in ki dajejo za bodočnost lahko ugodne perspektive. Zato je potrebno okrepiti redno m hitro potniško in trgovsko zvezo z ladjama «Asia» in «Vittoria». Razen tega je bila poudarjena nujnost obnovitve proge s Severno Ameriko z vrnitvijo ladij «Satur-nie« in «Vulcanie» Trstu in važnost takojšnje ustanovitve mesečne zveze z Južno Ameriko.
Kot je videti, je tudi na tem sestanku strokovnjakov
no kritično stanje tržaškega pomorstva, saj se je celo župan Bartoli dokopal do spoznanja, da se Trst ne zadovoljuje več samo z obljubami in da so vedno močnejši znaki vznemirjenja zaradi odlašanja že danih obljub in zagotovil. Vsekakor pa bi koristilo namenu tega sestanka, če ne bi bil omejen na tako ozek krog ljudi, pač pa da bi se ga udeležili še drugi predstavniki tržaških gospodarskih krogov in predvsem delavstva. Končno pa je treba ugotoviti, da predstavnik ministrstva za trgovsko mornarico na tem sestanku ni zvedel nič takega, česar v Rimu ne bi že vedeli na osnovi neštetih protestov in intervencij in da bi bolj od neštetih sestankov in proučevanj koristili nagli in konkretni ukrepi, med katerimi tudi sklicanje mednarodne konference o pristanišču, kakor jo določa londonski sporazum.
Proslava 8. marca sinoči v Skednju
ASIZZ iz Skednja je priredila sinoči ob 20. uri v kino dvorani v Skednju proslavo 8. marca, mednarodnega praznika žena. Proslave se je udeležilo veliko število ške-denjskih žena, pa tudi druge tržaške žene so s svojo prisotnostjo na proslavi pokazale, da postaju 8. marec vsako leto vedno bolj izrazit praznik vseh naprednih žena sveta.
V okviru proslave je SNG uprizorilo komedijo «3 + ena«, ki je bila toplo sprejeta. Po zadnjem dejanju so predstavnice žena podarile ženskemu gledališkemu ansamblu šopek rdečih nageljnov kot izraz priznanja za njihovo delovanje na kulturnem področju. Pn proslavi je bila v istih prostorih tudi manjša zakuska.
Odslej «Radio Trsi A»
Slovenska radijska postaja v Trstu »Radio trst II «. katera oddaja lokalne programe v slovenščini, je spremenila svoj naziv v «RADIO TRST A«. Vsi tej postaji namenjeni dopisi naj nosijo v bodoče naslov:	»RADIO TRST A»,
Trieste, Trg Oberdan, 5».
O Občina opozarja, da je bil
rok za uničenje 1’čink oo-rovega ■pie'ca podaljšan zaradi mile zime od 15. februarja do 15 marca. Kdor do takrat ne bo lie.nk uničil, zapade kazni, ki je predvidena po zakonu
NA OSNOVI HEDAVMEGfi DEKRETA GENERALNEGA KOMISARJA | Korošci V Barkovljah
OD 11. MARCA DO 10. APRILA štetje stalno bivajočih tujcev
Štetje bo po sektorskih komisariatih in po abecednem redu • Poseben rok za zamudnike
Na osnovi dekreta vladnega generalnega komisarja dr. Pa-lamare. ki je bil objavljen v Uradnem vestniku št. 8 bo na vsem tržaškem področju od 11. marca do 10. aprila štetje tujcev (censimento), ki stalno bivajo na tržaškem področju.
Za olajšanje štetja in da se prepreči naval zainteresiranih na komisariate Javne varnosti v sektorjih v katerih prebivajo. je prijavljanje oz. štetje tujcev urejeno po abecednem redu:
od 11. do 15. marca za priimke z začetnicami A, B, C. C;
od 16. do 20. marca za priimke z začetnicami D, E, F, G, H, I;
od 21. do 26. marca za priimke z začetnicami Y, J, K, L, M, N, O: od 27. marca do 2. aprila za priimke z začetnicami P, Q, R, S, T, U, V. W, Z, Z.
Od 3. do 10. aprila pa se bodo lahko zglasili na pristojnih komisariatih vsi tisti, ki se v zanje določenem razdobju iz kakršnih koli razlogov niso utegnili prijaviti.
Komisariat opozarja, da bodo tisti, ki ne bodo zadostili
dekretu generalnega komisarja, odgovarjali v smislu zakona.  --------------
Uspela stavka SAUFI
Včeraj popoldne so v Trstu
stavkali delavci in tehnično osebje skladišča in vlačne službe državnih železnic. Stavko je napovedal SAUFI zaradi odločitve zakladnega ministrstva, da odloži proučevanje 8. člena zakona o pooblastilih. S tem so bili najbolj prizadeti uslužbenci omenjene kategorije, predvsem kar zadeva poviške nagrad za večjo storilnost dela. Stavka je povsem uspela, saj se je pozivu sindikata odzvalo 98 odst. delavcev in ostalih uslužbencev.
Premiera v <Verdi»
Ob dobri . udeležbi je včeraj zvečer gledališka skupina De Lullo - Falk - Buazželli - Guar-nieri . Vatli uprizorila v gledr-Pšcu »Verdi« Mussetovega »Lo-rerzaccia« v režiji L. Sciuar-zme O uspeli predstavi bomo zaradi pozne ure obS.rneje poročali v jutrišnji številki.
Barkovljanskoprosvetno društvo je povabilo v nedeljo po uspelem koncertu v Avditoriju pevski zbor iz Koroške na večerno zakusko. Barknv-ljani, ki so imeli koroške brate še enkrat v gosteh, so sma-tiali za potrebno, da jih ponovno pogostijo, da se tako vsaj deloma oddolžijo za vse, kar so od njih imeli, ko so gostovali v Šmihelu in St. Jakobu v Rožni dolini.
Bratski večer je obiskal tudi generalni konzul FLRJ tov. Mitja Vošnjak, k; se je srečal v Barkovljah s svojimi starimi znanci iz Koroške in se z njimi pomudil do odhoda.
Po kratkem pozdravu predsednika barkovljanskega prosvetnega društva so zapeli Barkovljanj nekaj starih bar-kovljanskih pesmi, katerim so sledile od strani Korošcev lepe koroške narodne. Potem se je razvila nadvse živahna zabava, ki je prekoračila za Korošče odmerjeni čas. Dolga je namreč pot do Celovca, a kdo bo mislil na povratek, če zaškriplje harmonika in se moška Koroška zavrti z žensko Primorsko? Tudi je jasno, da ne sme manjkati ob taki priliki vriskanja in ukanja, ki je Korošcem v krvi.
Ta lep; večer, ki je bratil Korošce in Primorce, ki morajo reševati iste probleme, bo ostal Barkovlianom v živem spominu in prav gotovo ga ne bodo pozabili tudi Korošci.
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Začetek razprave o proračunu
Jutri razpravljanje o deželni avtonomiji
Intervencija dr. Dekleve glede športnega igrišča med Prosekom in Briščiki, za katerega se zanimajo podeželska športna društva
Na včerajšnji seji tržaškega ičel vprašanje gradnje nov* občinskega sveta je dr- Jože cerkve na Trgu Carlo Al-Dekleva predložil odgovorne- | berto. Dejal je, da so bliž-
mu odborniku interpelacijo zvezi s športnim igriščem med Prosekom in Briščiki. ki so ga zgradile anglo-ameri-ške čete. To igrišče je stalo 20 milijonov lir in je bilo eno najboljših igrišč v okolici. Po odhodu anglo-ameriških čet. je rečeno v interpelaciji, je mladina s Kontovela, Proseka, Opčin in drugih okoliških vasi. ki ima več športnih društev, pričakovala, da bo lahko izkoriščala to igrišče..
Toda delegacija športne mladine je obvestila dr. Deklevo. da so 3. in 4. t. m. občinski uslužbenci odstranili ograjo iz železne mreže okrog igrišča in odnesli vse druge železne naprave. To uničevalno in sabotažno dejanje, je dejal dr. Dekleva na škodo okoliške športne mladine, je bilo izvedeno prav v času. ko so se predstavniki okoliških športnih društev začeli pogajati z ekonomatom tržaške občine za izkoriščanje igrišča, izjavljajoč, da so pripravljeni plučevati najemnino. Dr. Dekleva je vprašal odgovornega odbornika, če so bila pogajanja razbita in zakaj so dstranili omenjene naprave.
Odbornik Dulci, ki odgovarja za ekonomat. je dejal, da je občinska uprava odstranila te naprave z igrišča, ker so ugotovili, da jih neznanci polagoma odnašajo in da je bil material spravljen začasno v skladišče. Hkrati obvestil, da se pogajanja okoliškimi športnimi društvi nadaljujejo in da bo podrobnosti o izidu povedal na eni od prihodnjih sej..
Upajmo, da bo občinska uprava upoštevala potrebe okoliške mladine in sklenila z zainteresiranimi društvi spo-azum glede izkoriščanja te važne športne naprave.
Svetovalec Teiner (PSI) je postavil vprašanje v zvezi s tovarno Kozmann in z vpra-anjem tržaškega pomorstva. Zupan je dejal/da bo o podjetju Kozmann odgovoril na ^rihodnji seji. Glede pomorstva pa je omenil včerajšnji sestanek na prefekturi, o katerem pišemo posebej. Svetovalec Morelli (MSI) je na-
nji stanovalci nasprotni gradnji cerkve na mestu, kjer je sedaj drsališče, ker bi tam odvzela svetlobo in razgled nekaterim hišam. Hkrati pa bi s tem uničili drsališče. Zahteval je, naj pristojni uradi najdejo drug prostor. Odgovoril mu je odbornik Ri-naldini, ki je priznal, da se prebivalci tega okoliša ne strinjajo z gradnjo cerkve na drsališču in da zato sedaj proučuje j.p, kje naj bi sezidali cerkev. Svetovalec Agne-letto (SDZ) je zahteval od občinskega odbora naj posreduje pri državni oblasti proti izročanju jugoslovanskih beguncev jugoslovanskim oblastem. Pri tem naj omenimo samo, da ni dr. Agneletto govoril o sedanji Jugoslaviji nic bolje od najhujših fašistov. kar mislimo, da mu ne more biti preveč v čast. Nekdo je sicer mimogrede pripomnil. da dr. Agneletto s tem svojim nastopom brani svoje »množice«.
Svetovalec Tolloy je obvesti! občinsko upravo, naj čim-prej popravi javna kopališča v Barkovljah. ki so bila poškodovana po zadnjem neurju. Zahteval je tudi, naj občina zgradi čuvaju javnega kopališča v Barkovljah boljše stanovanje. Odgovorili so mu. da bodo zadevo uredili. Zupan je tudi povedal, da ima občinski odbor v načrtu zgraditev v Barkovljah novega velikega javnega kopališča. Denarna sredstva bodo verjetno črpali iz posojila 3 milijard lir, ki ga bo občina v kratkem najela. Svetovalec dr. Morpurgo (PLI) je zahteval od občinske uprave in drugih zainteresiranih podjetij in ustanov koordinacijo pri delih za popravilo cest. Zagotovili so mu. da ta koordinacija že obstaja, da pa se včasih' ni mogoče izogniti raz-niih nujnim delom, ki zahtevajo takojšnje popravilo, tudi če je bilo cestišče pravkar obnovljeno..
Po končanih vprašanjih in interpelacijah se je začela razprava o letošnjem proračunu. Prvi je govoril dr. Po-gassi (KP), ki se je izjavil
proti predloženemu proračunu, ker je ugotovil, da ne odgovarja demokratični upravi.
Poudaril je predvsem protidemokratičen način obdavčevanja in preveliko razliko med posrednimi in neposrednimi davki, ki gre na škodo delavstvv. Hkrati pa je predlagal, naj občinska uprava poviša odbitek na dohodke za družinski davek od sedanjih 240.000 lir na 360.000 lir. Za male trgovce, obrtnike in male industrijce pa je zahteval 25 odstotkov odbitka na prijavo dohodkov. Za njim je govoril še demokrščanski svetovalec Zanetti, ki ni povedal nič novega in se je popolnoma strinjal s predloženim proračunom.
Jutri ob 13. uri bo izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali samo o deželni avtonomiji.
IZPRED KAZENSKEGA SODlSČA |
Obsojen spreten goljuf
ki je varal naše kmetovalce
Ponujal je tablice, ki naj bi jih kmetje morali postaviti v hleve in se pri tem izdajal za kmetijskega tunkcionarja
Revne, toda poštene kmetovalce, ki se morajo potiti pri delu na bornih njivah na-e okolice, je lahko prevarati, e posebno če se nekdo predstavi v funkciji uradnika nekega odseka za poljedelstvo. Kmetovalci, ki ne poznajo prevar, kaj radi padejo v spretno nastavljeno pastj kot se je zgodilo maja lani. ko se je prikazal v Križu možakar, ki je prodajal pločevinaste tablice, na katerih je bilo napisano «Borba proti muham. Hlev je bil razkužen z razkužilnim sredstvom na osnovi DDT dne..«. Možakar, katerega so kasneje identificirali za 44-letnega Cosima Ruggierija iz Sonninovega drevoreda in ga žal niso mogli nikoli aretirati, ker je izgini! brez sledu, je trkal na vrata Križunov in jim ponuja' table naprodaj. «Ce komisija ne bo našla tablic, vas lahko kaznuje z globo do 20 tisoč lir«, je vljudno dodajal zlikovec in s tem strašil kmete, ki so morali tako seči v žep in plačati ža tablo 700
lir. To pa ni bila stalna cena, kajti Ruggieri je celo hotel nekomu vsiliti tablo za 1.200 lir, a je nato popustil ter se oddaljil s tisočakom v žepu.
