St. 120. fV Gorici, v soboto dne 19. oktobra 1912. Tečaj XLI1 Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob i uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K % » . •,.*•»» Za Nemčijo K ±aittlfc*,~*w4'lL Ameriko in inozemstvo K 30.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščan^keni; in dvakrat *v letu nVozni red železnic, parnikov in postnih zvez". fta naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 88, »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica, Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Balkan Balkancem Dogodki, ki pretresajo slovanski jug*, so tako važni, oa jih morebiti danes še j podcenjujemo. (Nekaj podobnega se je go- ' dilo samo v ornih dneh, ko je pred eno generacijo vzplamtel na Balkanu boj proti Turkom. /Pa v onem času so bile balkanske države še slabe, nerazvite, v svojih začetkih, pravzaprav še odvisne od Turčije. Danes je pa drugače. Državaia sila Srbov in Builgarov si je ustvarila svoj krepki 'državni dom. To, kar se danes godi, je samo smotreuio nadaljevanje za-pečetega dela. V sedemdeset Mi letih' se je začelo osvobojenje. Svrha sedanjih bojev je pa, da se osvobojenje dovrši. Onstran srbskih in bulgarskih mej na jugu so še milijoni' Srbov in Bulgarov, ki jim turško barbarstvo izsesa kri. in mozeg, ki ne u-živajo niti najpriniitivnejših državljanskih pravic. Tam v Stari Srbiji in v iMacedo-niji'je neznano naše mirno urejeno državno lživljenje, tam se vršijo bu'^ Grozodejstva, ko pri nas pred stoleti m turških vojsk, ko so .kresi na? . prihod krvoločnih turških čet. .Prevelik je bil razloček med 'državnim redom v balkanskih slovanskih državah' iin pa turško anarhijo. Evropske velevlasti so bile nesposobne, da bi napravile red v Turčiji in da bi Jugoslovanom, bivajočim na turškem ozemlju, preskrbele garancije, ki bi jih varovale pred' azijatskim zver-stvom. 'Kdo naj zameri balkanskim, državam, ako so sam« vzele v roke svoje zadeve. To, kar je bila pred leti še skromna želja vseh pravih prijateljev Jugoslovanov, se je izvršilo. Balkanske države so pozabile na nekdanje spore, zedinile so se in ustvarile balkansko zvezo. To je velLk korak naprej, iker pomeni, da so- napočili na Balkanu novi časi. Skupni nasprotniki avstrijskih in balkanskih Slovanov so zarjaveli, kakor zver, ki je na smrt ranjena. Ali ,ni brezmejna smelost, da se tipajo' Ba'1'kanci slcžiii, da »ne ščuvajo več drug .proti drugemu, da ne trosijo svojih sil drug proti drugemu. Zadnje simpatije so zgifbiili Srbi in Btrlgari na Dunaju in v Berolinu onega dne, ko se je raznesla i ČUDAK. Poljsko spisala Eliza Orzeszkova. Prevel Stanko Svetina. (Dalje.) »Prosim, gospod«, se je oglasil s svojim tihim, pritajenim glasom, »'kaj pa imate to na mizi?« »To so .posode, kamor se poleti deva-io cvetlice.« »Cvetlice?« je rekel z glasom takega začudenja, kakor ne bi vedel ali vsaj pozabil, kaj pomeni ta beseda. »Cvetlice«, je še ponovil s tihim šepetom, ni obrnil oči od marmornatih vaiz, parkrat je odkimal z glavo semintja, na kar je z zelo boječim glasom vnovič vprašal : »Prosim, gospod ...« »Kaj želite, gospod Činjski?« »Koliko na primer stanejo te...; (stvari?« Povedal sem mu precej znatno svo-to, ki sem jo plačal za predmete, ki so ga očividno zelo zanimali, in ga navdajali z občudovanljem. Začudenje je zrastlo. »Aj!« je vzkliknil glasneje kakor je bila njegova navada. vest, da je balkanska zveza gotova stvar, Kako lepo je bilo pač tedaj, ko se je Srb vojeval iproti Bulgaru, ko je drug prežal proti drugemu v slepem sovraštvu! Sedaj pa, ko se je začela veličastna borba proti- poluniesecu, se 'zaganjajo velevlasti v balkanske narode, ker hočejo biti med seboj edini. Kocke iso padle. Borba »na življenje in smrt se začne. iNa Balkanu vidimo, da je j domoljubje še vedino lastnost, ki prešinja ! tudi modernega človeka. (Domoljubje Se j ne spada v staro šaro. To pač dokazuje j navdušenost, s katero ponujajo domovini j svoje življenje, ©k-zistomeo, srečo svojih rodbin .nešteti \Bulgari im Srbi. In v dneh, ko prešinja ves Balkan edina vzvišena misel, žrtvovati vse domovini in lepši bodočnosti, izjavlja avstro-ogrski minister zunanjih zadev, da ne pusti rušiti sedanjega stanja na Baikainu. Kako mrzlo, ledeno, brezsrčno in ob enem pa konvenci-onelno in frazersko zvenijo te besede avstrijskega veilerodnega grofa. Bas v času, ko hitijo srbske in bulgarske čete na mejo, pripravljene "vse žrtvovati bratski zmagi, nima vodja maše zunanje politike nič drugega na jeziku, ko »frazo diplomatskega žargona, status quo. Narodi se vo-jujejo, da bi jim dosedanji mogotci ne pažigali bivališč, ne .pobijali kristjanov, ne ciskrunjali žen, da bi mogli samo svobodno dihati, da bi bili osvobojeni .neznosnega jarma. In v delegacijah jim pa zale lice minister monarhije, ki je ponosna na svoj katoliški značaj: Ne kršite sedanjega stanja. Turku se ne sme nič zgoditi. Bolj: zakrknjena, bolj zapredena v misel, da narodi nič ne pomenjajo, se (ni nikdar diplomacija izkazala, ko v teh usodepol-nih dneh. Brez čuvstva, brez vsakega srčnega innevanjia je pa V tem slučaju javno mnenje evropskih narodov neslo vanskega po-kolenja. 'Balkanska vojna ne govori k srcu evropskih narodov. Tako neznansko cinično je začel pred dnevi ed'en največijih j dunajskih dnevnikov svoj uvodni članek. Vse to strašno trpljenje balkanskih narodov, ki so marali plačati s svojo srčno krvjo srečo in blagostanje zapadniih narodov, ki so radi tega kulturno zaostali, »Ali se vam zdi, dia so te vaze drage?« sem ga vprašal im hotel s tem podaljšati razgovor, zakaj zunanjost in postava prepisovalčeva sta me zanimali. »Ne.vem, res ne vem ... čudim se samo, kako morejo ljudje za podobne stvari izdajati toliko denarja.« Spomnili sem se na svarilo, ki ga je dobil mladi gospod Leon od Činjskega zaradi glace-rokavic in sladkorja. Nasmehnil sem se. »So ljudje«, sem rekel, »ki morajo imeti pred očmi krasne stvari ...« »Krasne«, je ponovil prepisovalec z istim tonom pomisileka in nerazumljenja, s kakršnim je ponovil pred kratkim časom, besedo cveti i ce, »kaj je to krasno?« je pristavil in je z migljajem glave pokazal na vaze. Nisem hotel .in nisem se mogel spuščati v estetične razlage, odgovoril sem torej priprosto: »Kaj ne vidite, gospod, da te posode razveseljujejo oko š svojo belino in obliko?