čevljar, letnik XXIV OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ maj 5 — gg «g glasilo delovne organizacij^ tovarne obutve tržič PRVO TROMESEČJE v , v O poslovanju v obdobju januar—marec 1984 smo že izčrpno razpravljali ob sprejemanju izrednih ukrepov za učvrstitev naših delovnih tokov, na zborih ob obravnavi tro-mesečnega poročila in na mnogih družbenopolitičnih in strokovnih sestankih. Najbrž ni odveč ponoviti nekatere osnovne značilnosti in sklepe. Prvo tromesečje smo preživeli v dokaj neznanih gospodarskih razmerah. Močan izvoznik smo, v obravnavanem obdobju smo izvozili 76 % izdelanih parov obutve, zato so toliko bolj vplivale na naše poslovanje neznanke s področja deviznega poslovanja. Namesto, da bi se osredotočili na pridobivanje deviz z organiziranim nastopom na zahodnih trgih, smo se utrujali z razpravami in rešitvami o delitvi tako ali tako preskromne devizne pogače. Zamrznjene cene so nas še posebno prizadele zaradi vrste naših izdelkov, ki so modni, z vgrajenim kreativnim delom, vgrajenimi kvalitetnimi in dražjimi materiali. Naši izdelki so izrazito tržne narave, zato težko prenesejo različne omejitve »počez«. Če bomo hoteli družbeno podpirati tudi razvoj modne in kvalitetne proizvodnje, se bomo morali pogumneje odločati za uveljavljanje tržnih zakonitosti vsaj za ta področja. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni postopoma »racionalizirati« proizvodni program tudi v tej smeri. To pa je gotovo napačna pot. V tem obdobju se je predvsem zaradi omenjenih razmer močno spremenila struktura prodaje po naših prodajnih poteh. V lanskem obdobju smo na zahodna tržišča izvozili 45 %, v letošnjem 76 % proizvodnje obutve, za Mrežo smo namenili lani 40 %, letos 22 %, za prodajo na klirinško področje in na debelo v Jugoslaviji lani 15 %, letos slaba 2 %. Na samo poslovanje in rezultate poslovanja ima tako spremenjena struktura močan in zelo raznolik vpliv. Ko razmišljamo o sprejetem Letnem poslovnem sporazumu in življenju v delovni organizaciji ugotavljamo, da so se na komercialnem področju razmere bistveno spremenile. Poslovanje z zahodnim trgom bo v bližnji prihodnosti teklo na osnovi sklenjene kooperacijske pogodbe, s sosedo Avstrijo bomo začeli sklepati nekatere posle na osnovi tako imenovanih sejemskih kontingentov in tehniko najemanja in koriščenja blagovnih kreditov moramo kar se da izbrusiti. Ti novi elementi so osnova za ponovno analizo dela sprejetega poslovnega sporazuma. Poslovni uspeh je odraz omenjenih razmer in ne- katerih rezerv. Ker bodo cene še nadalje na najrazličnejše načine omejevane, moramo iskati pot do ugodnejših rezultatov v okviru poslovanja delovne organizacije pri nas samih. Utemeljeno smo prepričani, da imamo še mnogo neizkoriščenih možnosti, ki jih z nekoliko več napora in prizadevanja lahko preoblikujemo v boljši poslovni rezultat. V ukrepih za izboljšanje poslovanja smo poudarili ta področja. Poleg njih so še mnoga drobna, ki jih moramo odkrivati in realizirati sami z vso odgovornostjo in pripadnostjo Peku. Član KPO Edvard Košnjek, dipl. inž. OBRAT BENEDIKT IZDELA SO V POLNEM TEKU Prenovitvena dela v bivši osnovni šoli v Benediktu, kjer bo po zagotovilih izvajalca lahko stekla proizvodnja že julija, so v pospešenem tempu. Izvedbo del je prevzelo podjetje Cevovod iz Lenarta. Vodja sektorja gradnje tov. Rudi DELA SO V POLNEM TEKU Kovačič je ob našem obisku na gradbišču dejal: »Z naše strani ne bo zadrževanja. Če smo dela prevzeli in določili rok, to je do 20. junija, bomo končali v dogovorjenem roku. Objekt v Benediktu je prednostno gradbišče, zato izvajamo dela pospešeno.« Gradbincem so pri rušenju, odkopavanju in odvozu pomagali krajani, predvsem mladina. Odpeljali so skoraj 400 traktorskih prikolic materiala in opravili okoli 1000 delovnih ur, je povedal tajnik KS Benedikt, Milan GUMZAR, vodilna sila v kraju, ki je prepričan, da bo otvoritev 4. julija, na krajevni praznik. Takrat naj bi bil tudi vzidan temeljni kamen za novo tovarno na travniku čez cesto. Vsak dan obišče gradbišče in pravi, da priganjajo gradbince. Nekaj streljajev od stare stavbe naj bi na travniku stala nova tovarna Benedikt leži ob cesti Maribor—Lenart—Gornja Radgona v ozki dolini ob Drvanji. Krajevna skupnost meri 24 kvadratnih kilometrov in meji na sosednjo Avstrijo. Do mejnega prehoda v Gornji Radgoni je le 13 kilometrov, zato imajo prebivalci maloobmejne propustnice. V 480 gospodinjstvih živi 1900 