2rtve tega spretnega goljufa so postali Vladimir Košuta, Josip Košuta, Štefanija Košuta, Rudolf Košuta, Josip Tence, Lovrenc Sedmak, Peter Sedmak in Anton Bogateč.
Toda ko so ti izvedeli, da je prodaja ilegalna, so zadevo prijavili policiji, ki je sicer uvedla preiskavo, a možakarja ni več našla nikjer: tla. so mu namreč postala prevroča in možakar se je zatekel v varnejše kraje. Možakar bi se moral sedaj zagovarjati pred sodiščem, vendar se ni prikazal, zaradi česar so ga sodili in tudi obsodili v odsotnosti- Bil je sicer obsojen na leto dni in 8 mesecev zapora ter na 50 tisoč lir globe, vendar su mu kazen na podlagi amnestije pomilostili.
Preds. Gnezda, tož. Amodeo, zapisn. Maghacca, obramba odv, Padovani.
Delegacije delavcev Kozmann nihče m «uteqml» sprejeli
Včeraj je delegacija suspendiranih delavcev podjetja Kozmann obiskala razne tržaške osebnosti, toda brez uspeha; nihče od teh ljudi delegacije ni utegnil sprejeti. Položaj delavcev pa postaja iz dneva v dan težji, kajti odpadle so tudi vse možnosti, da bi kako drugo podjetje prevzelo podjetje Kozmann in da bi to začelo ponovno obratovati. Vsekakor je zadnji čas. da ne odgovorni krogi pozanimajo za težaven položaj Kozman-novih uslužbencev in rešijo ljudi negotovosti, ki se veča iz dneva v dan.
Kot. smo že poročali, je minulo nedeljo jug. generalni konzul; v- Trstu podelil razna-jugoslovanska" .. \-kovanja skupini borcev in aktivistov NOV. Na gornji -liki
konzul tov. Mitja Vožnjak z nekaterimi odlikovanci.	tz'
Resolucija vMili sM za
Predstavniki krščanske demokracije, republikanske in liberalne stranke ter Socialistične stranke Julijske kra; jine so se sestali in sestavili naslednjo resolucijo glede ustanovitve deželne avtonomije Julijska krajina - Furlanija:
«Upoštevajoč. da londonski memorandum o soglasju omogoča italijanski vladi raztegnitev njene civilne uprave na Trst; upoštevajoč, da je s tem priznanjem omogočena raztegnitev na to področje tudi tistih izrednih oblik in pogojev avtonomije, ki jih določa člen 116 državne ustave; poudarjajoč, da je treba smatrati za brezpredmetno prehodno določilo ustave, na osnovi katerega so bila deželi Julijska krajina-Furlanija začasno določena splošna pravila o deželi z navadnim statutom, vabimo pristojne organe, naj predložijo parlamentu načrt posebnega statuta za deželo Julijska krajina-Furlanija, ki mora sloneti na najširši pokrajinski avtonomiji*
O podobni resoluciji, ki jo je pred tednom dni predložil občinskemu odboru demokristjan Franzil, bodo jutri rezpravljali na izredni seji tržaškega občinskega sveta.
Zastrupitev s plinom
Zaradi zastrupitve z gorilnim plinom so morali včeraj sprejeti na I. zdravniškem oddelku 4-letnega Gae-tana Gulla iz Ul. Rittmayer. o katerem so si zdravniki zaradi njegovega resnega stanja pridržali prognozo.
Njegova sostanovalka, ki ga je spremila v bolnišnico, je povedala, da ji je ob vstopu v stanovanje udaril v nos vonj po gorilnem plinu in fter je ta prihajal iz Gullove sobe je stopila v notranjost, kjer je opazila moža ležečega na postelji. Vse kaže, da je hotel Gullo izvršiti samo mor, Vzroki niso znani,
DVE RESOLUCIJI POKRAJINSKEGA KONGRESA DC NOVVOZNIREDAVTOBUSA
Trst — Bazovica — Gropada — Padriče — Trebče
DC ZA PROSTO CONO
19.50, 20 41).
in deželno avtonomijo .•VTi*- ».i&.sr.sa
*	17.25,	1«. 19.05. 20.
Iz Padrlč: 6.05. 6.20, 6 55, 7.25.
8.25.	10.20,	11.50	14.25.	15.20,
16.40. 17.30, 18.03, 19.10. 20.05.
Iz Gropade: 6.25, 7, 7.30, 14.30. Iz Bazovice:	6	08,	6.30,	7.05,
7.35.	8.30,	10.25.	11.55,	14.35,
15.25,	16.45.	17.35.	18.12,	19.15,
20.20.
Ta vozni red velja samo za praznike.
Za resolucijo o prosti coni je glasovala velika večma Za podaljšanje področnih proračunov za celo leto 1955
Na trinajstem pokrajinskem kongresu krščanske demokracije v Trstu je bila z ogromno večino glasov, kljub nasprotovanju večine izvršnega odbora, sprejeta resolucija o ustanovitvi tržaške proste cone. Resolucija ugotavlja sedanji resen gospodarski položaj mesta in poudarja, da so se vse trgovske in produktivne panoge tržaškega gospodarstva ter vsi delavci, izjavili za ustanovitev proste cone. Zato pokrajinski kongres de-inokristjanske stranke smatra, da ustanovitev proste cone v Trstu lahko postane važno sredstvo za splošno obnovo tržaškega gospodarstva in za zaposlitev delovne sile- Hkrati pa v resoluciji poudarjajo nujnost ustanovitve tchnično-po-litičnega odbora, v katerem naj bi bili zastopani predstavniki raznih rimskih ministrstev in predstavniki tržaških zainteresiranih krogov. Odbor naj bi sestavil načrt proste cone, ki mora upoštevati zahteve vseh tržaških gospodarskih kategorij in zagotoviti delavstvu višjo življenjsko raven.
Na kongresu so tudi sprejeli resolucijo, ki zahteva ustanovitev deželne avtonomije na podlagi člena 116 italijanske ustave. Dežela Julijska krajina-Furlanija bi morala biti sestavljena iz videmske, goriške in tržaške pokrajine. V resoluciji po» udarjajo, da noben politični in juridični razlog ne sme preprečiti ustanovitve te deželne avtonomije in da se vsa vprašanja lahko rešijo v okviru pokrajinske samouprave.
Kongres je tudi sprejel razne resolucije gospodarskega in socialnega značaja, ki zahtevajo raztegnitev na Trst zakona Romita za zidanje stanovanjskih hiš družinam, ki živijo v nemogočih stanovanjskih razmerah, da generalni vladni komisariat v Trstu ne zmanjša nakazila tržaškim podpornim ustanovam zaradi tesnega gospodarskega položaja in da se raztegnejo na Trst vii zakoni, ki določajo državne podpore krajevnim podpornim ustanovam. Važna jz tudi resolucija, ki zahteva nadaljevanje šestmesečnih področnih proračunov namanj še za celo 1956. leto.
k mesece zapora nepoštenemu dekletu
Pred kazenskim sodiščem se je morala zagovarjati tudi 19-letna Giulia Sandrin iz Šalita Fromontorio, ki je kot
služkinja kradla družinam, kjer je bila zaposlena, kar ji je prišlo pod roko.
Nepošteno dekle je v glavnem kradlo denar, vendar če so ji prišli pod roko zlati novci, jih ni zavrgla, temveč si jih je prisvojila in jih nato prodala.
Toda njenih tatinskih pustolovščin je bilo enkrat konec, kajti policija jo je po prijavi aretirala, jo zaslišala in jo nato prijavila skupno s 25-letnim Ruggerom Vallejem iz Ul. dei Fabbri, 42-letnim Davidom Nacsom iz Ul. delle Mura in 26-letnim Giovanni-jem Giannonijem iz Ul. Navali. ki so bili obtoženi nakupa in prodaje ukradenega blaga, sodišču.
Medtem ko je sodišče oprostilo Nacsona, ker njegovo dejanje ni kaznivo, je obsodilo nepošteno dekle na 4 mesece zapora in na 4.000 lir globe z vsemi olaišavami. ki jih predvideva zakon. Obsodilo pa je tudi Valleja in Gian-nonija zaradi neprevidnega nakupa na 18.000 lir globe.
Preds. Fabrio, tož. Visalli, zapisn. Petrocelli, obra.mba odv. Falconer, Fast, Cavallie-ri in Martinoli.
Kaj je eksplodiralo v Karteljevi mehanični delavnici P
Stanje Borisa Kartelja iz Boljutica, ki so ga morali predvčerajšnjim hudo ranjenega sprejeti v bolnišnico, se je včeraj znatno izboljšalo. Policija, ki je uvedla preiskavo, je ugotovila, da sta Boris in njegov oče našla na bližnji njivi kos jekla in aluminijast valj, katera sta nato položila na ogenj. Med pihanjem v plamen pa je valj zaradi velike vročine eksplodiral, in njegovi delci so ranili Borisa. Sedaj je preiskavo prevzelo poveljstvo pobiralcev min, ki bo skušalo s pomočjo najdenih delov ugotoviti, kakšen je bil eksplodirani predmet.
Aretacija dveh tatov
LETEČI ODDELEK je prijavil sodišču pod obtožbo poskusne tavine v škodo lastnika bara Rubino 25-letnega Stellia Molka s Konkonelske ceste' in 26-letnega Sergia Piccionija iz Ul. Fabio Se-vero. Ta se bo moral tudi zagovarjati zaradi tatvine noža, ki ga je ukradel v bifeju «Mario» v Carducci-jevi ulici.
O Tržaško županstvo sporoči,
da bo dne 12. aprila med U, in 12. uro javna dražba za dodelitev popravila, javne pralnice v Ul. Sari Giacomo in Monte.
Vse podrobnejše informacije so interesentom na razpolago v občinskem uradu za sklepanje pogodb v Ul. dei Itei lori 2, ;.cba št. 203.
1. aprila bo podobna dražba za dobavo 654 ton goiilnega olja.
, Ljudska prosveta
IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE v Trstu bo imel sejo v petek II. marca t. i. ob 18. uri na sedežu.
Razna obvestila
PROSLAVA 8. MARCA
Vabimo na proslavo 8. marca, mednarodnega praznina žena, ki bo v soboto 12 marca ob 20. uri v Ul. R Manna 29.
Pri kulturnem programu sodelujejo naši iiajmla.iši, mladina in žene, Po kulturni prireditvi bo družabni večer. Igral bo orkester.
Vabljene žene in družine iž vseh okrajev.
Od ucerailo danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8 marca t. 1. se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 8.
POROČILI SO SE: šoler Lutgi Osvaldo Giordani in šivilja Maria Luisa Gavelli, krojač Gual-tiero Martufi in prodajalka Maria Brandoliri, zidar Mario Ser-gas in gospodinja Ros« Marinac, šofer Fmiiio Borsapi in gospodinja Venet anda Monteduro, /e. lezmčar Š ivano Našel* in gospodinja Olga Turecek. mehanik Ca-millo Zeriali m gospodinja Arne. lia Bruni, mehanik Joseph Kus-signolo in gospodinja Annama ria Stubel, slikar Luciatio Palčič ,n gospodinja Marija Jerebica.
UMRLI SO: 67-letna Giustina Colledami por. Cr.smani, 72-letni Rccolfc Kenner, 82-letna Ernesta Pehzon vd. Šebenik. 87-letni Antonio Tcuntio, 69-letni Mario Derossi, 63.letna Vittoria Lmnin por. VVolfer, 55-letna Marctila Comisso por. Carclotti, 77-1 etna Lucia Klun vd Blagonia.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 7.8, haj-nižja 2,9, ob 17, uri 7.2. Zračni tlak 997,9 v porastu, veter zahodu ik 2 km na uro. vlaga 67 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja* 7,4.
tffl c j
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V četrtek 10. marca 1955 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU premiera
«Ladja Tenacity»
<«Le paquebot Tenaclty»)
igra v treh dejanjih (4 slikah)
Spisal: Charles Vildrac Režiser:
Nada Gabrijelčičeva Prevedel:
Milan Skrbinšek Sjcenograf:	Jože Cesar
Therese (Tereza) - Zlata Rodoškova; vdova Cor-dier (šjora Pina) - Ema Starčeva: Bastien (Drej-če) - Stane Starešinič: Segard (Ivan) - Julij Guštin: Hidoux (šjor Berto) - Jožko Lukeš: angleški mornar - Danilo Turk. — Nastopajo še: Valerija Silova, Tea Starčeva. Anton Požar, Josip Fišer, Silvij Kobal, Miha Baloh, Srečko Košir.