« Zagledal se je vame s široko odprtimi očmi, v katerih je bido nekaj več kakor priprosto začudenje. Zdelo se mi je, da se je razjezil ali razžalostil. »Ne vem«, je .rekel čez nekaj časa, povesil je glavo in je skomignil z rama- da so mogli na zapadu narodi se izobra- • zevati, delati in obegateti, pušča Evropejce' hladne. Kako so vendar posuroveli na zapadu. Pred štiridesetimi leti se je | .našel vsaj kak Gladstome, ki je govoril evropskim narodom, v srcu noseč veliko krščansko ljubezen do zatiranih. Zdi se, da so .resnične besede starega Aristotela, ki je nekoč rekel, da samo maHi in slabejši stremijo za pravico in e4naikos'jo, nikdar : pa oni, ki &o silni. In sedaj se pa čudite, \ da želijo oni, ki so mali, postati silni, to pa morejo doseči samo na ta način, ,da se zvažejo v krepko zvezo, in to so storili Balkainoi. Italijani so nekdaj rekli: Italia fara da se. Tudi Balkanci so izdali geslo: Balkan Balkancem. To gesilo je pač upravičeno, ako ipomisliimo, kako penfidmo so doslej ravnale velevlasti z balkanskimi narodi. Tudi Rusija, ki se vedno tako -silno ponaša s svojimi .balkanskimi žrtvami, je postopala pogosto prav sebično. Rusija ni balkanska država, pač pa je Avstrija danes balkamska država in ob enem velei-vlast, katere jugoslovansko prebivalstvo hoče ostati v Avstriji, ob onem pa ,ne iiz-gubiti stikov s slovanskim jugom. iNe razumemo, zakaj bi se Avstrija naravnost izpostavljala za one. ki 'jim je edinstvo med balkanskimi narodi zopnno. Ako bi Avstrija šla drugo pot, bi ji bile zagotovljene simpatije Balkancev. Skromna naj bo, zadovoljna s tem, kar ima. To bi bila njena najboljša balkanska »politika. Stot-pilla bi naj v kolo z drugimi balkanskimi državami, ki bi jo naj ne smatrale v prihodnje kot tujo vlast. ampak domačo. To so seve misli, ki se bodo dozdevale pre-idealistične, pa vendar je morebiti v njih skrit uspeh. Pa drugi velevlasti je treba zakli-cati: Ven z Balkana, in to je Italiji, iki .se skuša vedino bolj' ugnezditi onstran Ad-r.ije. Kako strašno* so se vendar motili oni jugoslovanski sanjači, ki so pričakovali od Italije spas in rešitev. V trenutku, ko so Ballkanci pripravljeni vse žrtvovati v boju proti Turčiji, je sklenila Italija z njo mir in zavrafno padla v hrbet Jugoslovanom. To je sramota, da je ni večje, podlost, za katero pač zasluži večno .zaniče- mi, »ne vem, če se potrebujejo človeške oči razveseljevati.« Glas njgovega govora je postal mrmrajoč, čmeren, ko je pristavil: »Mnogo ust je, k hočejo jesti, mnogo glav, ki se hočejo učiti — toda oči — jaz ne vem, čemu mora biti zabava za oči...« Rekel je, vstal je in se poklonil na svoj navadni neokretni način in je tiho odšefl iz sobe. Drugopot sem zapazil, s kako pozornostjo in obenem s kakim začudenjem je poslušal moj razgovor z nekaterimi iple-menitaši. — klJJentt. Ako sem spregovoril besedi grof in «nez — je široko odprl oči, .zazrl se je očitajoče name in na mojega gosta in je odkimava! z glavo semintja. Bil sem prepričan, da bi 'bil vprašal, ako bi si upal: Čemu so ljudem naslovi? kakor je vprašal takrat: Čemu je zabava za oči ? Najzanimivejši iti najkarakteristič-nejši ris njegovega značaja je bil posebna prestrašanost — da, njegov strah, ki ga je kaza;l napram, ženskam. Večkrat, ko je stopil v mojo sobo, je dobil lam damo; obotavljal se je prestopiti prag, na moj živahen poziv je slednjič vstopil, todi očividno ni vedel, kam bi se obrnil, kam bi 'sedel-'in na katerem mestu bi postal z očmi. vanje. Italija bode po sklenjenem miru plačevala Turčiji miilijone, da bo- mogla Turčija lažje ugonabljalti Jugoslovane. Z italijanskim denarjem bodo Turki nakupovali topove in puške, ki bodo nosile smrt Srbom in iBulgarom. Tu pri tej priliki se naj prepričajo lahkovenni' Jugoslovani, da Italijanom ni verovati in da je večen srd in sovraštvo med obema plemenoma. Na Balkanu ne potrebujemo ne Itailije, / ne tujcev, tudi ne sentimentalnih ruskih tetk. Pač pa so avstrijski Jugoslovani tisti živelj, ki se jim ima Avstrija zahvaliti, da rek Balkan Balkancem ne veltja v tej meri za Avstrijo, kakor za Rusijo in Turčijo. Pa Avstrija že bodi zadovoljna z a- , no posestjo, ki je podvržena njeni suvere- \ nosti, njeni oolasti.. Izredni občni zbor »Gospodarske zadriiM n tjnrisito nknlfcn". V nedeljo 13. t. m. je imela Gospodarska zadruga izredni oljčni zbor v svrho poročila o pretekli trgovini s krompirjem. Z'borovanje se'je vršilo v Gorici pri »Jerasu« med 2. in 6. uro popoldne. Udeleženih članov je bilo- nad 200 iz vseli v .zadrugi zastopanih 0'bčin. OtvorM je zboirovanje predsednfk zadruge Ivan M r-m od j a. Računsko poročilo. Poroča poslovodja Zadruge g. Franc Mikuš: Zadruga je nakupila 404 vagone krompirja. Nakup stane zadrugo z vrečami in drugiimi stroški: 389.455 K. Prodan je bil za 393.200 K. Krompirja so dale zadrugi ^posamezne občine: Štamdrež 148 vagonov, Št. Peter 24, Vrtojba 60, Bilje-Orehovlje 37, Sovodnje 28, Miren 26, Peč 13, Kras 13 vagonov. Ostali kraji: Gorica, Solkan, iPodgcra in Furlanija skupaj 51 vagonov. Dalje govori Ivan Mer molja .") sledečem: Koristi zadrugarjev. Z gotovostjo smemo trditi, da je zadruga tudi iletos koristila stotisoče čla- Ko je stali nekega dne pri pisalni mizi in jemal iz moje roke papirje, je prihitela v sobo moja sestrica, šumeč z gulbami svoje muselinove ooleke in s srebrnim, za-teglim triljakom hekake nove arije. Činj-ski je stopil nekoliko korakov naizaj, in je udaril s hrbtom ob zid, kakor bi ga hotel podreti in se skriti na drugi strani. Ko je osemnaastletna deklica videla to visoko, suho postavo z lasmi, padajočimi na ovratnik obguljetne suknje, je Je izteSka zadržala smeh. Pogledal sem jo proseče, hoteč preprečiti vse, kar bi na kancelista neprijetno vplivalo, »Moja sestra«, sem rekel, »je želela vas poznati.« »Poznati? Mene poznati!« je zaše-petal s takim začudenjem, kakor ne foi bil nihče na svetu izrazil napram njemu to željo. " Gledali je mlado deklico, ki je bila v belem muselinu, s svetlimi očmi in s svežo rdečico kakor poosebljena pomlad. Kancelistove oči, obrnjene nanjo, so mežikale,' njeigove veke so se tresle. Mladost, zdravje in veselje, združeno z drago ooleko, mu je jemalo vid, kar čutijo ljudje, ki delaoo v podzemelijskiih Jamah m se njihove oči naenkrat srečajo z dnevno svetlobo in solin finim žarom. noro in',n^a»iSont, prodaiaHcern; krompirja,; z vzdrževanjem enotnih' cen po cele tedne* kar pred zadrugo tega nikoli ni bilo. Boj! z ostalimi pošiljate! krompirja. Z ostalimi trgovci smo imeli med trgovino hud boj za vpeljavo zadruge, a, iz boja prihajamo k»ot zmagovaM.' Kar }e bila še v tetu 1910. dražba: .Bombig, Lutvhan, Maraž, pod naslovom »Laindesprodutoen-Esport«, ie to letos naša zadtu^t,- namreč na j m o č n e i š a t v r d k a na tem trgu s krompirjem.. Da smo zmagali, cenjeni1 Člani, ne gre zasluga samo vodlstvu, temveč tudi vam za vaše zaupanje rn zvestobo. Zaupni shod 23. junija, na tem 'mestu je odločil obstoj zadruge. Brez one določbe namreč , da so se/člani podv;gli, izročati krompir zadrugi, ne da se naprej določajo cene, bi se ne mogli vzdržati. Z