prebivalcev. Število prebivalcev je v zadnjih desetih letih v upadanju. Ker ni industrije in možnosti zaposlitve, so mladi iskali delo izven domačega kraja. Kdor odide in si najde še primerno stanovanje se ne vrne več, čeprav so možnosti nakupa gradbenih parcel in podobno. V Kranju je na priučevanju 18 deklet in 6 fantov iz Benedikta. Tam bodo do konca junija. Na priučevanju v šivalnici 512 pa je pet deklet, prišlo pa naj bi jih še pet. V dveh mesecih bodo nabirale znanje in izkušnje za delo v »njihovi tovarni«. Novosprejeti delavci so iz vseh krajevnih skupnosti občine Lenart. Brez razpisa se jih je prijavilo veliko več kot so potrebe, kako tudi ne, pri njih ni industrije. Trije osmošolci osnovne šole Benedikt so se že tudi odločili za čevljarski poklic — srednjo tehnično čevljarsko šolo v Kranju. Oprema za šivalnico v Benediktu je pripravljena. Prva faza opremljanja bodo stroji iz obstoječih obratov, v drugi fazi pa bomo koristili tuje kredite za stroje PFAF. Prišli smo do zaključka, da montiramo sodobnejšo tehnologijo in izkoristimo vse možnosti koriščenja kreditov. Obnovitvena dela so v polnem teku Branka, Ivanka, Vesna, Darinka in poslovodja (desno) Milica iz poslovalnice Rijeka I. Da so dober kolektiv potrjuje lanskoletna POHVALA, rezultat ankete bralcev Večernji list. Bralci so anonimno zbirali podatke o prijaznosti prodajalcev, postrežbi in ponudbi. — s PLIN TUDI V TRŽIČU NOV ENERGETSKI VIR v______________________________________________________y Peko in Predilnica priključena na plinovod. Zaključek del na največji investiciji v Tržiču. Že leta 1974 smo v Tržiču podpisali samoupravni sporazum o plinifikaciji Slovenije. Podpisniki sporazuma so bili: BPT, TOKOS in PEKO. Omrežje plinovoda se je gradilo postopoma od leta 1978 pa vse do danes. Po določilih v samoupravnem sDorazumu so bili upravičeni do plinifikacije samo podpisniki sporazuma. Obvezo je prevzel in realiziral Petrol tozd Zemeljski plin. Da je bil Tržič priključen na plinovod šele letos je več razlogov: Petrol je imel zakupljene količine plina za celotno omrežje iz Sovjetske zveze. Vnaprej pa se je vedelo, da celotni sistem ne bo zgrajen v letu 1978 in da tako zakupljenih količin ne bo mogoče pokuriti. Zato so v letih 1979 in 1980 zgradili plinovod do največjih porabnikov, to je trboveljske in anhovske cementarne, ki pa sicer niso bili podpisniki sporazuma. Tržiški porabniki smo prednost odstopili, nismo pa pristali na predlog Petrola, da bi bila izgradnja izvršena šele v letu 1985, ker je posloval z izgubo. Iz kurilnice Lani se je začela gradnja visokotlačnega plinovoda iz Dupelj do Pristave, kjer je visokotlačna reducirna postaja s kurilnico. V tej postaji se s pomočjo regulacijskih ventilov pritisk spremeni iz 50 na 5 barov, plin pa ogreje na temperaturo nad 0°C. Od Pristave do visokotlačne postaje v Tržiču je pritisk 4 bare, ki se v tej postaji zmanjša na 1 bar. Postajo v Tržiču, na bivšem parkirnem prostoru in vso napeljavo do nje je investiral Petrol. Tokos je od izgradnje priključka odstopil, ker so spremenili lokacijo razdelilne postaje, in bi moral doplačati še osemsto milijonov dinarjev zaradi zahtevnosti odmikov in križanj z obstoječo napeljavo (kanalizacija, elektrovodi, telefonski kabli, cesta). Naša investicija znaša 8 % Petrolove vrednosti. Zunanji dovod plina smo v Peku izdelali že leta 1982, opremo kotlovnice in plinovodov v njih pa smo končali v začetku letošnjega leta. Notranji razvod je bil končan in tehnično pregledan 24.2. 1984. Za pogon kotlovnice smo morali vgraditi še eno regulacijsko progo, ker je bil pritisk (1 bar) premočan za kotle, ki jih uporabljamo za centralno ogrevanje. 26. februarja letos smo v kotlovnicah Obutve in Gumo-plasta začeli kuriti plin namesto gospodinjskega olja. Manjkajočo opremo so nam izdelali v tovarni plinske opreme v Zagrebu po naročilu. Tako smo 2. aprila zakurili plin tudi v kotlih za centralno ogrevanje, kjer smo prej kurili mazut. S tem dnem smo zamenjali celotno porabo tekočih goriv s plinom, v planu pa imamo še priklop menze. Kaj smo s plinom pridobili? Pridobili smo toliko, da v bodoče ne bomo v skrbeh zaradi pomanjkanja oskrbe z energijo. V kolikor zmanjka oziroma bodo redukcije pri plinu, bomo kurili nadomestno gorivo, to je mazut in gospodinjsko olje. To je pravzaprav dvojno napajanje, ki ga do sedaj nismo imeli in smo bili odvisni samo od oskrbe s tekočimi gorivi, in deviz za to vrsto energije, če