Prodaja vstopnic danes od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. Jutri od 11. do 13. ure v Ul. Roma 15; pri blagajni kina v Skednju dve uri pred pričetkom predstave.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR*
vabi na
ki jo priredi s sodelovanjem
SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v soboto, dne 12. marca ob 20. uri ter v nedeljo 13. marca ob 16. uri v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6/IV. SPORED:
1. »Na Gorenjskem je fletno...«, revija pesmi in baletov.
2. Slovenske narodne pesmi in folklorni plesi.
3. Mladinski zbor zapoje:
a) Koroška narodna: Slov. smo fantje;
b) I. Grbec: Snežinke;
c) I. Grbec: Greje in se smeje:
č) Narodna: Travnički so že zeleni.
4. «Učeni bolnik«, šaljiv prizor.
Vabila so na razpolago v "Ul. Montecchi 6 soba 26 dnevno od 9. do 20. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR*
bo priredilo s sodelovanjem SNG v društveni dvorani v Ul. Montecchi št. 6 IV. danes 9. t. m. ob 20.39 uri
dramski večer
Predvajana bo Timayer-jeva drama
Jisdcsl pred sodiščem"
Vabila so na razpolago v Ul. Montecchi 6 soba 26 dnevno od 9. do 21. ure.
V nedeljo 13. marca 1955 ob 10.30 dopoldne
bo nastopil v Ul. Montecchi št. 6/IV LUTKOVNI ODER ki bo predvajal Collodijevo pravljico
Ostržek (Pinocciiio)
Vsi prijatelji lutkovnega odra so vabljeni na prijetno zabavo, ki jo bo preskrbel s svojimi dogodivščinami leseni ju-naček.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man. zoni. Ul. Settefontane 2; Mat-chirt. Ul. Ginnastica 44; Rovls, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiappc lelli 58; Harabaglia v Barkomjah in Nicoll v Skednju.
( OtEDALlSČA )
SNG
Četrtek:	v Skednju nb 20.30
prem.era »Ladja rienacity», VERDI
Danes: ob 21. uri ponovitev »Lorerizaccio« Alfreda De Mus-seta
Jutri: ob 21. uri novost Fer-nanda Gromelyncka »zenska s premajhnim srcem«.
TEATRO NUOVO
Danes: ob, 21. uri Ugo Bet ti »Dežela počitnic*.
Itn pero 16.00: »Dnevi ljubea* M, Vlad.v. Mladoletnim Pr"T ved a n o.
Italia. 16.00:	«Suzana	je
tu«. D. Re.vndkte.
S. Marco. 16.00 «Gospa s kan1' jami«, M Prešle.
Kino oh morju. 16.00: »Lucr Borgia«. M. Carol. Miadoleta prepovedano.	-	u
Moderno 16.00: »Zadnja n0C;Lw. Robinson. MalodoletmU1 ved »n o	n
Savona. 15.30: »Večno ženska«,
Viait" 16 00:	»Drzen	konjen**'
J. VVavne.
Vittoiio Venelo. 16.00: ljubezni«, M. Vlady. »t*"/ letnim prepovedano.	u
Azzurro. 16,00: «Jack Slav”' Stevecs.
Belvedere. »Bisarca«. S. ran«”
min.	,	»
Marconi^ 16.00:	«Tri dekiea
korporal«, V	Mature.	^
Massimo. 15.00: «Dvobo>j na cu», G Peck.	Mladoletnim e
povedano.	m
Novo t ,ue. 16.00: ((ZaraUlr sem se vrnila«, W. Birg^, Odeon. 16.00: «Vsi smo naJg ki«. Fabrizi.	^
Radio. 16.00:	«Mojih	šest
njencev«, G. Roland.	. d.
Strelo 16 30: »Nepremagljiv John«, J Wavne.	«,	\/i
Venezia. 15.30: »Med polnoči" zoro«, M. Stevens.	^
Skedenj. 18.00: »Šakali v w „ Kino na Opčinah. 18.00:	j,
mija zločina«, G. Grah2*1« Ha.vden.
SREDA 9. inarca B55 l It N «’ 1'Oki'I A.TA š
12.00 J
11.30 Lahki orkestri;
kraljestva prirode; 12.10 ^_eV<jii kogar nekaj; 13.00 Slavni P ,,
14.00 Slovenske ritmične. Fuji ke; 14.15 Kulturni obzornik, jjj Pestra operetna glasML rtM;: Plesna glasba; 18.00 Borč« Jg,; Koncert za čelo; 18.21 cai pravil alijamski capriccio; 18.30 *j j, l.iica o pravičnem in nePmeio-nem bracu; 18.40 Operne ^5 dije; 19.00 Zdravniški ved«, 'jj Pestra glasba; 20.20 Šport, Ivan Matačič:	Roženičč
Čajkovski:	Valček	iz ® eias#1
20.30 Predavanje; 20.45	»j««-
Johanna Straussa; 21.15 k nost: Srečko Kosovel:
cert tenorista Renata -r a U ra; 21.50 Liszt:	Rapsodija
22.00 Prokofjev: Aleksander ski - kantata; 22.39 Prl'; vid lahke melodije; 23.00 Ma^ glasba; 23.30 Polnočna	,
I’ It	]£(;
11.15 Melodije in .i?;?**’1' 18.10 Melodije iz pretekun^Ke-14.25 Bartok:	Koncert zafpffipt'
ster; 19.20 V valčkovem >r. DJ. 21.05 K. VVagner: «Soir>rsl1 gcv».
It O I* K It
254,6 m ali ll?8.!S ifi1 Slovenska poročila: o-8'’1 13.30, 14.30. 19.30 in Ž0'30»an O8 Hrvaška poročila: vsak u
20.00.	„	jj>
lialijanska poročila: 6.13'
17.00. 19.00 in 23.00.	vSi* Iz naših listov v 'ne^
dan (razen nedelje in P ka) ob 14.36	..
lz naših listov v ** l’nede|i' dan (razen nedelje in P** ka) ob 17.06.	„00	f?,
ei'-
6.40 Jut ran ;a glasba; 7-®?. d
IH ’	1
Jutranja giasoa; 7.30 čj^fvi*
leoar - vremenska napvv
>a; (.ju "-.»j gospodinje; 11.00 OpoIdJP*. cert: 12,00 Igramo za v,jhavij' Lahka glasba; 13.45	*
giasoa; 14.00 Od inč^Vodlj mel"dije; 14,40 Venček K« 0",
igra godba na pihala. tiirnc življenje n?	P**-
15.15 Operetne melodij6- ^ r 01De na k r<« n i k a donva -5tj > svetu; 15.40 Hans Si'ti; 2P, albuma - violo i£ra ^2310^,« lok ar, klavir Jelka lu.00 Zdrs
avlr Je!lKanred^il5
lu.vo ^nravstveno P .
16.10 Za vsakega-Schubert: Kvartet v	^t	5
variacmrm na pesen\ i9.l5 ^
deklica»-	-	•	t/v
Straussom skozi ope^el U M Narodna kola iz
19.50 ’ sport;^'"^
io
kedonije; 20.40	2:f1*
dije ir. ritmi; 21.05 piS). čer (Beethoven -
~ .« o \	1« * - A p
327,1 m, 202.1 m, 2l2'	j2.3®>
Poročila ob 5.00, 6.00. '	'	.
15.00. 17.00 m 22.00.	.	\K
11.00	Rad'jv ki koledJLjjjiti'
Glasbena medigra; U-.L-j č-K. vel,ki sUl (radijak* na,:£, Kot/fina); 11.45	.
ne pesmi poje /lata gt>Ki; s harmoniko spremlja •
12.10 V n ičrt inskem (pcik 13.00 Jezikovni P«govC^ ik!V K-Vl:	1.3.15 P,san sPdr^oO “!,*
čh pesmi in napevov^ #9*^*
d i'lisca in filim; *- • nij*y melodije; 15.15 Harm^^^ M a lija n Kozmus;	U*, V
medigra; 16.10 Utrinikj gtr ture - Franc SrirmpL- pjv žiVO»; 16.30 želeli s.e -le! 17.10 Solislii Pre* j nem; 18.00 Ljudje -io.00#*, 18.15 Gl asb en i m oza-ns« eJ Debussy: «Pellea^ in ^ opera v 5 dejanj"h. L '
. ..i i:viž' ,a o
17.30 Film za nila*nnS'ge bi mignii)»; 18.30 Ital J citirnce; 20.45 'I eleX',«»v; 21.000 Se se kadi ve£ Zgodna Carmen,
i!*0 -vjpA^
in
ISCEJO SE STARI grSk* ^ Hr
ski kovanci. _ MaKin11 Milano.
ADRIA EX
pre$s
ROfsetti. 15.00:	»Čutnost«.	A
Valli, F. Granger. Mladolel-nim prepovedano.
Excelsior, 16.00: «Treba je znajti sen, A, Sordi Ftoice. 15.00: »Sabrina«, H. Bo-gart. A. Hepburn.
National«. 16.30 «Ognjeno obleganje*, R Scott. VV Morris. Fiiodramtnatico. 16.00:	»Rdeči
dirkalni avtomobili«. T. Curtis, P, Laurie Supercinema. 16.00: »Rdeča ravnina« G Peck Arcobaleno. 16 00: »Sulica, ki u-bi.je«, S. Tracv, H. VVidmark. Aslra Rojan. 16.30: »Samumoril-no poslanstvo«, T. Curtis Capitol, 16.00:	«12 metrov Iju-
„ bežni«, L. Bali,
Crhtallo	15.15:	»Čutnost*, A
Valli, F. Granger. Mladoletnim prepovedano Grattacielo. 16 00: «Rdeča ravnina*. G. Peck Alabarda.	16.00:	«Strastno». M
Bru, A. Nazzari Arlston. 16 30: »Zelervi delfin«, L Turner.
Atmonia	15.00:	»Izgi-nuli konti-
nent*. C Romero.
Aurora. 1600: »Pristaniška fron-ta«. M. Brando.
Garibaldi.	15.30	«Rdeči asfalt«,
H Sullivan.
Ideale. 16.00: »Romeo in Julija«,
L, Harvey,	i
rHs;; 4 pn*
Ul. Cicerone st.
tel. 29245
13
«Adria-Express» ^jer
seznam prihodnJ' tov za Jugoslavijo-
27. marca
Sežana, Tomaj. P Komen, Vojščioa-
njeVlCa’l2.3-19
Vpisovanje do
 --------- gicr^
«Adria-Express» Prtrgt>£
v najkrajšem n |Ufist> ske. navadne intrSnZltP ne vizume ter vizume-
vij*
Z A H V A L *	*><>'
vsem, ki so sp^f^ega 1,1 nji poti mojega b pozabnega soprog-1 .jjjfj
Dnitila CcHciia ^ J
vsem darovalce"1 s^jjli
cvetja in on'n,'j:n kakršenkoli na njegov spomin- r0ga žalujoča šdP^ Trst, 9. marra
SOLISTIČNI PODATKI ZVEZNEGA ZAVODA V BEOGRADU
povečala indusinisha priazviaia primerjaoi s
se
m
® evidpnJ2aV0 j za statistiko ^ obsežen a;K v Deogra-WsP“darške m,es4ecm pregled slavlje statistike Jugo-iebtuarii. Pflnasa v letošnji p0|iatke n s*eYilki zaključne s»»m ,, s.P*osnem gospod ar-Pr.meriair ^U duS°slavije in PNvo.r.,5- z, zadnjim mirnim
Zlasti se je okrepila težka industrija - Porast je večji v zaostalih republikah - Objektivni statistični podatki so najboljši odraz doseženega napredka
letom 1939-VeJUlO Sl
kai
pravijo
^“Pna
,Nnja T ‘““““irijsica proiz-
, ls 1931 a s a7lie -se ie od
■*	!#» j f 3994 dvigni-
la ven od ■ ^u ni vklju-*ta man . jndustrija, čeprav ni*t ocen t ? na ‘»novi razrušena radno Porastla, ni .er ie nn.j ska industrija.
V0|iiija“”T.. jndustrii ska
ter
le pred
I skupine:	V prvi skupini se
ti proizvajajo sredstva za delo ; kot crodni stroji, turbine, e-lektrični generatorji itd. Tovrstna proizvodnja je bila v vseh povojnih letih glavni predmet naporov in se je zaradi tega tudi dvignila v naj->ja na osnovi ‘raz-* v;ini' meri — kar za 785 odst. Izredno visok porast pa ima še drug razlog. Pred vojno Jugoslavija take proizvodnje skoro ni poznala, saj «Li-tc.strcjau takrat še ni bilo podjetje Rade Končar pa je obratovalo v mali baraki. Porast proizvodnje se zaradi tega statistično logično odraža v izreano visokem odstotku.
Druga velika skupina proizvodnje se nanaša na reprodukcijski material (jeklo, železo, premog itd ). Tu se je obseg proizvodnje dvignil za 193 odst. Najnižji porast pa je dosegla tretja skupina, to so
industrija s» . - vojno ni bilo in »e daio iVrstne Proizvodnje ^°n“no „IZraziti v številkah. 'Mučena * Podatkih ni ">dustriia .* ledjedelniška {‘‘‘‘terjava Sa‘' b‘ b‘*a vsaka
ru8oslaviia .natoona. ker je
^iedelmv. dob‘la skoro vse jftnliih c v Pr’klj učenih o-dvigu ir.H„ctVe podatek o
fe obsega r3Pro;zvodnje ‘n»tijstva	proizvodnje
'‘‘‘‘o LrpH&ko Pro’zvednio de-Predvsem na tri velike
421
551
1959 * 100
-	te	razvila v največji meri v zaostalih re-
»o a’ kil	?or‘>	Makedoniji,	Bosni	in Hercegovini.