onim sklepom pa so bili trgovci zbegani, ker niso znali, po Jkakini ceni bode zadruga plačevala krompir;injih agitaoijisko sredstvo »mi plačano več kot zadruga«, je bilo s tem sklepom ovrženo in mi smo nadalje mimo na-klagali svoje vagone. ,Ne dajte se begati torej tudi ne zdaj od trgovcev in njih a-gentov, ki kriče po krčmah, da zadruga mora letos izkazati mnogo dobička. To je le njih hujskarija, vedite, da so vas ravno ti strašili med trgovino, da je zadruga izgubita 36 tisoč kron, katere bodete morali ddkladati. Torej kdor ni član zadruge, nima nas nič učni ali svariti. Kdor je resničen prijatelj kmeta, ne more govoriti proti zadrugi, temveč" bo istega za zadrugo še spodbujal. O dobičku zadruge. Znano vam je, da zadrugi ni namen delitev čistega dobička, temveč plačilo blaga po prodaji z odbitkom ža režijske stroške; morebitni čisti dobiček se pripi- ^ še rezervnemu .zakladu. Tudi tega ni ¦»» pričakovati v tako kratkem ičasu, ker če ¦* si hočemo pridobiti odjemalce, moramo delati brez d o b i^č k a, drugače bi o- statt isti pri svojih starih 301etnih zala- Izid trgovine. S popolnim zadovoljstvom in po stari kmečki navadi moram reči: Hvala Bogu, dobro se nam je izteklo. Nobenega strahu ni več. Zadruga ni imela nikakšne zgube ne na blaguvne na terjatvah, razen kakšnih malih popustov. Ime zadruga straši po Goriškem. Polom trgovske in obrtne zadruge straši pred zadružništvom, nasprotniki vporab-Ijajo to tudi proti naši zadrugi. Razložim »nevarnost« pri naši zadrugi: Jamstvo dekža znaša 200 K. Vsak boljši posestnik mora imeti 2 deleža, torej znaša tujega jamstvo 400 K. V najslabšem slučaju torej more zgubiti 400 K. Jamstvo vseli deležev pri zadrugi znaša ,nad 120.000 kron, j torej bi morala .zadruga izgubiti stotisoče, da bi -člani zgubili celo jamstvo deleža. ] To pa je izključeno, da bi imeli take o-gromne zgube- Jaz sodfrn, da je zadruga najnevarnejša leta za zgubo že prebila, ker začetek je bil pri nas težak, kolikor glede spoznanja odjemalcev tako radi privadbe kmeta za dovažante zdravega in za trg spodobnega krompirja. Vendar pravi zadrugar mora biti na gvse pripravljen, tudi na najslabše, Na>j-slabše torej, ki se more našemu zadru-garju zgoditi, je izguba 400 K. • Zguba pri trgovsko-obrtni zadrugi v Gorici je vse kaj druzega kakor pri naši zadrugi^ Tam m imel član od zadruge nikakšne koristi, kakor da si je izposodil denar na visoke obresti. Tukaj ima kmet ietno velike dobičke, da prodaje krompir po višjih cenah kakor bi" ga prodajal, ko bi ne bik> zadruge. To sami priznavate, ko pravite, da tudi če bi letos plačali cefo •jamstvo deležev, ne daste nič svojega, marveč oni denar, ki ste ga boljši posestniki v tem letu dobili od zadlruge več kakor če bi iste «e bito. Zadruga deluje pa že 3 leta z ravno istim vspebom v korist vseh pridelovalcev krompirja članov m nečlanov z vzd^avan|em?višjih cen. Torej je že 3 lefeni ne enoletni dobiček in nobene zgube. Ali «mo nevednezi? Oovori podpredsednik zadruge Prane Faganel j, posestnik v Vrtojbi -takole; Cenjeni draiStveniki! V zadnjem času se čuje glas od strani nekaterih trgovcev, da so začeli hvaliti zadrugo in zadrugarje, da je to dobra ustanova; vsa stvar pa, "da ne bo vspela vsled nevednega vodlstva. Sodi se po izjavah teh trgovcev, da bt oni radi kot izkušeni ldudJe prevzeli vod- j sivo zadruge, ker nimajo več upanja, da j bodo z dobičkom samostojno tržili. Pravijo in pišejo v časopise, da kaij bo ,eu polieaj in en zidar vodil trgovsko zadrugo. Kaše delo .m vspehi. naravnost pobi- . jajo te trditve njim v sramoto. Dokaz o j naši sposobnosti je tu namreč, da smo mi en polteaj in eni zMar te ljudi s trgovsko izobrazbo in prakso skozi 30 letizpodrtmili in stopili na površje. Prej je očitati njim nesposobnost, posebno družbi »Eksport«, ¦ker jim vodi celo trgovino jud Morpur-go. Omenfiam še to: Trgovci so nas dot-žili ob trgovini, da mi nižamo ceno in s tem škodujemo kmetu. Jaz sem bil ob trgovini v Nemčiji in sem videl1 njih/ ponudbe, ki so bile za 100—200 nižje pri vagonu krompirja, kakor so ga tu plačevali. To je dokaz, da so hoteli z višanjem cene pri kmetu na zgubo delati, da bi le kmeta odvrnili od zadruge. Ako bi zadrugo razbili, bi si že v par naslednjih dneh vrnili, kar so prej zgubili. (Živahno odobravanje.) Dailje govori Ivan M r m o 1 j a do konca zborovanja. Komisija na postaji. Za preteklo sezono smo uvedli komisijo na postaji, ki je pri dovažanju pregledovala blago, s tem smo napravili dto-^ ber korak zboljšanja glede odbiranja krompirja. Lansko leto so nam trgovci pošiljali grajama pisma, kako da moremo pošiljati kot zavedni ljudje tako blago v svet. Letos so nas ravno isti trgovci hvalili, da smo se v tem mnogo 7Jboljšali. Torej prav je, da imamo tu komisijo ali more priti do tega. da bode vsak kmet komisar svojega blaga. 'Navadno so izgovori, kadar se ovrže blago: babe in otroci so mi nabirali. Oragi člani, to so prazni izgovori; vsak gospodar je Odgovoren za svoje blago in ne babe in otroci. Ne m^lim s tem nikogar žaliti posebno, ker so tudi kmetje, ki strogo pazijo za odbrano blago. Želimo pa in hočemo, da kar je še med nami slabega v tem oziru, naj se odpravi. Goriški magistrat. V poletju1 smo imeli shod, kjer smo protestirali proti povišanju pristojbine za dovaižanje blaga na trg in za premembo urnika za čiščenje strajnisč. Tozadevno resolucijo smo poslali goriškemu magistratu ter zahtevali rešitve do 15. septembra. Po preteku te dobe nismo dobili odgovora. Poslali smo vseeno odposlanca k županu Bombiču, nalj da odgovor na resolucije. Proti odposlancu se je kazal župan prav prijaznega in dal mu razumeti, da on ni nasproten ne Slovencem ne zadrugi ter da obžaluje, da se ga ima za takšnega. Povedal je, da resolucijam se ni ugodilo in da bode iste dal vendar še enkrat v sejo. Torej gospod župan Bombic je nam dal razumeti, da on nam ni nasproten, da so pa drugi ljudje, ki tam odločujejo in nočejo o nas nič vedeti. Mi smo vedeli, da nam magistrat ne ugodi že ob sestanku goriških kmetov na Livadi po pojasnilu gHasovitega slovenskega Italijana GOrjana, ki je prišel ma sestanek. In nadalje tudi po člankih v ma-gistratovem glasilu »Oorriere Friitkno« in »Corriere Agricolo«, kjer so tedne za tednom pisali o strahovitih »Quei dr Ver-toiba«. Na onem shodu smo sklenili štrafkati, ako se ne ugodi našim zahtevam. »Danes moramo torej odločiti radi •straniščnke ali proglasiti štrajfc ali ne. Omenjam še, da je družba Gorjana (nekaj Podturneev) nam izjavila na onem sestanku na Livadi, da štrajk ne more prisiliti magistrata na ugoditev zahtev, ker je podjetnik, ki ima zalogo straniščnice pri Stračicah odgovoren za čiščenje mesta. Dottčnik ima iz&opano jamo v peščeno