primerjamo cene goriv je današnja vrednost: extra lahko gospodinjsko olje 1 1 = 39,00 din mazut kg = 25,20 din plin m3 = 27,00 din Plin je dražji od mazuta za 10 %. Extra lahko olje je dražje napram mazutu za 14 din oziroma 56 %. Peči, ki jih kurimo s plinom imajo daljšo življenjsko dobo in jih ni treba čistiti vsak mesec (v sezoni), kar pa je prav tako prihranek. Pri takem kurjenju pa tudi ni onesnaženja okolja, ker plin zgori v COz in vodo, tako ni neprijetnih trdih delcev kot so saje, žveplo, dim. Dolgoročno gledano ohranjamo okolje pred onesnaževanjem, ker če ne bi dobili plina, bi morali preiti na kurjenje s trdimi gorivi, to pa bi izdatno onesnaževalo okolje in nas same v kotlini kot je tržiška. Žare Lavička, vodja energetike Na prireditvi za delovne jubilante je bil tudi FRANC MEŽNAR, ki je obujal spomine na leto 1948, ko je prišel kot vajenec v delovno organizacijo, da se je izučil za čevljarja. Poklic je tradicija družine, tudi oče je bil čevljar, pri njem je Franc tudi nekaj časa delal po tem, ko je končal vajeniško šolo. Domov se je odpeljal s kolesom. Sicer je s kolesom nerazdružljiv, z njim se vozi v službo in na izlete v okolico in celo do Bohinja in Bleda. Franc Mežnar je izravnalec delovnega takta (nadomeščanje odsotnih delavcev) v montažnem oddelku 523. Pet let mu manjka, da si bo prislužil pokojnino in se lahko ves posvetil svojemu konjičku — lovu. Je namreč strasten lovec že skoraj 30 let. Rad zasleduje pernato divjad. Njegov dom bogatijo trofeje, rogovi, nagačena pernata in dlakava divjad. Sicer pa se Franc spominja več kot tri desetletja nazaj, ko je bil čevelj izdelan ročno, sicer bolj trpežen, zato pa težak. V takem čevlju je človek bolj trpel kot pa čutil udobje. Takrat si niso mogli zamišljati, da bo izdelava taka kot je danes. S sodelavci se dobro razume. V tako dolgi dobi je bilo treba včasih tudi marsikaj potrpeti in na primeren način spraviti odnose in stvari na pravo mesto. Tudi še danes pride kdaj do napetosti, toda mojster oddelka je sposoben, zna zgladiti spore, zato so z njim zadovoljni. Franc Mežnar je aktiven tudi izven delovne organizacije. Je član skoraj vseh organizacij v krajevni skupnosti, aktivno dela pri Zvezi združenj borcev NOV Jugoslavije. Našemu sogovorniku želimo še pet let uspešnega dela, na lovu pa dober pogled. ([— ' ■ ■ ' ' ............................................ NAŠI JUBILANTI IN Vs.... - =====.— = = ==^.....:.=====.= — V petek, 13. aprila je bila v dvorani recepcije slovesnost. Delovnim jubilantom so bile podeljene jubilejne nagrade, inovatorjem pa diplome. V kulturnem programu so sodelovali člani komornega zbora Peko, Mladinskega gledališča Tržič in Citraši. Zbrane jubilante in inovatorje je pozdravil predsednik KPO Franc Grašič: DRAGE SODELAVKE IN SODELAVCI, DRAGI JUBILANTI Izredno sem vesel, da vam v imenu celotne delovne skupnosti PEKO v imenu mojih sodelavcev in v svojem imenu čestitam k vašim delovnim jubilejem. V obdobju desetih, dvajsetih in tridesetih let ste vložili mnogo truda in naporov, dosegli uspehe in premagali težave pri izvrševanju vsakodnevnih nalog. Razmeroma ugodne poslovne rezultate, ki jih dosega naša delovna organizacija so sad večletnega dela, uporabljenega znanja ter praktičnih izkušenj. Dovolite, da se ob tej priliki vam jubilantom še posebej zahvalim za vaš prispevek, ki ste ga dali in ga še dajete dosežkom Peka. Današnje praznovanje je priložnost, da na kratko omenim najpomembnejše dosežke v tem obdobju. Jubilanti s trideset let delovne dobe ste bili med tistimi, ki ste iz leta v leto utrjevali samoupravljanje. S skromnimi sredstvi, vendar veliko volje in smotrno poslovno politiko, so delavski sveti in upravni odbori v petdesetih letih sprejeli odločitev o temeljih današnjega Peka. Usmeritev na kvaliteto proizvodnje ter specializacijo proizvodnega programa in izgradnja lastne prodajne mreže, so bili opredeljeni cilji nadaljnjega razvoja. Z zavihanimi rokavi pa vedno premišljeno ter z odrekanjem na račun osebnega standarda, ste skupaj z ostalimi izpolnili postavljene cilje in se veselili uspehov. U kulturnem programu je sodeloval komorni zbor Peko in mladinsko gledališče Tržič Jubilanti dvajsetih in tridesetih let se gotovo še spominjate hitre rasti obsega proizvodnje, prvih pomembnih nastopov na zunanjih trgih, povezovanja z drugimi proizvajalci v Jugoslaviji ter začetku proizvodnje v gumami, plastiki in poliuretanu. Osvajanje novih dosežkov