(m, slSnj« i Predstavlja tanjša ravna povprečna črta sploš-C.** tis„?ta 1939. in debelejša stanje leta 1954, jasno Jl°st t.u JuSOslavije, da se čimprej odpravi stoletna ieh dežel.
predmeti široke potrošnje, kjer znaša porast 184 cdst.
Dvig industrijske proizvodnje ni bil vsa povojna leta enakomeren. Vojno opustošenje je povzročilo, da je vsa jugoslovanska industrija skupno leta 1948 proizvedla 21 cdst, manj kot pred vojno. Od takrat pa beležimo nagel porast, vse do leta 1950, ko prične čutiti gospodarska blckada vzhodnih držav, izredno neugodni pogoji mednarodnega trga in posledice administrativnega upravljanja gospodarstva. Leta 1951 zabeležimo tako občuten padec, ki se še rahlo zaostri v prihodnjem letu, leta 1953 pa se prične ponovni porast, ki doseže že omenjeni rekordni cbseg leta 1954.
Industrija se ni okrepila v vseh republikah enako. Največji porast je zabeležila v Crni gori kar je razumljivo, saj tam pred vojno skoro ni bilo industrijskih podjetij. Iz istega razloga je porast posebno občuten tudi v Makedoniji in deloma tudi v Bosni in Hercegovini ter je porast v ostalih republikah nekoliko nižji.
Ti statistični podatki jasno ilustrirajo osnovne značilnosti jugoslovanske povojne gospodarske politike. Jugoslavija se je v prvi vrsti trudila dohiteti zaostale države v ključnih proizvodnih panogah, kot je kovinarstvo, elektrarne proizvodnja električnega . materiala, orodnih strojev itd. Istočasno se je Industrija u-smerjala tako, da se je dvige mla predvsem raven zaostalih republik.
Tak razvoj je bil nujen, saj je nemogoč normalen gospodarski razvoj dežele, kot je Jugoslavija, brez električne energije, izkoriščanja in predelave obilnega rudnegJ bogastva ter številnih najrazličnejših	industrijskih	pod-
-	■	i ,
Istočasno pa	je	tak	razvoj
nujno pomenil velik napor in težke žrtve prebivalstva, saj se poznajo rezultati razvoja ključnih industrijskih e panog' šele v več letih in ponekod šele -v: desetletjih. Istočasno pa je nujno moral nekoliko zaostati razvoj, onih industrijskih panog ki proizvajajo potrošili material; obutev, obleko. pohištvo — tisočere predmete, katere rabimo vsak dan.
' Svoj	delež	na	povečanju
naporov pa je imel, tudi mednarodni položaj Jugoslavije in zlasti blokada s strani vzhodnih držav, ki je kar čez noč praktično onemogočila normalen uvoz In izvoz, ki ‘ je ■ preprečila pravočasne izvršitev številnih velikih pod-
jetij (na primer «Strnišče» pri Mariboru bi moralo dobiti večji del opreme iz Madžarske). Seveda so imele svojo težo tudi notranje težave kot pomanjkanje strokovnjakov, ir. zlasti administrat.vni sistem upravljanja gospodarstva.
Hladni statistični podatki, ki so sestavljeni na osnovi mednarodnih statističnin norm in ki odiažajo take poraste kot padce, so pa hkrati najboljši dokaz doseženega napredka Jugoslavije po vojni.
S. B.
PROSEŠKO - KONTOVELSK1 PEVSKI ZBOR
Konferenca v Bangkoku je bila brez večjega
Ta neuspeh iniciatorjev pakta SEfiTO pa kljub temu vzbuja zaskrbljenost	onih	vzhodoooziiskih sil, ki	upravičeno vi-
dijo v tem paktu oviro za reševome azijskih vprašanj
Kot pišejo, se na obrazih spešno opravljenem delu«, predstavnikov, ki so sodelo- Splošna ocena opazovalcev je, vali na konferenci v Bang- z niansami, ki zaslužijo po-koku, ni moglo razbrati ka- zornost, da se je konferenca kega	zadovoljstva,	ko so	se držav pakta	SEATO končar
ti predstavniki po zaključeni la brez onih razultatov, ki konferenci pojavili pred no- so si jih njegovi iniciatorji
vinarji. Res je, v siamski vro- želeli.
delo	zares	na-! Kljub temu	ta rezultat kon-
da ference ni odstranil zaskrb-
čini je bilo
porno, vendar je	očitno,	—	, -	,	, •	___
m bila ta vročina	vzrok	te-	ljenosti,	v	državah,	ki so m
mu. da novinarji	niso našli	n.ils,ki	pakt_.f.e
v izrazu Dullesa,	Edena	in
Na sliki proseško-kontovelski pevski zbor, ki ga poznamo s številnih nastopov. Gornja slika nam prikazuje zbor v študiju tržaškega radia, kjer je nastopil preteklo soboto zvečer pod vodstvom svojega pevovodje tov. Milana Pertota
drugih predstavnikov one, za njih značilne, vedrosti. Sploš-nega nezadovoljstva niso mogle prikriti niti izjave o «dobrem potovanju)) in o «u-
Ali bo uspelo zgraditi raketo-štorkljo
s 15.000 km na uro, ki bi jo upravljal človek?
S tem vprašanjem se ukvarjata bivši nacistični general Domberger in Američan Bell, ki sta baje premagala že vse številne zapreke razen vprašanja vzdržljivosti človeka, za katerega zdravniki menijo, da ne more vzdržati na višini 150 km
Stanje leta W39
• »ošo-HV*
iu.^dstavu Jbgoslovanske industrijske proizvodnje. Za osnovo sluzi stanje iz leta 1939, Mr^sl°vansiiu s‘«vilko 100, Lomljena črta kaže, kako je rasla celotna proizvodnja vseh »ih 0 dvitt-i ‘"dustrijskih podjetij v povojnem razdobju. Kot vidimo se je proizvodnja »i. d‘zav md° leta 1951, ko nastane padec in zastoj zaradi posledic blokade vzhod-V 8°spoda. ,loma ‘udi zaradi težav, katere je povzročilo administrativno upravlja-rekordna tva v letu 1953 pa zabeležimo ponoven skok, ki privede v lanskem letu ‘ega obsega.
"i|t'bb0<ln.ie "v labe|e ponazorujejo z lomljeno črto gibanje v°, da n . zadnjih dveh letih in ppl. Črta je nareje-"leri "a |evi dstav|ja dno proizvodnjo v letu 1939 in šte-c» s	,an' tabele odstotke, ki predstavljajo pri-
iJJto ed«—...	'etom Ravno rrlo Vi
Sr
»tj
Siski ie""na.,padec proizvodnje v začetku preteklega ^ViiJ^ania ei ? /aradi izredno nizkega stanja vode in 4 Podieiia*	e energije, zaradi cesar so morala
Ja začasno ustaviti obrate.
«Ce bi nas čas ne prehitel, bi naše rakete bombardirale leta 1945 sam New York, tako kot so projektili V-2 sredi leta 1944 bombardirali London ’ in Južno Anglijo..,«.
To je pred kratkim rekel bivši nemški generalmajor Walter Dornberger, tvorec ((leteče bombe« tipa V-2, ki dela danes v Ameriki kot' eden najboljših svetovnih strokovnjakov za rakete.
«Ce bi v prvi polovici leta 1945 velika Von Rundstetova ofenziva v Ardenskem gorovju uspela in če bi bili zaveznike odbiti daleč nazaj v Francijo ali celo v morje, bi se bila vojna toliko ■‘zavlekla, da bi s svojimi sodelavci, zgra-, dil svojo raketo —štorkljo A-9	A-10, ki bi letela' z. br-
zino, najmanj, 9000 km na. uro in bi kar za šalo ((preskočila« Atlanski ocean in se s svojini tovorom eksploziva zrušila na New York ali na kak drugi važen cilj na vzhodni obali Amerike«, zatrjuje gen. Dornberger.
Njegov nekdanji gospodar, Adolf Hitler, pa je nekoč v razgovoru s svojimi generali izjavil: «Ce bi bil vsaj že leta 1939 imel na razpolago leteče bombe vrste V-2. bi sploh ne prišlo do vojne, ker bi naši nasprotniki sami klonili pred nami!«
Zavezniki, ki so na svojih plečih občutili vso silo in uspešnost nemških letečih bomb, so začeli takoj po kapitulaciji Nemčije pravo borijo za nemške strokovnjake, ki so sodelovali pri gradnji teh bomb. Nekateri strokovnjaki so se prostovoljno javili za delo pri nekdanjih sovražnikih kot na primer Dornberger, Von Braun in nekateri drugi, ki so odšli v Ameriko. Druge pa so vzhodni in za-padni zavezniki enostavno odgnali v svoje laboratorije. In od tedaj eden in drugi delata s pravo mrzlično brzino na gradnji raketnih izstrelkov. V tem sta obe strani dosegli doslej zavidanja vredne uspehe.
RAKETA ŠTORKLJA 15.000 lem NA URO
Dornberger in njegovi pomočniki, katere je Amerikan-cem uspelo privabiti na svo jo stran, so se v Ameriki pridružili tamkajšnjim prvovrst nim strokovnjakom z namenom, da bi uresničili Dornber-
govo zamisel, ki jo je nameraval uporabiti prav proti A-meriki. pri. čemer pa mu je zmešal štrene konec vojne. Gre za «raketo— štorkljo«. Ime je vzeto iz otroške pripovedke. kako prihajajo otroci na svet dejansko pa označuje kombinacijo vbf raket: raketa mati nosi na svojem trupu montirano raketo—otroka. Prva raketa se z lastnimi silami povzpne do 100 km nad zemljo. Ko dospe na to. višino, je njeno pogonsko gorivo že izrabljepp, pri tem pa je pogonsko gorivo rakete— otrpka ostalo nedotaknjeno. Raketa mati 'spusti od sebe manjšo raketo in se. vrne na zemljo. Manjša ' raketa pa nadaljuje polet , z lastnimi silami! 7,kaj je vse to potrebno? 7,at.o, ker se pogonsko gorivo raket zelo naglo tvbši. Tako je Dornbergoiva raketa V-'l nosila v sebi. 5 . ton tekočega kisika in okofi 4 tone alkohola in vse toi„je že porabila samih 55 sJkundah. Ta na-la potrošnja velikanske količine pogonskega goriva omogoča velikansko brzino, vendar pa je končni cilj neizvedljiv. če se gorivo prenaglo u-porabi. Zaradi tega je najbolj uspešna kombinacija raket, od katerih vsaka poganja celotno družino del poti in nato odpade, dočim ostale sledijo svoji poti po istem načelu, tako da dospe na cilj le ena zadnja raketa.
POSKUSNE TRACNICE
sti« .lin sile motorja je tudi | tiletalsko topništvo, ampak v premagan, ker so namesto 1 najboljšem primeru samo dru-
proizvodnjo
"s “ s t*m - -• iaoeie odstotke ki preosianjajo e11" ^lot.^^stavli« 'flobi. Ravna črta, ki križa tabelo v sredini '"Vh n‘«riio stanie leta 1953, medtem ko je odgovar-Pano« u ,ev' »‘rani tabele. Gibanje proizvodnje »tj , motan Donazorjeno v mesecih. Na vseh tabelah je
JNnil k n»stmdec >>roi2Vod"ie v
S1tvj|?ikatija ei!tL?arad' 'z”>dr
* id1n^XS^^rT'CrTns
£g »i '■v o a n‘	A frrATrsuhTflTin'
Iti,	’939	I’"kater»	kov‘hske industrije. Oglej-
,a> in499'' ton. lmaSl.rq-k.e: kmetijski obdelovalni stroji le-lf.	“bilou	a 1939 iu ?	19-179 ton. Stroji za obdelovanje
hren	1939 niso	ton‘ '«'a 1954 3.682 ton. Tovornih av-
VoJn° tud?	Pr01zva.iali, leta 1954 1.954 kosov, ko-
leta 1954 32.886 kosov.
1 ^		
1 -J »•«» fr t Vn h k n	• »••9411111 I t- M > mT r * 's' rt SHT	J t 9 • ♦ 9 1 1 • • 1 f * » J ^ M * M 1 1 A « O K 11
Proizvodnja elektroenergije. Leta 1939 so skupno proizvedli v jugoslovanskih elektrarnah 1,173 milijonov KWh, leta 1954 3.440 milijonov KVVh. Proizvodnja e-lektrične energije se Je, kot vidimo, močno dvignila, ven-dar še zdaleč ne zadostuje za povečane potrebe industrije in bo letos proizvodnja elektroenergije napredovala s pričetkom obratovanja novih elektrarn.