zemljo, ki da požre vso stran&čnico goriškega mesta. Mi smo ugovarjali, čes" tam Mizo je Soča in iz zdravstvenih Ozirov je nemogoče, da bodo ljudje in živali u rStantfreža, Sovodenj 'm Furlanije pili go-| r&ko straniščnico. Dalje smo povdarjali, | da to bili $ tem prizadeti tudi prebivalci 1 mesto Gorice, ker M-'jim podjetnik povi- šal plačilo na izvažanju st)amiščnice, ko bi za isto nič ne dobil. Končno nam niso znali več ugovarjati kot to: da mesto se ne more dati komatidirati od okolice. Sklep glede resolucij goriškemu magistratu. Iz razloga, da še niso vsi kmetje v zadrugi, se je -sklenilo začasno ne proglasiti štrajka. Naložilo se je članom, naj \\ožef posestnik in mlinar v Štandrežu, Brajnik Alojz stareji in Anton Zavadlav tudi iz Štandreža. hm sM y Fla?ei. V nedeljo se je vršil v Plaveb shod, s katerim se moramo tudi mi pobaviti, ker se je shod izvršil tako, kakor se ni pričakovalo in ker so nekateri i govorniki govorili tako, kakor ne bi smeli. Županstvo v Anhovem je čutilo potrebo zahvaliti se vladi, deželi in na splon vsem: onim faktorjem, ki so pomagali, da se ie v zadnjem časn nekaj' malega storilo glede" cest, napajališč, vodovodov. Povabili so na shod okrajnega glavarja Rebeka iz Gorice, ki je tudi prišel, prišel je prof. odbornik Berbuč, poslanec Zega iz Kanala, posl. MariniiČ — poslancev Gregorčiča in Fona ni bilo! ^Predsedoval je shodu učitelj iz Zapatoka, Reja. Anhovski župan se ije zahvaljeval na desno iin levo, kaikor da bi se bili zapuščeni kanalski hribi spremenili v raj. Potem je govoril kanalski župan g. ¦Križnic, rekoč, da kar je govoril anhovski župan, je vse pretirano, hvala poslancem je cdVeč toliko se ni napravilo, kakor se zdi. 'Shod je nepotreben in prezgodaj. — ((Klerikalni hujskači še gibljejo in brizgajo). Na to je govoril glavar g. Rebek, rekoč, da mora priznati vsak, da neka j se je napravilo.. Obljublja svojo pomoč, naj se obračajo pa tudi do poslamoev; treba združenega nastopa, da se kaj doseže. (Potem se je •uglasil g. B e r b u č, ki }e ihvalil Rebka in Anhovo, ipotem pa začel kmalu pripovedovati,.. kako so ustanovili l 1883. Goriško ljudsko posojilnioo. Vzbudila se ;je v njem strankarska strast im mi mogel drugače, da jej je dial duSka. Potem je hvalil Gregorčiča gled.e' Šol, doma , češ, da njemu gre zasluga »za preporod goriškega slovenstva!! — — Hvalil /je tudi delovanje iz deželne hiše, kar je zvenelo kot samohvala___ Zega je govoril nekaj o cefvtah in o denarju: denar, denar, denar! Potem pa se je vzdignil Gregorčičev črkostavec Luka Lukežič in prinese! pozdrav dr. Gregorčiča, češ, da je »zadržan«. Na to je. začel udrihati po kanalskem županu in___Trgovsko-obrtni zadrgi. Malo časti za dr. Gregorčiča!! • Hujskaški, ljud;stvo razburjajoč je bil ta 'Shod in je prinesel le blamažo in sranioto. klerikalni stranki. Grdo ije bilo tako govoričenje Gre-goričičevega odposlanca 'in. nespodobno zaletavanje Berbučevo in neslano tfetn večno ihvalisanje. Pa, le tako dalje, ljudstvu se že od-pro oči, da bo .videlo, da taki ljudje, ki dražijo, hujskajo, nimajo irer.rrega namena, pomagati ljudstvu. Slepi in nespametni pa so tudi tisti, ki se globoko priklanjajo in zahvaljujejo za vsako bnv, vsak vodnja-ček in. vsakih 100 K podpore... O shodu smo dobili' }z županstva An-hcvega tak-Ie dopis: ' V torkovi »Gorici« .beremo grozino dolg Članek o javnem shodu v Plaveh. Govori, da je bilo 800 ljudi zbranih in da ^••e je vršilo vse v najlepšem redu. ;Bnr! Vsak posameznik ve, koliko ljudi je bilo na shodu in brez strahu lahko rečemo, večina napredna. »Kako. morete »tarbati« ljudstvo češ, vse se je enoglasno vršilo! Niste slišali ogorčenih vzkHkov? Če bi se pa vsi oni oglasili, ki so bili nasprotni, potem bi moraili pa sploh pokazati pete. Niste li slišali pogovorov družb, nič niste slišali obsodb od' strani mož a k,o v, ki m i s J i j o s svojo glavo, ki se ne pustijo imeti za norca, ki ne verjamejo vsaki sladki besedi!! ^; Kaj imamo v občini? Malo raztrganih poti, ki delajo nečast občinskim gospodarjem. Kje so vodnjaki na Oorenjeni-polju, Anhovem? Kdo je napravil v Lo-žicah vodovod, v Plaveh? In,če bi V.: resnici prispevala država in dežela k tem napravam? Ni H morda dolžna?! Kdo plačuje že desetimdesetiletja razne,dav-k e i n do k 1 a d e? Kdo pošilja, i a nt e v vojsko? In če bi dobili letos zastonj sirk, otrobi itd., še bi nam ne bilo potreba delati takih stroškov, kakor 13. t. rti. v Plaveh radi shoda, ne pa, ko smo morali pošteno plačati v avstrijski veljavi, čeravno smo bili radi slabe letine reš .potrebni, da bi se nam dalo živež brezplačno. Kam gre naš davčni de'nat\ vemo prav dobro. Zakaj dajete v Rurla-nijo milijone, a Slovencem le drobtinice? ¦Prijatelji, ne pustimo se več imeti za norca. Čitajmo napredne liste »Primorca« in »Sočo«, katera nam odkrivata grehe naših deželnih poslancev.. K spovedi varn^ radi tega ne bode treba iti, zaprti tudi ne bodete, čeravno ie Btelrbuč napadel »Sočo« in je >Lukežič priporočil čitanje samo katoliških listov. Katoliškega nimajo ti listi prav nič na sebi; čitajte jih pozorno in prepričate se sami. , O ..ljubezni do bližnjega ni tu slišati, pač pa se napeljuje v njih k jezi in sovraštvu. Berbuč se je med drugimi hvalil, koliko je napredovala govedoreja pod- njegovim varstvom. Berbuč, poplačajte nam škodo, katera znaša več tisoč kron samo v naši občini rad) vašega bika. Tominca v Anhovem vprašajte, vam jih že pove! Ta shod ni imel drugega namena, kakor natrositi ljudstvu popra v oči in pa zmanjšati svoto v obč. blagajni za več «to kron. Kdo to plača? Mi z ogorčenjem protestiramo! V »Samoupravi«, list deželnega odbora, se bere, da je naša občina zelo ubožma; kako pridemo do tega. da si na-pravliiamo nepotrebne stroške. Ali nam jih ne dela 'dosti že Kristan s svojimi pohodi in komisijami?! Ob postaji je bilo vse v zastavab, pelo se je, streljata in jedlo. pravi nekako list »Gorica«. Ne zabimo tudi na godbo. Vse to stane denar. Ker je sklicalo shod županstvo, to tudi plača. Dalje v prilogi. Priloga ,,Soč8" & 120. z dne 19. oktobra 1912. Ni Se zadosti dloiklad: Anhovo 154fo, Ukanje 145 pri teh razdrapaniih družab-n i ih ra z m e r a !h. A uspehi, ki smo jih dosegli minulo leto s svojimi prireditvami, iki so bile splošno (Priljubljena nedeljska sprememba, so nam podžgale pogum, da smo začeli zopet. Nadejamo se, da ne s slabšim vspclhom, kakor lani, dasi žugajo razni neprijetni zunanji »vplivi«. Da večina ljudij, posebno starejših, ne razume Mladine, je samo po sebi umevno, ker ne mislijo več sedaj na one'čase, ko so bili oni mladi, ko je po nijih žilati kipela gorka kri, mlado življenje, temveč le .tarnalo o »slabih časih« in »degenerirani mladini«. Saj ni tako 