na področju razvoja tehnologije je bila osnova za hitro rast produktivnosti. Vse več smo potrebovali strokovnjakov za našo dejavnost, zato je bila izredno pomembna odločitev o ustanovitvi in skupnem finansiranju Tehnične čevljarske šole v Kranju. V tem obdobju izvoz na konvertibilno področje še daleč ni bila prva naloga našega gospodarstva. Spoznanje, da je za naš nadaljnji razvoj nujen stalni stik z zahtevnim tržiščem Zahodne Evrope, je odločilno za ustanovitev mešanega podjetja AFIS, preko katerega poteka danes 80 % našega konvertibilnega izvoza. V zadnjih desetih letih je predvsem pomembna sprememba kvalitete izvoza, saj je izvoz na zahtevna tržišča rasel iz leta v leto z visoko stopnjo rasti. Za izpolnitev zahtev tega tržišča je bilo vloženo nemalo truda in naporov, tako na področju razvoja in priprave kolekcij, priprave in oskrbe proizvodnje in ne nazadnje v sami proizvodnji. Doseženi rezultati so nam bili in so nam še dodatna vzpodbuda za izpolnjevanje nalog, ki so pred nami. V tem obdobju so nam vlaganja v razširitev in modernizacijo lastnih prodajaln omogočila hitro rast prodaje na domačem trgu. Za zagotovitev oskrbe proizvodnje s sestavnimi zgornjimi deli in v cilju nadaljnje specializacije proizvodnje smo združevali delo in sredstva. Zgrajeni so bili novi proizvodni prostori sedanje naše največje temeljne organizacije BUDUCNOST, prav tako pa tudi pri kooperantu PARTIZAN. V tem obdobju je postajala oskrba proizvodnje predvsem z vsemi vrstami usnja vse težja, to nas je vodilo v tesnejše povezovanje v reproverigi. Za zagotovitev oskrbe proizvodnje smo in smo še pripravljeni združevati zato potrebna sredstva na enakopravnih osnovah in skupnem prevzemanju rizika. Delovni jubilanti — 30 let Vladimir BREJC 562 Anica MAKUC 900 Jerca ČESEN 512/1 Jože MARKIČ 569 Anton ČRNILEC 529 Franc MEŽNAR 523 Marija DOLŽAN 512/2 Alojz PAPLAR 521 Ivana FRANTAR 512/0 Janez PAPOV 561 Kati GAŠPERLIN 512/0 Marija PERKIČ 533 Janez GROS 525 Angela Pernuš 512/0 Ivana HRIBERNIK 512/2 Anton RIBNIKAR 541 Dragomir ILIČ 302 Anton SIMONIČ 500 Angelca JEKOVEC 512/6 Hermina SMOLEJ 400 Jelka JELAR 512/1 Marija ZIBLER 200 Marija JELAR 512/4 Justina ZUGIČ 512/2 Štefka KRANJC 522 Štefanija ROVAN 524 20 let: Adama AHAČIČ 533. Kristina BAJD 523, Janez BENČINA 523, Vlado BOBIČ 510, Vilma BODLAJ 512/3, Janez BONCELJ 300, Vera BOŽNAR 900, Friderik CVEK 900, Ciril DOLENC 510, Emil GORIŠEK 520, Regina GRAŠIČ 523, Marija GRIČAR 510, Ivanka HORZEN 200, Emil KAPLAN 200, Brigita KERN 600, Ignac KODER 522, Dragutin KOVAČ 523, Ferdinand KRAMAR 500, Milan KRC 400, Vera LEVSTEK 524, Ljudmila MAJERŠIČ 512/R, Vera MAJERŠIČ 512/1, Draga MARIN 520, Miha MARINŠEK 523, Ljudmila MARKIČ 400, Matija MAVEC 500, Helena MEGLIČ 521, Milan MEGLIČ 560, Antonija MEGLIČ 400, Marta MESAREK 512/3, Stanko MOZETIČ 533, Janez MUZIK 565, Marija NIKOLIČ 700, Ana NOVAK 522, Ivana OSREDKAR 512/2, Lidija PERKMAN 523, Olga PERKO 900, Marija POGAČNIK 512/3, Ivanka POLAJNAR 201, Slavka PRAPROTNIK 512/2, Klara PRIMOŽIČ 900, Ljudmila BREJC 523, Marjeta SLABE 512/1, Sonja SLAPAR 522, Milja SLATNAR 525, Rudi SNEDIC 523, Milena SOKLIČ 541, Marija STARE 522, Vida SUŠNIK 540, Viktor ŠOBER 600, Jožica ŠPENDAL 400, Jožica ŠTAMCAR 300, Nasa ŠTEFANČIČ 512/6, Marija ŠVAB 512/3, Anton TEROPŠIČ 531, Helena VUKOTA 512/R, Neža ZAVRL 512/1, Mihaela ŠKRINJAR 550, Ana PIVK 512, Jože KOŠIR 200, Berta LAPORNIK 550, Marija SIJAMHODŽIĆ 550, Ana TAVČAR 550, Helena ŽEPIČ 550 Povedano je le kratek pregled najpomembnejših dogodkov in uspehov Peka v zadnjih tridesetih letih. Tudi naloge, ki so pred nami niso lahke, saj smo si v težjih pogojih poslovanja postavili zahtevne cilje na vseh področjih, predvsem pa pri izvozu na konvertibilno tržišče. Kvalitetna izpolnitev izvoznih načrtov, izboljšanje oskrbljenosti proizvodnje in tako ustvarjeni pogoji za izpolnjevanje proizvodnih planov, ob vsem pa kar najbolj varčno ravnanje pri povzročanju stroškov, to so glavne naloge, ki jih bo mogoče izpolniti le z mnogo truda, naporov, predvsem pa INOVATORJI ] ...... ............... .......................J) sodelovanja na vseh nivojih. Prepričan sem, da boste z veliko delovnih izkušenj, ki ste jih pridobili v tem času vašega dela in seveda znanjem, ki ga imate, še naprej dajali svoj prispevek k uspešnemu poslovanju. Današnja slovesnost je namenjena tudi našim inovatorjem, katerim bodo podeljene diplome za njihove dosežke. Posebej bi se jim rad