» o f, .*
t-<r' D
|vV^’v
‘«Sa ij?Q ‘939
195« 2? ‘h Uta iSi« i*54 «t>.5«4 translor ainr 1934 1.134. U 19a4 557.35., kabli v tonah Uta 1939
‘tt i*S» 19*1*0 1939 4.300 * i*..k '‘“industrije. Generator-Uta ‘,*39 29 in lt““ |«ta 1954 230.564 monsfm atorji v
~0 k D J > M S M j J A S O M D J S- M A M J J A S O K O
Tekstilna industrij*. Tkanine v 1000 metrih (v oklepaju številke za leto 1939), bombaž 165.586 (110.617), volna 19.771 (12.443) umetna svila 8.522 (14.012), konoplja 6 743 (6.685). Kot vidimo se je proizvodnja tekstilne industrije le malo povečala, ker je šla velika večina sredstev za dvig težke industrije.
Sas o n' o
Dornberger in ameriški kon-truktor Bell delata že več let na projektu DB. Četudi so podrobnosti tega več kot kon-spirativnega načrta na.istrože zavarovani kot vojaška tajnost, se vendarle ve nekaj.
Na neki puščavski ravnini vzhodno od Rocky Mountains sta dve paralelni jekleni tračnici, ki sta postavljeni nad globokim in popolnoma ravnim jarkom, ki je napolnjen vodo. Tračnici se nadaljujeta v daljavo, vse do obzorja. Na enem koncu te čudovite proge se dviga velikanski bunker, na katerem je zelo mnogo anten. Kmalu bodo tehniki na te tračnice postavili neko ((futuristično« napravo. ali bolje ave «letali», ki sta sestavljeni druga za drugo in obe na skupnem jeklenem vozičku, ki ga poganja reakcijski motor. Ko voziček prispe do konca tračnic, bo imel brzino večjo od zvoka. Malo pred koncem bo začel zmanjševati svojo brzino. V trenutku, ko ta voziček doseže največjo brzino. bo začel delovati raketni motor večjega letala.
Zaradi te začetne brzine se letali začneta dvigati in vzpenjati čedalje više, noseč pri tem na «plečih» še manjše letalo. Na vrhu sloja ionosfere t. j. nekaj 10.000 metrov nad zemljo bo večja raketa že potrošila vso svojo pogonsko gorivo, vendar bo že Jirej dosegla brzino nekaj tisoč km na uro. In v lem bodo začeli delovati motorji manjše rakete — ((rakele-otroka« in ta bo nadaljevala svoj vzpon, vse dokler ne bo dosegla višine 150 km nad zemljo. Tu bodo prenehali delovati tudi njeni motorji, vendar bo raketa imela tu že brzino 15.000 km na uro. Ves polet bo trajal nekaj nad eno uro, toda v tem času bo torej raketa preletela okoli 15.000 km razdalje.
Te rakete se ne grade za potniški promet. Mogle bi sicer prenašati pošto iz Evrope v Ameriko in obratno, toda njihovi konstruktorji so jim določili mnogo bolj ((praktični« namen:	prenos atomske
bombe na cilje na drugi celini in to z letalom, katerega ne bo moglo zaustaviti nobeno lovsko letalo, oziroma pro-
reakcijskih motorjev, ki jim je potreben zrak, uporabili raketne motorje, ki nosijo s seboj vse, kar je potrebno za njihov pogon, t. j. kisik in alkohol. Tudi .((toplotni zid«, ki nastaja zaradi trenja je baje že premagan. Tudi »finančni zid« ne obstaja več, kajti vojna ministrstva so odprla blagajno in nihče - ne štedi stroškov glede tega. Ostal je še «zid človek«..ki ga nekateri imenujejo tudi ((fiziološki zid«.
Postavlja se vprašanje, ali more človek v tako napravo? Brez človeka bi ta naprava ne bila gotova, pa četudi bi jo lahko vodili elektronski roboti.
Postavlja se torej vprašanje: ali bi človek mogel vzdržati tako letenje? Dornberger in Bell zatrjujeta, da more. Tudi , fiziki zatrjujejo isto. Zdravniki- pa precej dvomijo.
Borba proti mrazu v kozmičnem prostoru, skozi katerega bi taka raketa Ihtela, za medicinske strokovnjake ne postavlja vprašanja, ker se to da rešiti z zaščitno obleko in vgrajenimi ogrevalci. Rrazred-čenost zraka se da rešiti z masko za kisik. Postavlja pa se vprašanje povečanja gravitacije, ki se da rešiti z anti-gravitacijskimi oblekami, ki jih imajo že danes letalci reakcijskih lovcev. Toda strokovnjaki za vsemirsko medicino, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, se bojijo, da bi letalci, ki bi leteli na velikanskih višinah trpeli zaradi poslabšanja refleksa in zaradi psihične oslabelosti, zaradi zmanjšanja razumske sposobnosti in v takih razmerah je vsak izmed omenjenih pojavov vzrok katastrofe.
Poleg teh nevarnosti groze tudi druge, še večje nevarnosti. Tu pridejo posebno v poštev kozmični žarki, močna radioaktivna in smrtonosna izžarevanja, ki prihajajo iz daljnega vsemirja in pred katerimi nas na zemlji varuje debel soj atmosfere. Visoko nad zemljo v stratosferi, pa ta izžarevanja trčijo neposredno ob letalo in letalca in
ga raketa.
4L1 BI ČLOVEK VZDRŽAL?
Da bi izvedli ta načrt raket—štorkelj, so morali nacistični general Dornberger in njegovi sedanji ameriški kolegi in delodajalci «prebiti pet zidov«. Nekatere so že aprebili«, drugih pa še ne. Le «zvočni zid« spada že v preteklost. Prebila so ga reakcijska letala. Zid «meja nosilno-zato bi morala biti letala obdana z debelimi stenami iz be-
višini bi lahko tudi neznatni in najmanj nevarni sončni žarki lahko postali usodni.
Raket ne bi mogli obdati z betonskimi ščiti, kajti tu gre za vsak kilogram obtežitve. Zato zdravniki vztrajajo na tem, naj bi rakete bile vodene z zemlje s pomočjo elektronskih možganov. Toda tudi ta rešitev je nesprejemljiva, kajti elektronski možgani ne morejo samostojno reševati zapletenih problemov takega poleta.
Kljub vsem tem težkočam pa strokovnjaki upajo, da se
tona ali Svinca, kajti na tej I bo rešitev našla.
r
KULTURNE NOVICE
.J
Znana jugoslovanska pianistka Melita Lorkovig je tudi letos dj’lj časa prebila' v tujini na gostovanjih. Štiri solistične koncerte je priredila?> Bruslju, enega v Salzburgu, enega s simfoničnim orkestrom v Ženevi. Glasbeni kritiki dežel. koder je ona nastopila, so zelo pohvalno pisali o njej. Ženevska uTribunen na pr. je 2. t. m. pisala med drugim to, da je bila Melita Lor-kovič v izvajanju koncerta za klavir in orkester od Čajkovskega interpret visokega nivoja. Razen izrazite navajenosti na orkester ima Melita Lorkovič absolutno mojstrstvo na svojem inštru-vientu. Bruseljski «Lc Soirn pa je med drugim pisal: «Gospa Lorkovič je znana tudi izven meja njene domovine. Tei* umetnica prihaja do izraza predvsem s svojo osebnostjo in pogumno koncepcijo... Njena interpretacija pogosto iznenaju... Ona je po svoji visoki inteligenci, raznolikosti in fantaziji vedno zanimiva.»
Jean Louis Barrault, znanj* francoski gledališki u-metnik in režiser, ravnatelj Petit Theatre Marigny v Parizu, piše zgodovino gledališča. Pri delu sodeluje večja
skupina kulturnih zgodovinarjev in dramaturgov, ki jih je Barrault pritegnil k delu.
# *
Osrednje pariško gledališče Comedie Francaise se je začelo pripravljati na gostovanje v Ameriki, kamor bodo francoski umetniki odšli v septembru. Najprej bodo gostovali v Kanadi, nato pa v Združenih državah. Uprizorili bodo predvem Klasična dela francoske dramatike CSeviljski brivec, Žlahtni meščan), od modernih pisateljev pa bo zastopan Girau-doux s svojo dramo «Le Can-tique des cantiques».
❖ * *
Kot tani, bodo tudi letos v Nemčiji, in sicer v Essenu, organizirali «Evropsko gledališko razstavo». Odprta bo 10. septembra. Razstava, za katero bodo najrazličnejše gradivo prispevale predvsem nemške gledališke ustanove in. muzeji, ima namen prikazati skozi zgodovino evropskega gledališča kulturni razvoj Evrope. Razstavljene bodo najrazličnejše stvari, ki so v zvezi z zgodovino evropskega gledališča, inscenacije, kostumi, gledališki listi, dramska literatura, makete gledaliških stavb itd.
Dvojni jubilej kapelnika Petroviča
Kapelnika Jožeta Petroviča, ki je pred kratkim praznoval dvojni jubilej:	petinšestde-
seti rojstni dan in pet in trideseto leto svojega dela med. godbeniki, ne pozna le njegova ožja okolica, ampak velik del Vipavske doline, z Gorico vred in tudi Maribor, Kočevje, Vrhnika in drugi kraji Slovenije.
Rodil se je 1889 v Selih na Krasu. S petindvajsetim letom je poslal ze kapelnik in leta 1922 ustanovil v Gorici slovenski glasbeni krožek, ki je štel 42 članov. Poleg tega je Petrovič tedaj organiziral godbi v Mirnu in Komnu. 'S. nastopom fašizma so se tudi
Proizvodnja premoga in koksa. Leta 1939 so nakopali v vs^h rudnikih skupno 7.032.000 ton premoga, l eta 1954 13 645.000 ton premoga. Proizvodnje koksa pred voino m bilo in se je pričela sele leta 1952 s 15.025 ton. in Jt narastla na 295.715 ton leta 1953 ter dosegla leta 1934 404.130 ton.
PKEJ ELI SMO:
«TovarU*, ilustrirana revija, leto XI., 4. 3. 1955, Stev 10. Izha-ha vsak teden. Uprava; Ljubljana, Tomšičeva, ulica 7-1. Mesečna naročnina za inozemstvo din 200 »Svijet* modna revija leto III štev. 3. Izhaja v Zalobi «Vjesni-ka», Zagreb Masar.vkova 28. Letna naročnina din 900.
Petrovičeve godbe morale rtizpustiti in dve leti pozneje je Petrovič moral v izgnanstvo. Umaknil se je Jugoslavijo, kjer je s svojini delom nadaljeval v Mariboru, na Vrhniki in v Kočevju.
V' času druge svetovne vojne je tudi njega zadel a usoda mnogih zavednih Slovencev. Kot aktivista Osvobodil-ne fionle ga ie OVRA are tirala in ga odvedla v tržaške zapore, kjer je bil zaprl v proslulih zaporih v Ul. Bel-losguardo. Bil je petkrat do smrti mučen. Da bi njegovi kalvarija bila popolna, so ga Nemci odgnali tudi v Dachau, od koder mu e uspelo po-
tegniti. V časn okupacije je v bunkerjih učil muioStevitno gedbo, s katero je ob osvoboditvi 2. maja leta 194S na čelu mogočne povorke vkorakal v Gorico.
Tudi V svojih letih Petrovič ne miruje. Sedaj vodi gasilsko mladinsko godbo v Vrhpolju. In ob svojem dvojnem jubileju pozdrav Ija vse sinje bivše učence godbenike, katerih je več kot osem sto saj je v petintridesetih letih. kapelnikovanja ustanovil in vodi! nič manj kot 18 godb.
Ob tem jubileju mu tudi uPrinorski. dnevniku najiskre-neje čestita.
s?
isti v:’ n” •
.-.v	.
samem začetku negativno ocenjevale.
Ko je znani indijski državnik Krišna Menon govoril o kon-v Bangkoku v parlamentu, je opozoril, da ima-nilski pakt predstavlja oviro za reševanje azijskih vprašanj«.
In če je konferenca v Bangkoku bila več ali manj neuspešna, zakaj so torej Indijci zaskrbljeni?
V Bangkoku, kjer se je,
.iot zatrjujejo predstavniki držav članic pakta, govorilo o miru in delalo izključno za mir, ni bilo soglasja. Zaradi tega ni bilo niti pogojev, da M se doseglo popolno soglasje o vojaških ukrepih. In zato ni bil dosežen nikak uspeh.
Dejstvo, da manilski pakt ni pritegnil večine držav jugovzhodne Azije, je prav gotovo vplivalo na to, da tu ni prišlo do konkretnih sklepov glede vojaških ukrepov. Ti naklepi se po navadi pripisujejo Američanom, vendar niti Britanci niso povsem proti krepitvi vojaškega značaja manil-skega pakta. Zaradi Malaje bi na primer bili tudi Britanci za tako vojaško krepitev. Zaradi svojih obveznosti v okviru Commounweltha ^ in zaradi drugih obveznosti izven t« ustanove se vojaške priprave v tem delu sveta zde Angležem zelo slaba politika. Oni bi se zadovoljili s tem, da bi sedež manilskega pakta prenesli v Singapur, od koder bi vodili akcije proti tamkajšnjemu ljudstvu. V tem prime-ru bi, po njihovem mnenju* bila borba britanskih čet na Malaji lažja in morala malajskega ljudstva bi verjfetno padla. In le ta želja glede sedeža manilskega pakta potrjuje britansko zanimanje za «obrambo» jugovzhodne Azije.