'hudo! Res je, da kri ni voda in da si želi mladina sedaj isto, kar si je želela mladina pred 50 in več leti; želi si iživljenja, spremembe, družbe, veselja. Čez 20 let ibodemo tudi mi tarnali im tožili o slabili časih, naš užitek bo popoldanska kava in pipa (mogoče!), naša zabava ikomoden naslanjač, .naša sprememba »ljudski vrt«. To bo nekdaj! A sedaj? Naše je življenje! Pri 'tej priliki se nam zdi povdarjati še nekaj drugega. Ko ni bilo še zabav naše mladine, h o d i 1 a j e ista tj a, k j € r s e je pač zaib-avala im mnogokrat i e n a š a mladina pri tem uskočila v nasprotni tabor; še slabše pa je bilo, ko ie bila edina zabava »kason«, kjer ni trpela le narodnost temveč tudi nravnost. Prireditve G. S. .M. so strogo narodne (kar je (povzročilo odboru že mnogo .preglavice in zamei), njeni člani delavci na 'našem, narodnem polju in raz galerijo lahko vsakdo gleda — proti plačilu seveda — kaj se vrši v dvorani. Tu imajo stariši in varuhi vedno s ve je otroke in varovance Pred o-črrti ter .čuvajo nad njihovim obnašanjem. Jeli G. S. M. s svojimi prireditvami nepotrebna? Smelo trdim, da je za oba sPota prepotrebna, ker naša mladina nima jploh drugje .prilike, prilastiti si finejšega 'n sigurnega nastopa ter .boljšega občega, to je stvari, ki so dandanes prepo-hebiie, od kolih je odvisna -mnogokrat življenska karijera, in- čijih pomanjkanje se Wavo občuti posebno v odrasli dobi. Ravno sem se spomnil starega profe-SorJa, kolega smo se sicer bali a vendar [jtfi spoštovali radi dobrih svetov, ki smo >'" hili deležni; ta stari profesor nas je naravnost priganjal, da smo poseSali ple- Vojna na Balkanu. Oklic, Na južno vzhodnih mejah naše monarhije divja vojna! Zaman je bil trud veleV lasti,- odvrniti to gorje. Že je tekla človeška kri! Neznanska beda se širi čez bojna polja na Balkanu! Ranjenci kličejo pomoč, toda 'zaman! kajti ni najpotrebnejših sredstev, da bi se olajšale bolečine teh nesrečnikov, ki so se bojevali za svojo domovino! Tako nastopa pred vsem za Avstrijski Rdeči križ dolžnost na sosednjem bojnem ozemlju v smislu Genfske konvencije izpolniti svojo humanitarno misijo! Rdeči križ n? praša ne po narodnosti ne po veroizpovedanju ranjenega bojevnika. Odloča samo potreba pomoči. Kjer koli kliče beda, mora biti na nie-Ftu Rdeči Križ! Tako hoče človeška dolžnost! Da more podati prvo najnujnejšo pomoč, je ukrenil Avstrijski Rdeči Križ že vse potrebno, da odpošlje zdravnike, po-strežnlško osebje, materijal za obveze in sanitetni materijal kakor tudi barake bo-iujoč-im se narodom brez razlike zastave, pod katero se bojujejo. Žal, sredstva,Avstrijskega društva Rdečega Križa ne dovoljujejo odpomoči dan na dan rastoči vojni bedi v oni meri, kakor to krvava potreba nujno zahteva! Avstrijski Rdeči Križ se torej obrača na vse dobre ljudi, da bi mu po svojih močeh pomagali, izpolniti prvo dolžnost ljubezni do bližnjega: olajšati bolečine ranjencev, njihovo življenje ohraniti njihovim rodbinam! Narodi Avstrije še riiso nikdar pustiti tak klic neuslišan! 'Gotovo storijo tudi to pot, kar jim veli srce. Hitra pomoč je potrebna! Tudi najmanjši dar je dobrodošel! Predsedstvo Zveze: I Knez Schonburg, Dr. vitez pl. Urici, knez Dietriolistean. Kneginja Montenuovo, Fanny Meissner-Diemer. Darove sprejema v Gorici: Goriško deželno pomožno društvo, ulica Treh Kraljev št. 1. Darove sprejema tudi upravništvo našega lista. • * Dne 15. t. m. se je vršila na Dunaju v sejni dvorani Rdečega Križa izredna seja pod predsedstvom princa Schbn-burga. Vlade vojskujočih se držav in Oto-manski Rdeči polumesec so se obrnili na Avstrijski Rdeči Križ s prošnjo, da jim pošlje1 na bojno polje zdravnike, postrež-nike, sanitetni iiiaterijal in barake. Na predlog predsedništva se je sklenilo soglasno, odzvati se vabilu na pod-; lagi konvencije iz Gertfa v mejah možnosti. Tako pošljejo te dni v Črno goro: bolnišnico s 50 posteljami .in dva zdravnika, 15 postrežnikov in 6 postrežnic iz bolnišnice ' Audoliiinuma Rdečega Križa in mnogo sanitetnega materijala. V Cetinfe je poslan poseben delegat, da uredi postavitev bolnišnice. Dalje ambulanco, sesto-ječo iz 2 zdravnikov, 10 postrežnikov in "sanitetni materijal za Podgorico. V iB u 1 g a ri j o: Ambulanco z dvema zdravnikoma in 10 postrežnicami ter mnogo sanitetnega materijala. V Turčijo je bilo že poslano pred 10 dnevi potom Otomanskega Rdečega j pohmioseca sanitetnega materijala v vrednosti 5600 K, pošlje se Še drug materijal. .Predsedstvo je pooblaščeno delati v to s vrh o z društvenimi sredstvi .-do 150.00 kron, . Velevlasti za Turčijo. Delegat dr. -Melko Čingrija je v nekem intervievu na Dunaju rekel, da mirovna akcija velevlasti giedč Balkana se je izvršila sramotno. Turčija niti ni počakala, da se vsa|j formalno dokonča akcija velevlasti, marveč je začela* ofenzivo'in navalila na Srbijo in Bulgarijo brez ob-' žira na ono akcijo ter je tako prevzela nase odgovornost za posledice^ Praktičen uspeli skupnega koraka od strani Avstro-Ogrske in Rusije v Carigradu ter pri balkanskih državah leži, žal, v tem, da se je po krivdi demar-še silno poslabšal položaj bal-k a n s "k i h držav na korist Turčije. Balkanske države so bile vsled akcije velevlasti ustavile nujne korake ter so tako izgubile najdragocenejši čas. Turčija je, gazeč najnavadnejšo lo-jairteto, je izrazila akcijo velevlasti na ško do balkanskih držav ter napadla Srbijo brez formalne napovedi vojne. Jasno je torej, da so velevlasti samo koristile Turčiji. Vojna — edina rešitev. Predsednik Nikolič v Belgradu je naslikal v nekem intervievu vse grozote macedonskih razmer in zaključil, da bi munamedanski živelj v vllajetih onemogočil vsako pa tudi dosledno vsako reformo. Iz tega vzroka ravno je nemogoče rešiti balkansko vprašanje mirnim potoni, i zato je vojna neizogibna in jedini izhod iz današnjega stanja. . Macedonija in Stara Srbija morate biti urejeni na tak način, ki bo zadovoljil Baikan. Balkan je naša hiša in kadar mi hočemo iti v to hišo, tedaj smatra Evropa to tako, da si hočemo prilastiti nekaj tujega. Srbi, Bulgari in Grki hočemo imeti v svoji hiši svoije sobe in v njih biti izključni gospodi-rji. Ako dobimo Skoplje, pa bodo hitele velevlasti nas ven metati, ali upamo, da bodo že morale računati z go^ tovimi dejstvi. Avstrijo silijo njeni lastni interesi, da nas podpira v tem boju ter da živi z nami v popolnem prijateljstvu radi trgovskega prometa. Živeti z nami v nepri-jateljstvu, bi bilo nespametno. Interesi evropske trgovine zahtevajo močno in mirno srbsko Kraljestvo na jugu, in naših 300.000 vojakov mora s tvorit tako kraljestvo. Iz naših bratov, ki žive na Hrvaškem in Ogrskem, je izbirala Avstro-Ogrska skozi stoletja razumne in hrabre generale