zahvalil za aktivnost in prizadevnost na tem področju, obenem pa izrazil veliko željo, da bi bilo v naši delovni organizaciji še več inovatorjev, še več tistih, ki bodo s koristnimi predlogi dali še dodatne prispevke k izpolnjevanju planskih nalog. Za uspešno poslovanje, ne samo v letošnjem letu, je potrebna borba s stroški in porabo deviz na vsakem koraku. Vsak naj bi razmišljal, kako bi se za enako kvaliteten proizvod stroški in poraba deviz še zmanjšali in tako povečal dohodek ter zmanjšala devizna odvisnost oskrbe proizvodnje. Dragi jubilanti — inovatorji, dovolite, da vam iskreno čestitam k vašim delovnim jubilejem in prejetim diplomam ter zaželim še mnogo delovnih uspehov, zdravja in osebne sreče. Priznanje inovatorjev Inovatorje je v nadaljevanju slovesnosti pozdravil Janko Mladič: TOVARIŠICE, TOVARIŠI, SPOŠTOVANI JUBILANTI IN NAGRAJENCI! Ni slučaj, da vsako leto združimo slovesnost podelitve nagrad jubilantom in inovatorjem. Rezultati, katere smo v preteklosti dosegali in kateri so nas uvrščali med uspešnejše kolektive, so bili sad dela in prizadevnosti naših delavcev, posebno pa delavcev, kateri so skozi desetletja tudi v težkih časih vztrajali in vgrajevali del sebe v razvoj delovne organizacije. Akumulirane izkušnje so omogočile, da so postali strokovnjaki in tako večali svoj prispevek tudi na področju inventivne dejavnosti. Zaradi tega, ker naša panoga nikoli ni imela statusa prednostnih panog, so bili za nas časi vedno težki. Vseskozi smo iskali notranje rezerve, spremljali organizacijo, ve- čali produktivnost, investirali z lastnimi sredstvi, in na koncu vedno uspeli. To ni samohvala. To je ponos slehernega člana tega kolektiva. V najtežjih časih dokazujemo, da panoga, ki bi po logiki velikih gospodarstvenikov in politikov morala biti že odpisana, uspešnejše prenaša udarce in včasih nelogične ukrepe stabilizacije, kot nekateri velikani, kateri so bili posebno negovani in imeli posebne prioritete in podporo celotne družbe. Urejena in ciljno usmerjena proizvodnja daje možnosti delovanja posameznikom in skupinam, da s svojim znanjem, idejami in inovacijami načrtovane spremembe v razvoju pospešujejo z lastnim znanjem. Manjši sistemi se lahko prilagajajo takrat, ko določene spremembe že nastopijo, za vse večje sisteme pa velja, da se morajo vnaprej spreminjati na osnovi pričakovanih sprememb. Da bi zagotovili nove možnosti, katere se nudijo proizvodnemu sistemu, smatramo smotrne inovacije kot pogoj za izboljšanje obstoječega sistema. Sem spada oblikovanje in izboljšanje strukture proizvodnega sistema, procesne, kadrovske, tehnične, prostorske in druge ciljne spremembe. Inovacija je torej element prilagajanja proizvodnega sistema okolju, spontana inovacija pa je neposredno vključena v stremljenja proizvodnega procesa. Del sistema se odvija v okviru obstoječih struktur in rezultate teh posebej ne prikazujemo. Vrsta in globina inovacije je odvisna od proizvodnega sistema in odgovora za določene izzvane spremembe: Kot osnove uporabimo lahko tipične spremembe: — zahteve za povečanje količin — zahteve za skrajšanje dobavnih rokov — zahteve za zmanjšanje stroškov proizvodnje — zahteve za izboljšanje kakovosti — zahteve za spremembo tržišča — zahteve za spremembe načina dela Stopnja inovacije torej ni niti po količini niti kakovosti točno določena. Enaki izzivi okolja ne povzročajo nujno enakih, oziroma enako globokih inovacij. Tako vrsta kakor tudi njihova globina sta vsaj do neke mere odvisni od karakteristik proizvodnega sistema. Ocenjujemo, da zahteve po znižanju stroškov lahko izzovejo mnoge posege pri programsko orientirani proizvodnji. Menim, da čas bolj kot kdaj koli zahteva od nas, da globoko razmišljamo o zniževanju stroškov, o povečanju produktivnosti, povečanju kvalitete in da je taka naloga naslovljena na sle- hernega člana našega kolektiva. Posamezniki ali skupine na različnih področjih lahko pomembno prispevajo v obliki obstoječih struktur ali z inventivno dejavnostjo, da bo naš jutri jasnejši in bolj stabilen. Na kraju dovolite, da vsem jubilantom in nagrajencem inovatorjem, iskreno čestitam k jubileju in rezultatom ter priznanjem z željo, da bo tudi v bodoče pripadnost kolektivu in prizadevnost posameznika deležna posebne pozornosti! Inovatorji — dobitniki diplom: EDI PERKO s soavtorji: Anton SIMONIČ, Boris JANC, Vili ZUPAN, Franc KOLMAN PREDELAVA STROJA ZA BRIZGANJE IMITACIJE SLOJEV SPODNJEGA USNJA NA STROJIH