Mntfgl menijo, da niti Pakistan ni bil zelo navdušen za konkretnejše vojaške načrte manilskega pakta. Vlada v Karačiju meni, da je dobro, da obstaja SEATO in tudi_ to, da je njen predstavnik član te organizacije. Z druge strani pa Pakistan ne želi iti predaleč, ker bi to onemogočilo njegove odnose z večino držav na področju jugovzhodne Azije.
Zatrjuje se, da so v Bangkoku nameravali, naj bi se manilski pakt razširil tudi na Formozo in Južno Korejo. Do tega pa ni prišlo, kar pomeni, da so tudi v tem pogledu iniciatorji naleteli na nasprotovanja.
Ce vsemu temu dodamo, da je bilo stališče francoskega delegata v Bangkoku precej zmerno in da ni poudarjal vojaških značilnosti manilskega pakta, bo popolnoma jasno, zakaj ni šlo vse tako gladko.
Vendar gre tu le za nesoglasja glede naglice in obsega vojaških ukrepov. Dovolj je namreč znakov, da so se predstavniki držav članic pakta SEATO v Bangkoku mnogo bolj razumeli med seboj glede drugih problemov in se na koncu tudi sporazumeli.
Soglasje, da bi storili vse_, kar je v njihovi moči v borbi proti tako imenovani subverzivni dejavnosti, je bilo vsem očitno ln to je prav toliko nevarno, kolikor so nevarni vojaški ukrepi. In odtod izvira vsa zaskrbljenost ostalih držav tega področja, pa četudi se hkrati zatrjuje, da prva konferenca pakta SEATO »i uspela.
Znano je, da so se pod videzom borbe proti tako imenovani subverzivni dejavnosti zelo pogosto prikrivale akcije, ki niso bile nič drugega, kot vmešavanje v nostranje zadeve drugih držav in narodov. in tu nimamo nikakega jamstva, da ne bo tudi v tem primeru šlo vprav za isto stvar. V indokini, na primer, bi se prihodnje leto morale po ženevskem sporazumu izvesti splošne volitve. V zvezi s tem nekatere države članice manilskega pakta zelo pogosto in precej neprepričljivo opozarjajo na nevarnost ((komunistične infiltracije« iz Severnega Vietnama v Južni Vietnam.
Ce članice manilskega pakta že prej ali v času volitev v Vietnamu sklenejo ((reševati« Južni Vietnam, se lahko zgodi, da pride v Indokini še do hujših razmer kot smo jih imeli pred ženevsko konferenco. Zaskrbljenost torej prihaja od tod, da se posledice jemljejo kot vzrok, Toda stanje v Južnem Vietnamu je skrajno slabo predvsem zaradi slabe politike, ki jo vodi nepriljubljena vlada, ne pa zaradi ((infiltracije« z Severnega Vietnama.
Razgovori o gospodarski pomoči v Bangkoku so bili brez vsake vrednosti. Oni predstavniki. ki bi zelo radi dajali orožje jugovzhodni Aziji, niso pokazali niti najmanjše želje, da bi državam tega azijskega področja nudili neko gospodarsko pomoč. Dejansko se je na konferenci skušalo iti mimo tega, da bi se v jugovzhodni Aziji začela na sprejemljiv način reševati o-na vprašanja, ki mučijo vlade in posameznike in za katera se brez pretiravanja lahko reče, da «o najvažnejša.
OB PREDIOŽITVI INTERPELACIJ MSI IN PNM V MESTNEM SVtTO
Gorišhi šovinisti in lašisti odločno proli izueflUi deželne avtonomije
Po mnenju dr. Delpina (MSI) bi z avtonomijo bili okrnjeni interesi države in itaiijanstva ob vzhodni meji * Slovenske šole v Beneški Sloveniji ^nevarnost za vurnost države*!
V ponedeljek ob J6. uri se je sestal goriški občinski svet ter razpravljal o dveh interpelacijah svetovalcev desne opozicije in sicer o interpelaciji monarhista Pedronija ter interpelaciji svetovalcev MSI.
Najprej se je k besedi prijavil monarhist Pedroni, ki je uvodoma polemiziral o štirih tipih deželnih avtonomij v Italiji, in sicer o Siciliji, Sardiniji, Poadižju in Tirolu. ki imajo vsaka drugačen deželni statut.
Ko je prišel na možnost ustanovitve deželne avtonomije Furlanije—Julijske krajine je dejal, da bi bila ta dežela pravi nesmisel, kakor bi predstavljal nesmisel «mistilingui-zem», od morja pa do Zabnic. Dejal je da se	slovenska
manjšina nima pravice pritoževati nad ravnanjem oblasti, ker ima dovolj šol in vseh pravic za svoj obstoj, po njegovem mnenju bi predstavljala otvoritev slovenskih šol v Nadiških dolinah nevarnost za varnost Italije.
Tudi s trgovske strani je po Pedronijevem mnenju avtonomna dežela nesmisel, ker od bližnje Jugoslavije naši kraji ne morejo pričakovati gospodarske pomoči. V pomanjkanju boljših argumentov je pričel možnost gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo prikazovati v napačni luči in je dejal, da bi tako sodelovanje pomagalo samo določenim gospodarskim krogom in finančnim zavodom.
Pripomnil je, da za Gorico ni nevaren samo Videm, ampak tudi Trst in je njegova stranka proti avtonomiji toliko časa. dokler ne bo revi-zirana mirovna pogodba in dokler ne bo rešeno ne le vprašanje Trsta s cono B, ampak tudi vprašanje Istre. Bili smo priča pravemu šovinističnemu izbruhu najbolj reakcionarnega političnega občinskega svetovalca, ki noče razumeti, da je kolo zgodovine pustilo njegova zastarela in neaktualna naziranja daleč za sabo.
MSI-jevsko resolucijo o deželni avtonomiji je objasnil svetovalec Venuti, ki je svoje trditve naslonil na ugotovitve, da je decentralizacija upravljanja aparata znak državne slabosti. Tako je prišlo do decentralizacije tik po prvi svetovni vojni, dokler ni fašizem uvedel diktatorsko centralizacijo, kar naj bi po Verutije-vih izjavah predstavljalo, pozitivno dejanje v italijanski zgodovini, po drugi svetovni vojni, in sicer po letu 1943, pa smo priče ponovni decentralizacij i.
Kakor njegov somišljenik Delpin na pokrajinski seji. tako je tudi Venuti kritiziral republiško ustavo in dejal, da je nastala «v ozračju razsula«. Po njegovem mnenju ustava ni bila sprejeta s sodelovanjem vsega italijanskega ljudstva, ampak se je takrat ustava sprejemala z grožnjami z zapiranji itd. Svetovalec KPI Batti, ga je prekinil in ga vprašal kaj pa procesi proti borcem osvobodilnega gibanja.
Delpin je tudi pripomnil, da je njegova stranka proti deželni avtonomiji, ker bi tako v gospodarskem kakor tudi v nacionalnem smislu goriška pokrajina zgubila moč. ki ji je potrebna da čuva interese države in itaiijanstva ob tukajšnjih mejah.
Monarhofašistična občinska svetovalca nas nista presenetila, kakor nas ni s svojimi
šovinističnimi izjavami presenetil svetovalec MSI na pokrajinski seji. ko je dejal, da naša manjšina ni v nobenem pogledu zatirana. Pač pa nas je nekoliko presenetila izjava prof. Sambe, pokrajinskega svetovalca krščanske demokracije, ki je dobesedno dejal, da se glede ravnanja in odnosa do slovenske manjšine popolnoma strinja z Delpinom.
Zakaj prof. Sambo tako ne govori na sestanku sindikata slovenskih učiteljev?
B rez kom en la rja
V soboto zvečer bodo po televiziji predvajali plese jugoslovanskih narodov, ki so jih posneli za TV ob gostovanju «Kola» po Italiji.
Pred dnevi pa je folklorna skupina iz Tarčenta iz zahodne Beneške Slovenije nastopila v Celovcu, kjer je bila večja folklorna prireditev s sodelovanjem koroških (Avstrija) slovenskih (Jugoslavija), in furlanskih (Italija) folklornih skupin.
S tem v zvezi «Piccolo» piše. da je slovenska skupina s preoblačenjem pokazala plese ts Ljubljane, Gorice, Istre in Dalmacije. Piccolo piše, da so se gledalci zelo čudili «motivom slovenske folklore», ker so bili glede oblek in glasbe popolnoma podobni eitalianissimim skupinam iz Gorice in Ločnika«. Clankar ugotavlja, da usloven-ske plesne tradicije prihajajo od italijanskega prebivalstva)).
Brez komentarja!!!
\	"	1-Sil
* . ....	m
•i -
s' . -•fe-.-rf l 1	H*	-•..
^tji' V* 1 #
V BLIŽAJOČI SE P0MLA01 VEG ZIMSKIH PRIREDITEV KOT SREDI ZlME
V Šiški namesto v Planici
V Holmenkollenu, svetem kraju norveškega smučarstva, so letos poželi največ uspehov Finci
Gorica bo kmalu imela moderno telovadnico
V mestu se je že dolgo govorilo o potrebi telovadnice, ki naj bi ustrezala vsem zahtevam današnjega športa. Končno je Telovadna zveza iz Gorice na nedeljski seji odobrila nakup zemljišča, na katerem bo zrasla nova zgradba. Zemljišče, ki je sedaj državna last leži v bližini Telovadnega trga (Trg Battisti). Zanj je Zveza plačala 830.000 lir. Nova telovadnica bo zgrajena na ta način, da bo lahko zadovoljila gojitelje in ljubitelje raznovrstnih športov. V njej bodo lahko košarkarska srečanja, kar je za go-riško publiko izredne važnosti; zatem bo telovadnica služila kot pokrito teniško igrišče, drsališča za kotalkarje, ter bo obenem lahko telovadnica za srednješolce in ostale študente.
Pri tekmah v košarki bodo lahko napravili 1500 sedežev in 1.000 stojišč. Skupni stroški za graditev telovadnice bodo znašali 45 milijonov lir; 30 milijonov lir je že nakazala Telovadna zveza nekaj milijonov bodo po vsej verjetnosti nakazale razne trgovske kategorije, za ostalo pa se Zveza priporoča CONI.
Nova telovadnica bo vsekakor izredno dobrodošla in je upati, da bo tudi športno življenje v Gorici zaživelo. Mesto na meji bi lahko bolj izkoristilo svoj položaj in priredilo razna mednarodna športna srečanja, ki bi poživila dosedanje mrtvilo in prinesla mestu nov vir dohodkov. Upati je tudi. da bo nova telovadnica na razpolago vsem goriškim srednješolcem, od katerih se mnogi zdaj vadijo po mrzlih in nezdravih kleteh goriških šol.
v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga zaradi poškodbe pridržali s prognozo okrevanja v enem tednu.
Proslava 8. marca
V zvezi s proslavo mednarodnega praznika žena 8. mar-j ca organizirajo goriske žene v nedeljo 13. marca ob 15. uri proslavo v prostorih ZSPD v | Ul. Ascoli 1. Na sporedu bo i govor o pomenu 8. marca, re-; citacije in petje. Vsi so toplo vabljeni.
Zaradi kepe snega v bolnico
Snega, ki je letos prišel v dokaj veliki meri in odel naše mesto v bel plašč, se je predvsem mladina zelo razveselila. Po ulicah ni manjkalo prizorov, kjer so se skupine mladih ljudi kepale. Vendar pa je ta zabava marsikje pustila tudi hude posledice. Tako je včeraj popoldne postal žrtev snežne kepe 18-letni Guerrino Rutar iz Standreža, ki se je zaradi poškodbe moral zateči v bolnišnico. Rutar, ki je zaposlen v delavnici Golob na Trgu De Amicis, je v prvih popoldanskih urah šel s kolesom po Korzu Verdi. Ko je prišel do križišča Korzo—Ul. Seminario. mu je nenadoma priletela kepa snega in ga zadela v desno sence. Mladenič je mirno nadaljeval svojo pot in šel na delo. Malo časa za tem, pa je na delu začenjal čutiti bolečine v sencih in zato je sel
Delavci za Anglijo
Urad za delo v Gorici sporoča, da je v teku najemanje 6 delavcev za Anglijo, ki so specializirani v industriji stekla. interesenti naj se javijo na uradu za delo Ul. Crispi 9 in s seboj naj prinesejo delavske listine. Opozarjamo, da je čas za vpisovanje še danes od 10. do 12. ure.
200 prošenj za 8 sianovanj
Čeprav se na zasebno pobudo v Goricj gradi le zelo malo, pa so vendar v zadnjih letih razne državne in lckalne ustanove precej zidale in človek bi mislil, da je stanovanjska kriza v našem mestu že odpravljena. Pa vendar še zdaleč ni tako. Dokaz temu je dejstvo, da te bilo v teh dneh vloženih kar 200 prošenj za 8 stanovanj, ki so bila zgrajena za ustanovo INA-CASA.
Obvestilo
Goriško županstvo je odredilo, da morajo lastniki zgradb ali najemniki, očistiti sneg s pločnika ali drevoreda pred zgradbo. V primeru, da bi tla poledenela, pa morajo potrositi tld z materialom, ki bi preprečil morebitne padce pešcev. Trgovci pa, ki prodajajo na trgu, morajo očistiti prostor, ki ga zasedajo in del postora okrog stojnic.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76.