in oficirje in ona ve, kaki vojaki so to po udanosti in hrabrosti in naša vojska,, jed-naka oni avstroogrske srbske in hrvaške narodnosti; polna zaupanja in navdušenja stopa na bojno polje. Taka vojska mora zmagati! Turčija je ponujala Grški Kreto. Iz Belgrada: Zaupno se je izvedelo, da je Turčija storila vse mogoče korake, da odvrne Grško od balkanske zveze. Turčija je ponudila Grški Kreto in mnogo drugih kompenzacij. Turčija je storila to s posredovanjem neke velevlasti, ki: je garantirala Grški izvedbo vseh teh koncesij. Grška pa je odbila vse ponudbe, Kreto pa sje anek-tiraja, ker je že tako pokazala Turčija, da pripade h Grški. »Samouprava« velevlastim. Belgrajska »Samouprava« piše 16. t. m.: Ako bo tudi po krvoločnosti in izzivanju Turčije Evropi več za integriteto nego za humannost, potem interesi velevlasti, ki ne morejo prinesti Balkana rešitve in ne časti kulturni Evropi, izgube vsako pravico, da dajejo smer političnim dogodkom na Balkanu 'kakor tudi pravico zaščita integritete. 40.000 Črnogorcev ha bojišču. 40.000 junakov ima kralj Nikola na bojišču. To je dosti veliko število glede celokupnega prebivalstva Crnegore. Vsega prebivalstva je okoli 250.000; zadnja leta se jih je izselilo, zlasti v Ameriko, kakih 20—30.000, torej bi bilo doma prebivalstva 220.000. Potem, takem je eya r-'- petina vsega, prebivalstva pod, orožjem? tonej vsi mo&fci, tki se morejo gibati in ojozje nositi, Balkansko bojno polje hi vojni načrt. iz belgrada: Srbska in buigarska vojska se k-oncentira v dveh s^upnian-proti, turški meji. Oko:ii P lo v d i v a je OK-oii l^U.uuu rj-uigarov kot : druga in tre tja armada, okoli b o if i j e jillt je 70.000, . to je prva armada, larbi imajo- glavni ta-.por oKoli Niša, kjer je zbranih 70.000 vojakov v 3 divizijah, 25.000 jih je na turški meji proti Novemu bazarju okoli Ras k ef Ud turške vojske je 144.000 vojakov okoli Adrianojpola tje JVLukaiapaša, drugih 100.000 je okoli Skoplja. Iz tega se da sklepati, da namerava Buigarija središče akcije ¦ osredotočiti v dolini Marice, 4očim so Srbi pripravljeni z jedne m dru^e strani priskočiti na pomoč iiuigarom al tudi marširati v Staro Srbijo. ¦ . \. Ženska vojna poročevalka. Londonski list »Dailv Cronicle« ,je imel v soboto prvo daljše .poročilo o bojih pri Podigorici in' ob •Skadrsikem jezeru. Poreč1;lo' je napisala gospodična Durhamo-va, ki je kot vojna poročevalka v.črnogorskem taboru. Gospodična Durhamova živi že več let v Albaniji, kjer -deluje z občudovanja vredno energijo in na najrazličnejših poljih, predvsem kot bolniška strežajka in 'pomočnica, potem pa tudi kot spretna poročevalka londonskim listom. Ker je že več let v Albaniji, pozna seveda deželo in ljudstvo kar najbolj natančno. O prvih bojih Črnogorci niso razen nje pustili nobenega vojnega poročevalca v bližino, temveč so morali ostati v Oetiuju. ŠUMI MARICA. (Buigarska himna.) Šumi Marica Okrvavljena, Plače vdovjca Ljuto ranjena, Marš, marš, 'generalu naš. Raz dva, tri. napred Bugari! Vojnici mili, . Napred da vrzamo, Sa sički sili Balkan, da minemo. Marš, marš, generalu naš. Raz, dva, tri, Napred Bugari! Vidite, despoti, Generala našeg Čujte, pjevajte Aleksandra marš. Marš, marš generalu naš. Raz, dva, tri napred vojnici! Truba niz geru, Zasvira napred, Ura! Ural Ura! marš napred! Marš, marž, generalu naš, Raz, dva, tri, napred Bugari! Dalmathici za Črnogorce. V Splitu se je osnoval »odbor za priponi oe Crveno-m Krstu balkanskih država«. Doslej je sprejel do 16. t. m. darov K 4.700. Občina Splitska sama je dala 3000 kron. Boj na celi črti. Začel se je boj tudi s srbske, bulgarSk*5 in grške strani. Hrabri Črnogorci so udarili prvi in dosegli uspehe. Ošabna Turčija je prisilila tudi druge balkanske države, da so prijele :za orožje im pričele boj. Diplomacija stoji -tu onemoglih rok in gleda balkanski krvavi ples. Bulgari. IPto vseh cerkvah Bulgarije "so zvonili zvonovi in naznanili pričetek" ljute borbe z dušmanineni, bulgarski car Ferdinand pa je izdal manifest, v katerem,brnenja, \ da je prišel trenutek, ko je moral, poklicati B.uigare pod orožje da rešijo, velik | problem in ©svobode brate^onferaj Ribj in Rodopa. Ni druigega nego orožje, da sčij-ttmo življenje in imetje svojih bratov v Tuiičiji, Naše delo je pravično, \^Jco;in sveto; živim v neomajni .veri, da^trim. bo Vsemogočni ..pomagal, da ohraniino .svoK,} brate L Naznanjam narodu, da sem pro- glasil vojno za človeške pravice v Turčiji živečih -kristjanov. Na naši strani so vsi, ki ljubijio pravico in napredek.... Kora-: kajte od zmage do zmage, Bog z -nami! — Bulgarske čete korakajo nad Turfse v dveh smereh. Zapadna armada je prekoračila mejo pri Kjustendilu ter skuša priti v Skoplje, da bi se združila s srbsko armado, ki je šla čez mejo pri Ristovcu m se pomika proti Skopijn. JDruga, glavna armada koralka proti Odrinil in je že na turških tleh. Pregnala je turške predstraže in zasedla postojanko Kurkale, 50 Jem cd Gdrina. Srbi. : Tisti čas, koie srbska vlada napovedala vojno, so srbske ;čete že prekoračile na celi črti turško meso. Delijo se na 4 armade: zapadna gre proti S je niči, druga PO progi Raška-Sjenjca, tretja proti Prištini, četrta je stopila na turška tla pri Ristovcu in koraika proti Skopi ju. Istočasno se prem-Hca proti Sk-oplju bulgar-sko-srbska armada. Srbj §o se spoprijeli s Turki pri Vr-darju in jih odbili ter odkorakali v Prištino. Jz Beligrada poročajo, da se potrjuje vest, da je stopil Iza Boljetinac na stran Srbov in.se bojuje s 25.000 možmi proti Turkom. — Srbski kralj se nahaja v Nišu. Črnogorci. Hrabri Črnogorci se borijo dan na dan s tursKitm četami. Doseaanji boji so bili strašansko težki; zlasti z utrdbami, toda junaški Črnogorci se ne boic nobe-I ne težkoče. — Zadnje dneve je , ukazal hra4 počitetk četam, ker so preveč utrujeni bojevniki vsled vednito in neznansko •huaih. bojiih. Talko n. pr. poročajo o boju pri Berani, ikjer vsied terenskih razmer mso mogli rabiti lopov, se "je vršil s puškami in bajoneti od moža do moža. Turki so imeli 4000.mož; med temi 1000 albanskih dobrovoljcev in en potk bašibozu-kov. Turki so se bojevali z veliko srditostjo in niso zapustili okopov niti tedaj, ko so bili že Črnogorci med njimi. Razvil se je boj moža proti mc-žu. Konečno so si Tunki z nasajenimi bajoneti odprli pot in se umaknili po cesti proti Sikopiju. Okoli 500 mož pa je blo odrezanih in te. so Črnogorci ujeli. Med ujetniki je bilo mnogo ranjenih. IDripravljajo se veliki beji za ^kader, ki bo jaka hud. Turki namreč pošiljajo nove moči proti Skadru in je tam že tudi 15.000 obo-rožeiLh mChamedariskiih Albancev. Grki. Grška armada je začela z ofenzivo. Čete na severu so prekoračile meje ter prodrle