FA. RITTER - MOHRBACH« Skupina je s predelavo stroja in tehnično izboljšavo omogočila brizganje imitacije slojev spodnjega usnja. Podobne stroje ni takrat proizvajala nobena domača firma in tudi za uvožene stroje je to izvirna rešitev. Pri tej izboljšavi gre 'tudi za izboljšavo tehnološkega postopka, ki zagotavlja večjo produktivnost in manjšo porabo materiala. LUDVIK PERKO »ZAMENJAVA OSNOV- ' NEGA MATERIALA ZA IZDELAVO ORODIJ« Program razvoja naše orodjarne je bil postavljen tako, da bi v najkrajšem času vsa orodja za potrebe Peka in tudi tuje kupce izdelovali doma. Tovariš Perko je navezal stike z razvojnim inštitutom Železarne Jesenice, kjer so mu izdelali analizo materiala, orodij izdelanih v Italiji. Na podlagi obdelave' poskusnih obdelovancev smo material začeli uporabljati v naši orodjarni. V NEKAJ VRSTAH V Trbovljah napreduje gradnja prizidka. V prvih dneh po prvomajskih praznikih so zabetonirali prvo ploščo. Če bodo z deli nadaljevali v takem tempu, bo prizidek končan v juliju. Za obrat šivalnice zgornjih delov v Ormožu so naročeni projekti. Že v tem mesecu bodo začeli s prvim delom adaptacije, ki jo bo izvedla tovarna sladkorja Ormož. Med tem pa že tečejo razgovori s predstavniki banke za finansiranje drugega dela prenove. To bo naše vlaganje na tujem osnovnem sredstvu. Šivalnica bo opremljena s sodobnimi stroji PFAF, proizvodnja pa naj bi stekla predvidoma septembra letos. ICRBAUCE U05T, WA-BRAIDAUOSI SPOPAD. 3A1- ŠTOROVKA. \TIWSK0 «DUM DESETICA UELžUEPA MESTO PRI BERLUTU, WER TE BILA KOU-FEREUCA .TREH VELIKIH' m. LETA UA55TR0PUA POSTELJA Pl 25. MAJ PRESIEDO VAUJE.IU- 5PEUCITA TRAVWI5IM 50LATA URAMA, TRIU SPREDU31 »EL, LICE SADEI UEOPITOST; REALUOST H( TOVORITA ŽIVAL 5KUPSCL IHAOBCIUE MOS. IME VRSTA BREZALKO; M PIMCI DRIAVUA dlALOlBA MESTO V w.mm R0MUU5K1 OTOK-MESTO Pl HA DOMAVI KRAVICE, ICIUE TATUI OD P05LAUEC DEBELA V SEV. SPARITI 5VEČEUIIA •RI STARIH PERZI3CIH MESEC MLADOSTI ETIOPSKI KÜEI ATIAUT-5KI PAKT TOÜCEU BODEČ PLEVEL POLOTOK I/JUGOVIH. Aim SRŽ. OTOK V 3UŽUIH SPORADIH IME PE5UIKA CRUDITÀ OTOK ITA SEVERU 5ARPIW13E RADIJ ZVOCUI GLAS V SIOVUICI SLOVEUSUl PI5ATEL3 (30SIP) TOVARITA POSODE V CE13U VALIČ ALES VIDEVEK IT.DIRKACA AC05TIÙI3AI AMICA KRAVA CIKL3A REKA V MÜUCHITU VODILO, CIBALO EDU1ITA,... ... MII0Z.IUA ALI RAUER VRSTA OKU5UIH JABOLK PREBIVALKA SOSED. DRŽAVE REKA ITA PALTUEM! VZHODU 5IMFOHIJA| RIMSKEGA- KORSAKOVA NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko smo dobili 45 rešitev. Izžrebala jih je naša sodelavka VANJA ALJANČIČ iz šivalnice. Nagrade je razdelila takole: 160 din — ANTON KALAN — upokojenec 120 din - ALOJZ HOSTNIK - 200 80 din - DANI ZUPAN - 300 40 din — IVI RADON — upokojenka 40 din — BORIS MIKOLIČ - 529 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 4. junija 1984. ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega moža in očeta VILIJA POVALEJ se najprisrčneje zahvaljujem vsem sodelavcem tozda Gumo-plast za izkazano pomoč in venec ter sočustvovanje v mojih najtežjih trenutkih. , Pavla Povalej s sinom Andrejckom Ob boleči izgubi našega dragega očeta LUKE DERLINKA se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Delovni organizaciji Peko hvala za denarno pomoč. Žalujoči vsi njegovi Ob smrti očeta JANEZA ROBLEKA se iskreno zahvaljujeva sodelavcem za izkazano pozornost in sočustvovanje. Pavel in Ivanka Ob smrti mojega očeta JANEZA KAVARJA iz Podljubelja se sodelavkam s traku peta iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja. hčerka Matilda Ob boleči in nenadni izgubi naše drage METKE MOKOREL se najlepše zahvaljujemo vsem njenim sodelavcem, prijateljem, ki ste ji izkazali poslednjo čast na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja in cvetje, s katerim ste izrazili svoje spoštovanje. Posebno se zahvaljujemo njenim sodelavkam in sodelavcem iz tozda Trbovlje, v katerem je tudi zaključila svojo uspešno delovno pot. Še enkrat hvala za vso izkazano pozornost. Žalujoči vsi njeni Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v TOZD Komerciala za izrečeno sožalje. Posebej pa se še zahvaljujem sodelavcem iz nabave in transportnega oddelka za venec in denarno pomoč ter predstavnikom, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti v Novi Gorici. Mirjana Eržen Ob boleči izgubi naše drage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka 523 in sekalnice zahvaljujeva za denarno pomoč in izrečena sožalja. žalujoči hčerka Ivanka in Rezka