KINO
CORSO. 16.30: «Clovek čudo«, V. Mayo.
VERDI. 17: «Človek, ki je zapustil duhovniški stan«.
CENTRALE. 17: «Sladka groza«, barvni film, R. Hudson.
VITTORIA. 17: ((Svetilka Ala-dina«. barvni film.
MODERNO. 17: «Sin Legar-dere«.
Na kratko, brez podrobnejših rezultatov, smo o prireditvi v Šiški pri Ljubljani že poročali včeraj. Kot je znano, je bila ta tekma v smučarskih skokih del tekmovanja za pokal in nagrado Kongs-berg. Tekmovanje se je pričelo v soboto v Planici s skoki mladincev. Zvečer pa je začelo snežiti in ni nehalo, dokler ni tako rekoč zasulo Planice s skakalnicami vred, tako da je bilo nemogoče misliti na izvedbo tekem na 80-metrski skakalnici. V tej neprijetni situaciji so se prireditelji odločili za manjšo, novo skakalnico v Šiški. In še tu je komaj uspeio spraviti prireditev pod streho, kajti zaradi obilnega snega, ki je padal deloma še med tekmovanjem, je bilo pripravljanje skakalnice silno otežkočeno.
Vendar se je zbralo ob skakalnici okrog 15000 ljudi, ki so hoteli videti v tekmi najboljše srednjeevropske skakalce. Gledalci so res imeli kaj videti, čeprav ni bilo med skakalci Severnjakov, za katere to tekmovanje pač ne prihaja v poštev. Občudovali so zlasti lepoto skokov Avstrijca Leodolterja. ki ga je Polda prekašal predvsem po daljavi. Odličen ,ie bil tudi Nemec Eder in drugi, med Slovenci pa se je zlasti poleg Polde odlikoval Zidar.
Na podlagi doseženih rezultatov si je Polda osvojil ((Pokal Kongsberg«, medtem ko je precej iznenačeno avstrijsko moštvo odneslo ((Nagrado Kongsberg«. Zanimivo je, da so letošnji pokal izdelali v Kropi.
Objavljamo podrobnejše rezultate;
REZULTATI TEKMOVANJA ZA »POKAL KONGSBERG« :
Polda (Jugoslavija) 214.5 točk (55.5, 56 m), Leodolter O. (Avstrija) 214.2	(54. 56), Eder
(Nemčija) 207.6 (54, 55.5), He-hngbrunner (Nemč.) 207.3 (53, 54.5), Habersatter (Avstr.) 201.9 <52.5, 51), Zidar (Jug.) 201.3 (53. 52.5), Leodolter A. (Avstrija) 199.6 ( 53, 51.5). Thoma (Nemč.) 199.4 (52.5, 53.5), Bradi (Avstr.) 199.4 ( 50.5. 50.5). Plank (Avstr.) 198.2 (51,5. 49.5), Rogelj (Jug.) 198.0 (52, 52) itd.
Najboljši Italijan Rizzi se je uvrstil na 13. mesto s 196.5 točke (50, 51.5), najboljši Švicar Rochat na 14. mesto 195.5 (51.5, 52.5), najboljši Francoz Monnier pa na 18. mesto z
189.5 točke (49, 50).
Rezultati tekmovanja za «Na-
vrado Kongsberg«:	Avstrija
015.7, Jugoslavija 613.8, Nemčija 606.7, Italija 577.0, Francija 558.0, Švica 531.9.
* t «	,	,
V nedeljo je v Holmenkollenu med juniorji zmagal Norvežan Engan v smučarskih skokih. Dosegel je 62.5 in 63 m ter zbral 209 točk. Druga sta bila z 205.5 točke Finec Kaer-kinen (61.5 - 61) in Norvežan Andersen (62.5 . 62). Finec laaksonen je skočil najdlje:
65.5 m in njegov skok je bil ccenjen s 107 točkami. Toda pri drugem skoku ie strašno padel 'n si tako še enkrat pokvaril dober plasma. Podobno se je zgodilo z Rusom Ša-movom, ki je za svoj prvi skok (64 m) tudi prejel 107 točk, pa je potem padel in je zadnji v klasifikaciji. Četrto mesto je dosegel Šved Wikstroem, ki je dobil 204 točke za skoka 61.5 in 62 m.
Zmaga v Holmenkollenu je za Norvežane več kot vsaka zmaga na olimpiadi; predvsem velja to za tekmo v skokih. Samo enkrat so poprej Švedi odnesli Norvežanom zmago. Bilo je to 1. 1939, ko je zmagal Šved Selaanger. Letos pa se ie zmaga ponovno izmuznila Norvežanom iz rok. Zmagal je
namreč Finec Kallakorpi. medtem ko mora Norvežan Fal-kanger šele deliti drugo mesto s Fincem Kirjonenom.
Kallakorpi je skočil 69.5 ter 68.5 m in dobil 226 točk. Kirjo-r.en pa je prejel 223 točk (67.5 - 69 m).
Zdi se, da ima Norveška v Sverru Stenersenu težko premagljivega tekmovalca za nordijsko kombinacijo. Potem ko je bil v teku na 15 km v petek sedmi, je z odličnim skakanjem na olimpijski hol-menkollenski skakalnici dosegel prvo mesto v nordijski kombinaciji. Prvih devet se je plasiralo tako: i. Senersen (Norv.) 440 točk, 2. Niemi-nen (Fin.) 433.5, 3. Olsen in Earhaugen (Norv.). 432.5, 5. Kempainen (Fin.) 428.4,	6.
Gundersen in Gjelten (Norv.) 428,	8. Maardalen (Norv.)
425.4.	9. Slaattvik (Norv.)
422 8.
Že v soboto je bil tek na 50 km za moške in na 10 km za ženske.
Močan veter je v soboto oviral tekače na 50 km. Finci, ki so v petek dosegli krasen uspeh na 18 km, so dan pozneje zabeležili še eno zmago; Hagulinen je na 50 km za nekaj sekund prehitel Rusa Kolčina. Niso startali nekateri znani mednarodni tekmovalci, kot Kolehmainen. Stokken in drugi. Dvoboj je bil v glavnem med Finci in Kusi, med katere se je vrinil še Norvežan Brenden. Gledalci, ki jih je bilo 18.000, so mogli po zvočnikih slediti velikemu dvoboju med Kolči-nom in Hakulinenom. Zmaga
Finca je presenetila zaradi tega. ker je bil po teku na 18 km tako	izčrpan	zaradi
pred kratkim prestane	bolezni, da ni bilo verjeti,	da bi
tako kmalu	zmogel	zopet
zbrati svoje energije. Pač pa se zdi, da so ruski tekmovalci nekoliko nazadovali.
Med ženskami pa so Rusinje li najboljše, kot so pokazale v teau na 10 km.
Rezultati;
Tek na 50 km: 1. Hakulinen (tinska) 3.27.09; 2. Kolčin (SZ) 3.27.11; 3. Baranov (SZ) 3.28.01; 4. Brenden (Norv.) 3.28.25; 5. Terentjev (SZ) 3.29.08; 6. Kar-kia (Fin.); 7. Jensen (Norv.); 8. Vestermo (Norv.); 9. Bjoern (Norv.); 10. Suvorov (SZ): 11. Oestvang (Norv.); 12. Kutne-cov (SZ).
Tek na 10 km • ženske: 1. Kozvreva 49.25;	2.	Careva
50.27; 3. Erosjina 50.48; 4. Hahl 51.07: 5. Hietamies 51.31;	6.
Kaaliste: 7. Korkee; 8. Eriks-son; 9. Meslenikova; 10. Gatu-bakken.
Predstavnik Mednarodnega olimpijskega odbora v Lausan-•ni je izjavil, da je doslej prosilo šest mest, naj bi jim poverili organizacijo XVII. olimpijskih iger leta 1960, in sicer Lausanne. Rim, Budimpešta, Bruselj, Detroit in Tokio. Za zimske igre se potegujejo St. Moritz. Garmisch Partenkir-chen in Innsbruck. Kje bo olimpiada, bodo določili na letošnjem junijskem sestanku Mednarodnega olimpijskega odbora v Parizu. Baje bodo kandidirali za zimske igre še Toronto, Karači in Sun Walley (ZDA).
PRENUSCHt odlična košarkarica Triestine,
KOŠARKARSKO PRVENSTVU SC NADAjjgj
Triestina je še vedno prva
Zaradi neodločene igre v Benetkah je Gira 2301
istala
REZULTATI: Borletti - Benelli Reyer - Gira Stella Azz. - Milenka C Triestina - Roma Varese - Pavia Virtus - Junghans
LESTVICA : Triestina 18 12 1 5 1128 18 11 2 5 1016 1611 1 4 955 18 11 1 6 1217 18 10 0 8 1049 18 8 1 9 1038
17
18 17 13
Gira Virtus Borletti Benelli Varese P.oma Stella A. Reyer Pavia M. Cantu 18 Junghans 18
llalija-Francija v Trstu 26. marca
Italija — Avstrija (ženske) 3. aprila v Kaenzi
Italijanska košarkarska zveza je določila, da bo mednarodna košarkarska t*kma ženskih reprezentanc Italije in Avstrije 3. aprila v Faenzi tekma med meškima reprezentancama Italije in Francije pa bo v soboto 26. marca v Trstu.
Sredi zimskošportnih prireditev
prihajajo rezultati plavalnih tekem
G1LBERT BOZON
Kot smo že poročali, je mladi francoski plavalec Gilbert ! Bozon v Troyesu Havajcu J Oyakawi ponovno odvzel sve-j tovni rekord v plavanju na 1100 m hrbtno. Bozon je sedaj rekorder tako na 100 kot na 200 m. Mladi Francoz je svetovni rekord Oyakawe izboljšal z 1:02.8 na 1:02.1. Istočasno je seveda izboljšal tudi svoj evropski rekord, ki je znašal prej 1:03.3. Novi rekorder je po svojem rekordu izjavil, da ima največ zaslug za ta naj-I novejši uspeh predvsem Lucien \ Zins, tudi dober plavalec hrbtnega sloga, ki je treniral sku-, paj z njim. ga popravljal in spodbujal. Bozon je dobesed-! no rekel, da je Zins za njega I to, kar je Menville za Boi-teuxa.
g: ft V
Najboljši ameriški plavalci in plavalke so imele pred nekaj dnevi izbirno tekmovanje za sestavo reprezentance ZDA, ki bo v kratkem nastopila na panameriških igrah. Plavalci
so se zbrali v New Havenu in dosegli naslednje rezultate: 100 m: Gideonse 57.8. Armstrong 57.8, Woolsev 58.0 : 400 m: Yorzik 4:48.0; 1300 m: Mc Lane 19:07.0. Moore 19:27.0, Vorzik 19:29.0; 100 m hrbtno: Mc Kinney 1:07.0, Woolsey 1-08.6: 200 m metuljček: Yor-zik 2:38.5; 200 m prsno: Fad-gen 2:52.5.
* 41 i*
Najboljši rezultati plavalk, ki so nastopile v Fort Dauer-dale, pa so naslednji: 110 y: V/erner 1:06.5, Kluter 1:07.5; 220 y:	Werner 2:29.5, Gray
2:30.2; 440 y: Toit 5:18.2. Green 5:21.2; 116 y metuljček: Muljen 1:14.1, Sears 1:16.0; 220 y prsno:	Sears 3:06.2:	110 y
hrbtno: 0’Connor 1:18.9.
* * $
Plavalna sezona v Južni Afriki je v polnem teku. Na dosedanjih tekmovanjih je bilo izboljšanih že več državnih rekordov. Novi rekorderji so postali: IVatson na 100 y z 51.6. Mc Lachlen na 220 y me-
tuljček z 2:40.7 ter plavalke Petzer na 440 y s 5:15.0. Harri-sonova na 100 y hrbtno z 1:08.1, Pienaar na 220 y prsno v 3:01.7 in Templeman na 100 y metuljček v 1:07.8.
>:> ss iž
Boljši rezultati prvenstva Avstralije v plavanju v Ade-laidi: 100 m: Henricks 57.2, 1650 y: Winram 19:14.8; 100 m hrbtno: Theile 1:07.3: 200 m prsno: Cathercole 2:47.2, ženske — 100 m metuljček: Mun-to 1:23.3.
tS * o
Angleški plavalec Sark- \Var-drop, ki študira v ZDA, je dosegel v Ne\v Havenu nov svetovni rekord v plavanju na 220 y z rezultatom 2:03.9. — Prejšnji rekord je držal Havajec Ford Konno z 2:04.7.
DUFRA1SSE, SVETOVNI PRVAK V CIKLO - KROSU
V Saarbrueckenu je bilo v nedeljo svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu. Lanski svetovni prvak Francoz Dufraisse je ponovno osvojil naslov, saj je 23.5 km dolgo progo prevozil v času 1.04:53. Drugoplasi-rani Švicar Bieri je zaostal za 8 sekund, tretji Italijan Seve-rino pa za 19 sekund.