do Elassojta, kjer so premagale močno turško četo ter pridobile dobro po-zlcijo. Druigi del armade koraka proti Oreveni. Grško brodpvjc je cdplulo v noči na 18. t. rn. zapečatenimi ukazi. Zadnje uesti z bojišča. (Telefonično poročilo). Grške čete so na vseh straneh na pohodu proti turškim mejam, včeraj so deloma že "drle na turško ozemlje. Poročila o vojnih operacijah še Jako pomanjkljiva. Najvažnejše dejstvo je, da so Bulgari zasedli Mustafo Pašo, da so Srbi' dobili v svoje roke železniško progo Mltrovico- Kačariik in da so s tem odrezali Sandžak oHSkoplja. Iz Podgorice se poroča; da so se črnogorske čete zedmile ter se težko borile proti turškemu odporu in podale nato na pohod proti Skadru. Turki so včeraj iznova napadli Guši.. nje in Plavo. Bulgarsko-srbske čete «o m celi črti na pohodu pri Vardarju. Iz Belgrada se poroča, da so Turki zgubili 290 mož pri Vardaru, katerega so zavzele bulgarske čete po kratkem boju. Bulgari vzeli Perkovo. V roke srbske armade je prišla Pri-ština. Bulgarski prestolonaslednik Boris je delil ranjencem prve hrabrostne kolajne. Srbski pešci so razdrli železniško progo Skoplje - Solun več kilometrov daleč. Iz Petrograda odhajajo na bojišče posebni vlaki »Ruskega Rdečega križa«. miiin Jbl Včeraj so ustrelili v Bdlgra^u dM* nlka Petroviča, ker je Izdajal Turčiji vo-1 jaške taimsti. Včeraj je prekoračilo 6 grških divizij turške meje. vršili so se mali spopadi. Srbski kralj Peter je včeraj V Nlšu prečital manifest, v katerem proklamira osvobodilno Vojskp^- ->ir-: •¦>. •..?iH*\*r* Srske čete so prestopile na historična. tla na Kosovem polju. Turška poročila iz Carigrada zatrjujejo, da so albanska bande .udrje v Srbijo. '" k Pri Karabonaru se je bil krvav boj, katerega rezultat še ni znan. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Čuvaj. — Uradno se poroča, da dajo Čuvaju že te dni slovo. Njegov naslednik bo general, ki pozna .hrvatski jezite, narod in deželo, kakor je to že v Bosni uvedeno. Bosenski deželni zbor. — Bosenslki deželni zbor je sklican za torek, 22. oktobra. Predsedfl^k bo dr. Mandič, prvi podpredsednik BašagiČ in drugi Šola. . Grožnja hrvatskim dijakom. — Hrvatski dijaki, ki študirajo na pražkih visokih 'solato' in uživajo štipendije, so dobili iz Zagreba od vlade poziv, da riemndoma-zapuste Prago in se vpišejo drugod, ker sicer izgube svoje štipendije. Darovi. .Za »Dijaško kuhinjo« se je nabralo na ženitovanju 'Fr. Bizjak, asistenta drž. žel. pri Sv. Luciji m g.,čne M, Vuga tK 21,11. — živeli novonoročenca in svatje! Domače vesti. Današnje predavanje dr. Borisa Zarila ober.a^Jii 'izredno- ^nimivo.;, Naslov siovo: »O b.'i& t v-u ž.i v, 1 j e n j a«. VseDi-wa mu je p^r-cdosvovna,predavatelj nam'1 bo jazgaui. postanek stan te (celic) in nas i, o v eael v^rvajtaiiiejšo" in -ttajnepristopnejSo ueiavnico 'prirad*e. iKer nam podobnih predavanj, spisov itd. zlasti v slovenščini ne-utfstaja, vab.mo zlasti k temu 'predavanju vse naše razumništvo in dijaševo polno-sievilno. Nagiašamo, da je predavatelj kot lak iže prav dobro.anan, ,ne. ie :V,.';diOmo-. vini, kjer je že večkrat (zadnjikrat pred kraukmi. v .L-j-ubijani) govoril izbranemu cac.-nstvu, ampak da V slovi tudi kot strokovnjak v mednarodnem znanstvenem, svetu po svojih temeljitih raziskavanjib in študijah na nemškem .-državnem akvariju v iMapoii in na zoološkem institutu v V^iirzburgu, na katerem je prvi asistent .slavnega z&ologa Boverija. Sobot-no predavanje bo spremljal go-vc mik z g r a4 ič n i m nazori lom n a š o l s k i t a b 1 i, kar bo k razumevanju predmeta gotovo mnogo pripomoglo. Na svidenje torej v soboto v dvorani Trgovskega Doma polnoštevilno! »Sava«, društvo .svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, naznanja, da se bo vršil njen I. redni občni zbor XX. tečaja, dne 25. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji Sch\varzspa-nienhof (IX. Sclrvvarzspaniergasse št. 15.) Vsporetf običaje«. Prijatelji društva dobro •loŠH! Društveni prostori se nahajajo v Vili okraju Laudorigasse št. 25. Akademično društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v četrtek 24. t. m. ob 8. uri zvečer prvoletniški večer v dvorani'restavracije »Hammerlinghof« VIII. (Skoda-Sasse-Hammer.lttigplatz). Gostje dobrodošli! Društvo inženirjev v Ljubljani javlja ¦ svojim cenjenim članom, da napravi 2$. in 27- t. ni. oficielni poset Hrvatškomu'društvu inžinira i arhitekta u Zagrebu. Ker živta obe strokovni1 dnrštvr že' nad1 dve Ieti v najožjih kolegialnih in literarnih stikih, .gr:efoa/:27.-. prerano umrli njegov prijatelj in rojak, vadni&ki učitelj Avgust Leban v 'Gorici. Besedilo slove tako: Balkan, tuvžn-i velikan, v turški jarem zakovan, dolgih težkih petsto.let živ mrličem že prištet! Balkan, sužni velikan, ti Evropina sramota, vragu groza in strahota, bratom rodnim težka tuga, mnčen-lk nesrečni juga: prišel je rešitve dan!... Ura bije ti velika, k sodbi kliče zdaj krvnika, prime plačo naj tiran!... Svita že krvava zora, mora pasti, pasti mora!... Avgust Lebanova skladba mojstrsko izraža čuvstva, ki so, prevevala Gregorčičevo dušo. Skladba sicer ni lahka, zahteva krepkega zbora, izurjenih pevcev in spretnega pevovodje, ki se ume zatopiti v skladateljevo dušo! — Prvikrat so skladbo izvajali v goriški čitalnici leta 1870. Petje je vodSl skladatelj sam. Naredila je velikanski vtisk. — Še nekaj: Skladbo »Balkan« je brat skladateljev, Janko Leban, izdal v »Skladbah« po Avgustovi smrti. , »Slov. N.« Odprti lekarni, .— Jutri popoludne ; bosta odiprti v Gorici lekarni Giiubidh-Trtfrnba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 20. do 27. t. m. yt :, je .Želeti, da bi «e tudi;.ptosamiezni * . . . .. Mani obeh riteu. Ao.se ie vršu proces.proti družni Stradoiini, ki je bila, zaradi svojih pro-tiavstrijskih m za vladarja žaljivih pesmi in izjav iagnana v svojo domovino onkraj meje, so bile seveda zaslišane (in men-oa tudi zaprisežene) nekatere priče, ki so kot take »moTale seveda govoriti resnico, ta pa je bila obtežilna za obtožence. Te prict.so stanovale v mestnih stanovanjih. Municipij jim je takoj po izidu procesa stanovanja odpovedal! Ali naj napišemo k temu postopanju še kakšen komentar V To se godi v prvem večjem mestu v skoraj neposredni bližini državne mejen in vlada in oblasti vse to trpe? Kaj pa mestne volitve v Gorici? -— Najbrze ne bedo še tako kmalu. Akte ima seciaj glavarstvo v Gorici, katero bo po potrebnih.poizvedbah poročalo namestni-Štv.u, na kar sledi sklep: ali bo vodila nove volitve politična oblast aH pridejo zopet v roke slavnemu goriškemu munici-piju. Kakšne so naše zahteve, srno že večkrat povedali. K shodu v Piaveh. — Na drugem mestu poročamo o shodu v Piaveh, ki se je vršil