V SPOMIN METKA MOKOREL V urah slovesa nas je prezgodaj, mnogo prezgodaj zapustila naša dolgoletna sodelavka Metka Mokorel. Svojo neuničljivo voljo do dela, prepričanjem, da v življenju ni stvari, ki bi se je ne dalo storiti boljše nam bo ostala v spominu tudi kot delavka, ki je vse svoje življenje podredila borbi za nadaljnji razvoj in napredek delovne organizacije. S svojim tovariškim odnosom do sodelavcev, pripravljenostjo pomagati sodelavcu in sočloveku ter s svojim strokovnim znanjem smo se pri reševanju vsakodnevnih problemov obračali nanjo zavedajoč se, da nam svoje pomoči ne bo nikoli odrekla. Zaradi svojih osebnih lastnosti, neuničljive borbe za boljši jutri nam bo ostala METKI MOKORELOVI V SLOVO! Metka draga, zakaj si nas zapustila, v najlepših letih se od sveta ločila, slovenska zemlja Tvoje je telo pokrila, vencev polna Tvoja je gomila. Enkrat vsaj bi še oči odprla, morda na svetu bi uzrla mnogo lepih še stvari, ki človek jih v pokoju doživi. Tam kjer zdaj počivaš ni gorja in ne trpljenja, saj veliko dobrega storila si v času svojega življenja. Kot vodja in mojster v čevljarstvu si bila razumna, občudovali smo te, ker si bila tako pogumna, izučila si mladi rod. Tvoje znanje se v tovarni izkazuje vsepovsod. Imela si moža in otroke srčno rada, ostala zdaj jim je edina nada, da si zanje vse storila, in si dobro jih vzgojila. Vendar v srcu bolečina ostane ker nikdar več ne bodo videli dobre mame, saj tudi z denarjem in kupi zlata druge mame na širnem svetu kupiti se ne da. V slovo in z bolečino v prsih na zadnjo pot smo te spremili, v znak ljubezni in spoštovanja vsak en cvet Ti poklonili, v srcih ostal nam bo na Tebe lep spomin. Tvoj grob krasi naj gorenjski nagelj in rožmarin. V imenu vseh delavk, ki smo Te spoštovale Nada PRIŠLI ODŠLI V TOVARNO Paplar Leon, Bizjak Lilijana, Vučilovski Mojca, Jambrovič Mladen, Odobašič Fata, Kalan Emilija, Stevanovič Cveta, Muminovič Fata, Memiševič Aza, Tasev Robert, Zupan Francka, Menkovič Renato, Šušnica Nada, Glavan Esmeralda, Krsmanovič Svetlana, Miljevič Mira, Bešič Emina, Jančar Mirjana, Salihovič Ajša, Ivanovič Marina, Grobin Rosanda, Skrijel Enisa, Ule Marinka, Todorovič Zoran, Savatič Dragica, Zorko Marta V TOZD BUDUĆNOST Tkalčec Dragica, Levatič Marija, Spoljarič Djurdjica, Jagič Lidija, Krčan Sonja, Tomašič Snježana, Majkič Biljana, Djurdjevič Ljubica, Makarič Nedeljko. V MREŽO Postojna Grželj Jožica Zagreb II Strugarič Mirjana, Kramberger Vlasta IZ TOVARNE Mlakar Mojca, Marinkovič Milivoje, Kordež Kristina, Žunko Bojan, Zaplotnik Roman, Kersnik Simon, Močnik Jože, Puškarevič Salko, Kotnik Antonija, Borštar Dušan, Kolar Matjaž, Mekuč Alojz, Justin Terezija, Kavar Janez, Dolenc Jože, Livk Ana, Vučilovski Mojca, Šeruga Marta, Novosel Biserka, Dizdarevič Derviša, Šimenc Vera, Neme Jože, Remškar Milena IZ TOZD BUDUĆNOST Kruselj Djurdjica, Rendič Djurdja, Vrečica Rozalija, Mikulinjak Ružiča, Kos Štefica, Sakac Anka, Crnkovič Marija, Kovačič Djurdjica, Djurašim Ružiča, Ernoič Darko, Ivanuša Vesna, Kocijan Josip, Bestijanič Dražen, Gača Darko, Kovač Kruno, Božič Boro, Herenčič Nevenki, Hizak Ivan, Tarandek Stjepan, Dorčič Branko, Zlatar Mladen, Balent Josip IZ MREŽE Radovljica Kežman Majda Gor. Radgona Smolej Marjetka Sl. Brod Kneževič Ruža Zagreb II Topolovec Davorin, Horvat Nevenka Split III Pelivan Stanka Metkovič Šimunovič Stanislava Osijek Buzadžič Kosta Zagreb I Stanišič Katica Pančevo Posavac Zoran SPREMLJAMO DOGODKE 15. maja 1963 so Američani izstrelili v orbito okoli Zemlje vesoljsko kabino »Merkur 9« z astronavtom Gordonom Covperjem, ki je 22-krat obkrožila naš planet. 16. maja 1804 je francoski parlament razglasil Napoleona Bonaparta za cesarja Francije. 1. junija 1924 se je delavstvo v Trbovljah spopadlo z nekaj sto orjunaši, ki so prišli izzivat zasavske rudarje. V spopadu so padli trije Trboveljčani in trije voditelji Orjune, požgan pa je bil tudi rudarski dom. Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 523 se iskreno zahvaljujem za lepa darila in izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. Vsem želim še veliko zdravja in delovnih uspehov. Ivanka Zaletel Vsem dolgoletnim sodelavcem se ob odhodu prisrčno zahvaljujem za darila. Posebna hvala sodelavkam in sodelavcem iz tozda Trbovlje za nepozabno slovo. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in jim obenem želim še mnogo uspehov in delovnih zmag. Vsem in vsakemu iskrena hvala za sodelovanje, skratka za vso pozornost. Metka Mokorel PEKO V ALŽIRIJI Prav te dni zaključujemo razpravo samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij pri izvedbi del po temeljni pogodbi za projekt tovarne obutve BOU SAADA v Alžiriji. Gre za projekt vrednosti 1.800.000 dolarjev, ki nam v devizni situaciji kakršna je pomeni veliko. To je en razlog, drugi pa je ta, da je rok za izgradnjo v zamiku skoraj dve leti za Frendo in El Bajadhom. Tako bomo imeli sproščeni obe ekipi z izkušnjami iz prvih dveh tovarn. Na osnovi dosedanjih izkušenj je sporazum za Bou Saado dopolnjen, posebna pogodba pa tudi bolj natančno ureja medsebojne pravice, predvsem obveznosti Rudisa kot nosilca posla. REKREACIJA ŠPORT VELESLALOM: Sindikalna organizacija tozda Obutev je za svoje člane pripravila na Zelenici tekmovanje v veleslalomu. Doseženi rezultati: Ženske do letnika 1951 1. Olga Benčina, 2. Cilka Brodar, 3. Cilka Kramar, 4. Ana Perne, 5. Fani Cvrtnjak, 6. Lucija Tadel, 7. Kristina Ahačič, 8. Marija Perne; Ženske od letnika 1951 1. Blanka Ruparčič, 2. Saša Božič, 3. Polona Koder, 4. Sonja Filipčič, 5. Marjana Zalaznik, 6. Milena Kaplan, 7. Irena Ive, 8. Jolanda Ribnikar, 9. Marija Polajnar, 10. Metka Ribič, 11. Mojca Sed-minek, 12. Helena Hočevar, 13. Marjeta Martič, 14. Valentina Toporiš, 15. Magda Pagon, 16. Fani Fister, 17. Joži Meglič, 18. Irena Šmi-tek, 19. Dušanka Hervol; Moški do letnika 1951 1. Jože Šober, 2. Pavel Roblek, 3. Slavko Zalaznik, 4. Franci Jerman, 5. Jože Švab, 6. Dušan Jazbec, 7. Janez Benčina, 8. Lado Babič, 9. Nikola Avromovič, 10. Franci Ruparčič, 11. Valentin Kavčič, 12. Viktor Sedej, 13. Rudi Rejc, 14. Marjan Jerman, 15. Rudi Nunar, 16. Marjan Hočevar, 17. Maks Istenič, 18. Polde Hladnik, 19. Peter Pavlin; Moški od letnika 1951 1. Tone Meglič, 2. Franc Meglič, 3. Janez Kavar, 4. Drago Jurjevčič, 5. Peter Me- flič, 6. Darko Zupan, 7. Beno krjanc, 8. Zlatko Kamič, 9. Matjaž Geč, 10. Zvonko Štu-lar, 11. Dejan Bučinel, 12. Marko Meglič, 13. Roman Zaplotnik, 14. Božo Debevc, 15. Marjan Sedej, 16. Hazim Šehovič, 17. Iztok Rejc, 18. Leopold Steiner, 19. Vili Ga- Tudi v Bou Saadi bodo sodelovali izvajalci: Trimo Trebnje, Peko Tržič, IMP Ljubljana, KO-TO Ljubljana. Za izvedbo gradbenih del pa bo na zahtevo Sonipeca vključeno gradbeno podjetje Enri-centre iz Alžirije. Temeljna pogodba je bila podpisana 14. decembra 1983. Tovarna bo imela kapacitete 1.350.000 parov letno. Predvidena je podobna izdelava obutve kot v prvih dveh tovarnah z dodatnim programom sandal s trdimi polipropilen podplati. Peko zagotavlja koordinacijo tehnološkega projekta z ostalimi projekti, izdelavo tehnološke dokumentacije in prenos, know-how-a (znanja), usposabljanje alžirskih delavcev v Peku in Alžiriji, sodelovanje pri praktičnem testiranju in tehnološko asistenco pri obratovanju tovarne. Predpraznično vzdušje v montažnem oddelku 521 ZA UPOKOJENCE Odbor za organizirano letovanje je objavil razpis letovanj za letni oddih. Razpolagamo z določenim številom počitniških kapacitet, ki bodo polno zasedene v juliju, ko imamo kolektivni dopust. Prosti termini za letovanje so v juniju in septembru, zato vabimo upokojene delavce, da letujejo v prikolicah izven naše glavne sezone. Cena letovanja za prikolico je 500 din na dan. Poleg tega je treba plačati še turistično takso. Morje je junija in septembra še lepše, zato izkoristite priložnost letovanja izven počitniške gneče. Vse informacije in podrobnejša pojasnila dajejo v tajništvu DPO (tel. 240). Naše počitniške prikolice so postavljene v avtokampih: FONTANA v Vrsarju in SIRENA v Novem gradu. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. —■ Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno. bere, 20. Vinko Golmajer, 21. Rok Kramar, 22. Vital Januš, 23. Bojan Arnež, 24. Bojan Pikovnik, 25. Simon Kersnik, 26. Stane Geč. NAMIZNI TENIS V osnovni šoli »Kokrški odred« v Križah je potekalo občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Organizacijo je ponovno pripravil in izvedef^iš sodelavec iz oddelka poliuretan — JANEZ MUZIK. Ob izredno skromnem številu nastopajočih, so rezultati naslednji: Zenske* 1. Ribnikar Ana, OBUTEV Peko; 2. Benčina Olga, OBUTEV Peko. Moški: 1. Janez Muzik, Orodjarna Peko; 2. Damjan Mandič, DSSS; 3. Erlah Franc, Mercator; 4. Mali Peter, Orodjarna Peko; 5. Božo Kaloper, Mreža Peko; 6. Boštjan Močnik, Mreža Peko; 7. Erlah Pavel, Gumoplast Peko; 8. Slavko Berlogar, Pur Peko.