S«*:;*	'	>	'
L" '	„	■
~'vr ^
ms £* '
'
74-13
63-63 . 86-71
54-51 59-50
64-31
1076 25 964 24 775 23 1051 23 996 20 1121 17 0 9 1002 1008 16 2 9 1131 1189 16
6 3 8 1002 1043 15
7 0 11 1073 1139 14 6 0 12 887 980 12 2 313 886 1042 7
Po presledku zaradi mednarodne tekme (Italija mlad. — Jugoslavija B) se je preteklo nedeljo spet nadaljevalo tekmovanje za košarkarsko pr venstvo.
Triestina ni dosegla zmage nad Romo na lahek način, temveč se je morala v zadnjih trenutkih prav resno boriti, da je obdržala obe točki doma. Toda zmaga je zmaga, četudi je tesna, in tako je Triestina še na čelu lestvice, medtem ko je morala bolonjska Gira nekoliko zaostati. Reyerju je v Benetkah uspelo, da je nevarnega nasprotnika ukrotil vsaj toliko, da mu ni odnesel obeh točk.
V Milanu sta igrala nasprotnika iz «gornje hiše«. Borletti in Benelli. Seveda so Milančani izkoristili priložnost, da so košarkarjem iz Pesara odvzeli vsako iluzijo za eno izmed prvih mest, Virtus j.e imela v gosteh zadnjega na lestvici in ni imela z njim te-| žav. Nič pa se še. ne ve. kdaj 1 namerava zveza določiti datu-. m" za igranje dveh zaostalih ; tekem ki jih mora Virtus še odigrati z Romo in Reyerjem. Se dve nedeljski tekmi sta še končali z zmagami domačinov, kot se je pričakovalo.
Kvalifikacijske tekme moštev serije B za vstop v serijo A so dale sledeče rezultate: v Livornu: Cama - Lazio 71-47; v Bologni: Mazzini Morini -Gallaratese 6] :48. Tako je sedaj v vodstvu Mazzini Morini s 4 točkami iz 2 tekem, medtem ko imata Cama in Lazio po 2 točki, Gallaratese pa nič.
Madžar Zsolt sodnik tekme Nemcija-Italiia
Nogometno tekmo med Nemčijo in Italijo 30. marca v Suttgartu bo sodil Madžar Stefan Zsolt. Ta sodnik, ki ima 34 let, je po poklicu gledališki igralec.
!’f f,t p
Nogometaši vzhodnega in žapadnega Berlina bodo sestavili enotno moštvo, ki bo 11. maja nastopilo proti moštvu Prage na stadionu «Walter Ulbrich«. ki leži v vzhodnem delu Berlina.
* b
Tekmo med Španijo in Francijo v Madridu 17. marca bo
sodil italijanski
dini. Tudi stranska bosta Italijana.
onuier premagal Gienneia po is®
LONDON, 8. - P tri 7
! areno Earls Count (!--_ Idalcev!) je Dai Do*«* 1 . magal Giannellija. S te ^ mladi boksar iz \Valesa ■ pot za morebitni dvoboj ^ tovnim prvakom rotiš)* gorije Perezom.
* # # Ji-Ray Sugar Robinson ^ do nadaljnjega suspendiran, ker v 50 čer ni prišel na dvoboj s Smailom, joč se nekaj ur Pre<* ”a p' z boleznijo. Zdravnik1* ga pregledali, pa niso nikake bolezni, . .jj!«'-Gil Turner (sred«. kstegorigal ie orema^ , t celija s tehničnim k* rundi.	piri:
Ronnie Delanej", ' (it’ za naslov svetovnega^^,1 kategorije tvelter, je P h 1 P„ točkah v 10 ru"dV Wi!sona (srednjelah,
gorija).
Avstrijci se za zimsko ^ pijske igre v Čorb®
pripravljajo. Potem- *°
ločili že svoje alpske ‘ pip1 je sedaj avstrijski 0 .j komite ze točno Oo'0 ležbo Avstrije na igr® Lj S'
  ..............
v bobu. 17 drsalcev* čarjev in 20 hokejist®
Angleži so že 3ol‘^i(0p! je moštvo, ki jih b° uv(,'’ na svetovnem prvensj^ v i ; miznem tenisu, ki ^; trecbtu od 15. do - gj(* -Moško ekipo sestavlja,^!' man. Leach, Kennedy* ■ pjsf! in Rhodes, ženske P in Rosalinda Rowe, -la' ■ Winn.	ftk1''
Na Dunaju sta se^j|l|,t' namiznoteniški rep11, p Madžarske in Avstr. sirijski igralci sevf^ ^ mogli nuditi resne)še* jp ra odličnim Madžar011 v ji' zmagali s 5:0. Tud* ^ skali so bile Madžar** in so zmagale s 39'
odgovorni STANISLAV	.	F
Tiska Tiskarski zavod
skupaj bo šlo v ljudi, in sicer 14 tek ^ ^
KIRM S
predvaja danes * z začetkom ob
film:
Igralci: VAN
YOSHI OJAKAWA
predvaja danes 9. t. m.
z začetkom ob 1*. uri film:
Anatomija
Igralci: OLORIA GRAHAM in STERLING HAVDEN.
O
zločin
Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PR iVLJIC IJV ČAROVNIJE
48. = Tretje poglavje: PRAZNIKI, IGRE, STAROŽITNOSTI
Nekoč me je mama zasačila, ko sem mlajšima bratoma in mlajši sestri razlagal, da Miklavža ni in da darila nosijo starši. Oštela me je in prepovedala, kvariti veselje otrokom. Ko sem nato se enkrat poskušal, so me otroci sami zatožili mami. Bilo Je pac prelepo, verjeti v pravljične in čudežne prikazni.
Po tem dogodku, ko sem se čutu že dovolj starega in utrjenega v otroški vsevednosti, sem otrokom pred Miklavžem vsak večer kazal angele, ki da so letali mimo hise in ob bosketu. Posebno neki dimnik ali prizidek na neki hiši poleg oljarne, ki se je tudi zvečer belo svetlikal, sem označil za «angelsko perut« in sem ji tudi pozneje v našem otroškem besednjaku ohranil to ime.
11
če poskušam razbrati pisano kamenje svojih otroških let, ki se mi prikazuje kakor skozi cisto studenonico na dnu izvirka, ki se imenuje mladost človeka, potem vadim, da se mi božic ni zdel niti pol toliko imeniten, vsaj v predšolski dobi, ko počitnice še niso prišle v poštev, kakor se mi je zdel Miklavž, da o kresu in Pustu sploh ne govorim. Kres. kresni večer Je bil «moj» praznik, praznik bujno klijoče in neizmerno pisane prirode. Pust je bil. kot da bi človeško naravo obrnil narobe in iz nje iztresel na dan vse, kar se Je skrivalo na njenem dnu. divjost, pritajene strasti, nočno moro in posast-
nost sanj. Miklavž, ki se je sleherno leto vračal s svojim pravljičnim spremstvom iz onostranstva, da obdaruje otroke, je bil kakor fantastičen privid: legenda in skrivnost obenem. Vsi ti prazniki so bili slastna hrana otrokovi fantaziji. Upam si danes, po tolikih letih, trditi, da je otrok, vsaj v moji kozi. bolj cenil to hrano in Jo bolj potreboval kot najlepša darila.
Božič ni imel v Trstu vsaj v mojih otroških letih ne tistega svečanega pomena, kakor ga ima pri severnih, zlasti germanskih narodih. Vsaj v naši rodbini ni nihče pripovedoval otrokom. da hodi božic okoli, kiti božična drevesa in prinaša darila. Božično drevo je okitila mama z okraski, ki smo Jih imeli od leta do leta spravljene v škatlah, in pozneje smo ji pri tem pomagali tudi večji otroci.
■fZornic*. ki so se brale v adventu, torej ves december do božiča, otroci nismo poznali. Nekoč je moralo biti to drugače, kot mi je pripovedovala gospa Rutarjeva. Bile so te zoroice ob petih zjutraj in ko še ni bilo cestne razsvetljave, so hodili Svetoivančani k njim z leščerbami ali «feraučki».
Poleg potic in drugih dobrot in pozneje zlasti šolskih počitnic je imel božič zame posebno privlačnost v jaslicah. Te sicer v tržaški okolici niso bile tako v čislih kakor v osrednji .Sloveniji, toda oče, kakor je bil sicer pogan, mi Je umel zbuditi veselje zanje- Najprej je bilo treba nabrati mahu in po tega smo hodili v oošket. Imel sem posebno veselje nabrati čim več vrst mahu in že zgodaj sem opazil raznolikost oblik in fantastiunlli izrastkov .te
čudne rastline. Pod mahom sem včasih iztaknil prezimujoče bube metuljev, ki sem jih ves vesel odnesel domov. Po takem Iskanju sem bržkone Iztaknil tudi prvega zimskega predica, metulja, ki se izleže v poznih mesecih leta. Tako sem kljub temu, da je bil božič praznik počivajoče, speče prirode in družinske intimnosti, že v zgodnjih otroških letih opazil, da priroda tudi pozimi vendarle ne spi popolnoma, oa diha tako rekoč še zmerom vsaj z enim vršičkom svojih pljuč.
Hlevček z detetom in spremstvom so nam starši navadno kupili iz zložljive lepenke. Ovce, krave, voliči, klečeči oastirji in pastirski psi sp bili iz lesa ali mavca. Te razpostavi j ati po mahu in skalovju mi je bilo v posebno veselje. Mislim, da mi je bil oče za tako priliko izdelal iz lesa in žebljev tisto kravico, ki je zbudila mamimo negodovanje, a je bila meni še dolgo petem najljubša igrača.
O svojih prvih risarskih poizkusih sem že govoril. Prav kmalu sem začel tudi modelirati in to najprej iz testa, ki sem ga vzel mami, ko ga je mešila za pripravo raznih dobrot, pitfc'. potic, štraub in podobnega. Ko je mama videla moja prizadevanja, mi je za Miklavža ali rojstni dan kupovala navaden ali barvasti kit, iz katerega sem potem izdeloval svoje ljubljence iz živalstva: orle, sokole in zveri. Te sem pozneje uporabljal tudi za obogatitev okolice pri jaslicah. Orla sem postavil vrli sKale. prežečega leva za grm m prav nič me ni motila svečana miroljubnost božičnih praznikov, da ne bi bil postavil v pii-merni daljavi bežečega bivola, ki mu je planil tiger ali leopard za vrat. Vsakoletno enolično ponavljanje istega me ja dolgočasilo in na pomoč je morala priskočiti moja oblikotvorna fantazija, da se je stereotipna slika poživila.
Vendar je velo iz praznovanja božiča nekaj, kar me je navdajalo razen z intimno svečanostjo še z neko čudno otožno sladkostjo. Morda bi to čustvo še najbolje poimenoval z dihom nekakšne patriarhalne starodavnosti, kakor obuditev nekega pradavnega in na pol pozabljenega spomina.
Tepežkanje, vsaj kar se jaz spominjam, ni bilo pri Svetem Ivanu v navadi. Pač pa so že o božiču hodili okrog otroci, našemljeni v tri kralje, zapeli pesem o treh kraljih ali v slovenščini ali v italijanščini in prejeli za to kak dar. Kako je nekoč stric Grmek zbral trojico nas dečkov in, nas peljal
okiog nabirat «milodarov» za Družbo svetega Cirila ' ^ c, oa. sem že opisal. Tu je posvetil navado hvale vredeb sten namen. Sicer sem take obhode otrok občutil že ‘ je t, nekaj vsiljivega, ce ne banalnega. Zdi se mi, da	::
tepežkanje. ki je drugod v Sloveniji ohranilo se	lil’
prvotni obredni pomen, v tržaški okolici in takrat že izrodilo.
72.	of „
Vse drugače je delovala name velika noč. .^veli^Ji kres praznik prebujajočega se poletja, tako je bila .^9®^ praznik prebujajoče se pomladi. V Trstu in okolici sc1 P. in breskve takrat že davno odcveteli; zato pa so cv p3-sadna drevesa, jablane, hruške in slive in tra r.t,iiib PK -n gmajne so se smejali v zelenilu in pisanih cV('h ji v cah. Po vrtovih so začele cvesti vrtnice, po <*rVdiš9,<V(ii za staro cerkvico so se odpirali prvi cveti sipka. t®'1 materini dušici in po pelinu. Nad cvetjem so ,e' citrončki in prvi koprivairji, admirali in jadravci.^3,pi - j;
Z božjimi grobovi otroci nismo imeli opravka. ]nriFa-, upiralo postavljati grob in polagati vanj lesenega . zorno proslavljanje nečesa tako mrazkobnega, * pf jo je odbijalo in kar se mene tiče, sem bil is rlvU# njo. Pac pa so dingi svetoivanski otroci raz> aJi hibami in ob cesti vsak svoj božji grob, ki s° * naredili ali ga pa kupili zložljivega iz lepenke, ^ grobu so pristavili lonček, v katerega so nabiraj1 lepsi so iih mimoidoči spuščali vanj. Kdor je nareku je navadno nabral več denarja, ki ga Je imel za jp
iabo’	o drd^V
Otroci smo se veselili ragelj. ki smo Jim ušeSa' tmo jih škropotaje vrteli, da Je šlo mami skoz	^
«odšli zvonovi v Rim«.	^
Tudi za ta praznik Je bila v navadi nova ^plh ‘ je bilo okrog štirih zjutraj in dekleta v novih 'a oUt#D so prezebavala, kot mi je pripovedovala gospa	oj
‘