minolo nedeljo. Zahvaljevali so se, da se je nekaj storilo gledč cest itd. Ce bo treba gledč cest na Kanalskem koga zahvaliti, kadar se zgrudijo, bo treba zali valiti vojaško o b 1 a s t. Strategično važni so kanalski hribi, zato neba cest in poti. Zato pa; kar bo, bo imela v glavnem zasluge vrvja&ka oblast. Ce bi delal deželni odbor, Berbuč, Zega, bi prišli morda do kake stezice ali male poti., ne pa do res potrebnih dobrih cest. Na shodu so »pozabili« na vojaško oblast, da je bilo toliko več kadila tistim, ki ga najmanj zaslužijo! Obsojali so v klerikalnih krogih v Gorici govoričenje Berbučevo in Lukeži-čevo na shodu v Piaveh, in sploh shod, ki ni bil umesten. Na naslov dr. Gregorčiča so padale trde besede. — Grdo je tudi udrlhanje po kanalskem županu v »Gorici«. Ali »Gorica« je mojsterica v napadanju njej neljubih oseb! — Odmev obsodbe glasi tudi iz »Nov. Časa«. Gorica, Podgorica, Plave, Hum..... taka krajevna imena čitamo! sedaj v poročilih z balkansikega bojišča. Krajevna imena, kakoršna so pri nas. Se vidi, da prebiva en rod od' italijanske meje doli do Carigrada. — Priporočamo »Gorrieru«, mv\ študira ta krajevna imena, zlasti Gorico; potem mu preide veselje, Še kdaj ime naše Gorice izvajati iz »Noricije«. tno taistiti inmMio, ne da bi s svojim darom seibi •priaadel kako škodo. 'Po mnogih hišah se nahaja med star šaro, najraje nod štreno, -tudi dragoceno blago-: -s t a r e s H k e, mio r d a tu d-i um;etni§ko dragoceiiie in zelo is t-a r e s 1 o v e n s ke ik n -j i ig e, ik i i m a-j o i i t e -r a-r n o vre d n o s t. Kolikokrat še je že -zgodilo, da so ise s takimi ipred-ntefti otroci igrali, jih raztrgali in razbili. Marsikaj 'bi se dak> še rešitt in to naj* se zgodi družbi v,korist. .¦ ¦ ' Poglejte, dbižbini prijatelji, po raznih skritih kotih doma in pri svojih iznan-cih,tu utegnete najti starinskega blaga, ki bi prišel po družbi v varne roke, naši šolski družbi pa "bi vrgel primernih prispevkov. • "¦ DOPISI. iz tolniinskega okraja. Iz loiuima. — Tu v naših krajih je Dilo po večmesečnem deževju nastopilo jako krasno, jasno vreme. P8 Antona Krušič Gorica Corso Franc Josip št. 39 »11 pa na Tržaški ulici št. ltf. Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letn čas. Vzorci na razi Gamase-Galose J. Drufovka Gorica, Gosposka ulica 3 nasproti „Monta". Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce. i Sedlarska delavnica luan Krauos - Gorica na Koran št. II. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. ! Razne vesti. Z Dunaja, 19. — Nadvojvoda Ralner je težko obolel. Dalje na sedmi strani, »Goriška ljudska posojilnica'' fpisana zadruga z omejenim Jamstvorr. (Y la»tis! hlilt Ooaposka ulica it, 7, I. nadstr.) — Talaton *t. 79. BaCua poStne hranilnice itev. 837.315. Na občnem zbora dne 28. aprila 1912. so je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4V, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hrarfine vloge se sprelemafo od vs«lc0!r*r. Vlagateljem, so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastavo in na men jice po 6 %. Glavni dalail se obrestujejo koncem leta .1911. s 6%. Stanja 31. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne vloge; 1,103.25498. —Posojila: 1,068.002—. — Reservni z akl a d: 100.451 56. — Vrednost hiš: 383 538 29. mmmmmfm&m^mmmmRmmmm&mM % nn|tJJhllp^BaW Kupujte samo dvokolesa „MfLIIfl"9 ki so naj- nHIH^^ boljši francoski sistem in najtrpežuejše vrste bo- v40)H|^K^ diši za navadno rabo ali za dirke. g ^|b Šivalni stroji Original VICtOTla so najprak- J^f tičnejši za vsako bišo. Isti služijo za vsako- vrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezsumno in je jako-trpežefl. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko^spadajoče" predmete se dobi po to-ai i j' vainiski ceni prLtvrdki Kerševani & Čuk GORIM, m Stilnem trgu it. 0. GORICA. Slovenska slrot&nlca v Člkagu. — Slovenci v Čiikagu so ustanovili društvo za zgradbo sirotišnice. - Ruskega carja so aretirali. — \t Varšave poročajo, da je hodil ruski car v civilni 6hleki v Spali po mestu. Na takem sprehodu ga je iprilel neki policaj, iz katerega roik ga je rešil neki dvorni orožnik. Ozemlje Turj5U^x'Pv^-i|H'A7/%P']vJ i^ftg^rtfttaiDlaaJume l skoraj tri miljone kvadrafuili^Tntfr^^*^^ sega metrov in ima okolo 24 miljcnov .prebivalcev. Prebivalstvo je različnih narodnosti. V evropski Turčiji so .narodi slovanskega. 'Plemena,, pretežna /večina. J5rW in Bol'gari stanujejo v Macedornji" in Stari' Srbiji. Grki po mestih, zlasti pa na otokih, slednjič še Albanci. Turkov ni mnogo nad en miljah; večinama v Carigradu. Po veri se razdeli 'prebivaistvo v evropski Turčiji: polovica mohamedaracev. 40 procen-i- v. pravoslavnih, 4 .procenti katoliških : '••tjanov'in poMi^Ž pv;ccarit, zidav. V /" 'i' Aziji.:'ima',Turčija' (devet in; pol nri-Ijcrov prebivalcev, od teh je sedem in .pol miljo nov mehamedanoev, ostali so kristjani. V Siriji je. še dva in pel .miljona ¦prebivalcev :ki ®o skoraj vsi moliatne-daruci. Tomaž Košat, znani nemški skladatelj, rodom Slovenec iz Vetrmja, bo ob-liaija-1 dne 15; listopa;da 45 le ni'co, odkar je pri dvorni operi na Dunaju in stopi .potem v pokoj. Od vlaka povožena. — V nedeljo, 13w t. m., oib 'dveh popoldne, je 'hitela 72 let stara vpokojena tovarniška delavka* Ana Schnee\veiss iz St. Petra pri Celovcu obiskat svojo hčer. Sla je čez progo .blizu mosta Čez Glino. Stroj od vlaka iz Št. Vida jo je zagnVbvl in vrgel v stran. Poškodovana je močno na glavi in lahko ranjena na roki. Revico, ki je gluha, so prepeljali v bolnišnico, kjer je drugi dan umrla. Foizkušen samoumor. — V Celovcu ustožbenr hlapec Luka Pasterc se je ponoči, dne 14. t. m., na glavnem 'kolodvoru hotel v pijanosti Vleči na progo, »ker ga življenj|e„.ne yeseli več«. Uslužbenci so ga izročili orožniku; 'ki je poskrbel, da je v ceV.ci izgubil'-pijanost, namesto nje pa zopet dobil veselje do življenja. Zopet napad na skladišče za smodnik. — Iz Oliomuca poročajo, da je bilo Napadeno zoipet skladišče smodnika v Bis-tro-vainit. Voijaška straža je zapazila dve osebi, kako se bližata. Ko je vojak zaklical, je ledna oseba ustrelila. Vojak ni bil zadet. Nato je streljal, napadalca sta pobegnila. Obolel je nevarno v Čikagu v Ameriki znani pianist Anton Fcerster, sin od-Fčnega slov. skladatelja A. Foersterja. Napadla ga je živčna bolezen in mora opustiti svoje umetniško delovanje '.najmanj za eno leto. Zašito srce. — Delavec Matej Orlo-vie je 'bil v prepiru ranjen v srce z nožem. To se je zgodila v Pulili. 'PrenesM so ga v deželno .bolnišnico, kjer so mu zdravniki zašili srce. Operacija se je popolnoma posrečila.' Odgovorni urednik In izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršcek